Štev. 28. V Ljubljani, 13. decembra 1918. Leto LV ni. UGTEU5KI TOVARIŠ Glasilo Jugoslovanskega uilteljstva. Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov : Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko. V petek, dne 27. t. m., bo v dvorani mestnega magistrata v Ljubljani m upravnega odbora z začetkom ob osmih zjutraj. DNEVNI RED: 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročila članov vodstva. 3. Naš položaj; poroča tov. E. G a n gl. 4. Razdružitev deželnih zvez; poroča tov. Juraj R e ž e k. 5. Reorganizacija Zaveze, izprememba pravil; poroča tov. Vil. Rus. 6. Ustanovitev Učiteljskega Sveta; poroča tov. E. G a n g 1. 7. XXVI. glavna skupščina Zaveze; poroča tov. Jakob Dimnik. 8. Legitimacija za vožnje po železnicah; poroča tov. L. J e 1 e n c. 9. Naš tisk; poroča tov. P. F1 e r e. 10. Predlogi in nasveti upravnih odbornikov. Glasom § 11., točka b, Zavezinih pravil so seje upravnega odbora javne, kadar samjdrugače ne ukrene. Vse učiteljatvo, ki bo tedaj v Ljubljani, ima torej priliko, da tej seji upravnega odbora prisostvuje. Dnevni red je dovolj važen in zanimiv. Tovariše upravne odbornike pozivamo, da se po možnosti seje polnoštevilno udeleže. Delegacija je dne 4. septembra t. 1. sklenila, naj se o Božiču snidejo na posvetovanje vsi štirje Zavezini odseki, da določijo smernice in način novemu urejevanju Zavezinih listov. To posvetovanje se vrši tekom 27. t. m. ali naslednjega dne. Uro in kraj določijo načelniki odsekov pred sejo upravnega odbora. Navzočnost članov vseh štirih odsekov je torej nujno potrebna. Vodstvo jugoslovanskega uEiteljslva. v Ljubljani, dne 11. decembra 1918. Predsednik: Tajnik: L. Jelene 1. r. Vil. Rus 1. r. Slovenska šolska Malica ima dne 27. decembra 1.1. občni zbor ob dveh popoldne v dvorani mestnega magistrata v Ljubljani. DNEVNI RED: 1. Pozdrav predsednikov. 2. Tajnikovo poročilo. 3. Blagajnikovo poročilo. 4. O preustroju našega vzgojstva v duhu demokraške Jugoslavije. (Predava predsednik S. Š. M., H. S c h r e i n e r). 5. Volitve. 6. Proračun. 7. Nasveti in predlogi. Vabimo k mnogobrojni udeležbi! Odbor S. Š. M. vUčiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10— K pol leta .... 5-— „ četrt leta .... 2-50 » posamezna številka po 20 h. Učiteljstvu z ozemlja, zasedenega od Italijanov. NARF.DBA POVERJENIKA ZA UK IN BOGOČASTJE. Učiteljem in učiteljicam ljudskih, meščanskih, srednjih in navtiških šol ter moških in ženskih učiteljišč, ki so nastavljeni na javnih šolah in zavodih ozemlja, zasedenega od Italijanov, in ki prebivajo izven demarkacijske črte, tako da ne morejo dobivati svojih službenih prejemkov niti po pošti, niti od davkarij, bo Narodna vlada, oddelek za uk in bo-gočastje, izplačevala njihove službene prejemke, oziroma primerne podpore na račun teh prejemkov po sledečih načelih: 1. Učitelji in učiteljice ljudskih in meščanskih šol iz kranjskih šolskih okrajev naj se zglase s svojim naslovom in potrdilom županstva, da res v dotični občini bivajo, osebno ali pismeno pri deželnem knjigovodstvu v I jubljani. Navedejo naj tudi, kdaj so zadnjič prejeli svejo plačo. Deželno knjigovodstvo jim bo redno izplačevalo službene prejemke, dokler se njihove službene razmere ne izpreme-ne ali se ne povrnejo na službovanje v šolski kraj, ki spada v upravno ozemlje višjega šolskega sveta v Ljubljani. 2. Učlteljstvo vseh vrst z Goriškega in iz Trsta, nadalje učiteljstvo realke v Idriji pa naj se javi osebno ali pismeno višjemu šolskemu svetu v Ljubljani. Navesti mora natančno ime, sedanji naslov, službeni značaj, prejemke (plača, aktivitetna doklada, stanarinska odškodnina, draginjska, osebna doklada v letnem znesku in v mesečnem znesku, ki je bil zadnjič izplačan.) Tudi se morajo izkazati s službenimi dokumenti ali zanesljivimi, v Ljubljani poznanimi pričami. Višji šolski svet bo takim osebam najprej nakazal podporo v približnem znesku trimesečnih službenih prejemkov. Poverjenik: Dr. Verstovšek. Pozdrav in odzdrav. ADRESA NARODNEGA VJEČA REGENTU ALEKSANDRU. Dne 1. t. m. je bila ob 8. zvečer sprejeta delegacija Narodnega Vječa SMS., ki se je mudila v Belgradu, da provede uje-dinjenje s kraljevino Srbijo in Orno goro, od prestolonaslednika in regenta Aleksandra v posebni slavnostni avdijenci, ki so ji prisostvovali tudi srbski ministri Sto-jan Protič, Ljuba Jovanovič ter vojvoda Mišic. V imenu delegacije je pozdravil prestolonaslednika podpredsednik Narodnega Vječa dr. P a v e 1 i č in prebral adre-so, ki jo je sestavilo Narodno Vječe, s katero se definitivno in za vedno proglaša popolno državno ujedinjenje s kraljevinama Srbijo in Črno goro v provizorično državo Slovencev, Hrvatov in Srbov v edinstveno kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev pod vlado dinastije Karagjor-gjevič. Adresa se glasi: Vaša kraljeva visokost! Čutimo se srečne, da moremo pozdraviti Vašo kraljevo visokost v imenu Narodnega Vječa Slovencev, Hrvatov in Srbov v prestolnici osvobojene Srbije kot vrhovnega poveljnika zmagonosne narodne vojske, ki je v skupnem boju z vojskami močnih za- Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 30 h , , . dvakrat. . 25 „ . . . trikrat . . 20 . za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 10 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št 118). veznikov ustvarila pogoje za uresničenje ogromnega dela za narodno ujedinjenje Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki so, pro-žeti z idejo narodnega edinstva, izvedli na teritoriju bivše Avstro-Ogrske monarhije državni preobrat in začasno ustanovili neodvisno narodno državo. Opirajoč se na veliko načelo demokracije, ki zahteva, naj vsak narod sam odloča o svoji usodi, so izjavili že v objavi Narodnega Vječa z dne 19. oktobra, da želijo in hočejo, da se tijedinijo v enotno narodno državo Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki bi obsegala ves sklopljeni etnografski teritorij Jugoslovanov. Da se ta meja udejstvi, je sklenilo Narodno Vječe na svoji seji dne 24. novembra, da se proglasi ujedinjenje države Slovencev, Hrvatov in Srbov s Srbijo in Črno goro v eno edinstveno državo ter je izbralo svoje odposlanstvo, ki stopa danes pred Vašo kraljevo visokost, da Vam sporoči ta skleo Narodnega Vječa uradno in v svečani obliki. Sklep Narodnega Vječa je ta, da naj vrši vladarsko oblast na vsem teritoriju sedaj enotne države Slovencev, Hrvatov in Srbov Njegovo Veličanstvo kralj Peter, oziroma v njegovem imenu regent Vaša kraljeva visokost. Sporazumno z vlado Vaše kraljeve visokosti, in predstojniki vseh narodnih strank v Srbiji in Črni gori naj se ustvari enotna parlamentarna vlada. Vaša visokost! Zelja Narodnega Vječa je, da se sestavi provizorična vlada v sporazumu med Narodnim Vječem in predstavniki naroda kraljevine Srbije, in da se določi odgovornost državne vlade v smislu modernih parlamentarnih načel temu narodnemu predstavništvu, ki bi morala ostati zbrana, dokler se ne sestane konsti-tuanta, da pride na ta način princip ustavnosti in parlamentarne odgovornosti vlade do popolnega izraza. Iz istega razloga naj bi ostali v veljavi pod kontrolo državne vlade dosedanji avtonomni administi^i-tivni organi, ki pa morajo biti za svoje uradovanje tudi odgovorni predstavništvu. V tem prehodnem času bi bilo po našem mnenju tudi potrebno, da se ustvarijo pogoji za končno organizacijo naše edinstvene države. Naša državna vlada bi imela za to poseben nalog, da pripravi konstituanto in naj bi bila v smislu predloženega predloga Narodnega Vječa voljena po načelih splošne, enake, direktne, tajne in proporcionalne volilne pravice, ki naj bi se sestala najpozneje šest mesecev po sklenitvi miru. V tem historičnem času, ko stopamo pred Vašo kraljevsko visokost kot predstavniki naroda in vsega teritorija južnih Slovanov v bivši Avstro-Ogrski monarhiji, smo globoko užaloščeni, ker moramo konstatirati, da so veliki in dragoceni deli našega narodnega ozemlja okupirani po četah kraljevine Italije, čeprav je ta zaveznica ententnih držav in čeprav želimo živeti z njo v dobrih in prijateljskih odnošajih. Nismo pa pripravljeni, priznati opravičenost kakršnegakoli dogovora, pa tudi ,'ondonskega pakta ne, po katerem bi bili prisiljeni v nasprotju z narodnim načelom in principom samoodločbe, da odstopimo del našega naroda tuji državi. Posebno opozarjamo Vašo kraljevo visokost, da italijanska okupacijska uprava krši meje in pooblastila, ki so ji dana v pogojih premirja z glavnim po-veljništvom bivše avstro-ogrske vojske, že potem, ko je bil ta teritorij proglašen za neodvisen in integralni del države Slovencev, Hrvatov in Srbov, o čemer bomo predložili državi Vaše kraljeve visokosti vse potrebne dokaze. . S polnim prepričanjem pa dajemo Izraza svoji nadi, da se bo Vaša kraljeva visokost skupno z vsem Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani. Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine našitn narodom zavzela, da se definitivne meje naše države urede tako, da bodo v skladu z našimi etnografičniini mejami in z načelom narodne samoodločbe, prokla-mirane od predsednika Zedinjenih držav ameriških Wilsona in od vseh držav sporazuma. Naj živi Njegovo Veličanstvo kralj Peter, naj živi Vaša kraljeva visokost, naj živi ves naš ujedinjeni srbsko-hrvatski-slovenski narod! Naj živi svobodna ujedinjena Jugoslavija! ODGOVOR REGENTA ALEKSANDRA. Na to adreso je podal regent Aleksander naslednji odgovor: Gospodje odposlanci! Vaš prihod v ime Narodnega Vječa SHS kot predstavi-telja široke naše narodne misli in Vaše poročilo o njegovem zgodovinskem sklepu z dne 24. novembra, s katerim se proglasi narodno edinstvo vsega naroda in vse naše mile mučene slavne domovine, me je napolnilo z veseljem. Priznavajoč to poročilo, sem prepričan, da s tem činom izpolnjujem svojo vladarsko dolžnost, ker s tem dovedemo končno delo do tega, kar so sklenili bratje naše krvi vseh treh imen na obeh straneh Dunava, Save in Drine, kar je bilo pripravljeno še za deda kneza Aleksandra I. blagega spomina in bivšega kneza Mihaela, kar odgovarja željam in pogledom mojega naroda. V imenu Njegovega Veličanstva kralja Petra I. proglašam ujedinjenje Srbije z deželami neodvisne države SHS v enotno kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev. To redko in historično dejanje naj bo najboljša plača za delovanje Vaše in vseh Vaših tovarišev, ki so s smelim preobratom vrgli raz sebe tuji jarem. To današnje delo bo najlepši venec na slavnih grobovih mnogih častnikov in vojakov, padlih za svobodo, najlepša veja na grobovih njihovih srečnih vojnih tovarišev, ki so doživeli, da izvoju-jejo zmago nad vsemi sovražniki z velika in plemenito pomočjo naših močnih zaveznikov. Vsi so se trudili in žrtvovali, a Vi ste dočakali zmago. Vsi so prihiteli k Vam, in Vi ste bili sprejeti, kakor sprejme brat brata. Hvala Vam na takem sprejemu v imenu moje vojske! Hvala Vam na poletu, s katerim izkazujete zaupanje kraljevini Srbiji in njenemu narodu, mojemu vzvišenemu očetu Nj. Veličanstvu Petru I. in meni. Morem zagotoviti Vas in Narodno Vječe, od katerega ste pooblaščeni, morem zagotoviti vse Vaše iti vse moje brate Slovence, Hrvate in Srbe, katerih voljo in misel predstavljate, da hočem jaz in moja vlada z vsem, kar predstavlja Srbija in njen narod, vedno in povsod delovati samo z globoko, neomajno ljubeznijo bratskega srca nasproti vsem interesom, nasproti vsem svetinjam, ki so mile duši onih, v katerih imenu ste došli k meni. V smislu vseh željd in ozirov, ki ste mi jih blagovolili razložiti in s katerimi se jaz in moja vlada popolnoma strinjamo, bo vlada takoj ukrenila, da se čimprej uresniči vse ono, kar ste želeli glede začasne in prehodne dobe do sestanka in kraja delovanja velike ustavodajalne skupščine. Jaz hčoem biti kralj samo svobodiim državljanom države Slovencev, Hrvatov in Srbov, ostati hočem vedno zvest vvein ustavnim, parlamentarnim in široko de-mokraškim načelom, zasnovanim na splošni volilni pravici. Zaradi tega bom prosil Vašega sodelovanja pri roslih vlade, ki bo predstavljala vso zedltjeno očetrijavo in bo ta vlada v stalni zvezi najprej z Vami, potem z narodnin zastopstvom, ki bo z njim delovala n mu bo odgovorna. Prihodnja številka „Učiteljskega Tovariša" izide dne 27. dec. 1918. Zaveza iugoslovansHeDa učiteljslva. Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb Je plačati po 20 h za petit-vrsto. Priloge poleg poštnine 15 K. £ njim in vsem narodom hoče vlada imeti kot prvo nalogo, da se pobriga, da se meje naše države ujemajo z etnografskimi me jami celokupnega našega naroda. Obenem z Vami imam to pravico in nadejam .se, da se bodo naši veliki prijatelji pridružili tej pravici, ker odgovarja načelom, ki so jih sami proglasili in za katere so prelili toliko krvi. Prepričan sem, da se delo osvoboditve sveta ne bo omadeže valo s tem, da se izroči tuji lasti toliko naših čestitih, naprednih in zavednih bratov. Istotako se nadejam, da bo tem ozi-rom dala izraza tudi s svojimi odločitvami sama kraljevina Italija, ki se ima za svoj postanek zahvaliti istim načelom, ki so jih tako sijajno tolmačili s peresom in delom njeni veliki sinovi prošlega stoletja. Svobodno smemo povedati, da se v spoštovanju vseh načel in ozirov na prijateljstvo italijanski narod ne bo mogel več držati londonskega dogovora, ki je bil podpisan brez nas in katerega nismo nikdar priznali in ki je bil podpisan v času, ko se še ni mislilo na razpad Avstroogr-ske, in so zato mnogi nekdanji oziri postali brezpredmetni. V tem in tudi v vsem drugem, bratje, upam, da bo naš narod za vedno ostal složen in močan, da bo v novo življenje šel vedrega in ponosnega čela, vreden sreče, ki ga čaka. Zato Vas, gospodje delegati, prosim, da mojo vladarsko izjavo in pozdrav ponesete svojim milim bratom širom naše svobodne in ujedinjene Jugoslavije. Živel narod slovenski, hrvatski, srbski! Naj bo za vse čase srečno in slavno naše kraljestvo Slovencev, Hrvatov in Srbov! Nadzornik Opeka v hiši Gospodovi. Ali ue veste, da ste tempelj božji in da doti božji v vas prebiva? L Kor. 3, 16. Ako pa kdo oskruni tempelj božji, ga bo Bok končal, zakaj tempelj božji je a vet, kar ste vi! L Kor. 3, 17. V Beli Krajini stoji vas, Dragatuš po imenu. Tamkaj župnikuje eden najvnetej-ših pristašev dr. Šusteršiča — župnik Josip Novak. Kako goreč privrženec tega politiškega mrliča je imenovani duhovni gospod, dokazuje dejstvo, da se je lotil na propovednici celo svojega škofa, češ, tudi ta je liberalec, ker dela za spravo med Slovenci! Kdor se priznava za Šusteršiče-vega somišljenika, o njem ne moremo imeti dobre sodbe. Delovanje mojstra nam pove, kaka je moralna kakovost njegovih učencev in pomočnikov. Nadučitelj v Dragatušu je tovariš Fran Potokar, ki so ga že preganjali in premetali po deželi, kakor da je ušel samemu Antikristu iz torbe. Celo zgodbo bi lahko napisali o tem nesrečnem trpinu. Naposled ga je nemila usoda vrgla v neusmiljene pesti še župniku Novaku, ki je obenem predsednik krajnemu šolskemu svetu. A Potokar je miren človek, tih in krotak. Nikomur ne bi še lasu skrivil na glavi, kaj li da bi komu hotel zlo! Toda eno napako ima: mož je! Ni cene na zemlji, da bi ga premaknila od prepričanja, si ga je v njem dozorelo spoznanje in trpljenje ! Namesto da bi take može cenili in ščitili, so jih vse do zadnjega časa na Kranjskem neusmiljeno preganjali. Samo značaj more vzgajati značaje. Ali je bilo Šuster-šiču in Kalteneggerju treba značajev? Ne! Zato so jih ubijali. Tudi Potokarja so udarci zlomili fizično. Kaj ga ne bi, ko pa je tako slabotne telesne konštitucije! Začel je bruhati kri. Bil je bolan vse preteklo šolsko leto in je imel zaradi tega dopust; le na pritisk okrajnega šolskega nadzornika je obdržal šolsko vodstvo. Poleg Potokarja poučujeta v Dragatušu še tovarišica Ahačičeva in tovariš Bitenc. Ahačičeva je prebila nevarno operacijo v grlu, nato pa je obolela na težko ozdravljivem sklepnem revmatizmu. Do inšpekcije nadzornika Opeke je bilo 332 otrok največ pod nadzorstvom in v pouku ene same učne osebe — tov. Bitenca. Pouka je bilo do meseca maja povprečno v I. razredu tri mesece, v II. 1 in pol meseca in v 111. komaj dober mesec. Zaradi pomanjkljivih stanovanjskih in prehranjevalnih razmer je bilo mogoče le par mesecev nastaviti učiteljico Olgo Kraševčevo, begunko iz Gorice. Ena učiteljica (Ahačičeva) je bila in je še sedaj na hrani pri Potokarju — več pa tudi nadučitelj v teh težkih časih ne more storiti. Zaradi že omenjenih stanovanjskih in prehranjevalnih razmer sta se morala dva suplenta odkloniti. Seveda bi bil župnik kot predsednik krajnega šolskega sveta kaj lahko šoli priskočil na pomoč, a on je — zvest svojemu mojstru Susteršiču — rajši deloval ravno nasprotno: nagajal je in šikaniral, kolikor in kjer je mogel. Tak je bil položaj na šoli v Dragatušu, ko je prišel tja dne 8. maja t. 1. nadzornik Opeka. Namesto da bi šel iskat informacij v šolo, kamor bi morala iti prva njegova pot, se je naslonil na svojega politiškega somišljenika Susterčijanca Novaka, ki mu je naslikal razmere na šoli pač tako, kakor je to odgovarjalo barvi, skuhani v njegovem pristanskem loncu. Na dan nadzorovanja je bilo v šoli navzočih le 89 otrok. Bilo je to na Križevo sredo. Na ta dan je navada, da se otroci na zahtevo župnikovo korporativno udeleže procesije. Zato morajo otroci že ob 4. zjutraj z doma, in nič čudnega ni, če se jim — izmučenim in lačnim — ne ljubi v šolo, ali pa jih starši tjakaj ne puste. Tega nereda pa ni krivo učiteljstvo, pač pa so ga krivi tisti, ki so nekdaj uvedli to navado, oziroma ki so ukazali, da morajo šolski otroci korporativno k procesiji. Omeniti moramo še en velik nedosta-tek dragatuške šole. Nadučitelj ima tam silno tesno in vlažno naturalno stanovanje. Plesnoba mu uničuje opravo, obleko, obutev, ki jo ima spravljeno po raznih pritiklinah. Ker nima v stanovanju prostora, ima nekaj malega pohištva — na pr. otroški voziček — spravljen v pisar-nici, ki je prostorna soba, pripravljena za IV. razred. Svoj čas je imel tov. Bitenc v tej sobi tri leta stanovanje. Ko je Opeka prenočil v župnišču pri Šusterčijancu župniku Novaku — saj je Opeka sam Šusterčijanec — je prišel zjutraj k šoli ter pozdravil Potokarja pred šolo s prijaznim nagovorom: »Ali ste Vi voditelj tukajšnje šole?« — Potokar: »Slabo ste naleteli, gospod deželni šolski nadzornik! Danes je procesija, in otrok je le malo v šoli.« — »Kaj procesija!« zaroh-ni vljudni Opeka, »procesija ni nič kriva! Otroci morajo biti v šoli. Saj mi je gospod župnik povedal, da je bilo le okrog 30 otrok pri procesiji.« (Faktično se je procesije udeležilo 70 otrok, kakor je pozneje učiteljstvo imenoma dognalo.) Nato stopi s prezirljivim pogledom v I. razred. Po nekako poldrugournem nadzorovanju pri-drvi v voditeljevo pisarnico. Vrata mu kar lete iz rok. Nad Potokarjem zakriči: »Kakšen nered je na tej šoli! Nobenih uspehov! Najslabša šola na Kranjskem!« — »Ni drugače mogoče!« pripomni Potokar, »dva bolnika na šoli — en sam učitelj ne more delati čudežev.« — »Ako ne morete,« zavpije zopet Opeka z vso silo na bolnega Potokarja, »pa pustite! Pojdite! Bom že jaz napravil red! Otroci nič ne znajo! Kaka nesreča za narod!« — Voditelj pojasnjuje, da se ni dalo suplentov nastaviti, da je pridržal vodstvo le na pritisk okrajnega šolskega nadzornika. Vse ni nič pomagalo — Opeka je kričal in rohnel daije ter končno pristavil: »Pa samo tri seje ste imeli!« — »Nisem mogel več«, pripomni Potokar, »bolan sem. Večkrat sem moral v Ljubljano k zdravniku. Kri sem bruhal . . .« Tedaj se Opeka še bolj razvname: »Kdo Vam je dovolil, da smete v Ljubljano k zdravniku? Če imate vodstvo, ne smete nikamor z doma! Če ne morete — pa pustite!« Potokar je imel vse uradne spise in zadeve v najlepšem redu, kakor je pokazala naknadna inšpekcija okrajnega šolskega nadzornika, toda Opeka je kar metal uradne spise okrog sebe, kritiziral vsevprek, končno pa vrgel oči na Potokar-jevo nedolžno opravo, v sili spravljeno v pisarnici. Opekove razjarjenosti ni pomirilo pojasnilo, kako slabe stanovanjske razmere so na šoli. In naposled zvezki! Opeka se je trkal po čelu in kričal: »Kje je bila Vaša glava, da niste zvezkov kar za več let naročili?« Potokar bi moral po Opekovem mnenju vedeti, koliko let bo trajala vojna in bi moral iz svojih dohodkov zalagati za zvezke. Končno je bilo tudi Potokarjevi ovčji naturi dovolj. Vpraša nadzornika: »Gospod nadzornik, ah se bo inšpekcija nadaljevala?« — »To Vas nič ne briga!« se zadere Opeka, »to je moja stvar! Če hočem, lahko pridem jutri, popoldan, pojutrišnjem — kadar hočem! To nikomur nič mar!« — ln zaloputne vrata za seboj. Popoldne ni bilo skupne konference, ampak Opeka je obdelal vsakega posameznika med groznim hrupom in vikom. Pač pa je zvečer konferiral v župnišču — par nobile fratrum! In kaj se je zgodilo drugega dne, na praznik Vnebohoda, to smo povedali že v zadnji številki »Učit. Tov.«! Opeka je iz-pregovorii v cerkvi na propovednici te-ie besede: »Včerajšnja inšpekcija je bila zame eden najžalostnejših dni v življenju!« Iz povedanega je razvidno, da se je nadzornika Opeke slabo politiško razpoloženje stopnjevalo od mrzlega, odurnega ' pozdrava pred šolo do izbruha jeze in obsodbe na prižnici v cerkvi, kier se ne sme oglasiti beseda navadnega vernika v ugovoru ali protestu, ako se neče izpostaviti nevarnosti, da ga ne prime in ne obsodi posvetna oblast zaradi oskrunjenja božjega hrama in cerkvenih obredov. Nadzornik Opeka je zlorabil svoj duhovniški stan, da je v hiši Gospodovi podko-pal ugled izmučenega in bolnega draga-tuškega učiteljstva! Mi ga seveda ne bodo učili, kaj sme in česa ne sme duhovnik Opeka. Sam se je učil duhovniških ved na visoki šoli v Rimu, kjer so mu prisodili doktorat Svetega pisma. Zato mu bo tudi znano, kaj uči sveta beseda: »Mi vsi se moramo pokazati pred sodnim stolom Kristovim, da prejme vsakdo v svojem telesu, kakor je storil, ali dobro ali slabo.« (II. Kor. 5, 10.) »Ti, ki so delali hudo, pojdejo v večni ogenj!« (Veroizpoved sv. Atanazija.) »Sodba brez usmilenja tistemu, ki ne izkazuje usmiljenja!« (Jak. 2, 13.) »Človekova jeza ne dela pravice božje!« (Jak. 1, 20.) »Proklet bodi podpihovalec in dvo-jezičnik, zakaj med mnogimi, ki v miru žive, napravi zmešnjave!« (Sir. 28, 15.) »Jaz pa vam povem, da bo vsak, ki se jezi nad svojim bratom, kriv sodbe!« (Mat. 5, 22.) Naj premisli torej gospod doktor Svetega pisma citirane svetopisemske stavke, pa z lahkoto spozna, da meri vsa njih ostrost in groza naravnost nanj! Naj si* zapiše globoko v dušo božjo besedo: »Začetek vsakega greha je napuh; kdor se ga drži, bo s kletvijo napolnjen in po- : slednjič ga bo Bog podrl.« (Sir. 10, 15.) i In naj pomisli, kar veleva božji glas: »Ne ! delajte nič krivičnega v sodbi, pri vatlu in tehtnici in meri!« (III. Moz. 19, 35.) ln naj naposled ve, kako sodi Gospod, ki mu naj bi bil on služabnik: »To ljudstvo me časti z ustni, njih srce je pa daleč od mene!« (Mat. 15, 8.) Mi ga ne sodimo; sodil se je sam, obsodila ga je jeza božja! — Kako lepo govori sv. Avguštin, ta znameniti cerkveni mož: »Vse kaže ljubezen: glava je nagnjena, da bi te poljubila; roke so razprostrte, da bi te objele; srce je odprto, da bi te sprejelo vase!« A nadzornik in duhovnik Opeka gre v hišo Gospodovo, kjer vse kaže ljubezen; stopi na propovednico in vpričo glave nagnjene, da bi te poljubila; vpričo rok razprostrtih, da bi te objele, vpričo srca odprtega, da bi te sprejelo vase, da svobodno pot svoji strasti in jezi ter v cerkvenem ornatu razlije med množico naval svoje besnosti, ki je tako divje hrumela nad bolnim učiteljem v dragatuški šoli... Kje se je še kaj sličnega zgodilo od šolskega oblastnika? Tudi od Opeke bi tega ne pričakovali, ako bi ne vedeli, da sta le Susteršič in Lampe postavila moža svojega zaupanja in svojega okusa na tako mesto, kjer iahko kot nadzornik in duhovnik izrablja svojo moč in svoje dostojanstvo proti ubogemu učiteljstvu, ki se še maja meseca letos ni moglo in ni smelo braniti! Kolikor pa ni Susteršičeva in Lainpetova metoda brezobzirnosti in zatiranja dovoljno modelirala Opekovih nad-zorniških sposobnosti, to je dovršil zli duii napuha in avtokratstva vsevladnika Kai-teneggerja, ki je hotel imeti za izvršujoče organe svoje silovitosti le brezpogojne hlapce! Dr. Mihael Opeka se je kot deželni (sedaj višji) šolski nadzornik s svojimi dejanji popolnoma diskvalificiral ter je dokazal, kakšen ne sme biti noben šolski nadzornik — tudi na bivšem Kranjske;.i ne! Učiteljstvo nima do njega nobenega zaupanja in se ne da več od njega nadzorovati! Ako pride Opeka še kam v šolo, pa se mu zgodi to, kar se edino mora zgoditi, da pojde učitelj iz učilnice! V dobi demokracije in samoodločbe vendar ne more nihče trpeti, da bi kdorkoli ob izvrševanju svojih službenih dolžnosti razbijal in loputal z vrati, premetal uradne spise in sirovo grmel nad njim, kakor nad svojim brezpravnim in z verigami okovanim sužnjem, naposled pa ga še z vehe-mentnim udarcem pobil — v cerkvi! Če je kdo hlapec — mi nismo več! In četudi abstrahujemo od strokovne usposobljenosti, vsaj toliko socialne izobrazbe smemo zahtevati od javnega funkcionarja, da sklepa iz položaja in razmer na posledice ter išče vzroka sedanjosti in hipnosti v stvarnem stanju in v okolnosti preteklosti, ki so začetek in vir dejanju in utemeljujejo, oziroma opravičujejo dejanjski stan! To je zahteva vsakega socialno izobraženega, kulturnega človeka — to je torej tudi naša zahteva!Ta zahteva je toliko bolj opravičena, ker ne rabimo v sedanji dobi narodnega osvobojenja nikogar več, ki so ga dvignili na vodilno mesto našega kulturnega snovanja nizki inštinkti sovražnikov, zatiralcev in zastrupljeval-cev javne morale in narodne kulture! Saj vendar nismo trpeli in umirali zato, da bi nas še dalje držale za grlo klešče pretekliii dni! Staremu sistemu je odbila smrtna ura, nova doba naj spravi v kraj pokoja in pozabe one, ki še dandanes strašijo v njegovem imenu! Ako ni toliko vredna naša bodočnost, potem tudi mi te bodočnosti ne zaslužimo in moramo s protestom poudariti. da je velika doba dobila majhne ljudi. A mi nečemo, da bi preko našega trpljenja in poniževanja neovirano in nemoteno še nadalje gospodovali nad našo usodo trinogi, ki jim je podpisala nastavni LISTEK. t IVAN CANKAR. V noči od torka na sredo tega tedna je umrl v deželni bolnici v Ljubljani Ivan Cankar, pesnik, pisatelj in dramatik slovenski po milosti božji — kakor pravi običajna fraza. V tem primeru je ta fraza velika istina. Zavedamo se tega, zato pa nas je Cankarjeva smrt zadela z bridkostjo, ki se je polastila vsega naroda in ki j« globlje in splošnejše izza smrti Gregorčičeve in Aškerčeve nismo čutili. Od Erotike, Vinjet, Jakoba Rude, prek> Hlapcev in Martina Kačurja, tja do Križi, na gori in do Podob iz sanj se vije njego/a težka, strma, trnjeva pot. Prehodil ie to pot s samozavestjo, ki je bila lastna samo njemu in ki je ni zadušil v njem loben vihar zunanjega in notranjega svda. Cankar je bil tako sam svoj, tako iirazlta literarna osebnost, ustvarjajoč dih tolike privlačne, samovladne in odporne sile, da mu enakega in podobnega ne poznamo v slovenski književnosti. Danes ga ni več med nami, in nikogar ni, ki bi mogel vsebinsko in oblikovno izpolniti praznino, kakršna se je odprla na našem kulturnem polju z njegovo smrtjo. Njegova duša se je potopila do najlažjih globin človeškega trpljenja. Ni bilo bolesti, žali in jada, ki bi jih njegova duša ne sprejela vase kot dediščine vseh ponižanih, izkoriščanih in bednih, darovane njemu, kakor je bil blag in dober, mehak in usmiljen v svojem srcu! Kako hrumi mimo vsakdanjega, povprečnega sveta r.eopaženo veletok solza bolečin in krvi muk, ki tone v njem široka plast človeštva! Cankarja je potegnil ta veletok s seboj! Plaval je tam, kjer so bili najhujši vrtinci. Brez strahu zaradi sebe samega in brez ozira na to, kaj se utegne zgoditi z njim, je sredi množice, v grozo strahot potopljene, sočutno srkal vase v polnih požirkih vse krivice in vse žalosti — na stežaj jim je bilo odprto njegovo srce — ter jih je potem umetniško predelal in analiziral v svojih delih, ki so slika in prilika človeškega ponižanja, mučenja in umiranja! Cankar je bil glasnik trpečih in žalostnih, glasnik tistih, ki jih krivica in nasilje venčata s trnjevo krono! Njegova duša se je dvignila do smelih višav človeškega razkošja in njegovih rbdosti. In ker je svetloba znanilka resnice, ker je upanje perutnica duha, ker je vera mozeg življenja, ker je ljubezen duša čednosti — je svetloba in upanje in vera in ljubezen kakor srebrna struna, ki drhteč in dvigajoč odmeva v rajskole-pih glasovih, iz njegove duše izlitih v plodove njegovega duha! Svetloba-resnica, upanje - perutnica, vera - mozeg, ljubezen - duša — vseobsežno je resnično življenje, ki ga vidiš pred seboj v nagoti in veličini, ko mu umetnikova roka potegne ves šareni nakit z obličja. In kakor se zrcali to živo življenje v Cankarjevi duši, tako nespačeno odseva iz njegovih umetnin. Nad njimi se križajo in zgražajo tisti, ki jih je strah tvorne sile njegove umetniške reprodukcije, češ, tudi name kaže bledi, suhi prst faliranega študenta! Koliko je tistih, ki bi v spoštovanju in priznanju dvigali umetnika nad vsako diplomo priučenega socialnega stališča! Cankar je svojo udobno eksistenco žrtvoval slovenski umetnosti. Tako jaka in silna je bila njegova umetniška narava, da je pozabil nase in se ves posvetil pisateljskemu poklicu, preden si je zagotovil košček vsakdanjega kruha. In da je daroval narodu samega sebe, je mogel to storiti samo zaradi tega, ker mu je tako velevala ljubezen do njega! In kakor je gledal, cenil in tehtal viednost življenja, tako je odgrinjal njegove vrline in napake, njegova kovar-stva in lizunstva, njegovo hinavščino in samogoltnost, njegovo pravo bistvo in resnično veljavo vsega hotenja in snovanja pred strmečimi očmi, ki takih besed prej in poslej niso bile vajene gledati. Brezobzirnost Cankarjevega peresa je govor njegove možatosti, ki izvira iz dekret krivična roka sovražnikov našega naroda! Onim pa, ki so trpeli, ki so jih sile razmer in zloraba uradne in stanovske moči metale na stopnjo bednih, brezpravnih, ponižanih sužnjev ter so grenile njihovo žalostno in bolno življenje do obupne blaznosti, veljajo tolažilne in bodrilne besede : »Bog se ustavlja napuhnjenim, ponižnim pa daje milost!« (I. Petr. 5, 5). »Bratje, stojte torej trdno in držite se izročil, ki ste se jih naučili ah po govorjenju ah po našem listu l« (11. Tes. 2, 14). Zadoščenje. Doba demokratizacije i Kdo je ne občuti — kdo se je ne . veseli? idimo v uemokracijo preko tistih, ki je ne urnejo uri se je boje! Na razvalinah starega naj zraste novo! To naj nas ae spominja krute, brezsrčne preteklosti. Novo uaj nam bo ideal, ki mu piavajmo v bratski siogi nasproti. Na tem potu nam ne sme biti v oviro ruti kamenček stare razvaline. Vsi spomini na staro krivico naj bodo izbrisani: Ali pa je to mogoče doseči? Je — treba ie dobie volje in pppoine zavednosti, kaj hočemo in česa ne maramo. Preteklost naj nam bo ie učiteljica, ki nam navaja zglede, iz katerih posnamemo, kaj m zakaj tega nočemo! lJod avstrijskim birokratičniin jarmom m menda nobeden stan trpel toliko, kakor učiteljski, ui to posebno na Kranjskem. Posledica teh telesnih in duševnih muk pa je, da učiteljstvo umeva in se raduje nove dobe, ki nam je dala Jugoslavijo. Demokratizem — ta beseda privabi solze veselja v oči trpina, ki sme odslej globlje dihati. ¿lata svoboda — Jugoslavija — pozdravljamo te! Izpusti bolnika iz bolnice neozdrav-ljenega! To bi ne bilo pravilno — prej ga ozdravi — in veselil se bo lepega, jasnega dne in toplega sdlnca — ker je zdrav. in rane — ki nam jih je zadala doba, ko so nas preganjali lastni bratje v Avstriji ? Te rane so pregloboke, da bi nam nezaceljene dopustile pravo, srčno veselje v novi duoi. Krivica je pretrpka, da bi jo mogli pustiti ob strani. Ona vpije po maščevanju in zadoščenju! Naše zahteve so tako upravičene, da tega ne more nihče oporekati. In kako je naše maščevanje? Ali ni vredno plemeni tih src? Po krvi ne hrepenimo! S padcem sistema naj padejo tudi osebe. To in nič več nismo zahtevali in pri tej zahtevi ostanemo! Ali bo slab gospodar boljše gospodaril na novem posestvu, kakor na starem? Vsak vaški pastir bo vedel, da ne. Stara navada — železna srajca. Utemeljitev naših žalitev je tako tehtna, da oblasti, ki imajo v rokah našo usodo in s tem usodo bodočnosti Jugoslavije, ne morejo teh vzrokov mirno potisniti v kot. Padec nositelcev krivic je le posledica, povsem razumljiva naravna posledica — in naravnim potom mora biti posledica prehoda v novo, pravično dobo. To zahteva poštenost in pravičnost demokracije. S padcem ustroja in njega predsta-viteljev pa še ni zadeva rešena. Klic po zadoščenju s tem ni udušen. Popraviti storjeno krivico, to je drugo delo nove dobe! Koliko učiteljev je bilo preganjanih in so trpeli krivico le za to, ker je padli sistem našel oporo v naših nadzornikih in voditeljih šolskih ob- lasti, ki so vedoma in namenoma delali Krivico. ■ Poleg že večkrat imenovanih tovarišev naj omenimo se tov. J. O o r i š k a, ki je bit prestavljen s Sv. Oore v ¿a-potok ie zato, ker je šolska oblast hotela ustreči želji župniKa Lovšina. Kako je soiska oblast v tem slučaju spoštovala šolske zakone, nam povedo aKti, ki jm imamo pred seboj. Sramotna aejanja lezejo na svetio! 'lov. Uorišek se ima le svoji lastni energiji zanvauu, da se ni izpomua nada njegovih preganjalcev tako, kakor so si saun zeieu. uesai sovražniki niso mogu uoseči ua prvi pritisk, to so hoteli dovršiti s pomočjo prizniee in izpoveumce. ¿>oiska ooiast je veaeia za nuaobije — toua po starem receptu — mora biti discipliniran učitelj. —• Krivec pa naj uživa zasuto oDiastn. lov. Uorisek ni sel v ¿¿potok, i\a ukaz višje ooiasti je bilo njegovo premescenje izpremenjeno. be-uaj službuje v Lesah. Krivica z izpre-membo službenega kraja ni prav nič manjša, upajmo, da aooe vsi na&i preganjam ueituji popotno zadoščenje. O tem siučaju pa bomo se govorm, ker je vreden, ua ga, pozna vsak Slovan, da bo veaei, kaj so smeli nekateri ljuaje v Avstriji početi z vednostjo oblasti. Namesto, da Pi soiska ooiast podpirala miajse učiteljstvo pri težavnem delu, da Di mogio razviti vsestransko svoje sne v prid soii, pa ga je zatirata telesno m duševno. Kaj zmore učitelj s svojim resno za-početmi ueiom, to nam lahko potrai ravnatelj iurk v Logatcu, ki je bil okr. šol. naoz. v dobi, v kateri je tšoL i. 1911./1<2.) siuzoovai tov. Gortsek v Adiesičih. tamkajšnja zanemarjena šola je štela 149 vsakdanjih učenčev. Biia je enorazred-na, m Uorišek je v enem Sol. letu dosegel to, Cesar bi od nobenega učitelja ne mogli zahtevati! in nagrada za delo? To so delili gospodje pac samo nekaterim. Tudi tov. Uorisek je viožii prošnjo za podporo za svoje delo, toda dež. Sol. svet je odgovoril, da prošnji ne more ugoditi, ker dež. odbor ne privoli v to. Zato pa je dež. oabor drugemu učitelju dal na prošnjo 200 K in naknadno brez prošnje še ¿uu K. Taka je bila kranjska pravica! Z lanca na ianec? Medtem, ko se slovensko učiteljstvo iz idealizma peha po Narodnih Stražah, raznih poaodborih Naroauega Sveta in različnih slavnostnih odsekih; medtem, ko izkuša podivjano miaoež privesti nazaj na pravo pot; medtem, ko poučuje z boljševizmom prepojene mase na raznih shodili; medtem časom predejo gotovi ljudje lepo za varnim zapečkom vrv, ki hočejo z njo zopet privezati to predrzno učiteljstvo, ki se tudi upa govoriti o svobodi. Ne da bi nas vprašali, se potezajo za centralizacijo srednjega in visokega, a za decentralizacijo ljudskega šolstva. To se sliši popolnoma nedolžno, delajo tudi popolnoma nedolžne obraze, da, še več, kadijo si s kadili, kakor: »zahteva demokracije«, »demokraško šolstvo« ter mislijo: Učiteljski kalin jih bo v svojem glasilu premleval, potem požrl ter se — zadrgnil v zanki. Pa ne pojde več tako! Pod bivšo avstrijsko upravo je sk)venski učitelj deloval v šestih deželah. Šest gospodarjev je vihtelo nad njim syoje germanske biče, šesterim se je moral klanjati in vse je preklinjal, akoravno je tudi slučajno mahal pO njem z bičem kakšen c. ki". Slovenec. Razloček je bil le ta, da je germanski bič v slovenski roki še hujše bičal. Kaj ne, Susteršič? globokega življenjskega spoznanja in i/, prepričanja, da hinavščina in lepotičje krmita nenravnost in sleparstvo na škodo morali in resnici. Cankarjeva umetnost je rešilni nož v roki znamenitega kirurga. Njegova beseda je pesem, ki ji lepote in ubranosti ne morem označiti. Kakor bi šumel v njegovi duši neizčrpen studdnec, segajoč s svojim izvorom do vseh tajnosti slovenske besede, do vseh njenih očarujočih skrivnosti in podrobnosti, ki se v neizmerni krasoti kažejo pred nami kakor grandiozna, nikoli izpraznjena zakladnica žive narodove govorice — tako veličastno in preprosto obenem, tako čarovito in božajoče govori Cankar - Orfej! In posebno takrat, kadar odkriva krasoto slovenske zemlje, mu zveni beseda-pesem kot kovano zlato. Ali bi mogel Cankar govoriti tako, ako bi z vsem svojim srcem, v ljubezni razplamenjenim, ne živel za svojo domovino? Vsak vzdih in vsako misel in vsako željo svojega srca je prelil v pesem, ki jo je daroval svoji zemlji v čast in po- nos! Do kulminacije se je pospela njegova ustvarjajoča umetniška sila v Podobah iz sanj, kakor da mu je slutnja udarjala na srce, da mora v poslednjem svojem velikem delu povedati vse, kar misli in čuti o bodočnosti naroda, ki mu je podaril to svoje btorno življenje in to svojo lepo, globoko dušo! In on je bil tudi naš, ker je bil vseh tistih, ki so z verigami na rokah »n z ljubeznijo v srcu goreli za ideale resnice, pravice in svobode, pa so bih krivično sojeni in suvani pod stopala ošabnih, brezdušnih krvosesov! Tudi Cankarja so vlačili po ječah in barakah, a njegove umetnosti, ki jo nosi popolnost in sila preko gomile v daljave bodočih vvo enotno regulirane za prehodno dobo. Zihvali se za udeležbo in zaključi sestanek. — Pretekli torek je bila deputacija na poverjeništvu za uk in bogočastje. Poročevalec g. dr. Skaberne je de-putaciji pojasnil vsebino tozadevne vladne naredbe, ki jo priobčujemo na prvi strani današnjega lista. Vse prizadeto u-čiteljstvo bo določenega dne pozvano na Narodno vlado, kjer mu bodo plače nakazane. — Umrla je v Jesenicah na Gorenjskem gospa Rozalija Schiffrerjeva, roj. Klinarjeva, nagloma na španski bolezni, stara komaj 30 let. Pokojnica je bila soproga tovariša Egidija Schiffrerja. Bila je plemenita, zavedna slovenska žena, polna ljubeče skrbi do svojega tihega doma, do svojega soproga in do sina edinca Žlvka. Bodi ji ohranjen blag spomin! Preostalim naše iskreno sožalje! — Zavod za gluhoneme v Ljubljani. Narodna vlada je sklenila, da otvori zavod za gluhoneme v Ljubljani dne 1. januarja 1919, in sicer za 50 gojencev. — Uradniške legitimacije za vožnjo po železnicah. Dosedanje uradniške legitimacije za znižano vožnjo po državni železnici ostanejo v veljavi tudi za leto 1919. Veljavnost legitimacij podaljša, odnosno izda nove legitimacije vsako poverje-ništvo za uradnike svojega oddelka. — Deželni muzej v Ljubljani ostane zaradi pomanjkanje kuriva zaprt do preklica. — Na kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu je popolniti službo strokovnega učitelja za vinarstvo in sadjarstvo s prejemki VIL plačilnega razreda, veljavnega za deželne uradnike, t. j. letno plačo 2200 K, aktivitetno doklado v letnem znesku 672 K ter s pravico do napredovanja po določilih deželnozborskega sklepa z dne 16. januarja 1909. — Prosilci za to službo morajo dokazati, da so dovršili kako srednjo vinarsko in sadjarsko šolo ter da so si pridobili izpričevalo učne usposobljenosti za vinarsko in sadjarsko stroko. Dotične prošnje, ki jih je opremiti tudi z dokazili o starosti, o dosedanjem praktičnem delovanju, o državljanstvu SHS ter o znanju slovenskega ali srbohrvat- skega jezika, naj se predlože do 5. januarja 1919 komisiji za začasno vodstvo in likvidacijo deželne uprave v Ljubljani. — Imenovan je začasno dr. Mirko Božič, absolviran pravnik in niodrosio-vec, za konceptnega prak.tikanta pri višjem šolskem svetu. — Učiteljske plače za december 1918. Šolam na Kranjskem, ki še niso prejele od poste nakazil za decembrske plače, bo le-te izptačai na dokaz plačilni list pristojni davčni urad, ki- mu bo izplačane vsote takoj povrniti, čim dojdejo nakaznice. Davčni uradi imajo dotične zneske zaračuniti kontokorentno. Zamudam so krive prometne razmere na ¡štajerskem. Vpokojenci, ki še niso prejeli svojih pokojnin za tekoči mesec, naj še nekaj dni potrptfo. j______j — Sestanek društva slovenskih kmetijskih učiteljev v zvezi z občnim zborom se vrši v soboto, dne 14. decembra t. L, ob 3. popoldne v sobani Slovenske kmetijske družbe v Ljubljani z naslednjim vzpo-redom: 1. Poročilo načelnika in blagajnika. 2. Dopolnilna volitev v odbor. 3. lz-prememba pravil. 4. Stanovske zadeve. 5. Uprava kmetijstva. Poroča inž. R. Lah. 0. Kmetijsko šolstvo. Poročevalec ravnatelj Ivo Dele. 7. Agrarne reforme. Poročevalec inž. Alb. Veaernjak. Sestanek se nadaljuje v nedeljo, dne 15. decembra 191S, ob 10. uri dopoldne. Z ozirom na važnost stanovsikh vprašanj se pričakuje točna udeležba. . ^¿li^jaai — Shod kanonika Lavrenčlča. V Stranje pri Kamniku je sklical v nedeljo, dne 1. t. m., kanonik in bivši deželni poslanec Lavrenčič shod, ki se ga je udeležilo mno-gobrojno občinstvo — zlasti ženstvo. Zbo-rovalci so povedali gospodu kanoniku, da se ne marajo več pokoravati ljudem, ki imajo stike z dr. Susteršičem in ki so bili stebri avstrijske vlade. Nato so vsi zbo-rovalci zapustili dvorano, in v njej sta ostala le gospoda kanonik in domači župnik. — Značilno je, da nikjer več ne marajo ljudi Susteršičeve in avstrijske barve, sama na višjem šolskem svetu jih še trpe. Koliko časa še? — Iz Tržišča na Dolenjskem nam pišejo: Dne 1. decembra je naša šolska mladina pod vodstvom vsega svojega učiteljstva priredila lepo slavje v proslavo Jugoslavije. — Po krepki deklamacijl »Mi vstajamo!«, ki jo je deklamovala deklica v narodni noši, je govoril naš buditelj g. župnik Baje. V svojem dovršenem govoru je slavil našo domovino Jugoslavijo, zlasti, pa nas seznanil z vrlim bratskim narodom — s Srbi. — Pod vodstvom naduč. A. Skulja so dečki igrali igrico: »Bratje, ki se niso poznali«. Gosp. kaplan A. Peček nam slika, kako smo se Slovenci, Hrvati in Srbi do sedaj tepli med sabo in kako nas privede k spoznanju »stric iz Amerike«. — Druga igrica »Cista vest« je bila kaj ljubka. Posebno pestre so bile branjevke. Ne smemo pozabiti vedno dremajoče Tone. — Slavje je zaključila po tov. nadučitelju sestavljena slika: »Stanovi se klanjajo v slogi Jugoslaviji«. Združeni vsi stanovi troimenskega naroda hočejo složno delati v ljubljeni domovini. Vesele se Jugoslavije in v krepkem spevu ji prisežejo večno ljubezen in zvestobo: »Bratje in sestre, srca na kvišku, dom je naš rešen smrtnih vezi! Smrti pogine, kdor je ne ljubi — zemlje slovanske, naše lasti!« Na občo željo so prireditev ponovili v nedeljo, dne 8. decembra. Čisti dobiček se pokloni kot narodni davek šolske mladine. — Srednješolske vesti. DRUŠTVO SLOVENSKIH PROFESORJEV V LJUBLJANI je imelo v mesecu novembru t. 1. tri važne, jako dobro obiskane sestanke. Na prvih dveh, dne 6. in 11. novembra, so se sestavili predlogi na našo Narodno vlado o naji.ujnejših in takojšnjih izpremembah v srednjem šolstvu na slovenskem ozemlju. Poročevalec je bil dr. Ilešič. Sklepalo se je 1. o centralnem vodstvu, 2. o učnih zavodih, 3. o učnem načrtu. Debata je bila poučna in živahna. Glede nemških gimnazij v Ptuju, Ljubljani in Kočevju smo slišali statistične podatke, kako se je umetno vzdrževalo neinštvo teh zavodov. Sklenilo se je, da se nemška gimnazija v Ptuju opusti in nadomesti s primernim slovenskim zavodom. Toplo so zagovarjali, da se Ptuju da slovenska srednja šola, zlasti gg. dr. Požar, Malnar, Vajda, Veseljak. Glede deželnega ženskega učiteljišča v Mariboru je bil predlog soglasno sprejet, da se opusti. Gojenke lahko prestopijo na slovenski zavod šolskih sester istotam. (Nemci ga preneso v Line, kakor smo čitali. Op. ur.) Gimnazija v Kočevju se s prihodnjim letom opusti. Na realki v ijubljani in gimnaziji v Celju ter Mariboru naj boao temeljni razreai slovenski; po potrebi, ce je dovolj pristnih Nemcev iz aržave SHS, se jim pnklopijo nemške vzporednice. Realka v Mariboru naj dobi slovensko vodstvo in sprejemni izpit za 1. razred naj se vnovič razpise! O gimnazijah, realki in učiteljišču v Celovcu in beljaku je posebno poročilo izdelal dr. Kotnik. Kazen prej inienovandi so se debate udeleževali Se tovariši: Maselj, Je-ran, dr. Doiar, dr. Kusar, dr. Samsa, Vad-i!jai, ravn. rajdiga. — Poročilo m resolucije U.—IX.) je predsednik društva dne lo. novembra osebno izročil po en izvod poverjeništvu za uk in bogočastje in Narodnemu svetu. — 1 erueijito deio o prehodni preosnovi srednjega soistva na slovenskem Štajerskem je poslala stajerska podružnica; dalje za pretiodno preosnovo svojih zavodov: realka v Idriji, gimnaziji v Kranju in Novem mestu. — Nasvete o trajni preureditvi našega srednjega soistva so poslali: ravn. Vvester, dr. Pavel h-režnik (Dunaj), dr. Strmsek (Maribor), dr. Pregelj (.Kranj j, dr. ban da (.Dunaj). Kazgovor o rijin smo zaradi pozne uie, zal, morali odložiti. — Na seji dne 14. no-cembra je otioor sklenil siedeči resoluciji: 1. Organizaciji slovenskega srednješolskega učiteljstva pristuje brezdvomno odločujoč vpnv na uredbo našega Soistva. 2. Keferent za soiske stvari bodi vzet iz srede učiteljstva; junst mu bocu pod-rtjen. V pedagoških in osebnm zadevali imej samo reierent besedo; prideijeni junst ie v juridicnih. Kesoiuciji je društveni predsednik izročil poverjeništvu za uk in bogočastje dne 16. novembra. Dne 20. novembra je odbor sklenil in izročil preuseostvu Narodne viade ter poverjeništvu za uk in bogočastje te-le tri resolucije: 1. Društvo slovenskih profesorjev zahteva, da se vsa mesta, na zavodin in pri centrali, razpisujejo. To je bila temeljna zahteva vsega srednješolskega učiteljstva že v stari Avstriji. Bo to v korist šolstva, učiteljstva in uprave same. 2. Z ozirom na neupoštevanje tega temeljnega načela pri vseh dosedanjili ime-novanjm, kar je med srednjesoiskim uci-teljstvom vzbudilo nevoljo in nezadovoljnost, se čuti odbor poklicanega in primo-ranega, da proti temu načinu imenovanj odločno protestira. 3. Da se takemu avtokratičnemu ravnanju izogne in zanaprej res demokrati-ško postopa, naj da poverjeništvo organizaciji srednješolskega učiteljstva, ki so v njej domala združeni vsi tovariši, primeren vpliv v tej zadevi s tem, da pred vsa-kun imenovanjem na odločujoča mesta in k centrali Društvo slovenskih profesorjev vpraša, nima li resnih in tehtnih pomislekov v posameznem slučaju. Na tretjem sestanku dne 30. novembra so se glede volitve obeh delegatov in obeh namestnikov v novi višji šolski svet navzoči člani po daljši debati popolnoma sporazumeli. Trije zavodi (Kranj, Novo mesto, St. Vid) so poslali pooblaščence. Kandidati društva so: dr. Simon Dolar (.Kranj), član; dr. Bevk (Ljubljana), namestnik; dr. Ant. Breznik (St. Vid), član; proi. Ant. Sušnik (Ljubljana), namestnik. Kataster, ki ga je izdelal odbornik prof. Je ran, vsebuje nekaj čez 350 tovarišev, delujočih na slovenskih srednjih šolah (gimnazijah, realkah, učiteljiščih, obrtni šeli); gotovo 95 odstotkov jih je v društvu. UDčni zbor društva slovenskih profesorjev v Ljubljani bo v nedeljo, dne 15. t. m., ob 9. dopoldne v risalnici prve državne gimnazije. Srednjo šolo posebnega tipa ustanove v Bosni. V tej šoli bodo poučevail arab-ski, turški in od 5. razreda naprej latinski jezik. Ta srednja šola bo centralni učni zavod za mohamedanski živelj države SHS. Ta šola bo nekaka pripravnica za islamske bogoslovce. Slovenska gimnazija in realka v Mariboru. S 1. decembrom se je izvršila važna preustrojitev državne gimnazije v Mariboru. Ta učni zavod, ki letos praznuje 160 letnico svojega obstoja, je imel doslej temeljnih 8 nemških razredov, ki so jim bili pridruženi 4 nižji slovenski razredi, v katerih pa je tudi stopnjevaje bila nemščina učni jezik. Z navedenim dnem pa se je razmerje korenito predrugačilo, rekli bi, preobrnilo. Z združitvijo vseh Slovencev, ki jih je itak bilo dve tretjini vsega dija-štva, v posebne razrede, je nastala popol- ! na slovenska gimnazija, ki tvori temelj zavoda, a nemško dijastvo se je odkazalo vzporednicam, ki so priklopljene slovenski gimnaziji. Tudi učiteljsko osobje se je ločilo po narodnosti. Nemške paralelke so dobile posebnega pedagoškega vodjo (prof. Fr. Knappa), a so z njim podrejene v vrhnih in upravnih poslih ravnatelju temeljnega zavoda, dr. Jos. Tominšku. Glavni slovenski zavod ostane v gimna- zijskem poslopju, vzporednice so se preselite v neko mestno poslopje na Liiza-betm cesti št. 16. V glavni gimnaziji je ucm jezik odslej v vseh razredih in pifi^-metih slovenski, v vzporednicah se uvede slovenščina kot obvezni predmet za vše iazrede. — S prestopom gimnazijcev letošnjega L razreda, ki šteje 85 učencev, ter biovencev, ki so posecali nemško realko v Mariboru in na podlagi naknadnih sprejemam izpitov, se ustanovi Slovenska reaika v Mariboru, ki je otvonia svoj 1. razred dne 6. decembra. Razred je nastanjen v gunnazijskem poslopju m podrejen takisto gimnazijskemu ravnatelju ur. Tominsku; priglašenih je zanj dosiej o5 učencev. uunnazijski zrelostni izpiti privatf-stov. Komisija, ki bode sklepala o reformi srednjin sol, bi naj tudi glede privati-stov določila nekaj točk, po katerih bi bil zrelostni izpit v klasičnih jezikih za pri-v a tiste olajšan tako, da bi se zahtevalo v siucaju, da zna kandidat dva živa jezika, samo znanje latinščine in ne tudi grščine. Književnost in umetnost. »Gospoduj Franjo«. Kakor je znano, je zaplenila avstrijska cenzura leta iyi4. roman »Gospocun rranjo«, najpomembnejše ueio pisatelja Fodhmbarskega. Zaradi tega romana je bila razpuscena »Slovenska matica«, pisatelj sam pa je bil koniiniran na Nižjem Avstrijskem, kjer je kot žrtev teoanjin razmer umrl. Knjigovezec »Slovenske Matice« g. Ivan bonač je oddal cenzuri le 10 izvodov. Ostalo zalogo je o pravem času spravil ter jo v svoji klen zazidal. Ub rojstvu Jugoslavije — cez dobi a 4 leta — je steno podrl in izročil knjige »Slovenski Matici«, priznanje in hvala, ki gre za to delo g. Ivanu bonaču, je sama ob sebi umevna. Ker je cena vsem knjigam povsod poskočila, ker je trpela nadalje Matica zaradi razpusta občutno škodo in bi rada vsaj deloma nadomestila izgubljeni imetek, je bil storjen sklep, izvodom »Gospodinja Franja« nekoliko zvišati ceno. Posamezna knjiga stane 14 kron. Na razpolago je v pisarnici »Slovenske Matice« na Kongresnem trgu št. 7, 1. nadstr., ob delavnikih vsako popoldne od 3. do 5. ure. Ker je zaloga majhna, naj se tisti, ki knjigo žele, takoj oglasijo. Slovenskim pisateljem. S 1. januarjem i 919. bo izdajalo izobraževalno društvo >-Svoboda« v Ljubljani svoj družinski list »Svoboda«. V ta namen se obrača društvo do slovenskih pisateljev s prošnjo, naj kot sotrudniki sodelujejo pri listu, da se tudi delavstvu in sploh nižjim slojem nudi duševna hrana, ki so je doslej pogrešali. Pisatelji naj pošiljajo rokopise na: Uredništvo »Svobode«, Ljubljana, Frančiškanska ulica štev. 6. Uredništvo »Slovenskega Učitelja« je prevzel tovariš Fran F a b i n c , podpredsednik Slomškove Zveze. Zadnje vesti. OTVORITEV SOL V TRSTU. Ljubljanski korespondenčni urad poroča iz Trsta z dne 9. t. m.: V sredo, 4. t. m., so zopet otvorili italijanske srednje, meščanske in ljudske šole in italijanski rikreatoriji in otroške vrtce ter slovenske občinske ljudske šole spodnje in zgornje okolice. Za druge slovenske šole v mestu, kakor CM ljudske šole pri Sv. Jakobu in na Acquedottu, za CM meščansko šolo pri Sv. Jakobu, za slovensko trgovsko šolo in obrtno in trgovsko nadaljevalno šolo, kakor tudi za slovensko gimnazijo in učiteljišče ni še nič določenega. Predloge za otvoritev navedenih šol s prenarejenimi učnimi načrti in z navedbo učnih knjig, ki naj bi bili odsihmal v rabi, so vložili Slovenci pri gubernijski oblasti takoj prve dni po okupaciji, vršile so se ondi tudi nekatere konference s slovenskimi zastopniki, vendar do danes še ni nobene rešitve. Razglas gubernijske oblasti od L t. m. zahteva, da morajo vse privatne šole vložiti pri gubernijski oblasti prošnjo, da se jim podeli dovoljenje, zopet prevzeti svoje delovanje. Nemške državne šole, kakor ljudske in meščanske, gimnazija in realka ter nemški privatni ženski licej bržkone ne bodo več otvor-jene, ker je njih poslopja deloma zasedlo italijansko vojaštvo, deloma so pa že določena za italijanske šole. Tudi poslopje CM šole pri Sv. Jakobu je že. zasedlo vojaštvo, vendar je guverner na protest obljubil, da bo dal zopet izprazniti poslopje. RABA CIRILICE. Iz Zagreba nam poročajo, da je ban Mihajlovič razveljavil vse nekdanje omejitve glede rabe cirilice. PROSLAVA NARODNEGA PRAZNIKA DNE 15. DECEMBRA 1918. A Narodna vlada SHS v Ljubljani razglaša-. ua se proslavi narodni praznik ujtdirijenja države SHS, se v nedeljo, dne 15. r. m., ob pol desetih v tukajšnji stolnici opravi slovesna služba božja. Najprej se prečitata adresa Narodnega Vječa in odgovor Njega kraljevske Visokosti regenta Aleksandra, potem se bo darovala slovesna sv. maša in po njej se izpostavi sveto Rešnje telo, zapoje Te Deum ter podeli blagoslov ritu romano. Narodna vlada vabi vsa narodna društva, naj se te slovesne službe božje udeleže z društvenimi zastavami. Narodna vlada SHS v Ljubljani. POMAGAJMO! Poverjenik za socialno oskrbo gospod Anton Kristan, ki je bil pretekli teden v Belgradu, se je prepričal tam o neznosni bedi, ki vlada med srbskimi družinami. Nimajo ne stanovanj, ne oblek, ne oprave, vse jim je razdejal in odnesel sovražni tujec. V še hujši bedi pa so otroci, ki morajo v hudi zimi hoditi brez obutve. Med temi otroci je tudi 8000 sirot! Da pcktžemo bratstvo tudi v dejanjih, zato je sklenilo poverjeništvo za socialno oskrbo, da napravi s pomočjo slovenskega ženstva akcijo, ki naj preskrbi tem naj-ufcožnejšim otrokom črevlje. Poverjeništvo za socialno skrb vabi zato slovensko ženstvo, da se udeleži sestanka, ki bo v soboto ob pol šestih popoldne v mestni posvetovalnici, da se dogovori o načinu pcbiranja prispevkov po vsej Sloveniji. — Poverjeništvo za socialno skrb. KAKO DELAJO V TRSTU ITALIJANI S SLOVENCI? Prijatelj nam piše: Srednje šole, ki niso bile italijanske, so Italijani vse odpravili. V prvi vrsti tudi zaposlovalne tečaje goriške slovenske gimnazije in goriškega učiteljišča. Ista usoda je zadela tudi pripravnico srednjih šol. Vse to učiteljstvo čaka sedaj, da ga odslove. Kam z njim? Ttko delajo Italijani po vseh uradih s Slovenci. Drže jih toliko časa, dokler ne dobe zanje nadomestila, potem jih plačajo za mesec dni (ali tudi ne) in jim določijo rek teden dni, da morajo izginiti preko demarkacijske črte. Značilno je pa to, da nočejo nikomur izdati odslovilnega pismenega dekreta vkljub zahtevi. Svesti so si gotovo krivičnega dejanja in hočejo na ta način zatreti vsak pisan dokaz, ki bi pozneje lahko govoril proti njim. DUNAJSKO VSEUČILIŠČE IN DUNAJSKE ŠOLE — ZAPRTE. Dunajska »Zeit« poroča, da bodo na dunajskem vseučilišču dne 14. t. m. ustavili vsa predavanja, ker nimajo premoga za kurjavo. — Deželni šolski svet je odredil. da se morajo zaradi pomanjkanja premoga dne 14. t. m. zapreti vse šole na Dunaju. Šole ostanejo zaprte do 7. januarja1919.________ LISTNICA UREDNIŠTVA. »Srbohrvatsko narečje jugoslovanskega jezika«: Z delotn lahko začnete. Mora pa biti kratko in jedrnato. Seveda ga damo prej v pregled strokovnjaku, da bo po možnosti popolno. Kako ga porabimo, se še nismo odločili. Morda določi to upravni odbor. Za Vaš način pisanja slovenščien pa nismo. To bi delalo zmedo in neenakost. Tudi stavcu in korektorju bi delo oteževali. Pustimo prosto polje jezikoslovcem, mi pa pišimo svojo lepo slovenščino, dokler drugi drugače ne odločijo!_ Izdajatelj in odgovorni urednik: Radivoj Korene. Last in založba „Zaveze jugoslovanskega učiteljstva". Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. Poslano. «NARODNEMU SVETU« IN POVERJENIKU ZA NAUK IN BOGOCASTJE GOSPODU Dr. K. VERSTOVŠKU V LJUBLJANI. »Učiteljski Tovariš« očita opetovano c. kr. okr. šol. nadzorniku za šol. okraja Kranj in Radovljico Karlu Simonu de-n u n c i j a c i j o naprednega učiteljstva vojaški oblasti. Podpisani ga pa obdolžu-jem tu javno največje in najhujše službene pristranosti, zakaj njegovi pristaši so iahko gazili vse obstoječe šolske zakone zobema nogama,a nas eden ni smel niti glasneje kihniti, ako si ni hotel nakopali na giavo disciplinarne preiskave, katere navadni konec je bil: kazensko pre-meščenje. — To »dobro« lastnost moža, ki je prisegel pred Bogom in ljudmi, da hoče biti strogo nepristranski, sem vsestransko pojasnil v svojih dveh vlogah,* in to ob času, ko sta prijatelja žalostnega spomina vitez Kaltenegger in dr. Lampe vila naprednemu učiteljstvu vratove, in sicer v prvi na »c. kr.« naučno ministrstvo potom »c. kr.« dež. šol. sveta in v drugi ** na »c. kr.« dežel, šolskega nadzornika dr. M. Opeko. — Na vse tiste obdolžitve nisem dobil do danes nikakega odgovora — od prve je že preteklo dobri dve leti — še manj pa, da bi me spravila višja šolska oblast zaradi tega v disciplinarno preiskavo, oziroma da bi si poiskal »c. kr.« okrajni šol. nadzornik Karel Simon sodnijskim potom zadoščenja. Z ozirom na to vprašam tu javno »Narodni svet« v Ljubljani in poverjenika za nauk in bogočastje g. dr. K. Verstov-ška, koliko časa hočeta še imeti na odgovornih mestih može K. Simonove lastnosti? V Radovljici, dne 20. nov. 1918. Ivan Šega, učitelj In zastopnik učiteljstva v narodnem okrajnem šolskem svetu. * Sredi oktobra 1916. Koncem avgusta 1918. Naš denarni zavod. Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim. Hranilnica in posojilnica „Učiteljskega konvikta" v Ljubljani registrovana zadruga z omejenim jamstvom. Promet do 30. nov. 1918 K 159.969*79. Uradne ure: Vsak četrtek in vsako soboto od '/25. do '/26. ure popoldne. Zahvala. Za vse izraze sočutja povodom smrti naše nepozabne soproge, oziroma mamice in sestre, izrekata svojo najtoplejšo zahvalo potrti rodovini Schiffrer-Klinar. Jesenice na Gorenjskem, dne 10. grudna 1918. Naznanilo! Na številna naročila mojih „Beležk iz fizike in kemije" odgovarjam, da je knjižica razprodana. Poskrbel pa bom, da izide to delce do prihodnjega šolskega leta v popravljeni in pomnoženi izdaji. • Jos. Mešiček. Šolske tiskovine ima : UČITELJSKA TISKARNA : v zalogi. Ker je pa papir in tudi tisk vsak dan dražji, zato prosimo šolska vodstva in krajne šolske svete, da sn požurijo z naročili in to ne samo zaradi nižje cene, ampak tudi zaraditega, da nam bo mogoče pravočasno ustreči. Karel Widrovo: „Moje prvo berilo" se nanovo tiska, k,er je prejšnja zaloga pošla. Knjigoveznica Anton Janežič Ljubljana Florijanska ulica 14 se priporoča si. šolskim vodstvom in gg. učiteljem za izvrševanje vseh v knjigo-veško stroko spadajočih del. S3 Spominjajte se Učiteljskega konvikta! Ali ste že član društva »Jubilejska samopomoč'? Društveniki so lahko učitelji, njihove žene in učiteljice po Kranjskem, Štajerskem, Primorskem in Koroškem. V društvo se sprejemajo le oni, ki še niso stari nad 45 let. Pri pristopu v društvo se plača pristopnina, ki se ravna po starostnih letih in sicer do 25 let 2 K 50 h, od 25 do 30 let 5 K, od 30 do 35 let 10 K, od 35 do 40 let 15 K, od 40 do 45 let 20 K; poleg tega še 2 K za prvi smrtni slučaj, 2 K letnine, 1 K vpisnine, 30 h upravnine in 20 h poštnine. Letno se plačuje 30 h upravnine in 2 K za rezervni fond, ki je znašal koncem XII. upravne dobe 8052 K 99 h. Po društvenikovi smrti izplača načelništvo takoj zakonitim dedičem tolikokrat po 2 K, kolikor je društvenikov (sedaj 250). Po smiti društvenika plačajo drugi društveniki po 2 K za nadaljni slučaj smrti. Vsa pojasnila glede pristopa v društvo daje Jubilejska samopomoč v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6. mesečnih rokih rokov rok A v 12 in sicer 11 i 9 K _ h, 12. 4 K 73 h B , 18 17 7> 6 „ — n 18. 3 . 56 „ C „ 24 23 n 4 „ 50 24. 4 , - . D „ 38 37 » 3 „ — 38. — „ 66 „ E „ 46 45 r> 2 , 50 „ 46. 1 , 81 , F „ 60 59 rt 2 „ — jv 60. - „ 70 „ G „ 70 69 n 1 „ 75 n 70. 1 , 42 , H „ 85 84 » 1 , 50 D 85. 1 , 26 , Hranilnica in posojilnica Jififti Konvikta", v Ljubljani. r. z. z o. j. Oelcc-vni rač-an štev. 12.366. Zadružnik našega denarnega zavoda postane lahko vsak, kogar sprejme načelstvo. Delež 50 K, se mora takoj polno vplačati. Posebno se priporočajo ti deleži kot osnovne glavnice učiteljskih društev. Deležne vloge se obrestujejo po 5°/o. Vstopnine se enkrat za vselej plača 2 K. > Hranilne vloge se sprejemajo od vsacega, ako tudi ni zadružnik. Obrestna mera je 4>/2°/o. Obrestovanje se pričenja dvakrat na mesec in sicer; 1. in 16. dne vsacega meseca. Posojila se dajo le zadružnikom na osebn' kredit po jako ugodnih pogojih. Posojila dovoljuje načelstvo. Načelstvene seje so vsako 2. in 4. delavno soboto v mesecu. Zadruga plačuje na željo za svoje dolžnike premije ter tudi posreduje pri zavarovanju. Vrača se po spodaj navedenih načinih. Vsakdo si lahko izbere način vračila po svoji osebni potrebi in po svoji plačilni zmožnosti. Vsacih 100 K posojila se vrača po načinu; Informacije pošilja zadruga vsakomur franko, kdor vpošlje 30 h v pisemskih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja. Dopise je naslovljati edino na zadrugo, ne na posamezne člane načelstva. Zadružni lokal je v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6. Uradne ure za stranke so izvzemši praznikov vsak četriek in vsako soboto od "¡,5. do '/s 6, ure popoldne. Učiteljska tiskarna v Ljubljani reg. zadr. z omejeno zavezo Frančiškanska ulica štev. 6 o se priporoča slavnim kraj. šolskim svetom in ceni. učiteljstva v naročilo vseh uradnih šolskih tiskovin po najnovejših vzorcih. V zalogi ima vsakovrstne napise na lepenki, razne mladinske spise, vse postne tiskovine za šol. uporabo itd. — Priporoča se v natask uradnih kuvert in pisemskega papirja z napisom in sploh vseh v šol stroko spadajočih tiskovin, mr V zalogi vedno: K. Wider, „MOJE PRVO BERILO*. j Nalveiia slovenska hranilnica! Ljubljana, Prešernova ulica št. 3. K 66,800.000 ■ „ 27,000.000- je imela vlog koncem leta 1917 .... hipotečnih in občinskih posojil .... rezervnega zaklada.........„ 2,000.000'— Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje najvišje po 4% - večje in nestalne vloge pa po dogovoru. Hranilnica je pupilarno varna in stoji pod kontrolo narodne vlade. Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti 5°/«, izven Kranjske pa proti 5v* °/o obrestim in proti najmanj l0'» oziroma V/. odplačevanju na dolg. V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno Kreditno društvo. V naši zalogi izidejo tiskovine za šolska naznanila in izpričevala ljudskih, meščanskih, obrtnih in srednjih šol s podtiskom SHS po risbi gospoda strokovnega učitelja Dragotina Humka. □ a a Ravnotam izidejo = nastenske table - s pisano In tiskano = latinico in cirilico - Prijave na eno in drugo prosimo čimprej, da nam bo mogoče določiti naklado! Učiteljska tiskarna v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6. i Vse potrebne samoslovenske ^^^^^ tiskovine ^^^^^ za srednje šole po odobrenih vzorcih izidejo v naši zalogi. Prijave na naročila sprejema Učiteljska tiskarna v Ljubljani, ===== Frančiškanska ulica št. 6. == Velecenj. učiteljstvo opozarjamo na zbirko pesmi, ki so izšle v „Učiteljski tiskarni". To je lepa Engelbert Ganglova knjiga „Moje obzorje", ki se dobiva po vseh knjigarnah, kakor tudi v „Učiteljski tiskarni". Cena lično vezani knjigi je 3 K. Po pošti 20 h več. Naj bi ne bilo učiteljice in ne učitelja, ki bi ne Imel v svoji k njižnici te lepe knjige. Društvo v pomoč učiteljem, njihovim vdovam in sirotam na Kranjskem v Ljubljani. plačuje vdovam društvenikov letno po 200 K pokojnine do smrti, ozir. za dobo vdovstva, sirotam po očetu letnih 50 K, sirotam po očetu in ma teri pa letnih 100 K vzgojnine do izpolnjenega 18. leta. Udnina znača na leto za neoženjene po 12 K, za oženjene po 20 K pristopnina pa tolikokrat po 2 K, kolikor let je star tisti ki pristopa. Pristopnina se lahko vplača v 4 nepretrganih polletnih obrokih. Pravi ud postane šeje po preteku dveh let od vplačila prvega roka pristopnine. Kdor umrje v dobi provizorija, se stroški povrnejo. Prošnji za sprejem je treba pridejati rodovinski izpiseh in zdravniško iz pričevalo. Sprejet more biti le kranjski učitelj. Najpripravnejša in najlepša darila za otroke so MLADINSKI SPISI, ki jih je izdalo in založilo „Društvo za z radbo Učiteljskega konvikta v Ljubljani". Cena vsaki knjigi, ki je lepo vezana in bogato ilustrirana, je s poštnino vred le 1 K 30 vin. „ZVONČEK". List s podobami za slovensko mladino. :-: :-: Letniki od III. do XVII. :-: :-: V navadni vezbi 6 K, elegantno vezan 7 K. Vsi ti spisi se naročajo v „Učiteljski tiskarni" v Ljubljani in v vsaki knjigotržnici. 3BE3BE ima v svoji zalogi razen razprodanih .Letopisov", I., II. in III. zv. — še vse do zdaj izišle knjige ter oddaja stalnim članom tudi prejšnje ceiotne letnike za navadno ¡etnino 4 K; posamezne prejšnje knjige (snopiče itd. i dobivajo člani in uči-teljiščniki za polovico prodajalne cene. Nečlani pa plačajo za posamezne prejšnje knjige določeno prodajalno ceno, ki je razvidna v .Pedagoškem Letopisu*. ; Posebej je izdala in založila Slovenska Šolska Matica: 1. A. Črnivec: Navodilo k /. zvezku „Ra-čunice za obče ljudske šole". Cena 1 K. 2. Spominski list za učence in učenke, ki dobe Odpustnico. Cena 20 vin. 3. Kren■ Bajželj Javen telovadni nastop. Cena 60 vin. q .j 4. Trunk-Dimnik: Staršem šolske mladine. Cena 2 vin. Letnina za Slovensko Šolsko Matico znaša 4 K in se plača meseca januarja vsakega leta. 3BE3BE