Finančno poslovanje HS
Kakor smo že pisali v pre-teklih številkah Dogovorov, hi-šni sveti ne morejo imebi svo-jih žiro računov. Zakon o go-spodarjenju s stanovanjskimi hišami je prenesel upravljanje in gospodarjenje s sredstvi za tekoče vzdrževanje in obrato-vanje na hiSne svete. V naši občini smo šli še korak naprej in po sklepu skupščine naše samoupravne skupnosti prene-sli na hišne svete tudd del sred-stev investicijskega vzdrževa-nja. Ta sredstva so sedaj zbra-na na enotnem računu za vse hišne svete v stanovanjski skupnosti (račun 675). Torej dileme ni več, iz te formulacije pa je povsem raevidno, da hiš-ni sveti ne morejo imeti svojih žiro računov, temveč imajo svo-ja sredstva na skupnem žiro računu naše skupnosti, s tem da ima vsak hišni svet svoj analitičnt konto na posebnd kartioi in je za svoja sredstva izključni odredbodajalec. V bi-stvu je ta sistem torej tak, kot da bi imeli hišni sveti žiro ra-čune, le da odpade zanje vsa-kršnp računovodsko delo. To-rej za to ne bodo potrebovali posebnih ljudi in ne bo priha-jalo do raznih zapletov z denar-jem. Tak sistem evidentiranja denafja pa ni le racionalnejši, ampak tudi primernejši z vidi-ka družbene kontrole.
S posebnimd obvestili so bili koncem meseca oktobra HS seznanjeni o gotovih pregledih svojih razpoložljivih sredstev, s katerimi po zakonu o go-spodarjenju s stanovanjskimi hišami in sklepu skupščine raz-polaga HS in je za njihovo po-rabo tudi izključni odredboda-jalec. Pregled je izdelan tako, da so iz njega razvidna vsa sredstva za leto 1975 do 30.9., to se pravi, da je delitev sta-narine opravljena v skladu s skleporri skupščine. V praktič-nem smislu je pregled dovolj jasen in z ozirom na doseda-njo situacijo za hišne svete tu-di zelo ugoden. Namreč vsi ne-gativni saldi na tekočem vzdr-ževanju za pretekla leta so anu-lirani in je tako dobra stran te-ga sistema v tem, da vsi HS brez izjeme razpolagajo z dolo-čenimi sredstvi, tako da jim je za njihovo delovanje dana začetna materialna osnova.
Preseneča pa nas podatek, da je^ le polovica HS dvig-nila preglede sredstev in da še od teh le majhen odstotek v celoti izrablja svoje možnosti. Podatki o delujočih HS so praktično nedosegljivi, ker po-samezne. podatke o tem, kate-ri od registriranih HS dela in kateri ne, poznamo na naši skupnosti in delno na krajev-nih skupnostih za en del, za drug del pa Staninvest z vzdr-ževanjem tozd obratovanja. Pri tem lahko rečemo, da delovni HS svoje možnosti izrabljajo v nekaterih primerih celo pre-več, pri pretežnem delu pa je stan.je vedno tako, da se njiho-vo delo sestoji le iz pismenih ali ustmenih kritik na račun Staninvesta, ker jim stanje pre-nešene odgovornosti na druge najbolj odgovarja. Trenutna si-tuacija se v nekaterih prime-rih zaradi takega stališča moč-no zapleta posebno še, če vztra-jamo na pismenera narooilu HS. Potrebno je povedati, da neurejen odnos Staninvesta do HS sili sektorske delavce Sta-ninvesta na opravljanje posa-meznih delovnih opravil iz pod-ročja tekočega vzdrževanja (TV), za katera pa nimajo pravne legitimacije, da jih op-ravljajo. Preden to problematt-ko zaključimo, bi želeli spre-govorifci še nekaj besed o po-slovnih prostorih in to le to-liko, kolikor so zvezana s pre-gledi sredstev. Delitev stanari-ne je bila z naše strani spreje-ta in v praksi tudi izvedena, z delitvijo najemnin pa je situ-acija drugačna. Sredstva TV za lokale v objektih so sicer pri-kazana po delitvenem ključu 40, 60, 80 dinarjev % ozirom na starost,. HS pa zahtevajo _ iziroma želijo za lastne potre-
be isto delitev najemnin po od-stotku kot velja za stanarino. Naj še enkrat pojasnimo, da pripada HS od poslovnih pro-storov le toliko, kolikor bi mu pripadalo, če bi bil to stano-vanjski prostor.
OBRATOVALNI STROŠKI ZA POSLOVNE PROSTORE
Poseben problem povzroča neenoten kriterij pri določanju obratovalnih sbroškov, ker z zakonom za lokale le-ti . niso definirani. Odlok mestne skup-ščine citira le imetnika sta-novanjske pravice, ne pa tudi najemnike lokalov, zato je to področje ostalo nerešeno. Po-samezni HS so sicer uporabiii določila 12. in 21. člena 7. od-stavka zakona o gospodarjenju s stanovanjskimi  hišami.  Upo
rabili so samoiniciativo in skle-nili pogodbo z najemniki loka-lov. Težave nastopajo sedaj v tem, ker posamezna podjetja teh pogodb ne želijo sklepati, posebno pa ne pod razld^nimi pogoji. Pogosto je namreč da HS zahteva od lokala tudi dva do trikrat večji prispevek kot od stanovalcev.
V najkrajšem možnem roku bo potrebno sprejeti kriterije za določitev višine obratoval-nih stroškov za posamezen lo" kal, da bi s tem HS omogočili direkten dogovor z najemniki. Pripravitoi bo treba koncept po-godbe za tiste objekte, ki s svojimi odločitvami prenaša.jo to delovno nalogo na Stanin-vest, in določiti termin, do kdaj se lokalom lahko obračunajo obratovalni   stroški   za   nazaj.
Za kriterij določanja višine od akontacij za obratovanje bi ka-zalo  sprejetd  sledečo  varianto:
a)    Poslovni   prostor,   ki   ne koristi   skupnih   naprav     hiše (direktni vhod iz ulice brez po-možnih prostorov), naj bi pla-čeval stroške obratovanja v vi-šini  50  odstotkov  od  stroškov
m m«, ki jdh plačujejo sta-novaloi.
b)   Poslovni prostor, ki kori-sti   le   del   skupnih   prostorov objekta (direktni vhod, pomož-ni prostori,  dvorišče  ali  klet), naj   bi   plafleval   stiroške   ob-
ratovanja za nv2 v enaki vi-šini kot stanovalec.
c)   Poslovni prdstor, ki kori-sti  celotne  skupne  prostore  v objektu   (predstavništva  v  eta-žah  objektov), naj  bi plačeval
stroške obratovainja za m-' v višdni 150 odstotkov od višine stroškov, ki jih plačujejo sta-novalci.
d) Proslavni prostar, ki sku-
paj   s   Sitanova-lci   karisti   tudi
dvigalo pa 200 adstot.kov stroš-
kov stanovalcev za m2.
Mislimo, da so predlagani kriteriji sprejemljivi za vse pri-zadete in bi zato kazalo, da se
HS z najemniki poslovnih pro-storoy dogovarjajo neposredno.
HS IN NAROCANJE VZDRŽEVALNTH IN DELNO INVESTICIJSKIH DEL
Vprašanje koriščen.ja sred-stev TV in dela IV, s katerimi razpoiga HS, se rešuje pred-vsem tako, da vsako zahtevo HS iz tega področja odkloni-mo, če zahteva HS ni oprem-ljena z naročilom in navedbo, v čigavo breme se ta strošek knjiži. Delati bo potrebno tudi na tem, da izvajalec pošlje ra-čun neposredno HS, s čemer bi se pot likvidature lahko skrajšala za več dni.
Z znanimi sklepi odbora za gospodarjenje pri naši samo-upravni stanovanjski skupno-sti, da HS neposredno odloču-joče vpliva na izvajanje inve-sticijskega vzdrževanja na ob-jektu, so se delovne metode Staninvesta v praksi v marsi-čem spremenile. HS je v seda-n.iem trenutku seznanien z vsa-kim delom na objektu in tudi z višino stroškov izvedenih del. Pozitivnih strani tega načina dela ne bi ponovno ponavljali, ker so očitne in so bile že več-krat opisane, v tem prispevku bi želeli kaj več spregovoriti o težavah pri tem načinu dela in pa o možnih posledicah, ki
bi lahko nastale na daljše ob-dobje, če problemov ne bi re-šili v doglednem času.
Pošiljanje faktur HS v so-podpis je vse do zadnjega me-seca potekalo več ali manj brez zastojev, tako da smo biii pre-pričani, da smo osnovni prob-lem počasnega vračanja fak-tur rešili dokončno. Po posla-nih pregledih sredstev HS pa se je pravočasno vračanje ra-čunov zelo ustavilo. Trenutno imamo pri HS 115 računov v približni vrednosti 360.000 di-narjev. Stanje postaja zaskrb-ljujoče zaradi tega, ker se bo-jimo, da posamezne delovne or-ganizacije, s katerimi sodeluje Staninvest pri vzdrževanju, ne bodo prekinile sodelovanja za-radi nerednih izplačil.
Ce bi se to zgodilo, bi bile po-sledice lahko zelo škodljive. HS bi tako preganjal sloves slabih plačnikov, zato je za se-danje stanje značilno, da si- . stem narodanja ne poteka tako kot bi moral.
Vse komunalne organizacije brez iz.jeme ne reagirajo na na-ročila HS in še vedno vztraja-jo na- naročilnioi Staninvesta. Problem trenutno še ne dosega kritičnih razsežnosti, ker smo v času konoa gradbene sezone in velikih investicijsko vzdr-ževalnih del ne izvajamo, zato fakture v glavnem stojijo v obrtnih delavnicah Staninvesta. Ce pa se stanje do nove grad-bene sezone ne bo uredilo, se bojimo velikih težav, posebno pri tistih redkih zunanjih izva-jalcih, ki smo ,iih s trudom pridobili za sodelovanje- Želja oziroma upravičena zahteva iz-vajalca je, da za opravljeno de-lo takoj dobi gotovinsko iz-plačilo. Delo s StaDinvestom že tako za Večino družbenih izva-jalcev nl posebno zanimivo, saj se pri sodelovanju ukvarjajo pretežno s popravili, kaT pa je za obrtno podjetje precej ne-zanimivo. Da je temu tako, je razvidno že iz letošnje prakse, saj smo zaradi poznega odda-janja del in spremenjenega na-čina dela pri vzdrževanju zgu-bili veoinp družbenih izvajal-cev. če pa bi iz objektivnih ali subjektivnih razlogov izgubili še sloves zanesljivih plačnikov, pa se lahko v drugem letu znaj-demo v nemogoči situaciji.
Kvalitetni prevzem del in lik-vidatura faktur zahteva odgo-voren pristop vseh zainteresi-ranih strani. Težave pri HS razumemo, člani so nastavl.jal-ci, delo pri tem je amatersko in velikokrat se zato zgodi, da so posamezni predsedniki HS zaradi različnih vzrokov nedo-segljivi. Vendar pa zaradi ta-kih in podobnih težav izplačil ne bomo mogli odlagati. Zato hišne svete obveščamo, da je finančna disciplina pogoj za niihovo uspešno delo in pra-vilno informiranost o stanju v hiši.
Pri tem moramo povedatd še to, da nam izvajalci redko za-računavajo zamudne obresti, raje se poslužujejo preprostej-ših metod, ali prekinejo sode-lovanje ali pa zahtevajo plačila vnaprej, kar pa je za urejeno poslovanje nesprejemljivo.
Zaradi navedenega nam mo-ra biti jasno, da upravljanje s hišo in spremljanje problema-tike zahteva svoje žrtve od predsednikov HS in ostaJih članov in da vzporedno s pra-vicami nastopajo tudi dolžno-sti, ki pa niso majhne. Meha-nizem delovanja HS bo živel le s konkretnimi zadolžitvami po-sameznega predstavnika, ki bo tudi svo.je delo odgovorno op-ravljal. Le v tem primeru bo-mo ohranili zaupanje izva.ial-cev kot tudi njihov interes, da ostanejo naši stalni poslovnl partnerji.
Samo na ta nadin in s sodelo5 vanjem nas vseh bo samoup-ravljanje zares zaživelo.
V prihodnji številki vas bo-mo seznanili z dogovorom v vseh organizacijah OZD in TOZD. KS in ostalimd o dele-gatski bazi naše SSS.
Staš  Olup