r Naj reč j i slovenski dnermk ▼ Združenih državah M ■ Z VeU* za vse leto - $6.00 Za pol leta.....$3.00 Net Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo cdo leto $7.00 GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki, the United States. Issued every day accept Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: C0RTLAHDT 2876 Entered as 8econd Class Hatter. September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y.t under Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: COBTTJLNDT 2876 NO. 213. — ŠTEV. 213. NEW YORK, FRIDAY. SEPTEMBER 11, 1925. — PETEK. 11. SEPTEMBRA 1925. 3 VOLUME XXXITT. — LETNIK XXXIII VARNOSTNI DOGOVOR MALE ANTANTE Chamberlain odločno nasprotuje gibanju za varnostni dogovor med Malo antaanto, po uzorcu varnostnega dogovora med zapadnimi silami. Vprašanje suženjstva v Ligi. — Države, ki proizvajajo opij, bodo zavzele posebno stališče. — Mosulsko vprašanje ne bo prišlo na površje. AMUNDSENOVA EKSPEDICIJA r / mžtr^..... •. •.' >.' • r- 2ENEVA, Švica, lO. septembra. — "Resne ovire'*, katere je angleški minister za zunanje zadeve, Chamberlain, ponovno omenil v zvezi s pogajanji glede varnostnega dogovora, so nastale danes, ko so se oči vidno razvila pogajanja med člani Male antante, kojih namen je uveljaviti vsporedni varnosti pakt med Malo antanto. Ta dogovor naj bi bil sklenjen in podpisan istočasno 7. dogovorom med Nemčijo, Francijo, Belgijo in Anglijo. Zunanja ministra Cehoslovaške in Poljske, Be-neš in Skrzinski, igrata igro, v kateri je Beneš, priznano najboljši diplomat med malimi državami, glavni igralec. Čeprav so Francozi že skušali premotriti položaj, so Angleži objavili, da so odločno proti temu, da bi se dogovor glede zapadnih meja obte-žilo s priveski, ki bi ogrožali njega izvršitev. Zunanji ministri Briand, Chamberlain in Vand-crvelde ter italijanski delegat Scialoia, so včeraj zjutraj zaslišavali juridične izvedence, med njimi Henri Fromageota in Sir Cecil Hursta ter študirali poročila konference juristov glede varnostnega dogovora, ki se je pred kratkim vršila v Londonu. Na tem poročilu bodo temeljile razprave z nem-.škim zunanjim ministrom Stresemannom, če se bodo sploh vršile. Dogovorili so se, da je skorajšnja konferenca z Nemci najbolj primerna in za-željiva. Zborovanje Lige narodov se vrši naprej in najbolj važni včerajšnji razvoj se je tikal poročila komisije glede suženjstva. Prihodnje leto se bo vršila mednarodna konferenca, ki bo imela nalogo sestaviti protisuženjsko pogodbo. Poročilo profesorja Rossa z vseučilišča v Wisconsin in dr. Cramerja iz New Yorka glede prisilnega dela v portugalskih afriških kolonijah, je bilo vzrok, da so pospešili tozadevno akcijo. I; W.: m' % % •3 ■ • '■jk"- .: 14; Harrison* Noeia iz Montclair-ja. X. J. je včeraj velika porota obtožila odvedetnja in umora, do-čim iščejo oblasti še vedno njrpo-vejra tovariša, slaibouiwnega 'Wallace Pavrra\ ki je mšel avgusta pretetckloga leta iz Napanooh. N. Y. Poslujoči okraj, 'pravdaiik Alola je tiidi izjavil, Ik> prosil za sko* rajšnjo obravnavo. Itfkel je, da -so bo o la scadova nekoliko zakasnila vsled možne prošnje obranil*?. da ugotovi duševno stanje obtoženega morilca. .Jetnik je v ječi še vedno zn-niišlj«*n, a iina tek. Po več ur si -tital na robu svoje postelje ali j »h hodil po eetlici gorindol. •lasnes Carpenlerju. ki zastopa oeejta mlade*ra morilca, ni bilo dovoljeno obiskaiti jotnika v uradu okrajnega pravilnika. I>obiJ pa je dovoljenje, da *o naprtili v <*naki meri oblastim boknice in očetu mlftdega morilca. V slučaji, da bi bil Noel proglašen doševmo zdravim ter spoznan krivim odvedemja, bi bil obsojen na dosmrtno 'ječo ob "teknil d lu ua temelju ij>ostave, ki je bi- ■mmmž i DVOJNI POGON PROTI VSTAŠEM Španske sile prodirajo proti enemu glavnemu stanu maroških vstašev, francoske pa siroti druge-— Zajeti hočejo Abdel Krima. — Presenečeni Marokanci ob izkrcanju Špancev. — Ako se bodo posrečili zavezniški načrti, b o Abdel Krim odrezan od svojih prijateljev. Si- Jilika najn kaže zrakoplov', katerega j»* moral pusiiii Amundsen v svoji* nciMpelc ek07. sestal dvakrat, da razpravlja o tem vprašanju, a ni' p<>li(^ v Cedar Grove. West mogel ničesar doseči. Pato™n * dr**ih. kra!ih T h,i- j .j . . . _. _ zini Moartelairja je včeraj ne Jasno je, da ne bo svet Lige resno razpravljal o vprašanju plebiscita v Mosul okraju, a mogoče bo splošno ljudsko glasovanje odločeno na skupnem zborovanju Lige. Stimiesova lastnina je prišla na boben. Družina Stinnes je priča, kako se njeno bogastvo razsipa v nič. — Hugo Stinnes je zaman opozarjal sinove, naj ostanejo pri materi. —Stari je vedel vnaprej, kaj se bo zgodilo. Submarin rešil ameriške letalce. Ameriški zrakoplovci, ki so nameravali poleteti iz San Francisca na Havajsko otočje, se nahajajo na varnem. — Rešil jih je ameriški submarin. HONOLULU, Havajsko otoej v 10. septembra. — Petnajst milj Vzhodno od K ana i je vzel na krov ameriški stfbmarin It—l kapitana .Johna Rodgersa in njeirovo posadko, sest o ječ o ix štirih mož. > j Kapitan Rotifers je nameraval /. PARIZ, Francija, 10. septembra. — Španske le, ki so se izkrcale v Albucemas zalivu predveče-rajšnjem opoldne, pod varstvo martilerijskega ognja združenega francosko-španskega brodovja, to prodrle do Aždirja v namenu, da zavzamejo ta glavni stan Rifcev. Ob istem času pa prodirata irancoska poveljnika, general Columbat in polkovnik Freydenburg severozapadno proti Cehanu od Uezana v namenu, da zavzameta ckugi važni glavni stan vstaških maroških čet Abdel Krima. Domneva se, da se bo danes pričela splošna francoska ofenziva severno od Uerga reke. Ce se bodo uresničili francoski in španski načrti^ bo zašel Abdel Krim v zagato, posebno ker bodo prekinjeni stiki med njim in Beni Uraguel plemenom, ki je zakladalo Rifce z najboljšimi vojaki. Iz Tangerja poročajo, da je izjavil Abdel Krim pred par dnevi, da se Španci ne bodo drznili izkrcati se v zalivu Albucemas in vsled tega ga je j ako presenetilo izkrcanje, kateremu je sledilo hitro prodiranje proti Aždiru. BEKLIX, Nemčija, 10. srpt. — Kolot-aliio premoženje, katero je znal na«n*<«maditi Hugo Stinnes. nemški imlustrijalni majrnat. se počasi razsipa. Njeirovo družino , - - * i - • » rv(Mwiictii r je potisnil oaneni sindikat, ki ]c • 1 1 . l.udii finančniku vell-k «.niovom PN-9 poie-teti i7. skem obstreljevanju je začela francoska infanterija r............. na vsej fronti napadati. PARIZ, Francija, 10. septembra. — "Matin" poroča, da se je sedaj resno začela velika francoska ofenziva proti Maročanom. Po hudem artilerij- doeim prevKcmajo lum-a vo različnah d'*te, nnsftran. upniki 'počasi pod je« i j. Banke, žel izolivarne, hr>t lr va. j>arn?ki, jdkla-rvki trn- t i in konc« no (ljubljeno i!ct.i! celo najliolj pr S;s:i Francisca na llavaji-iko otočjv. i R/xI^t-ts s<' ji" dvijrnil v '/ciaiU v j San Fram-.L-cu dne 31. avyjxsta. eli vo- X:,-:lriln-it,-ra popoldne no letalci, vanje francoskih in španskih poveljnikov v Fezu. izpubili " kak ill Pred dobrim tednom se je vršilo važno posveto-nje fra li sin ca* ter so bili oddali je.ni\T * . i • , j • »p vi«v ... . . iINacrt, ki so ga tedaj napravili, so zaceli vcerai lzvr- trnto niflj od svojesra ei- . o j r- j i lja. sevati. Splošno prevladuje mnenje, da se sovražnik ne bo mogel ustavljati velikanski premoči in da bo izannrlegra **lVut- > r, , • ..... . , . ,, Zadnje jxiro<-rlo. ki ga je posla, sehe Alljrejneine jZe.ittmar 7. ^o pro- ,, . ' • . . KoiIjivih, se je «?l:ii>ailo, da jim ]e dani. Kljub tcunu pa una dinucna ,-,''» 1 jrazol T»a skoro popolnoma zmaaij- . . , kalo mi da bodo prisdljoni n>usfrti PreJallsleJ kapituliral. 'i ■ na morje. . Mornariško poveljstvo i<* zapo-'— Držite skupaj ter ostanite , . .. . . . . , .' veaal-o svojim bojnim Iato xrakoplovcein na pomoe. \ katero je dal umirajoči stinnes. ,,o!<_ro ni bilo nf>hen^a po. del Krima operira pri Djebil Nehiru. aprila mesteca proteikleca ll ta sto- .. .. I . • i i« • i ..... ....... " L ......... . ..postojankom prodirata z izbranimi vojaki genera- š- "vedno i*u Inike v ^Luclvllieimu. k: so tvorila pri«' toke. Bancrof zapustil premoženje. CHICAGO. IB.. 10. septembra. Jarvlja h?, da snajui \Tednovt za -piKtrna pokbjsnoTB ameriškega rposiAoika na J*pont&c«n. ki je iwerd Icnrtium umrl, $1,750,000. Miss Ederle se bo vrnila z Mauretanijo. CAP GRIZ-NEZ, Francija, 10. scptanrbra. — Miss Gertmda Ederle. ki si je zaman iprizadevala preplavati Angleški kanal, se bo vrnila v Združeoie države -s pa mrkom 44 Mauritania Mrzlo vrtme.je prepr4vilo \-swk nadalj-n i | h tik us drzne plavalke. umorno i-kala '"Wallace Pay-•ne-a". Soglasno z izpovckljo Nocila je bilo to le Line. kati resra se jra\'i/-''jt c V.brali krojj njegove bolmiške |>o- stolje. V mislih je imel pri tem •drnzrnsko esnotniost, ki naj l»i o hranila njejrove v li kančke i'ntcre-..... . ! «0 trr jih razširila. — interese. kojih vrednost je znašala na m:Ii-j jone dolarjev. Poteklo pa .ie komaj eno loto. | --— kc vtx»ri mod vdovo in tremi; CALDWELL. O.. 9. sejrtembra. sinovi zavedli v >e ne sine ohraniti ■] i-fpriea-ni. da je vid-d ^uaprej Za s-jx>nini ali za razkazovali je. kot •nesporaiziim med svojhni potomci, je pi.-ja^nil včeraj poveljnik letai-icakorhitro bi previae/Li upra\io. nega poija v Lakohurst, Klein. po"-a, 'ko je slednji a je prišla prisilna likvi- dacija. Trvjba je «~*aika>ti. če bodo ostal: rudniki v Muehlheiin, ki so že tri peneracije last družine, v njonili rokah. Le eloveik-in-pfol bi bil -zmožen v/trajati na industrijalni višini, (io katere se j" povspel Stinnes. — p .se ueki li^t v Poremsfiai v članku. ki nosi naslov: "Tragedija družine ■Stinnes". — Ta list je n nenja. da bi se mo-jrel sitari Stinnes. če ibi še živel, brej: vsrli finančnih izpuh, prilagoditi novim razmeram, ki so bile iposledica stabiliziranja marke. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU Danes so naše cene*sledeče: JUGOSLAVIJA : 1000 Din. — $18.90 2000 Din. —,$37.60 5000 Din. — $93 50 Pri nakazilih, ki znašajo manj kot en tisoč dinarjev računamo poeebej-15 centov za poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Poštni čekovni urad". ITALUA IN ZASEDENO OZE BILJE 200 lir .......... $ 9.40 500 lir..........$22.50 300 lir .......... $13.80 1000 lir..........$44.00 Pri naročilih, ki znašajo manj kot 200 lir, računamo po 15 centov za poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje pe$tč in izplačuje Ljubljanska kreditna banka; v Trstu. Za poSiljatve. ki presegajo rUTTISOČ DINARJEV ali pa DVATISOČ LIR dovoljujemo {Hi mogočnosti še poseben popust. Vrednost Dinarjem in Liram sedaj ni stalna, menja se večkrat ln nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej; računamo po ceni tistega dne. ko nam pride p^tiH denar v roke. POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE $i,— Denar nam je poslati najbolje po Domestic Postal Moter Order ali no New York Bank Dtmft. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, K. Y. TelepfTone: Cortlandt 4687 / t t i -K GLAS NARODA (flfjOVBNB DAILY) 8L0VXM0 PUBLISH IN Q COKPANT (A Corporation) Look Benedik, troaeurer PlM of bualMi of tbm eorporfttion and wddrmmm of abo*« officers Boragfe of lUnhBtUn, New York City, N. T "GLAS NARODA" "Vote* */ IJU People*' ___loomod Emory Boy Except 8nndayt and HoUdaye. Mm ooio Ma etlja M M 4f**nfco 4» Kanado_____$6.00 ta pol lota______ $3.00 ga ttri leta__________$1.50 Za tf ew Zor* M telo fes« $7.00 Zapol leta — _____$3.50 Za nioeemttva ta celo loto —. $7.06 Za pol leta_______$3.50 Bn&icr%ptfon Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Qtm Rarodd" iekaja veaki dan iiiftemM nedelj in prqgntikoo. Popki brea podpiao hi osebnosti se ne priobčujej-., Denar naj s» Hs^i iiU pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naro&ni kar, prosimo^ da m nam tudi prejinje bivališče da hitre j • najdemo naslovnika. "O L A 8 NAROD A", 82 Cortlandt Street New York. N. Y Telephone: Cortlandt $976. LUDENDORFF IN KAJZER V" ncktan poročilu iz Bori in h sv .-turnim izvide ikomitcja, kojv* ga nulopa je bila dognati vzroke nemškega poloina li«ta 191S. Krmit ej imenovala Ustavodajna -nnmlika skupščina v \Wnarju in nemški državni zl>or je odobril nadaljevaaijv zaivovetc^a dela. V svojem poročilu ne dela komitej nikake skrivnosti iz dej :va, di je bil eden. njegovih glavnih ciljev odpraviti ipo-vojna očitanja in »pore, ki .-o "zastrupljali" duha neimikega naroda Srečno v .^vrhe sprave, katero .so imeli v mislih ra?. i Skovale i ne pade v&a teža piavoreika na nobeni ga, ki živi se. laj v Nemčiji, ne na Lmdentlorffa. Hindcnburga, >ocijalisle ali diplomate 'kaJzerja, — temveč izključno le na Viljema II. .S trm pa ni se rečeno, da .je bil ikajzer namenoma iz-bran kol žrl. v, kateri se hoče naprtiti vso krivdo. Doka*zi kažejo, da je vsakdo drugi delal napake, ne da bi bile te na>paiko kriminalne, a v slučaju kajzerja imamo opraviti s ta'ko mero nesposobnosti, da jo lahko skoro označimo kot 'krim-iinafaio. Ne zgodi s« posebno pogosto, da bi globoko (proučevanje izv > deneev, vsebovano v treh debelih zvezkih, soglašalo v svojem pra-vorevku z navadnim opazovale- m an zdravim razumom. V tem slučaju pa je to n.t-.niea. Glavni vzrok poloma Nemčije v domači deželi je bilo i z ja lovljenje slavnega Ludendorftovcga "Friedeaiststunna" julija meseca f lt*a 1918. Kadar se lotite velike vojaške ofenzive, katero označit t-vnaprej kot "zaključni udarec za mir", rin če >c ta ofenziva izjalovi, so posledice neizogibne. Javno mnenje v doma«"i deželi oropano obljubljenega miru, se drži dru£> alternative, poraza. Ko se je Ludendorftov naskok v Champagne izjalovil dne lo. j Jugoslavija irredenta. v v Snhači v Združenih državah naj | se potolažijo, kajti oi> ta se jim ( \eli'ko zadoščenje, j Napočil bo namreč dan, ki nika-; kor ni več daleč, ko bodo morali j ameriški butlegarji piti isto pijače kot jo prodajajo svojim odje-nialeem. Wash'angtcwfc»ka zakladniea reča. da ima ve-like težave s ]>a-i irnaiim denarjrm. Papirnati denar .--e namreč ja-j ko hitro obrabi ter je treba vedno r.ove-ra ti-kati. Razni 'kemvki in izvedenci se pičijo z vprašanjem, kako bi bi-t i ;iK><_roč' napraviti papirnati denar. ki bi <1 Betikrait daljše trajal kot traja dosedanji. I»o-jr daij. da bd se jim poskusi posr/eeili. C j že me morejo iznajti dolai-jja, ki bi 10-krat daljše trajal kol | traja --•danji. naj že v-a j takega iznajdejo, ki hi trajali dvakrat al* " ;ikrat daljše. * Skoro vse e.vrops'k«' države sr. i d o ":>«•.» 7. Imi5. enimi državam večje manjše -.vote denrrja. Deiir ve:ma p trajanja s=* že vr-• !iii lira. a nimajo skoro no-•( :n i a 11» ;• ha i Auu< rik i noče vztrajno trrjati / n irre lom svojim dolžnikom v j gotovih oizVih tudi precej n i ro ''>. <"e le mo-re. s? indin^ktno vine nv:i a* njihove zadeve in v ntiiho-j va pri7-.i l"vainja za uvrfja.vljenje I • plo?n'»ga mini in za oilpnivljen,]« I !Wi čuvala tudi njena logo, da ne smejo omejevati svojega delovanja -aino na šolo, temveč da se morajo uveljaviti v v suh panogah ^oeijalucga življe- dva sinova, med katerima se je'ija. Kdor omejtije Ai je delova-vnd pi\ipir in starejši brat se je uje samo na šolo. ni vreden na-spravrl nad mlajšega, ki je 'bole- zvanja v/gojit-.dja. Ni dvom:\ da hen, da ga pre-ti-pe. Posegel je , bodo polival jeaii oni mladi itali-viiies braitranee obeh in vrgel jannki učitelji. >ki so se v nalopi stan ijš«'ga brata skozi vrata. 1*im i >avze!i za širno delovanje med padcu je dobil poškoilbe in se na l.;u Ut vmui. pa tudi i i i dvonia. da liaja sedaj v bolnici. u bih dobro za o?ie slovenske uči- , tel je. ki '»o se enako pleni «Mi'uto V Karniških Aipah kakor itali jan-ki njihovi k«»legi se je ponesrečil tržaški dijak 17. >zi: kli. da hočejo delovati v vs,di letni Quint.ilo Zacchiel'.o. Nnpra- ;l"-n^gah se-?ijalnrga življenja. IV,-\il je izltrt na 11)06 m visoko A m a- J«' prepovedano slovenskim l iano. Padel j.- ih> strmini in se ;/'čitr^Ij in v Muli.isfei Kra jini so-ubiil ob skalah ,«iil.ivati v društvih aH celo voditi j;h. ilnčiin smejo italijanski uči- C razmerah med goriškimi Slo-'^J' P"1'^'- kar hočejo. Najhuj-venci j še je s.vVix|a v lstri. Preganjanje, je prinesel italijanski dnevnik iu ^»ujčanje ir. "Giu-tkia- obširen članek, v ka, ^»k;, one. ki heč. ;o v >v»- jem u''iteli vvcm poklicu delovati v splošen :l >lovcn-kcga I iu d a. \*"i !i se na^iicn, kako ho-'tali.janvka oblast slovenski rod tereni izvaja med ilriiiiim. da naše s?l.>ve:isko ljudstvo nt> prosi ne za ipalieo in nt- za mikist. (>!>o do-tro ve, kakšne so nj^avc dolžno- sti. hoče hI zahteva pa tudi svo. *whni,i v nevednost. (Zato ,nu sta! jt pravice. Oboje je v življtnju /družuio. Zato je na.;bo'j pamei-;a tvbmejiin p« lit ka ta, di jKi>»i.jo .! 11 K •vi oil.iivn'i.je v- t izobraževalna sivd^.'va in s:le\i iLsker. mirno zrlo v svojo bod« "'m-.. V morskem kopališču v Grades« <• li Uos izredno irnoio g'»--,tov: p-» vojni jih še ni bilo toliko. Dunaj n Budinupcšta st.i zi*i»;;t :zhorno a .topana. potem pa je CVhosio-;1 oko •no.p" z v vakov ogromno število. V (Jr ule-1 ^ i«' valjar .:i v par Stipsne smr'i je umrl ^Ict'e ii Kr.r-'i iVi-'f'ni Anton 1.•'<•.]. l*' i mlatilniei na (,'otar-j« veni posel vn je pi-nural / b'-n<» :ioo'» ž:hi v aparat. Pri je' 1 i:>r "o v o:rr - ik T!l lail j • žil je bival tudi čehoslovaški nii-i»i -1 cr za -;c. -krbstvo AVintr-. i'nntl -od-ierih go-tov je o i;» :i li v.-:: dalje princa l'»ourbonoirtiko. V zadnjih kritičnih ni"-necih, je imelo vrhovno poveljstvo premoč nad civilnimi svetovalci kajzerja. Vrhovno poveljbtvo pa je prikrilo Berlinu resnico gf •-de dJpjamxkega vojaškega položaja. Vrjet.no je. da bi mogla nemška diplomacija, pravočasno posvavjena, pripraviti tla za bolj ugodno mirovno uravnavo. Dne 3. septembra je prosil kancler Iiimlenburga za ugotovilo glede vojaškega položaja. Maršal je odgovoril šele 27. septembra. — Zadeva bo rešena u»tmenim ipotom. — Dva itr.i pozneje je pr še1 ultimatum najvišjega poveljstva: — Imeti moramo takojšnje pre mirje. Viljem II. je dopustil na to, da jp prešla kontrola politik ■ v roke generalov, ne da bi skušal iznajti, kaj generali pravzaprav nameravajo. To je bila žalostna figura, katero je opisal Kari Rosner v svoji brošuri: "Drr Koenig". Cesar se je pritožil pri ovojem kroniearju, da s«» Iiudetidorff hladno obnaša proti njemu. Kajzer je opazoval >z visokega stoJpa na fronti v Champagne prieetok in polom 5»la.\-nega Priedunsatunua. na4tar.je izginil v samo'.o. zmoden itn nevedoč. kaj nomeoija zanj tr. poraz. V scnci porii^a se y ?nnedenx>st lotila tudi ostalih. Za ameriški narod je dosti vzroka za ponos v soglasnem izvidu poizvedovalnega komiteja. je bila ameriška armada odločilni faJttor v nemškem porazu. Prreaanje.nemških preiskovalcev, da je bil ta vojaški poraz tudi vzfok narodnega poloma. b*> t**di v velika meri pripomoglo, da se vrže med sta.ro š&ro legando. da je Woodrov Wilion pre^leparil Nemčijo ter jo zvabil z napačnimi obljnrbam"?. da se je udala. Nemci so »e udali iakljjično le radi tega, ker so bili ffiraženi. j nikoni: Prej si ne smete skočil; v lase. dokler meni ne plačate zadn.jega centa dolga. V tem slučaju bi ne bilo }vir sto ii t nobene vojne na svHu. nesreče pa ji - že kak izgovor, kol * ga je imel omenjeni p .božni bor-# NVk; travnik pravi, da je nail n-bas. Zatorej je p.vkojni na k.|thg!n kronrpir najboljše sreil-m rt vadi: em odru ležal i»"i Lovrenc .«vo y.x /dravje Franku, tajnika druitva Triglav J Tis,} (lci mora ^ ,.r tar. in delegatu osnie redite konvenci- <, je S. N. P. -J. Poocdr i v dolin Balant. 'itih, -•<> je že zdavnaj prepričal da -o turi: kuharji po restavran- tih i-»tega mn-nja. * nal. in ravno v tirftein času ira j." napadla tako i» sree.no. da je padel v vodo. V kanalu je bolj i»!i-tva vod.t in je padel na glavo jiri fvra.xi tako. da je imel samo gl;i-v«> v vodi. Ker ni bilo nobenega v bližini, da ga !>i rešil. ga 'ljudje .•iemm delia Sera* pa izjavlja se-J Zebozdravnpk je postajal že n črna šli v nedr'.jo popoldan in mr- rlaj, da je po;.(►'noma iz&ljuč -uio,' vozen, njen mož pa še boli j. Ona tvega ven potegnili. da bi "Cirriere" preselil v, jc pa govorila in govorila Ivroz J. Volk je bil star 4:{ 11 fclevico, ter tunkaj razmere za list I'11 neoženjeii. Doma je bil z Suhorjn ;tiiso 'Ugodne. Izkl jučeno pa ni. da Slednjič -e mož ves obu-pan Vprašmje največjega itaiijan- Poročajo o roja km. ki je peljal skega dnevnika. svojo ženo k zobozdravniku. Xi'lavno j- objavil rimski i-Po- Žc ia je bla sitjia. klepetava in j : alo d ltali a * ve-t. da se namera- boječa, da -je'bilo joj. Ko je silila '.a 4ACoir:erc dt hi Sera"' radi se- v >'t'>l. je neprestano vpraševala iianj'h jnamer ; re- -liti iz Mil-ana :o gobec zapri in društva Triglfiv. št. 4S S. N. P. J.'.hi j', da >se vršile že nekatere "ta odpri, da bo mogel gospod in pevskeiga društva Prcšer. n. Po-1 prcdpripnive li-hničneira in fi !"'"Vi z dedom, kopan je bil T. septembra. Di-n-; nančneg i cjm. aja glede preselit-št\o Triglav mu je tudi prircdii»»Ke v Pariz, lep p< gri'1), Ker j.- nil na T. sep-j tem bra priuznck, ^e je tudi član-j Sarajevo proti dra,ginji. vlikem Razgled po dovendrih naselbinah. V lArary, Pa., je preminul rojak Btavor, doma iz Knežotka na Pivki. Podanlo ga je v jami pol vre predno je imel končati z delom. * - i V CVv^andu je rm?4 rojsfk Led BHttgmr tvIbnabiNko nergo-db, r kateri pa. na amip ni *bil nihče po 8k odo v**. K Bdiogarjem so i ee vozili njegova soproga, rogeik An^oisdk in t^egov« soproga Lotme. in Fssmy AndoKdk. Vra-čaK *> *> proti domu ▼ develsmd, i via OMraota zdrknilo. N Vteel $45, Otflje v le-K. Kofau, kjer je dobil Ia ▼ Mamm Iuunaitoat, •T( -cm bo«lo -sp<'t |>riHi v mixlo visoki ženski čevlja. Krila bodo ( daljša. stvo društ va pogreba v vlikem j *arajev.-*ka meUna občina pri-j Pa ]>0 mahoma padlo zairn.nja-šteVilu ludo^ždlo. IVx-ko dmšt vr, j t rav!j:i os'tre ,ikrer>e proti viso- ]c. ,nad vse. kar imajo 2envke lepe-Prtsšereo je pokojnemu zapelo ža-jkim e-naiu živIjenMkih potrebščin. |x>kaz-iti lo.-ttinko na pokopa 1 is."u. j I'st^novi v? aprovizaci.jski odbor Pogrub je bil civilen. Želja se-M« i>c>rbna družba za prodajo slričen je bila, da bi s< ga poSio-h-t-'a pafco |X) cerkvenem Bili! obredu f-la pri tuikajšnjem >lov#ns»kem go«*podu. pa jima jv odklonil, ker jM>kojnik na v tihkajšnjo cerke\ zahajal. • V tem ozaru ima gosjxta pravilno in ue lopo od člana društva in bordingbassi pri 'katerem je pokojni stanoval, ker trupla ni hote! sprejeti pod svojo streho češ. da zato ne, ker ne bo pokonan po cerkveno. Če je Jsak boruingbas tako pobožan iii se tako zavzema za cerkev, tu Ji ne bo imel takih ljudi na stanovanjai. ki ne podpirajo eerfeve. Dragi mi citadel ji, takih ljudi in pobožnih hondingbasov je jako malo, posebno v Sarfoertonu. Do-Uer je člofek zdrav in dela, je v*e dobro, v skičaju boiezni adi ltiida bi izAedela kje olj izraszka. O tem se ni trefoa prepirati. Dot i ena beseda je znana vsalco-nvnr ter se jo da odsnačoti z enim sam itn «faanica*jan — $. pri- i-. I pelje v Dalmacijo, š« !:;i je Ml prvi konrn! echo>lov«iške ri publi-•ke v Trstu, kjer j«' o-tal v najboljšem -p'oninu. Na Reki je zavladal« novo ogon" nje. Tako lepo ^o pro- li v i- vko gospodi« v Rimu. da naj se ne dotika stalil: reš'Vdi pi moc 'cib ert, marvi'i" naj pu-:i Rečanom. kar ,;e njihovega. toda ves trud je bil zaman. Pred par cl':ie\', je j>r -"a iz Rma vi-st, da je pomorska črta Rofca-1» n etike odvzeta lit ki in do lana ISenetkam L i sit "Corriere Adria-tico'J jr priob.-il i vtcr članek, naperjen deloma proti fa^i-'ov-k" organizaciji. Glavni .vredn k 1 je ]>rof. Susmel. ki .je |io takojšnjem sklepu direktorja irklj-.iči u iz fasistovske stranki\ IIo-'-\'en-turi priobčuje v *1 Veileit t i * * to*a-/ilen članek, ki pa ne bo nič zale gel. Zv 'za trgovcev in industrij-cev na Reki dobro ve, kaj pomen: z:s pristanišče odtegnitev pomorske črtp. r \ Nevarna naloga. Pred dnevi y-t polangalo v Gorici 10S učiteljev in nčitoijie pismeni usposobi jenost ni izpit. Pisali so italijanski in slovenski učitelji od šolske oblasti narr.kovano nn- b't miadeuič mrtev. V Bujah v Istri -o da'.: ulicam n »va mirna: (»lri-I :i '(ii. 'saitro. Hrt 11 i. (lher lank. Ma ni. t'arduci i. l avoar. Stolni tli'' se imenuje PiiT'.a S. Marco, i,. ligi t Pia:-vm Italia it i. Slič-no. kakor v Bujah je t.i:di drugi d i. da odpravljal«? ^ta-ra ime na lil i in ti gov.« Ljud-! vo ne -me pozabili, da je sedaj v Italiji. Dobrovoljci za Libijo. Fašist ov>.ka organizaei ja vabi mlade ljudi, naj gredo v Libijo. Pravi, da je delovni trg z.i vse v ino U Kak. Nudi pa -e mladeničem. starim nad IS let. lepa pri-I ka za zaslužek, ako gredo k<»t dobrovoljci v Libijo. Plače je po-četkoma •"» lir 25 cent. »poleg hrane in riili ke ter se zviša s tn-t.iim letom. Ta čas 1 sliko tudi avau-zira v \.»jaški službi. Kd< r je pri-č«. • pouk v k; ki ' '»r:i. >e lahko tam izpopobii In zasluži na dan do 12 !i'* p»'«*g p1 a če, hrane in obleke. Faši••-.tletnico D* A n n nzi je vi :gai ] v di oda i z R • > t r na Rrko z ot.ontvijo koče, ki bo nosila ime po D'Aiiiitinviju. Sn-»"•anoot'»l!'.na-":e Inik Mu^sopni. , * V ij take ve-šti se rarnaša^o po Reki. Naznanilo. vsem tistim, kateri hočejo poslati dolarje v staro domovino. DOLARSKA IZPLAČILA — izvršujemo v vseh delih Jugoslavije za pristojbino 4/£? istotako v Italijo—zasedeno o-zemlje za pristojbino 3%. POSILJATVE V DINARJIH IN LIRAH — izvršujemo najtočneje in po jako zmernih cenah. Za vsako pačiljatev preskrbimo podpisano izplačilno potrdilo prejemnika. Brza in toena postrežba v vseh ozirih zajamčena. DENARNE VLOGE prejemamo na "Special Interest Account" in jih obrestujemo po 4% mesečno obrestovan je. -Mm * NAJSTAREJŠA JUGOSLOVANSKA POTNIŠKA POŠLOVNTCA FRANK 82 Cortlandt SAKSCI dt Street, CR STATE BANK Hew York, N. Y. ALOJZ J1RASEK: FILOZOFSKA ZGODBA (Nadaljevanje.) Profesorji, vsi iz starejše dobe, m» niso .^NHAiali v ii »ki -slovnici im literaturi, niti ne »govorni, rodo-l^uhTii starina fKittr (Jerman. Sklicali so o tmi posvetovanje., in ko ko se v>i zedinili, Sta se napotila Vavrena in Fribont kakror depirtaciija naravnost na dekan-M>vo k patru Antonu Sam ti, o ka-t ere m je bio znanio, da je odkrit, delaven rodoljub in da češki j j/.rk in literaturo vneto goji. Miladi duhovnik je v hiši sede' "n bral. ko so v veži zarožljale ^ah-1j»* in sta v sol K) »topila delcgaiti študentovske le«r»j«-. Bil je ve.seln r/n# nad m. ko j«' oul njuno šeljo in ra I je obljubil. če ne bo branil patnr rektor. Ta v onih razmerah ni mogel in je moral izrednega do-emta pripustiti. Krnalu nat > je br.la dvorana fi loz'fvkega kobjjr? ju vsa natlačena poVa. Profesorji, /.a njimi štulcmt-.!<•, irardi-ti. nje — vsi vo rri;1i na prt »lav.Tnje : , hI-o številne posUišavce j«* iinei -amo včasih ]» it(»r (Jerman. kadar je iz zgodovine posebne partije predaval. Kakor bi to niti oni filozof je ne I ili, ki m> lani profesorju vero-i.a taka v teh prostorih tisti peklen-?ki r ruš«*- vprizorili. Stali so kakor M>hr, oči vseli so bil;- uprte v mladega dulkovna. ki je z.i kateder frifopil. fi z v »onim gladom je začel pre-oavati uvod. S toplimi, zgovornimi besedami se je spomnil presek ti našega naroda, njegove flave, padca — jtfVkazal na mar-Ijivo delo odličnih voditeljev —-.lungmauna — še živeč/h Safari1 ka, P.ilaekoga, govoril o sedanjem up:ip »'nem času, o Ipoljai prihodnost i Tišin i je vladala v dvorani, da bi sli«»l brenčanje muhe. Oči so mladeničem c*| navdušenj« go-Vele. Pogted ipatra Antona je ob-Mal na tiivotasem starcu patru va desna! Moj Bog, 'kakor oni komedijant je, oni meščan j? gardist i in prismojena študentje — ou, aktuar! In prišli bodo in vanj zijali otroci, odrasli, vsi, in če bo kat'C!V,u sta in Enakost z (napravil naipako, bodo kričali "se-lzii,t;imi ^ k,a,»i žareli, prvikrat t»", *1 slaanfa'\ in on, z zeleno *avi,hral visoko nad glavami štu- fcvoje nežne pozornosti. Za študentov s* k o legijo je navdušen odgovoril iitotnik JeJiltcika. Nato se je p odbila ogromna minožioa na trg, kjer so se raizposstavili ostrost rel-ski zbor, motna garda in študemtt- V j a.-mean zraku je zaoril gla-; an. dolgo trajajoč vzklik, ko novi blagoslovljeni prapor, na kajjo na glavi bo poskakoval kakor pajac! Kje bo pot eni -apošato-vanje. kam pojde respekt, avtoriteta ! — — XI. Rodoljubno gibanje je delaflo čim (lavje m tčje kolobarje, posesalo je dalje in dalje. Tudi go-spouLične in go>*pet v .narodnih stvareh dosiikra.t malomarne, se ni-*o ubranile loku. Dobro seme, ki ga jc tu /aseja.la Dabroniila Rettivfova, ie zdaj prina&do bogat sad. Gibanje one dobe je bilo kakor dež. Ki j • rant lino rodo-ljubja vzbudil in okrepčal. Najbolj ~ta bili »tega veseli goKpodič-na Elis in Lenka. Medtem ko so garde in »tiudontje vadili, na stražo hodili in patmiljirali. so zbirale yja^pe j?i jio--podičm* mad seboj donar, in ko so ga zbrale, so senile in okrasile pr lop prapor, ki i.a j bi vihral nad glavami študentov skih legij inarjev. dentovske legije." ko .so prelepi njegovi trakovi prvikrat v vetrn migljaje trepetali Pri odprtem oknu je staila Eha Lenko. Obe rodaljubki sta gledali > toplo udriležbo .slavnost: —-resna, slavnostna tišina, .skoz katero so je čul samo du.ho\-nrkov gla>. in viliarno ploskanje, vse ju je pretresalo. GSodba je zagrmela in v^e kor-poraeija in vsa množica je kren-la nazaj k ipia.rirttovokaiza;la. ni po Negla prejrlabok^o v žep. Ali v teh konstiitucijonalnih časih ni šlo domači in zunanji, *o prevzemali in razburjali vse sloje. Razpisane •o bile namreč volitve v češki d:*- kar tako. da bi jih ibila praznih i ž«''.ni z,bor m "v framkfurtVki jrar-rok odpravila. Ko -so naibir&\Hke I Iamea.fr, sledil jo slavni manifest odhaja'«. st> srečale na stojMiicah1 Palaoko«ga. In nato xo se Čehi in Roubinkovo varovanko, ki je tam očividn on an je čaka'la. V« 'la je za rde vaje iz žepa svojega prrd- N niei, do !i;'j ^n-žni. razd-vojili. v Pragi se je pripetila marsikatera mcTOilmost in jKUlomiija. Uradi pašnika n<4caj v paipir zavrtega in i 'O izgubili moč in hudobni ljudje iuldala nabiravkam. — Pi-osim, sprejmite to malenkost ! Ko bi Van-rena Lenko, zardelo, skromno, v ljubki plahosti zagle-j dal, ibi bil navdušeno poljubil ro- fJerrnanu, ki je iztegnjene rokejčieo. ki je na oltar domovini podi palico oviral. Na tem izrazi- j ložali prigospodarjoni groš. vse feni, f>leinnnttein obli^iu se je zr-»alilp globoko genotje in iz du- vo.>e premož m je. Prišel je maj brez majaJes; ni 1 ovitih oči so mu kapale po nagu- l.jlo časa nanje misliti, vse glave ba n« m ( bratzu radostne solze. . 1 ^ pečaile z re?»nejšinii stvarmi Bila t rado .t SimeOnoVa. ki lz Prace so jwihajale neprestano mu je bi'o tiotleljeno doea(ka.ti zar- ( nove in move vewta, kd so bodisi jo novega dne katerega je ta-, planile, ali večinoma tolažile z le-ko Wo. ilolgo pričakoval. pjm upom in pričakovanjem bolf- Biir:ia pohvala je zabučala po lih časov, dvoran«, ko je pater Anton kon-j ]>odj(vtjc ?OKpa in gospodičen eal Od tega dne ^o ime« i na filo-je ^ nhnCtsif> Prapor je bil ?of,ji novo predavanje in na no- \ ,,ar(>5en, izvršen. Kakor otrok se » emiii ni bilo toliko po-iušaveev |je ^veselila Lerika, ko ji Brož,^tarici. SO zlorabljali ono kratko dobo zla-tr svobode. Sum razburkanih valov je sega noter v naše prej tako mimo meisto in nenavadno razvaloval doklej taiko tiho giadjpo. Go^>od aktuar je cibupaval. Že ni več vzdihoval; hodil je na vaje, v urad. pcsedal doma iglediaje tvojo pri-Ijubljeno sliko in sa-mo kadar je knjigovodja prišel, mu je odleglo, zakaj lehko je prav od srca potožil. Gospa Roubinkova in prijateljica njena Roleriea sta morali mol-•'ati. — Z eno stvarjo nista Soglašali, vse jima je bilo zoperno, ali nevamo je v takih časih svoje nune nje na glas povedati. Roleriea je tajno protestirala, bil ji je kakor s trona pahnjeni kakor na tem Tistrg* di« \ ko je bila vsa filozofij;« navdušena in vesela, je rktimrja Roirhinko, ki ga seveda ni bi' » na predavanje, doletela grozna mereča. Go-pa Roirfbiukova je kar sko-prnehr, ko je mož po vrnitvi iz pisarne v sobo stopil. l>>l/go je tiščala vanj, naj pove, kaj se je zgo«lik>, zakaj j tako iz sebe. — Al i on je zgrudil v naslanjač, še "Abrahama"' ni slekel, kar je t'ilo 7. ozirom na njegovo varčnost veliko, ir.i oziral se je s svojim len d prebrala, so se ji |x>mudile oči na zadnjih vrsti- Uhh. — K poveličanju te sla\nosti ostrostrv"lski zbor in častništvo narodne garde svx>j delež doprinese. Odl>or št irdevntovsike legdje v Lit om i siju. — Veseiila se je in pohodna je bila Lenka na Va-virno. častnika, odbornika. Medtem je storil go»menu go^f>odičein dn gospa ter i»o5ila ptnpbr, kater^a je ovph- teh burnih dneh srečo. Shajala se je mnogo pogosteje z Vavreno ko prej, ne da bi gospa teta mogla za-braniti. Govorila sta o svoji ljubezni in o svojih nadah o časovnih dogodkih in enkrat je Lenka omenila: — Ko bi bil strieek dočakal te dneve! — Pa bi bil izbrisal, kar je napisal v almanah! — O srečni almanah! Gospodični Elis so prinašali zdaj vsak hip njeni študentje nenavadnih novic. Najbolj jc oplašil Pri-bort svojo gospodinjo z naznanilom, da bo koncem maja konec letošnjega semestra na filozofiji. Še bolj je ta novica prestrašila Marinko. Toda veseli Fribort jo je znal potolažiti, češ, da ostane tu. Storil je tako nji in dobi na ljubo. Ali proti pričakovanju se mu je bilo posloviti prej ko je mislil in prav tako tudi Vavreni, ki do o-bjčajnih počitnic Litomišlja ni hotel zapustiti. Del legijonarjev se je razSel, posebno po osmem juniju, ko se je stotnik Jehlička od kolegov, profesorjev, rodoljubnih meščanov in deklet poslovil z javnim govorom, v katerem je v imenu rrojih tovarišev obljnbii ostati zvesti domovi- (fidje odšel, p redno ipoteče ta doba, ako si ni pravočasno izprosil podaljšanje svojega začasnega bivanja. Ako prostovoljno ne od/potu^t se n»u 'prej ali slej Utegne -zgoditi, da bo prisilnim potom deportiran. Ako se priseljeniški nadzorniki prepričajo, da potnik ni prišel z namenom, da ostane tukaj za vedno. ga pripuščajo brez drugega. Ako goj i jo kak dvom v tem pogledu. določajo j am šč in o (bond) kot pogoj za njegovo pripustitev. Ta jamščina znaša navadno HSOO. V zadnj ni času je zahteva po bondu postala čim pogost etiša. .\iko i nožem ee prihaja na obisk k istrodnikom. s katerimi oti bi naravnost rati ostal za vedno, ako bi mogel, oblasti vedno dvomijo, dali .res namerava zopet odpoto-\a-ti. in v mnogih slučajih utegne le stežka dobit r dovoljenje za prihod. tudi če bi rad položil jam-šČiuo. Zlasti to utegne biti težke, za evropske inozemce, ki bi radi COfVniSMT HITSTONI .»l«W_CO. NtW_VO«K To i>oVtje so poskušale preplavati tri ženske Angleški kanal in sicer: Lilian Handsmi (Arg» niinka). gotsj)Otlična Sion (Francozinja) in Gertrude Ederie (Anierrkanka). Države kot začasna potnica m 3(e je tukaj poročila z ameriškim državljanom. Vendarle to ji ni Up»Č pomagalo. Morala se je povrniti v določenem roku in potem pi^e->Ikrbeti si priseljeniški vazo"izven kvote ter še le potem priti nazaj v; Združene r^ržtfte <»!ko hoče tukaj žrmd za stalno. Treba opozarjati, da Kanmla in tudi druge jležele .smatraj^ tako žano ven-tiarle kot Amerikanko. Radi tega ne bi bi|o pi-^ake težkoče za tako inozemko, da se j>otla v Kanado, h: si od tain preskrbi priseljenies-ko vizo za povratek v Združene Države. - 1 *• * Začasni potniki in.prvi papijr. Nekateri "ljudje, ki so dobili dovoljenje >a začasno bivanje, mislijo, da. rfko si preskrbijo prvi papir in s item izražajo namen, dn hočejo postati 'amefi.&kl držajija-i>i. .inn Imi to kaj pomagalo, da o-•rtanejo tukaj za venlno. Ali temu hot.di dobiti dovoljenje za zaea«*. tako. Kdor^pro.xi tn pm*i jw^r ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI (Fortign Lanauag« Information Sorvlo«. — Jugoslav Bureau.) dre, ena dve, le- ZA* m krasnim Šopkom, darilom JLDVJfiOTl&B te CELA0 NABODA " ^ ------. JU- . . , ' . -J ... - , -___Hi.-tM^t. .... ■i'-j.^jk ZAČASNI PRIHOD V ZDRUŽENE DRŽAVE no bivanje v Združenih Državah ako prihajajo iz Kanade ali Me-hike. Tudi parobrodne družb--lierade prev^/.a.j-O inozemce. prihajajoče baje začasno, ako ni jim dana popoln i garancija, da re-; prihajajo v ita namen. Parobrodne družbe namreč nosijo veliko I odgovoi*no-t in i>o novem pri-j f-4'1 jenišk m zakonu podvržene o-jstrim jrlobam. Trgovci, o katerih i ie ja«no. da prihajajo začasno v Združene Države radi poshi. nimajo nikakih ]>os«Tl)nih težkrn'. Navadni turist pa utegne bit j prisiljen, da kupi vozni lisitek ne J le za vožnjo v Amj riko. marveč izrav.a « tem. da se je nastanil v ZilruVnuh Državah, in radi tega. ;k() začasni potnik z;iprosi za pivi papir. -«« -inatra. da je prelomil svojo besedo in ga lahko deponirajo. Od avgusta lanskega leled te beležke imajo pravico ostati v Zdnuženih Dršavah leto dnu To pa ni re«*; dovoljenje za začasno hiranje se naivadno daje za ingt mesecev ali mana. Ona belerka le pomenja, da je viza toliko časa Podaljšanje začasnega bivanja Inozemce, ki raili kakega teh-j istočasno tudi za }M>vratno vož- vzroka želi, da se mu po- 1 ;njo. Nekatere družbe ga obvešča- 1>a'jša dovoljcjije /„i začasno bi- veljavna. Tudi okolščina. da ne- j<., ,la lotični ]K>vratni listek jej^»»j«' v otne liste veljaven Ie do časa nje«roVe«a za-h-avadno imel mnogo ki veljajo za več kot eno leto, je konitesra bivanja v (Združenih Dr-tudi večkrat jmvzj-očila zmošnja- zavali in da se mu ne povrne de-vo' Nekateri imejitelji potnega li- nar. akj ga U- vporabi. Nekateiv tta so pomotoma mislili, da smejo družbe proda jejo tnri>tom le Tls-ostarti v ^Združenih Državah toli- tek prevega razreda. Od turista, ko časa. dokler je njihov potni t. j. začasnega potnika, pa do«itd-list* javen. Seveda noben doku- krat zahtevajo, naj pokaže, da 1-ment incuzem-ske države ne more ma pri sebi .^.">00, za slučaj da bi imeti nikakega učinka na prise-1 od njesra bond zahtevali. Ijeniška pravila v tej deželi. ____Povračilo jamščine. Pristojbine za vizo. 1 T , . . ... ... lnozemee. ki je bil pripuseen Zadnji kongres je sprejel za- pod bondom. zirubi denar, ako n* kon, ki je pooblastil predsednika »odpotuje v določenem roku. Vla-Združenih Di-žav. naj zniža ali da zapleni njegovo jamščiuo. Vr-sploh odpravi pristojbine na vizi- hu tega utegne biti deportiran, ranje potnih listov onih inozem-, Ako odpotuje ob določenem rokih uepriseljencev, katerih vlado lru. ali nred tam. se mu bond poje voljna enako znižati pristojbi- vrne. Da si zagotovi po\-rnitev ne za Amerikaaice istega razreda, .iamščine bi'»z odloga, je pripo-\'sletl tega zakona jf> ameriška ročljivo. da nekoliko dni pred rnl-vlada sklenila reciproeitetne, ostaje in mu naznani dan in za vizo z Bolgarski in Spanj.sko. parnik, s katerim bo odpotoval, (iočini sta Dansko iu Guatemala j popolnoma odpravila te pristoj- Sprememba potniškega značaja bine. Že preti tem zakonom so Z. tekom bivanja v Združenih Drža- Države imele dogovor s Kanadi. vah. M »h i ko. Kubo . in z nekaterimi! -\tn/,„: t; • i . , . . ..... .... 31 nogi .ki prihajajo kot zaeas- drugimi ameriškimi repubhkamt, ni ^^ (vishm) prihajajo k! je obojestraiyko odpra.il tako le ^^ ^ ^ ^ ^ ko pristojbino za vizo. .. u..^ *- • , , , 1 J .t kvoti. Lpajo. da, ko bodo v Zdir. Državah, se jim bo že na kak na-Fohodi za prihid začasnih potni- ;C:n pobilo dobita dovoljenje. kov da ostanejo še zanaprej. Ljudje. aežkoč za t j »k rahio podaljšanj On mora vložiti nrošnjo. aie prej kot trideset dni pred rokom, določenim za njegov odhod, in ne kasneje kot petnajst dni pred istim. Za tako prošnjo služi posebna tiskovina
:**)). ki jo prosilec lahko dobi od Bureau of Immigration, Washington. 1>. <\. ali pa oil priseljeniške postaje (na pr. od Commi-siori a- of Immigration. Ellis Island. New York City). Prošnjo, t. j. izpolnjeno tiskovino. treba poslati načelniku priseljeniške ]>osfaje v onem pristanišču. če/, katero je prosilec prišel v Združene Države. Ako načelnik j priseljeniški- postaje najde, da je prošnja vpravičena. on mu lahko podaljša rok za povratek. ne da bi poslal prošnje v Washington za rešitev. N<* sme na sam dovoliti tako podadjišanje. da bi inozembe estal v deželi čez leito dni ipo svojem prihodu. Ako načelnik najdi"*, Ha ni vpravičen dovoliti podaljšanje. mora pr< &n.jo poslati gene-ra I ne mu priseljeniškemu komisarju v končno rešitev. Kd or je prišel v Ameriko na o-bisk soroilnlikov ali pa si tukaj zagotovil kako ddfo. utagne dobiti nepovoljno rešifrn- svoje prošnje. Rn vino taiko v slučaju ako je začasni potnik prišel v Ameriko ,radi dolovrtnega jiosla in se je po- ki so bili 'pripuščoni kot začasni tem lotil drugega po^la. jejo z? informacije, kaj naj storijo, da o Vsi i nožem e i, prihajajoči v Z. Države, morajo odgovarjati splo- potnika, neprestano vprašujejo za šnirn zahtevam ameriških prise-,rafonnacijes, kaj naj storijo, da o-Ijenišfkih ♦ zakonov. To velja toli- stfUie.i° trnka j še nadalje bodisi ko glede priseljencev kolikor gle-! kot aH kot prisedjenci. E- de neprisiljenee*v. Celo osebe, kf'di,li °(,?ovor je: Ni mogoče. De-prihajajo v Združene Države le ,Jn>dk;i department v tem poglrdn ob prehodu v drugo deželo in k\ J(> z,avze'1 strogo stališče in ne do-torej ima jo takowvani transit vi- Vo,jllie nikaikemu rnozetmeu. da bi sa. so podvržene pregledu ^ atra-!tekom SVOJ>£?a bivania v Združeni priseljeniških Oblast.i. Inoze-jT,il1 Držaivab spremenil svoj sta-mee, ki bi s^^jai med oue raare-|tus' da ™ - od začasne-de, katere priseljeniški zakon iz Potnika postal priseljenec, ključu je, ne sme sropiti na ame- pos-tati priseljenec, riška tla niti začasno. mora odpotovati v inozemstvo, Pregled onih. ki kot. potniki ,*»POtovfci si prisHjeiniako vizo % tretjega razreda prihajajo v Zd*\|llcvati 'm To je ediaia Države le začasno oziroma Ob I)0t" Zgodilo se je že več splačajev. prehodu v dnigo se sedaji,ko Je ^»z«"*« prišla v Združene^ vrši na priseljeniški postaji (na pr. na Ellis IMandu) na isti na^in kot pregled priseljieneev. Priseljeniški komisar na' Ellis Tslandu pa je priporočal, da bi se (pregled teh potnijcov vršil na ladiji sami, kot je to v slučaju potnikov prvega in -drugega razreda. Pripustitev pod jamžčino. / » . Priseljeniška oblast daje začasnim potnikom dovoljenje, koliko i fcasa naj ostanejo tukaj. Ta doba fniaša navadno šest' mesecev afi mi an j. Pričakuje se, da bo potnik: ali veste — da so postavili v Kranju spomenik pokojnmu jiiigoslov črnskemu kralju Petru in da je spomenik izklesal kipar Tine Kok? Ali veste. da bo z 20 čistimi He!man* i v vase dnevno delo bolj vabljivo? Turški tobak v Holanars je najčistejši tobak, ki ga morete kaditi. MOSKII ZaSettHav« FV»S Kih«^-if al najboljšo nil C PREPRBcBA am HOilC^ V«Hk» tsbcSSc. Kit (4'a) SI Vri lakuaaHi aM Si»-YJCh Dept: B m Batkmin St.. N«w Tork _PIHt« rm oVreinieo. ZASTAVE aVILENC AMERIŠKE, SLOVENSKE IN HRVAŠKE REGALUE, PREKORAMNICE, TRO-BOJNICE, ZNAKE. UMIFORME ITD Sigurno 25% ceneje kot drugod. VICTOR NAVUTŠEK, S31 GREEVE ST. ČONEMAUGH, PA. aHthony birk m hrtirr ur sobni bt.tkar zh dekoratos, ▼•ak« t to ROJAKI, PREDLO ODDASTB DRUGEMU NAROČILO. VPRAŠAJTli MENS ZA ORNO. 1811 Stephen Street M|«ww1, Broakiyn, m. T. Telephone: Evergreen 2854J •j«»j1>:j»»V »i'. BRIOITA ROMAN. — Spisal C. M. Za "Glas Naroda" priredil G. P. 9 (Nadaljevanje.) Gori v vili Klavtline, v ateljeju Kurt Lossena, pa so obešali njegove slike drugo za drugo. In Kurt Lo>wcma je M.iselrlo, ko so Ame-rikanci sami višali čeme njegovih slik, vsdeil česar je mogel on z delom svojih rok pošteno preživljati družino ter nuditi svoji edini hčerki dobro vzgojo. Življenje Klavdu* je dobilo sedaj zopert vsebdno, ki jo je polnilo z zadovoJjbtvom. Z leti je postala mirnejša, a o.-rtala je brez sreče. Že par let niso obesili nikakih nadaljtnih .>lik v ateljeju vile KJavduie. Trgovee je opustil svojo trgovino s slrkami in Klavdina je dala nekemu drugemu trgoveu maročiJo naj kupi zaaijo si tke. Ta pa ni mogel dobili več slik od slikarja, kojega siike je hixtela imeti. Nikilo je ni obvestil, da je »m rt zastavila rdko, ki je naslikala vse slike v vili Klavdina. & kiaj pa je vedela. Sedaj je prišla naenkrat v njeno hišo ta dekliea, jo pogledala z oemi očeta ter predramila zapet vse, kar je v dolgih, mučnih letih z naporom pozabila. Iznova se je vzbudila v njej bolest nad izgubljenim, zgrešenim življenjem. Ob istem easu pa je vstal tudi spomin na dneve nezmerne >re-ee. In ta spomin je sijal naenkrat -tako svetlo in gorko v njeno srce da je padal en zlati žarek v njene dni. Odporno je hotela prepoditi še ta zlati žarek, ker je mučil njene trudne oči. — Ne sme ostali, — oditi mora. Ne preneseni -|>ogleda nanjo, — je rekla napol gla.sno. - In zopet ji sedela nepremično trr štrlela predse. Čudno pa je bilo, — čim bolj so potekale ure, tem nemirnejša je postajala. Ta nemir |>a je do.»egel sveoj višek v želji, da vidi še enkrat zflato-'e-sketajoče s» oči Brite Lossen j» bila že davno gotova z razkladanjem svojih stvari. Padal je že mrak, a nikdo si ni želel njene službe. Globoko je vzdihnila ter stopila k oknu. Pred njo jL^t ležal čudoviti, molčeči park in gori na hribu je blestela streha vile. Kot izgubljen je počivaj njen pogled na tej strehi, kajti ona ni mogla slutiti, kakšno ulogo je igrala ta vila v življenju njenega očeta. Videla je i>ač. da je imel njen oie pred njeno materjo drugo ženo. a o tej ni nikdar izvedela niee<>ar udlanenejse-ga. Malo pi>d svojo smrtjo je govoril oče ž njo o tem in takratt ji je rekel: — Nekoč v življenju sem bil neizmerno srečen — in radi onih ur sem prenašal a?lo poznejše življenje. Vprašala ga je takrat: — Ali ne Murni ničesar več vedeti o tem. oče? Oče pa je zmajal z glavo fl:r rekel: — Ne, draga Urita, ne morem govoriti o (tem. Jaz «=ejn postal izmučen, Mar mož in >!abo Ui mi prristtfjailo raizodeti *ti protelcle dneve. Ko me pa ne bo več, boš našla v moji pisalni mizi majhno knji-žieo s pripombami. Naslovljene so na kakor da so prirahde *k tlom. Danes je odslovil slugo in mora sam odpreti vežna vrata. Toda trenotna slabost se je takoj umaknila zverinski nagi ost l in spr itnosti. Nekaj .skokov in že je bil stkoi dolgo vrsto sob pri ve/.nih vraiih, za katerimi je stala Ana. . . Proklete roke kako bedasto skačejo in nikakor ne morejo najti ključa v ključavuidci! Do krvi se je udaril ob kljuko. Slednjič je našel ključ, naglo ga je zavrtel v ključavnici iu s silo tklprl težka vrata. Na pragu je stal rdečelasi bankir ter se neprijetno smehljal. Stupin fee -je (presenečen umaknil in začudeno gledal nepričakovanega ffosta. sem zadnjih sedem let velik .gentleman. Izborno govorim vse evropske jezike, iz fraka in smokinga sploh ne pridem, posrečam najmodernejše five-o-eloeke, rad irnalii in razumem literaturo, muziko, slikarstvo in rože. . . Nesramni bankirjev ton je Stu-pina razjaril. Najraje bi bil zgrabil gosta za debeli, mastni vrat ifi ga vrgel ven. — Cujte, gospod bankir, kaj vraga mi je treba vedeti vse to. kar mi trobite na ušesa! \— Vidite, dragi prijatelj, uvod je potreben ne toliko vam, kakor meni samemu. . . Poprej sem vam že povedal, da sem danes. . . hm. . . menda prvič v življenju v zadregi. Sicer pa, ne. prvič sem bil v zadregi, ko sem doživel nekaj zanimivega in neprijetnega. Povedati vam moram, da je med drugimi, ne posebno čistimi stranmi mojega for-mularja tudi ena stranica, ki jas- okolnosti: — Oprostite, da vas motim. — Saj mi dovolite nekaj minut, kaj no govori o nasprotni lie? To mi je nujno potrebno —- j imel sem klub, ali bolje rečeno ig-je spregovoril bankir z južnim ralnico. In evo, nekoč so me zaloti-nairla.soni. j ^ v ™»jem lastnem klubu, kjer sem — Hm. . . izvod it e, dasi sem ta-,imel vse pogoje z« direktorsko ob-čas zelo zaposlen. \last na goljufiji. Karte sem mešal, — Ne bojte se samo pet mirni* da Je l)rižla l)raVa vedno v moJe ostanem. . . je ugovarjal Katznfonj roke- In tu sva Pri neprijetnem mirno. V tem je počasi slekel svoj . trenotku, ko se je obrnilo moje o-kožuh teir ga obesil na kljuko. Stupin j/k spremil gOf*a v kabinet ter ostal pri vratih*v priča- rakov se je približal gostu, pokazal mu je vrata in razločno spregovoril: — Marš ven! Katzman "ni zganil z nobeno mišico. Mirno je odgovoril: [ — Ne pojdesn odtod pred določenim časom, čeprav mi boste grozili z revolverjem, ki je spravljen v levem predalčku pisalne mize in ki ste si ga preskrbeli pred štirimi meseci. j Stupin je stopil nekaj korakov nazaj in ves presenečen gledal rde-čelasca, ki se mu ta hip ni zdel bankir Katzman, temveč nekaj zagonetnega in tajinstvenega-. I — Odkod veste to? — je zainr-mral Stnpin. — Poslušajte mirno in takoj vam povem. Potrudim se pojasniti vam to v kratkem. Z nepopisnim trudom, tekom petindvajsetih let, z malenkostnimi kompromisi in velikimi zločini, s talentom in iznajdljivostjo sem si pridobil ogromno premoženje. Toda nekega lepega dne mi je postalo jasno, da en človek ne more stisniti bogastva vsega sveta v svojo pest in če bi bilo *to tudi mogoče, da bi bogastvo tisti hip izgubilo svojo privlačnost. Tedaj sem začurtil, kako je škoda izgubljenega življenja, ki je kar naenkrat izgubilo vsak cilj. In v tem času sem srečal Ano z vami. Zaljubil sem se vanjo takoj, ko sem jo prvič videl. Zaljubil sem se pla-tonično, razumete — platonično, zakaj jasno mi je bilo, da sem jaz — smrdljivi pes. falot in bivši goljuf — ne smem približati temu dragulju, ne smem slišati njenega glasu, ne smem celo vdihavati zraka v njeni bližini. Bankir je potegnil iz žepa svileni robec ter si obrisal potno čelo. — In glejte, sklenil sera žrtvovati vse življenje gledanju, platonič-nerau gledanju Ane. Sklenil sem hoditi za njo vse življenje in jo samo gledati, ne da bi se seznanil ž njo. V ta namen sem kupil omenjeno palačo in skozi okno sem o-pazoval vaše življenje z daljnogledom, ki sem ga nalašč za to naročil. Opazoval sem vašo srečo in sam sem bil srečen z vami. To je trajalo približno deset mesecev. — In točno pred enim letom je Ana tiretanje parnikov - Shipping New* 12. septembra: France, Havre. MajesUc, Cherbourg; 15. septembra: Republic, Bremen. 16. septembra: Berengaria, Cherbourg. 17. septembra: Belgenland, Cherbou Deutach- land. Hamburg. . 1». septembra: Olympic. Cherbourg; Rotterdam. Rotterdam; Suffren, Havre; Orduna, Hamburg; America, Bremen. 22. septembra: Reaolute, Hamburg. 23. septembra: Ma ure tan la, Cherbourg: Zeeland. Cherbourg; Ohio, Hamburg. 26. septembra: Paris, Havre; Pres. Roosevelt. Bra-men. 30. septembra: Aqultajiia, Cherbourg; Pre«. Harding, Bremen. 1. oktobra: Lapland, Cherbourg; Columbus, Cherbourg, Bremen; Cleveland, Hamburg; De Grasse, Havre. 3. oktobra: Leviathan, Cherbourg; Cherbourg; France, Havre. Majestic, 6. oktebra: Pres. Wilson. Trst; Reliance, Hamburg. 7. oktobra« Berengaria, Cherbourg. 8. oktobra: I Pittsburgh, Cherbourg. 10 oktobra: Olympic. Cherbourg: George Washington, I'.remcn; AndaJiia Cherbourg, Hamburg. 14. oktobra: Mauretania, Cherbourg; La Pfivoie, Havre; Berlin. Cherbourg. Bremen. 17. oktobra: Paris, Havre; Homeric, Cherbourg. 21. oktobra« Aquitania, Cherbourg; Suffren, Havre; America, Bremen. 24. oktobra: Leviathan, Cherbourg; Majestic, Cherbours: France, Havre; Martha Washington. Trst. 28. oktobra: Berengar^i, Cherbourg; Fiocham-beau, Havre; Pres. Roosevelt, Bremen; Arabic. Cherbourg, Hamburg. 29. oktobra: Columbus, Cherbourg; Deulschland. Hamburg. po nj £jovi smrti je našla knjižieo ter čitala v njej. Vse te be*»ede »o bile naslovljene na lie/jm/jnano in poletg druprih nežnih l>e-sed jo je vedno tudi imenoval "IJino". Di.ua! Pod tem imenom je razuniHa bitjle ,kateremu je pripadala preteklost očeta. Ta l)ina je bila za Brito nekaj neresničnega, kajti o.vtala je v življenju očeta se predno je bila Brita roji na. Brez nadaijnih pomislekov je prištevala Jo Diaio med mrtve. Niti najmanjše slutnje ni imela, da se nahaja >edaj v hiši te ži nske, _ kateri je pripadalo srce njenega oeeta do zadnjega diha. Celo na .smrtni posrteJji je neprf Ntano ponavljal z fiežmim smehljajem ime Dina in ko jc bil že nezavesten t-er je držal hč«rko iza roko. je šepetal: Sedaj je v*e dobro moja Dkna! — Ti in jaz. Tvoje srce Je bilo pri meni kot ji- bilo moje pri tebi, — /to vem . . . To so bile zadnje njegove besede. I)a jih ne pozabi, jih je |K>-Mavila Brita s trdno roko pod zapiske očeta, kot da bi pomeujalo zaključen je tega, kar je napisal on. Brita Loosen jc zgodaj dozorela v jadu -jjivijenja. Razumela in pojmila je marsikaj, kar je bilo nerazuraljivo drugim deklieam njene starosti. Njen velikodušni oče jo je po smrti n.iene matere popolnoma priklenil na.>e ter jo po\w m utrjeval a- prepričanju, da pome-nja vse razumeti tu«kfc inila povedati gosipodieni' Lossen še istega večera, di ne more o*stati v hiši. Sama j^ je hotela to sporočiti ter pri teBn «e erakrait zreti v baržunasio-rjav« oči. ki so «>o vzbmlile v njej vse gorje in vsi žalost. Ko pa ji je sedela mlada deklica nasprAi ter tako plaho in proseče zrla naaijo, niso hot de priti trde besede preko njernih ustnic. Molče *e je .pu>4rla «treei od nje ter je^ s silo spravila vase par grižljajev. Pri tem pa je morila zopet in zoipet, kot pokoo-eča sv tajni sili, •zreti v 4>ledo,'mlado lice deklice. V tem pa fr -isikala jwte-ze izgubljenega moža. kovanju, kaj mu namerah po vedati. Gost .je sedel a* naslainjae ]»ri kaminu, stegnil kratke krive j nojre 'ioi se obrnil k Sfcupmu, rekoč : — Vi, gospod Stupin, gotovo . . , _ , . že veste, da .se pišem Katzman in doje bi^xle moras t<- laj , , , , ,, (<1V , . ., , ,. , J,da sean lastnik ibanik)." Diskont . ivih las. Misli, da je ta- , ... — Noo, — je zategnil ironično Stupin, ki mil ta samozavestni mož ni ugajal, ke>r je brez dovoljenja vdrl v njegovo stanovanje. BamkLr j<* potegnil Lz žej>a fino zlato dozo. Okrašeno z briljaiiti. Vzel je iz nje eigaret ter jo prižgal na planiuuiu kamina. — Vi, gospod Stupin, ste danes v 'ažijotaži*. kaikor pravijo pri nas na borzi. . . Priznajte, da ste pričakovali neko drugo osebo, ki va.s bržkone zelo »anima. a zaenkrat se pojavi ta rdečelasi žid Katzman. . . kajne, da je to nt-prijetaio razočaranje. . . hehehi?. — A jaz iivpaan, da go>pod Kat.z-man ni priši-1 k meni samo zaradi tega — je odgovoril Sit upi n je-zno. Zoprn mu je bil ta rdečelasi in malo plešasti mož. Zoprn je bil nagajivi šop trdih las vrh glave. (Dalje prihodnjič.) — Cujte, ee mi ne nehate govoriti o svojih bedarijah, vas vržem na cesto! Bankir se je naenkrat skesfcno nasmehnil, vrgel je v kamin cigareto. skočil na noge in nekaj C^a.sa skromno molčal. — Oprostite, gospod Stupin, to mojo klepetavost. Cinik sem in ne norčujem se iz vas. nego iz samega sebe. Povem vam kratko storijo in razumeli boste moj poset in moje vedenje, ki ni mimogrede nič drugega, nego bičanje samega sebe. Bankir je naglo vstal in z nepričakovanim navdušenjem planil k oknu. — Ali vidite, gospod Stupin. to ogromno sivo vilo tu na nasprotni strani ulice? Ta stara in razkošna hiša je bila last grofa Gažinskega, zdaj pa je že poldrugo leto — moja. Kupil sem jo za ogromno vsoto. Grof se ni hotel ločiti od rodbinskega dvorca in mi jo je prodal šele potem, ko sem mu ponudil ee-no, ki je presegala devetkratno vrednost. . . Ali ste pa opazili, da je že poldrugo leto v vsem tem zoprne W podle oči in modrikaste .dvorcu 2 Iljogovo dragoceno ga-ustnice. iaza katerih so gledali |lerijo slik z marmorjem, gobelini temni, dolgi zobje, kot pri starem in brononi) razsvetljena samo maj- rožje proti meni — bil sem v povsem razumljivi zadregi, hehe! Stupin jc $1 zdaj bled, zdaj zopet rdeč kot kuhan rak. Slednjič ob poldvehjioaioei po nekem burnem razgovoru z vami odpotovala, lfankir je za hip umolknil. r se ni mojrel več brzdati^. (Konec prihodnjič.) UKRAJINIZACIJA UKRAJINE konju. — Vi ste zelo bistroumni, gospod Stupiir, res sem prišel še z drugim namenom. . . Ne bom torej tajil, da cilj mojega poseta " vznemirja mojo misel", kakor je rečeno v nekem dramatičnem monologu, hehe-he. Nikar ne mislite, da je zadrega v mojem značaju. O ne! Nekoč sem služil v Kubani v žitnem skladišču, kjer so kupovali žito od ko-'zakov. Povem vam, gospod Stupin, da sem jih neusmiljeno goljufal, ko smo merili ali tehtali žito. Pa naj bom v zadregi, hehe! Bankir se je hripavo in glasno zakrohotal. — Čemu mi pripovedujete vse to, gospod Katzman, — je vzkliknil Stupin in stisnil pestL • — Nikar tako glasno, gospod Stupin, saj sva vendar oba dobro vzgojena. Kes, moj formulaT bržkone ni tako kristalno čiat, kakor va«, vfndar pa moram omeniti, da hna soba tu na nasprotni strani u-lice? Torej vidite: stanujem v pritličju, soseda sva. v kupljeni palači, pa stanujem samo v majhni sobi. . . Vi se bržkone ne morete dovolj načuditi — čemu vam vse to pripovedujem f Takoj vam pojasnim. . . Bankir je položil roke v žep, pogledal je Stupinu naravnost v oči ter spregovoril počasi in razločno : — Ljubim vašo Ano. . . Stupin ni zakričal od začudenja in ogorčenja. Iz njegovih prs se je začul nekak hripav klic: sapa mu je zastala v grlu. Z izbuljenimi očmi in v nerazaimljivlfim strahu'je gledal rdečelasega bankirja in se ves tresel. Katzmann je še vedno stal v prejšnji pozi, samo široko lice je postalo bledo in oči so se bolj zasvetile. Stupin «e je zavedel. Trdih ko- Sovjetske oblasti izdajajo od časa do časa poročila kako napreduje ukrajiinizacija Ukrajine, to je. koliki odstotek javnih institucij v Ukrajini, uradov, šol itd. je že vpeljal ma.lon.nko ali ukrajin-.sko narečje kot uradni in književni jezik v >-voje j»a.vno poslovanje. Lkraj hiHzae ija je napredovala razmeroma -počasi, ker ni bilo zato potrebnih pripomočkom, ni kinji/evne Mkrajinščine zmožnih Ijiudi, nit i knjig niti Ntrokov-ne terminnlagije. Ali .sovjets»ke o-Mfc>ti so sistomaitično nadaljevale z začetim deiom, uikrajinizaeija xie zavzemala vedno -večji obseg. Xedaivno pa j>e komunistični cen-1 t ralni odbor Ukrajine oklenil, da >e v najkrajšem času ukrajinizi-rajo vsi uradi in vse institucije po vsej ATkrajjni. Proti tej odredbi pa se pojavil odpoir s sitrani Velikoruisov, ki jih je, kakor znano, mnogo tudi po Ukrajini, in sicer nad 5 milijonov. Rusi tvorijo v Ukrajini velik odstotek zlasti (fio medlih in tudi med delav-Mvom. Ukrajinlizacija pa se za ite nuike "mamjaine" rte zmeni mnogo, sili tudi njetne čla/np, da se po-služjujejo ukrajinskega jezika in ruske delavce, da se naročaje na ukrajinske časopise. Podemika. ki se je pojarvila radi tega, je segla tudi v čaisopi^je in eelo na zadnji .sovjetski kongirtete. Z rmike >lrani vekli polemiko Larin, na n-krajrn-nki strani pa mu odgovarjajo in ugovarjajo glavni Voditelji boljševizma v Ukrajini, "ki se opirajo predvsem na trditev, da z ukrajinizacijo najuspešneje pobijajo penijurovske tendence med 'kmeti. - Ti pojiawi kažego zHto dobro, v kakem .srtaaiju se že nahaja raiz mer je med Rum in titana jinci. Runki boljševiki so smatrali- najuspešnejše sredsftvo proti se Varartističnim tendencam, ki so se. ini)K>rtirale iz Galicijo in kateijili glavni predstavit llj v dobi pre-' v rat a je 'poNtal Pittljura, da sami bvedejo po vsej Ukrajini malo ruščino kot uradni in kult unnok nji -ževni jezik 'ter s tem odbijejo ost ^>orrtiKineanu piotiruskemu stremljenju. S tem da dajo ]>rosto pot ukrajinraaciji, so bili uiverjeni, da pri vežejo za ^ idno Ukrajino na ostalo Rusijo in onemogočijo za •vselej tendence, ki "bd merile za odcepitctv od Rusije. Če je bil ta njihov' raeuci pravilen, bo pokazala šele bodočnost. Za enkrat moremo konsta-tirarti csanio fakt. kako močno že napredovala r ukrajinizaeija in težko si je mogoče predstavljati, da bi se dali rezultati te uterajinizacije v bodočnosti z<*tvo. S tem pa bi morale v bodoče računati 7 vedno večjo osamosvojitvijo Ti-kraji-ne iv\i \-saj s takimi tenden-eami. kar bi ervlorhnio Rusijo samo s!abilo. Dane«, ko je Rusija v slani i h zadevah kljub federalizmu in avtonomizmu izrazito centralistična in celo po diktatu urejava na držaiva. take centrifugalne tendence ne nvorejo do veljave, i tudi ako bi olystojale kali zanje. Fakt okra jinizacije ITcrajine j<* eden najvažnejših tn za slo van-Rfvo na ipommibnejSih. morda tudi najugodnejših rezivStatm* zadrt j ril osiii'li lift niske zsrodoviuo. 'GLAS NARODA". TTTR JTTOORIiAV ADVT5RTISTNO 1TWDTTTV Brezplačno onim, ki trpe ▼sled mrzlice in naduhe. Brezplačna poakuinia metode, katero more vaak rabiti br«z neprtllke In izgube časa Imamo način, kako kontrolirati naduho 1» Mimo. tfa. poakuaite na nal račun. Nič ao d«, ako Je to te dolga bolezen, ali pa •• J« pojavil« ia-l« pred kratkim.ako je ••nena mrzlica aU pa kronična naduha, oarofiltl morate bremolafino poakutnjo na.-toga načina. Na to a« no gloda, r kaki klfmt ttrlto. ne deda. a« na vaAo ataroot aH opravilo, ako raa muči naduha al) rrtlca, na* na£in vam bo tako) pomacml. Posebno telimo poslati onim, ki se nahajalo nmvldat r obupnem atamju. kjer to pomagala vsakovrstna vdihavanja, brlaganja, zdravila opija, dimi, "patentirano kajenje**itd., telimo pokazati vsakomur. da Je ta novi način določen, da vstavi vsako tetko dihanje, vss hropenje ln ie atratne napade takoj. Ta bresplefna pontiCba Je prevatna, da bi Jo zanemarili- PUlte sedaj ter Jo takoj pričnite. Ne potljlte denarja. Potljlte kupon danes. Niti pottnlne ne plačate. Kako se potuje v stari kraj io nazaj v Ameriko Kdor je namenjen potovati \ stari kraj. Je potsebno, dar J« na tančno poučen o potnih tistih, prt lja&l ln drugih stvareh. Pojasnila, ki vam jih samorea* dati vsled naše dolgoletne lzkaftnjv i Yam bodo gotovo v korist; tudi prt poročamo vedno le prvovrstne psr-nlke, ki tmajd^ kabine tudi t IU raaredo. Glasom nov« aasHnlAfce postave ki je stopila v veljavo s 1. JuliJea .1924, zamorejo tudi nedrJia vljai. dobiti dovoljenje ostati r domovi« eno leto in ako potrebuo tudi delj toaadevna dovoljenja Izdaja »riu ralnl naaelnlgicl komisar v Waab lngton, D. O. ProSnjo za lakn d<. voljenje se lahko napravi tndl New Yorko pred odfiotovaojpin. te» m pofflje proailcn v stari kraj gis som nan o ve J Se odredbe. KAKO DOBITI 8V0JCS IZ STABEGA KRAJA Kdor kil dobiti sorodnika al svojca Is starega kraja, naj na« prej plfte ca pojasnila. Is Jngnsla vije bo pripn&čenlh v prihodnji! treh letih, od 1. JnliJa 1924 na prs vsako leto po 071 priseljencev. AmerlSkt drlavljanl pa samorej dobiti sem ten e In otroke do 1§. le ta bre«, da bi Mil »teti v kvoto T rojene osebe se tndl ne Ptejeje kvoto. Staiilil ln otroci od 1». d 21. leta ameriftklh državljanov 9 Imajo prednost v kvoti Plut« ■ pojasnila. Prodajamo v ostre llate sa vss prs ge; tndl preko Trsta ssmorejs Jugoslovani sedaj potovati Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St., IT«w York BREZPLAČNI POSKUSNI KUPON. FRONTIER ASTHMA CO.Room 704C Nlasara asd Hndaoo Sto., Baffalo. N. Y. ratUlta sneta peakataja vaSasa aačlaa: Prav vsakdo— kdor kaj item) kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuj*; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uapek — M AT J OGLASI v"Glas Naroda »» Pozor čitatelji. Opoiorlte trgovce Is 6-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste i njih postrežbo aadovoljnl« da oglašujejo v listu "Glas Haroda". ■ tem boste ▼stregli vsem« Uprava "Glas Naroda' Pozor rojaki! V zalogi imamo SVETO PISMO (stare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00. Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street New York, K. Y.