Sopotja glasilo slovenske skupnosti na Reki in v PGŽ marec 2022, {tevilka 1, letnik 11 ISSN 1848–4360 Reka, marec 2022 Uredništvo: Jasmina Dla i}, Darko Mohar, Boris Rejec, Zvonimir Stipeti}, Vitomir Vitaz, Marjana Mirkovi}, Milan Grlica, Vasja Simoni~ glasilo@bazovica.hr Podpinjol 43, 51000 Rijeka Izdajatelji: Slovenski dom KPD Bazovica Podpinjol 43, 51000 Rijeka slovenskidom@bazovica.hr zanj: Jasmina Dla~i} www.bazovica.hr www.facebook.com/KPDBazovica Svet slovenske narodne manjšine Mesta Reka Podpinjol 43, 51000 Rijeka vj.slo.nm.ri@gmail.com, zanj: Boris Rejec Svet slovenske narodne manjšine PGŽ Podpinjol 43, 51000 Rijeka vsimonic1@gmail.com zanj: Vasja Simoni~ Urednica: Marjana Mirkovi} marjana.mirkovic@ri.t-com.hr gsm: 091 593 6086 Lektorica: Jasmina Vajda Vrhunec Oblikovanje, prelom in tehni~no urejanje: Vesna Ro`man Fotogra.ja na naslovnici: Istog @or` Karikatura: Bojan Grlica Tisk: Tiskara Sušak Glasilo izhaja trimese~no Naklada je 1.500 izvodov Glasilo .nan~no podpirajo: Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Primorsko-goranska županija Mesto Reka Svet za narodne manjšine Republike Hrvaške iz vsebine Uvodnik 3 Iz Zveze slovenskih društev na Hrvaškem 4 Iz društva 10 Iz pouka DPS 18 Literarni koti~ek 20 Si-T 21 Pogled z onkraj Sne`nika 22 Sre~anja 23 Foto koti~ek 24 Zveza slovenskih društev na Hrvaškem Podpinjol 43, 51000 Rijeka zveza@slovenci.hr za: Barbara Riman Slovenski dom KPD Bazovica tel.: 215 406, 324 321, faks: 334 977 slovenskidom@bazovica.hr Veleposlaništvo RS v RH Alagovi}eva 30, 10 000 Zagreb, RH Veleposlanik: Vojislav [uc tel.: +385 1 63 11 014, +385 1 63 11 015 faks: +385 1 46 80 387 el. pošta: vzg@gov.si spletna stran: http://sloembassy.zagreb@gov.si Državljanom RS je v nujnih primerih zagotovljen kontakt z dežurnim diplomatom: tel.: +385 98 462 666 K ulturno življenje se po~asi vra~a tudi v slovenska društva, a upanje, da bo pojemanje epidemije letos nekoliko zmanjšalo strah in tesnobo, življenje pa vsaj približno vrnilo v stare tirnice, je splahnelo z nepri~akovanimi, strašnimi vojnimi razmerami v Ukrajini. Še ena nesmiselna vojna, nesmiselne žrtve in vse druge nesre~e ob tem … Ukvarjanje s kulturno dejavnostjo, tudi ljubiteljsko, v~asih premakne nekogaršnje vkopane pozicije h koraku naprej. To spodbuja nadaljnji trud, povezovati in širiti spoznanja, graditi mosto­ve, kar je tudi temelj slovenskih društev in krovne organizacije. K temu prispeva tudi u~enje slovenskega jezika in kulture, za kar se od za~etka mandata, ki se izteka letos, sr~no zavzema vodstvo Zveze slovenskih društev (ZSDH) na Hrvaškem. Ta prizadevanja se vztrajno nadaljujejo, pri pa tem sodeluje tudi saborska poslanka, rojakinja Barbara Antoli} Vupora, ki se je s predsednico ZSDH Barbaro Riman udeležila tudi seje pristojne komisije slovenskega parlamenta za narodne skupnosti v sosednjih državah Slovenije in v svetu. Rubrika Iz Zveze omenja še uspešen projekt Muca Copatarica ter udeležbo Barbare Riman na razli~nih prire­ditvah in sre~anjih z ministrico, pristojno za Slovence v zamejstvu in po svetu, pa tudi njeno spletno preda­vanje o Slovencih na Hrvaškem ob dnevu maternega jezika. Dejavnost oživlja tudi KPD Bazovica z obiski skupin v okolici Reke in tudi v Sloveniji, med drugim spremljamo zanimivo razstavo fotografov treh genera-cij ene družine na Reki in mednarodno dejavnost likovne skupine na Ptuju. Planinska skupina (PS) je obi-skala ve~ vrhov in znova organizirala te~aj hoje v zimskih razmerah, njena letošnja dvajsetletnica pa je spodbudila bralca Sopotij, Iva Simoni}a, k pripovedi o svojem prvem (in zadnjem) vzponu na Kanin davnega leta 1951! V rubriki Iz pouka objavljamo drugonagrajene prispevke, pesem za Literarni koti~ek pa je Marija Šenk tokrat namenila desetletnici izhajanja Sopotij. In memoriam posve~amo spominu na dolgoletno ~lanico mešanega pevskega zbora (MePZ), drago rojakinjo Danico Rajh, katere tiha in mila oseba vsem, ki smo jo poznali, za vedno ostaja v lepem in toplem spominu. Rubrika Si-T omenja nov knjižni podvig Marka Smole­ta, neutrudnega vodje Etnološke zbirke rodbine ^op Pal~ava šiša v goranski vasici Plešce, Dragica Jakseti~ pa se je tokrat ozrla tudi na bližnje volitve v Sloveniji in bralcem Sopotij podala koristne informacije. V rubriki Sre~anja tokrat objavljamo pogovor s Simono Mahovi~, ki pou~uje slovenš~ino na reški gimnaziji na Sušaku in v osnovni šoli (OŠ) Kozala. Prijetno branje in vabljeni k sodelovanju in odzivom. Ostanite zdravi! \ Uredništvo ZAHVALA Uredništvo Sopotij se najlepše zahvaljuje za prejete ~estitke in dobre želje, še posebej za prisr~ni pismi Antonije Rodela in Marije Glažar z Reke. Iskrena hvala tudi v imenu sodelavke, kolumnistke Dragice Jakseti~, vsem, ki so ji ~estitali po elektronski pošti in pohvalili kolumno ("Vaši ~lanki so odli~ni, zlasti zadnji, Moje Andri}evo leto." (M. R. iz Lovrana); "Kon~no sem se odlo~ila pisati … Zdaj sem kar MORALA, potem ko sem ostala s solznimi o~mi po branju Andri~evega leta." (M. V. iz Opatije); "(...) prvo preberem vaše pisane misli (...) se tudi zgodi, da preberem samo njih." (B. G.); "(...) sem vaša zvesta bralka." (M. S. z Reke)) ter ob tem izrazili tudi željo po osebnem sre~anju. Spoznati jo želijo tudi številni ~lani društva, priložnost za pogovor z njo pa bo lahko novembr- ska prireditev ob 75-letnici KPD Bazovica. Hvala vsem, hvala Dragici Jakseti~, k odzivom pa lepo vabljeni tudi v prihodnje! OBVESTILA RS, parlamentarne volitve 2022 Veleposlaništvo RS v RH je za državljane RS s stalnim ali za~asnim prebivališ~em na Hrvaškem objavilo obvestilo o volitvah poslancev v državni zbor (DZ), ki bodo 24. aprila letos. Med 9. in 17. uro bo na dan odprto tudi voliš~e na Veleposlaništvu RS v Zagrebu, na naslovu Alagovi}eva 30. Volivci s stalnim prebivališ~em na Hrvaškem bodo na svoj naslov prejeli volilno gradivo, glasujejo pa lahko na Veleposla­ništvu RS v Zagrebu ali po pošti. ^e bodo na dan glasovanja v RS, lahko glasujejo na posebnem voliš~u na sedežu okrajne volilne komisije oziroma na voliš~u OMNIA, o tem pa morajo obvestiti DVK najpozneje do 20. aprila, in sicer do 24. ure, na naslednjih povezavah: https://e-uprava.gov.si/podrocja/vloge/vloga.html?id=5625 https://e-uprava.gov.si/podrocja/vloge/vloga.html?id=5626 Ve~: https://www.gov.si/.../2022-02-14-obvestilo-volivcem.../ Uvodnik 2. december, Kulturni center Gozdenica, Novalja Mo~ jezika, kulturni ve~er v po~astitev Radoslava Dabe IZ ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV NA HRVAŠKEM Vera Hrga, Barbara Riman in Marija Ivoš, arhiv ZSDH V Novalji na Pagu se je 10. oktobra 1936 rodil Radoslav Da­bo, hrvaški pesnik, prevajalec, literarni zgodovinar in uni-verzitetni profesor. V po~astitev njegove 85-letnice je pod pokroviteljstvom Mesta Novalja in ZSDH ter v sodelovanju z Duštvom slovensko-hrvaškega prijateljstva (DSHP) potekal kulturni ve~er z naslovom Mo~ jezika. Ob tej priložnosti je bila na ogled tudi razstava knjig z njegovimi prevodi, osrednja kul­ turnica v SKD Triglav v Splitu Vera Hrga pa je pomagala tudi zasnovati prireditev, poskrbela za lepo oblikovan plakat in pri­ pravila zanimiv video zapis o bogatem opusu tega priljubljene­ ga profesorja, ki upokojenske dneve preživlja v Domu starejših ob~anov v Ormožu. Kot kažejo nedavni pogovori med novalj­ sko in ljubljansko mestno upravo, je kmalu pri~akovati njegovo preselitev v Ljubljano. 8. december, Varaždinska županija (VŽ), Varaždin Slovenš~ina v VŽ Barbara Riman, Martina Lesjak in Barbara Antoli} Vupora z oktetom, arhiv ZSDH P redsednica ZSDH Barbara Riman se je na obisku v Varaždinu na upravnem oddelku za prosveto, kulturo in šport VŽ sešla z vodjo Miroslavom Hu|ekom. Beseda je tekla o pouku slovenš~ine na osnovnošolski in srednješolski ravni ter morebi­tni širitvi v prihodnje. Slovenš~ina je že enajsto leto kot pouk je­zika narodne manjšine po modelu C na urniku Druge gimnazije Varaždin. Po posebnem modelu pouk slovenš~ine od decembra 2012 poteka tudi na ve~ obmejnih osnovnih in podružni~nih šo­lah VŽ, v tem šolskem letu je po podatkih ZSDH vanj vklju~enih enajst šol in ve~ kot 150 u~encev. Pobudo za obe obliki pouka je Prireditve v Novalji se je udeležila tudi predsednica ZSDH Barbara Riman, ki je na kratko pozdravila in nagovorila navzo~e ter, tako kot drugi govorci, pou­darila pomen kulture v tkanju dolgole­tnih vezi med narodoma in pomemben delež, ki ga je s svojim bogatim, pred­vsem prevajalskim delom, k temu ustvar­jalno prispeval Radoslav Dabo. O nje­govem življenju, povezanem z Ljubljano, zanimivih in nepozabnih predavanjih študentom je spregovorila Vera Hrga in se ob tej priložnosti zahvalila nekdanji Dabovi študentki Ani Pulko za zamisel tega ve~era. Posebej ga je obogatil še kul­turni program, v katerem sta z doživeto interpretacijo slovenske poezije v obeh jezikih nastopili Vera Hrga in Marija Ivoš iz SKD Lipa iz Zadra. Velja dodati, da so razstavljene knjige kot darilo lepo obogatile zbirko Mestne knjižnice Ivana Pal~i}a v Novalji in so ta­ko odslej prvi~ na razpolago tamkajšnjim bralcem, morda pa bodo tudi spodbuda bodo~im pesniškim in prevajalskim ge­neracijam. Ve~: www.novalja.hr \ Marjana Mirkovi} dala ve~letna podpredsednica SKD Nagelj Barbara Antoli} Vupora, nekdanja predse­dnica Sveta slovenske narodne manjšine (SNM) VŽ, danes njena predstavnica in tudi poslanka v saboru. Kot navaja ZSDH, je v njenem imenu v okviru prizadevanja za širitev pouka slovenš~ine po modelu C 24. januarja obiskala Med`imursko župa­nijo, v ta namen je predviden tudi njen obisk Krapinsko-zagorske županije. Bar­bara Riman se je med obiskom Varaždina tudi z njo sešla na pogovoru o ohranjanju jezika in širitvi pobud za njegovo krepitev v prihodnje. Barbara Riman se je odzvala tudi vabilu SKD Nagelj in predsednice Martine Lesjak na koncert Slovenskega okteta, tega rep-rezentan~nega slovenskega moškega vo­kalnega sestava. Koncert je v organizaciji SKD Nagelj in tamkajšnjega Koncertnega urada potekal v Veliki koncertni dvorani varaždinskega gledališ~a in tudi tokrat navdušil vse obiskovalce. Marjana Mirkovi} 9. december, Strokovna komisija ZSDH Projekt Muca Copatarica Z SDH je projekt Muca Copatarica za­snovala z namenom promovirati slo­venski jezik in okrepiti bralno kulturo med predšolskimi otroki in u~enci nižjih razredov osnovne šole (OŠ) na Hrva­škem. Trimese~ni projekt se je za~el 1. septembra, najmlajšim pa je pripovedko poleg slikanice približal še z razli~nimi didakti~nimi pripomo~ki. Po odli~nem odzivu vrtcev in osnovnih šol (skupno ve~ kot petsto otrok iz Istrske, Varaždin­ske in Primorsko-goranske županije) ter uspešnem poteku projekta je ZSDH na­gradila najboljše in sklenila podobno de­javnost nadaljevati tudi v prihodnje. Dela je ocenjevala strokovna komisija ZSDH, ki so jo sestavljale u~iteljica DPS Vida Srdo~, kiparka Nives Žarkovi} in tajnica ZSDH Saša Kernjak - Zubovi}. V kategoriji osnovnih šol (OŠ) so prvo mesto dodelile ~abranski OŠ Petar Zrin-ski oziroma njeni podro~ni šoli (PŠ) v Tr-stju za izdelek v obliki plakata v ~ab­ranskem nare~ju, risbe na temo slikanice in narejene copatke. V štirih skupinah je sodelovalo skupno devetnajst otrok. Tudi drugo mesto je prejela OŠ Petar Zrinski oziroma njena PŠ iz Prezida, in sicer za izdelke copatk, risbe in mucin slovar. V štirih skupinah je skupno osemindvajset otrok pridno ustvarjalo v razli~nih tehni­kah, risalo in pisalo. Tretje mesto si deli-ta OŠ Rudolfa Strohala iz Lokev, kjer je IZ ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV NA HRVAŠKEM 15. december, Mestna knjižnica Ivan Goran Kova~i}, Karlovec Projekt Europe Readr S lovensko predsedstvo Svetu EU v drugi polovici lanskega leta je bilo pobudnik in koordinator projekta Europe Readr. Sooblikovalo ga je z državami ~la­nicami, v sodelovanju z mrežo nacional­nih inštitutov za kulturo EU (European Union National Institutes for Culture Ne­twork, EUNIC) in podporo institucij EU. Navdih zanj je bila uspešna slovenska zamisel Knjižnica pod krošnjami, eden najuspešnejših projektov za spodbujanje bralne kulture. Platforma Europe Readr je od 1. julija do 31. decembra 2021 z izborom knjig na temo Prihodnost bivanja ponudila v brezpla~no branje nabor evropske litera­ture in možnost EU brati kot skupnost v vsej njeni raznolikosti in hkrati medse­skupina petih u~encev naredila lutke Muce Copatarice, in VI. OŠ iz Varaždina. Tam je v petih skupinah sodelovalo kar stopet­najst otrok, ki so pri izdelavi lutk pokazali izjemno domišljijo in likovne sposobnosti. Na predšolski ravni je prvo mesto prejel otroški vrtec (OV) Veli Vrh iz Pulja za tridimenzionalni izdelek vasice, v kateri se do-gaja zgodba. Delo dvainštiridesetih otrok v dveh skupinah so spremljali tudi številne risbice in slovar. Na drugo mesto se je uvrstil OV Pjerina Verbanac iz Labina. V dveh skupinah je sku­paj triindvajset mal~kov iz razli~nega materiala izdelalo copat­ke raznih velikosti in oblik ter tudi risbice in slovar. Tretje mesto je komisija dodelila OV Maestral z Reke, kjer je osemde-set sodelujo~ih otrok v štirih skupinah ustvarilo zelo lepe vr­stne hiške in Mucino vas, postavljeno na reško obrežje. Koordinatorica projekta Muca Copatarica Darja ^ubri} je pripra­vila tudi virtualno predstavitev otroških izdelkov in jo predsta­vila 21. decembra 2021 na Facebook strani ZSDH. V imenu krovne organizacije je podelila tudi nagradi za prvi mesti v obeh skupinah, 14. decembra OV Veli Vrh v Pulju in 16. decem-bra OŠ Petar Zrinski v PŠ Trstje. \ Marjana Mirkovi} bojni povezanosti – kot skupnost s skupno prihodnostjo. Zvr­stil se je tudi spremljevalni program po svetu, posebna pozor­nost pa je bila z izborom najlepših evropskih slikanic name-njena najmlajšim. Na Hrvaškem je zadnje sre~anje v okviru projekta Europe Readr potekalo v mestni knjižnici Ivan Goran Kova~i} v Karlovcu, osrednji ustanovi za zbirko slovenske knjige na Hrvaškem. Po-budo za dogodek je dalo Veleposlaništvo RS v RH ob koncu Zavzeto pri delu, arhiv ZSDH V karlovški knjižnici vedno zanimivo za otroke, foto: www.gkka.hr IZ ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV NA HRVAŠKEM predsedovanja RS Svetu EU, v sodelovanju s hrvaško organizacijo EUNIC. Potekali sta zanimivi izobraževalni delavnici za otroke in obogatili sicer pester program za spodbujanje bralne kulture med najmlajšimi v tej knji­žnici. Prvo, za predšolske otroke, je vodila ilustratorka in avtorica priljubljenih in nagrajevanih slikanic Mani-ca K. Musil iz Maribora in mal~kom v obeh jezikih, hrvaškem in slovenskem, tudi predstavila eno izmed svojih del, Lev Izidor. Na drugi delavnici, namenjeni osnovnošolcem, pa je gostja iz Španije, Valentina Roma-ni, predstavila slikanico La Ciudad (Mesto) priznane pisateljice in ilustratorke Roser Capdevila. Dogodek je bil tudi priložnost za poznejše sre~anje v okviru uspešnega mednarodnega kulturnega sodelo­vanja karlovške knjižnice. Poleg njene ravnateljice Jasmine Milov~i} in vodje oddelka za slovensko knjigo Vedrane Kova~ Vrana so se ga udeležili tudi predstavniki karlovške mestne uprave za kulturo, Veleposlani­štva RS v RHin Knjižnice Mirana Jarca iz Novega mesta, na vabilo pa se je odzvala tudi predsednica ZSDH Barbara Riman. Ve~: www.gkka.hr, https://slovenian-presidency.consilium.europa.eu Marjana Mirkovi} 20. december, Državni arhiv, Pazin Iz naroda uzet, za narod postavljen! okrogla miza o delu in vlogi duhovnika Leopolda Jurce (1905–1988), ki je s svo­jim delovanjem proti potuj~evanju in s podporo slovanskemu življu in prizadeva­nju za ohranitev jezika in narodnostne identitete pustil mo~an pe~at v Istri. Na D ržavni arhiv v Pazinu je v sodelovanju z Inštitutom za na­sre~anju so sodelovali vodja reške enote rodnostna vprašanja (INV) in istrsko župnijo Trviž organi­INV-ja dr. Barbara Riman, mag. Ilija Jako­ziral predstavitev dveh publikacij in ob tem okroglo mizo z vljevi}, Ivan Sironi} - Miškulin in ravnate­ naslovom Iz naroda uzet, za narod postavljen! ljica Državnega arhiva Pazin Mirela Mrak Predstavljeni sta bili deli Kronika župnije Trvižžupnika Leopol-Kliman. Dogodka se je udeležil tudi dr. da Jurce in Moja leta pod fašizmom: spomini – Leopold Jurca v Dejan Valentin~i~, državni sekretar na Ura­hrvaškem prevodu Irene Margan (v slovenš~ini je ta knjiga iz-du Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po šla leta 1978 v založbi Družina). Predstavitev je spremljala svetu. Ve~: www.inv.si Marjana Mirkovi} 17. januar, DZ RS, Ljubljana Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu K omisija DZ RS za odnose s Slovenci v zamejstvu in po sve­tu se je sešla na sedmi, nujni seji, sklicani na pobudo po­slanske skupine Lista Marjana Šarca (LMŠ). Na dnevnem redu je bil položaj Slovencev v sosednjih državah in svetu danes in jutri. Seje sta se s Hrvaške udeležili saborska poslanka iz Socialno­demokratske stranke (SDP) Barbara Antoli} Vupora in predse­dnica ZSDH dr. Barbara Riman. Barbara Antoli} Vupora je ve~ kot desetletje dejavna v slovenski skupnosti, predvsem v Varaždinski županiji, kjer je tudi pred­stavnica slovenske narodne manjšine. Na seji je izpostavila predvsem števil~ni upad narodne skupnosti, novo zmanjšanje pa je po njenih besedah pri~akovati tudi po objavi podatkov lanskega ljudskega štetja, ki bo predvidoma sredi tega leta. Posledi~no to pomeni manj možnosti za vzpostavitev sloven-skih manjšinskih svetov in predstavnikov. Kot nujno je omeni-la ve~jo .nan~no pomo~ RS. Kot poznavalka razmer na terenu je med drugim opozorila tudi na slabe prometne povezave na obmejnem obmo~ju, ki jih marsikje pravzaprav sploh ni. v sosednjih državah in novo strategijo Dr. Barbara Riman je med drugim poudarila potrebo po bilate-RS o mladih. Kot vodja reške enote INV- ralnem sporazumu med državama, izrazila podporo vsem po-ja iz Ljubljane je opozorila še na pomen budam za vklju~itev mladih v delovanje slovenskih skupnosti raziskovanja slovenskih manjšin v sose- in pohvalila predvsem sodelovanje s slovenskim ministrstvom dnjih državah in vlogo slovenskih razi­ za znanost, izobraževanje in šport. Posebej je poudarila, da bi skovalcev pri tem. Ve~: www.dz-rs.si veljalo oblikovati skupno strategijo RS do slovenskih skupnosti Marjana Mirkovi} 21. januar, 16. februar, Prezid, Ljubljana Projekt Vzor~ne turisti~no-izobraževalne kmetije P redsednica ZSDH Barbara Riman se je v Prezidu udeležila delovnega sre-~anja slovenskih ministrov s predstavni­ki goranske slovenske skupnosti. Nav-zo~i so bili ministrica, pristojna za Slovence v zamejstvu in po svetu, dr. He­lena Jaklitsch, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS dr. Jože Pod-goršek ter predsedniki SKD Gorski kotar Damjan Malnar, Sveta slovenske naro­dne manjšine (SNM) Mesta ^abar Slavko Žagar in Kmetijske izobraževalne sku­pnosti (KIS) Gorski kotar Zoran Ožbolt. Slovenska ministra sta obisk namenila predvsem seznanitvi s potekom gradnje Vzor~ne turisti~no-izobraževalne kmetije (VTIK) Gorski kotar. Kot navaja poro~ilo s sre~anja, naj bi tam potekale kmetij­sko-proizvodne, turisti~no-storitvene, iz­obraževalne, razvojne, upravne in druge aktivnosti. Nosilec projekta VTIK bo predvidoma tamkajšnja KIS Gorski kotar, ki, kot med drugim omenja poro~ilo, po­vezuje rojake na obmejnem obmo~ju od Prezida do Plešc. Ogleda nastajajo~ega poslopja so se ude­ležili tudi predstavniki mestnih oblasti ^abra. 16. februarja pa je novo sre~anje, name-njeno projektu VTIK, potekalo na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu v Ljubljani. Dr. Helena Jaklitsch se je ob tej priložnosti sešla z vodilnima ~la­ 7. februar, Park Bundek, Zagreb Kulturni praznik nicama ZSDH, predsednico Barbaro Riman in namestnico Ja­smino Dla~i}, ter s predsednikoma SKD Gorski kotar in istoimenske KIS, Damjanom Malnarjem in Zoranom Ožboltom. Beseda je tekla o na~rtovani dejavnosti v povezavi z VTIK v Prezidu in o možnostih za sodelovanje. Navzo~i so soglašali, da bo ta pridobitev, zasnovana kot ve~namensko kulturno in go-spodarsko središ~e, izjemna priložnost tako za tamkajšnje roja­ke kot za celotno slovensko skupnost na Hrvaškem. Ve~: www.uszs.gov.si Marjana Mirkovi} izobraževanje v jeziku in pisavi narodnih manjšin je vodjo Mila­na Vukeli}a seznanila s prizadevanji in ovirami ZSDH za uvedbo pouka slovenskega jezika po modelu C v ustanovah na Hrva­škem. V zagrebškem parku Bundek pa je pri lani odkritem Prešerno­vem spomeniku prvi~ potekala slovesnost ob kulturnem pra­zniku. Organizirala sta jo KPD Slovenski dom in Veleposlaništvo RS v RH, v kulturnem programu, posve~enem Prešernovi poezi­ji, pa sta nastopila mladi slovenski pevec Matic Zakonjšek in kitarist Ivan Šimatovi}. Ob tej priložnosti sta veleposlanik RS v RH Vojislav Šuc ter predsednik slovenskega društva in Sveta SNM Mesta Zagreb Darko Šonc položila venec na Prešernov spomenik. V svojih nagovorih sta poudarila vezi med narodo-ma, Darko Šonc pa še posebej, da to mesto postaja sti~iš~e tako za zagrebške rojake, ki so se v velikem številu udeležili dogod­ka, kot tudi za širše prebivalstvo. Ve~: www.slovenci-zagreb.hr Marjana Mirkovi} Pred bodo~im središ~em v Prezidu, foto: www.gov.si Ministrica (v sredini) z gostoma iz Prezida in gostjama z Reke, foto: www.gov.si IZ ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV NA HRVAŠKEM IZ ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV NA HRVAŠKEM 8. februar, Dom hrvaških veteranov, Pulj Kulturni praznik 21. februar, Osrednja knjižnica, Celje Sosedje Slovenci – Slovenci na Hrvaškem, razstava V Osrednji knjižnici Celje je do 15. aprila na ogled potujo~a razstava, ki sta jo leta 2019 postavila Narodna in univerzi­tetna knjižnica (NUK) in INV iz Ljubljane, z naslovom Sosedje Slovenci – Slovenci na Hrvaškem (1886–1991). Avtorici sta vodja zbirke knjižni~nega gradiva Slovencev v zamejstvu in po svetu v NUK-u Helena Janeži~ in vodja reške enote INV-ja in predsednica ZSDH dr. Barbara Riman. Posodobljena razstava je bila v celjski knjižnici odprta 16. de­cembra lani v okviru najobsežnejšega izobraževalnega progra-ma, programa Domoznanstvo – kulturna zgodovina Univerze za tretje življenjsko obdobje, ki deluje pri tej ustanovi. Ob slovenskem kulturnem prazniku je bilo 14. februarja ob raz­stavi organizirano tudi zanimivo spletno predavanje z naslo­deluje v okviru SKD Istra iz Pulja, dram-ska skupina tega društva in glasbena skupina Trio Lipa iz Buzeta, kot gost iz tamkajšnjega istoimenskega društva. Prireditev sta povezovala ~lana puljskega društva, tajnica Maja Tatkovi} Dikli} in pevec Branko Velimirovi}. Navzo~e so nagovorili predsednica SKD Istra Danica Avbelj, predsednik KPD Sne­žnik iz Lovrana Vasja Simoni~ in predse­dnica ZSDH Barbara Riman. Tudi ob tej priložnosti je poudarila pomen praznika in druženja po dolgem ~asu, skupno skrb za ohranjanje jezika in kulture ter pove­zovanje med društvi. K temu je vsekakor prispevalo tudi poznejše druženje, s po­govori in snovanjem novih na~rtov za prihodnje. Marjana Mirkovi} vom Šenoovo romanje po Prešernovih stopinjah: zgodba o slovensko-hrvaškem pobratenju v objemu slovenskih gora. Avtor je dr. Marijan Dovi}a, na ogled pa je na naslovu: https://www.youtube.com/watch?v=q 8T1G2k_xH4. Novo in zanimivo predavanje je sledilo te-den dni pozneje, 21. februarja, ob medna­rodnem dnevu maternega jezika. Orga­nizirano je bilo na temo same razstave, z enakim naslovom, torej Sosedje Slovenci – Slovenci na Hrvaškem (1886-1991). Predstavila ga je dr. Barbara Riman, uvo­doma pa je Helena Janeži~ spregovorila o zbirki knjižni~nega gradiva Slovencev v zamejstvu in po svetu. Ta obsega trideset tiso~ enot, nastalih zunaj ozemlja RS, tudi na Hrvaškem. Kot je poudarila, NUK zbi­ra, obdeluje, hrani in posreduje temeljno nacionalno zbirko vsega knjižni~nega gradiva slovenskih avtorjev o Sloveniji in Slovencih v slovenskem jeziku. Dr. Barbara Riman je zatem z ustrezno posodobljenimi podatki spregovorila o podro~ju svojega ve~letnega raziskova­nja, in to opremila tudi s slikovnim gra­divom. Zanimivo predavanje je na ogled na naslovu: https://www.youtube.com/ watch?v=BOUDOYdDf-Y Ve~: https://www.knjiznica-celje.si/ Marjana Mirkovi} 4. december, Ljubljana, Vrba, Bled Študijsko potovanje folklorne skupine Z a enodnevno študijsko potovanje v Slovenijo se nas je zgodaj zjutraj na Reki zbrala vesela skupina enajstih ple­salcev. Med vožnjo do Ljubljane so jutra­njo meglo in oblake zamenjali son~ni žarki, razvedrilo se je in pokazalo prekra­sno vreme. Celo pot smo uživali v pogle­du na modro nebo in bele hribe, pokrite z obilo novega snega. V Ljubljani smo najprej obiskali Sloven-ski etnografski muzej (SEM), mogo~no 5. december, Ob~ina Lokve Idrijska ~ipka, razstava V okviru sodelovanja s slovenskimi kulturnimi društvi je SKD Prešeren v Lokvah v goste povabilo likovno skupino KPD Bazovica, ki delujejo pod mentor-stvom likovne pedagoginje in gra.~arke, ve~krat nagrajene umetnice Tihane Kar­lovi}. V dvorani tamkajšnje ob~ine je bila na ogled razstava gra.k z naslovom Idrijska ~ipka, že predstavljena javnosti in ustvarjena v tehniki suhe igle na temo tega dela slovenske kulturne dediš~ine. Uradnega odprtja zaradi epidemioloških omejitev ni bilo, kot odziv pa prihajajo pohvale in ~estitke obiskovalcev, ki jih v tem prostoru ne manjka. Pri Hiši ~uvaja jezu, nekdanjem objektu Hrvaškega elektrogospodarstva pri jezu stavbo v središ~u mesta, z eksponati v treh nadstropjih. To je velik muzej z ustvarjalnimi eksponati, ki pri~ajo o slovenski kulturni dediš~ini in tudi drugih narodov. Vsakdo izmed nas je našel nekaj zanimivega, posebej zanimive za vse pa so bile raz­stavljene slovenske narodne noše. Na poti na Gorenjsko smo se zaustavili v središ~u Begunj in si ogledali Muzej Avsenik. To je rojstna hiša bratov Slavka in Vil­ka, utemeljiteljev slovenske narodnozabavne glasbe. V njej so razstavljeni izvirni instrumenti glasbenikov, obla~ila, ki so jih nosili na koncertih, številne ploš~e, priznanja in vse to ob zvo­ku njihovih uspešnic. V tem priljubljenem gorenjskem mestecu smo si ogledali še Grad Kamen iz 12. stoletja. Danes so to samo razvaline gradu z bogato zgodovino, toda z izjemno privla~nim položajem in razgledom. Na kratko smo uživali v sprehodu po starem gradu, ki ga je krasil sveže zapadli sneg. Sledil je ogled rojstne hiše pesnika dr. Franceta Prešerna v Vrbi. Do~akala nas je simpati~na vodnica in nam pripovedovala o življenju velike­ga pesnika, rojenega 3. decembra leta 1800, in o življenju pre­bivalstva na Gorenjskem neko~, povedala pa nam je še vrsto zanimivih podrobnosti. Nekateri smo že ve~krat obiskali Vrbo, a nam je ni bilo odve~ obiskati še enkrat. Pot smo nadaljevali proti Bledu in obiskali prelep Blejski grad. Njegov položaj na strmi, 130 metrov visoki skali nad jezerom nas je navdušil s prekrasnim pogledom na Blejsko jezero in Blejski otok s cerkvijo. Ogledali smo si muzej, jaslice v grajski kapeli in doživeli advent, namre~ mra~ilo se je in ve~na lepota gradu je ob tiso~erih bleš~e~ih lu~kah in okrasju prišla še bolj do izraza. Polni vtisov in v dobrem razpoloženju smo se v poznih ve~ernih urah vrnili na Reko. Odli~na ideja pobudnice potovanja, vodje FS Nataše Grlica, je bila ob organizacijski podpori Jasmine Dla~i} in Milana Grlice uspešno uresni~ena, in to kljub koroni in manjšemu številu aktivnih ~lanov. Slavica Vukovi} Ba~i} Omladinskega jezera, pa so ob priložnostnem druženju ~lanic potekala še zadnja dela pri poslikavi okraskov, ki so nastajali pri urah keramike z umetnico Nives Žarkovi}. Glede na aktivno ~lanstvo Tihane Karlovi} v SKD Prešeren, je sodelovanje med društvoma pri~akovati tudi v prihodnje. Marjana Mirkovi} ^lanice pri delu, arhiv likovne skupine IZ DRU[TVA IZ DRU[TVA 6. december, Slovenski dom KPD Bazovica Miklavževanje na daljavo 7.–21. december, Galerija Juraj Klovi}, Reka Trije Žorži, razstava fotogra.j Zanimanje za razstavo, foto: Marjana Mirkovi} Istog Duško Žorž in Jasna Rodin, foto: Marjana Mirkovi} R azstava Trije Žorži je bila organizirana tudi kot rezultat prve nagrade, ki jo je v vseh kategorijah na lanski razstavi Hrvaškega društva likovnih umetnikov (HDLU) z naslovom Re-ka, mini art, prejel umetniški fotograf Istog Duško Žorž, dolgo­letni ~lan KPD Bazovica in mentor fotografske skupine v društvu. Razstava v organizaciji HDLU-ja predstavlja tri gene-racijske pristope k fotogra.ji, dedka, o~eta in sina iz znane re-ške družine Žorž in je v galerijo Juraj Klovi} pri~akovano privabila številne obiskovalce. Bogomir Žorž (Vipava, 1915–Reka, 1998) je leta 1936 prišel na Sušak in po drugi svetovni vojni leta 1953 odprl Studio Bel­vedere, ki je s kakovostjo in tudi s snemanjem porok kmalu postal zelo priljubljen. Uspešno se je ukvarjal tudi z umetniško fotogra.jo, bil med ustanovitelji reškega foto kluba Color leta 1961 in se v okviru le-tega predstavil na številnih razstavah ter prejel ve~ priznanj in nagrad. Istog Duško Žorž (Reka, 1947) je ljubezen do fotogra.je na­sledil od o~eta Bogomirja. S fotogra.jo se ukvarja že skoraj šest bilo mogo~e organizirati, darila, ve~ kot osemdeset jih je bilo, so samevala v pusti dvorani in ~akala na otroke in prevzem. Pripravljena so bila za najmlajše, od dveh mesecev do štirinajst let starosti, vsebina pa je bila temu primerna in razli~na: didakti~ne igra~e, nove, letos izšle pobarvanke, šolske potrebš~ine in razli~ne drobnjarije, pa tudi sladkarije … Knjižna darila letos niso bila v paketu, težava so bili (pre)dolgi dobavni roki za knjige iz Slovenije. Pa~ nova izkušnja za v prihodnje. Sandra Grudeni} desetletij in redno beleži tudi kulturni utrip Reke. Za seboj ima ve~ kot trideset samostojnih razstav, kot ~lan foto kluba Color in HDLU-ja je sodeloval na ve~ kot tristo razstavah na Hrvaškem in v tujini, je prejemnik ve~ priznanj in nagrad. To-krat se predstavlja z deli iz razli~nih pre­teklih obdobij in s prepoznavno Fresko ter novejšimi prizori in današnjimi podo­bami Reke, v~asih dodelanimi z ra~u­nalniškimi posegi. Mirko Žorž (Reka, 1978) fotogra.jo spo­znava ob o~etu in dedku, znanje pa poso­dablja z novimi tehnologijami in mediji – poklicno je ra~unalni~ar. Z multidisci­plinarnim pristopom obravnava aktual­ne družbene teme, za seboj ima ve~ samostojnih in skupinskih razstav po svetu, prejel je ve~ zlatih plaket in pri­znanj. Kot ~lan glasbene skupine Ashera-ah ustvarja vizuale, redno tudi režira in snema glasbene spote za skupine iz Hr-vaške in Italije, 2019 pa je predstavil kratkometražni dokumentarec z naslo­vom Potiskati naprej, ki prikazuje življe­nje košarkarja v vozi~ku. V katalogu ob razstavi z naslovom Trije mušketirji družine Žorž je Ervin Dubrovi} med drugim zapisal, da nasploh redko vi-dimo tak umetniški nastop, kot je razsta­va Žoržovih. Mnogi umetniki si že dolgo sistemati~no prizadevajo, da bi stvari obrnili na glavo in zavrnili svoje o~ete. V tem primeru pa je pomemben obratni po­stopek, ki kaže na dejstvo, da svet ni sa-mo naš današnji, da je obstajal v~eraj in da bo jutri. Ve~: https://hdlu-rijeka.hr Marjana Mirkovi} 9. december, Kulturni dom Center Gervais, Opatija Sve~ana skupš~ina ob 70. obletnici PD Opatija IZ DRU[TVA D ruštvo, ki slavi 70 let delovanja, je društvo s tradicijo, številnimi uspehi in je pomembno za kraj, v katerem delu­je. PD Opatija je pomemben jubilej pra­znovalo s sve~ano skupš~ino, ~eprav to ni bilo vse. Nekaj tednov prej so odprli novo obhodnico, imenovano Po vrhovih U~ke in ^i~arije, s katero so odprli poti na manj znane vrhove teh dveh pogorij. Na proslavi v Centru Gervais so hkrati pred­stavili li~no monogra.jo z naslovom Pr-vih 70 let PD Opatija, katere avtorici sta Ivana Eterovi} in Tina Ruži}. V publikaci­ji se je seveda našlo mesto tudi za prikaz sodelovanja s PS KPD Bazovica, saj dru­ 11. december Izlet DPS v Slovenijo U spelo nam je! Izvedli smo težko pri-~akovani izlet, ki smo ga morali za­radi neljube situacije ve~krat prestaviti. To decembrsko soboto smo se kar s štiri-mi društvi odpravili na izlet: z reško Ba-zovico, buzetsko Lipo, puljsko Istro in umaško Ajdo. Krenili smo z Reke do Bu-zeta, naprej za Umag, kjer nas je ~akala tudi skupina iz Pulja, in veselo nadalje­vali na Gorenjsko, do Bleda. Da, pravilno ste ugotovili, šli smo pogle­dat, kako izgleda adventni ~as na Bledu in seveda tudi v prestolnici Ljubljani. To je bila dolga in zanimiva vožnja, ob kateri smo lahko uživali v zasneženih, s soncem obsijanih poljih in gozdovih. Spremljalo nas je res prekrasno vreme za ta zimski ~as oziroma, ~e smo natan~nejši, ta po­znojesenski ~as. Temu primerna je bila tudi temperatura ozra~ja, ki se je gibala okoli 0 stopinj. štvi sodelujeta že vrsto let in so številni ~lani PS hkrati tudi ~lani PD Opatija. Ob koncu sve~ane skupš~ine so podelili priznanja in zahvale, ki jih dobilo kar nekaj skupnih ~lanov. To pomeni, da so bazovi­ški planinci res aktivni pri vsakem delu, ki se ga lotijo. Iskrene ~estitke PD Opatija ob pomembnem jubileju, ki pri~a o tem, da je to društvo med najstarejšimi planinskimi organizacijami na obmo~ju Istre in PGŽ. \ Darko Mohar Predstavitev monogra­.je PD Opatija, foto: Darko Mohar Bled nas je pri~akal v vsej svoji lepoti, pokrit s snežno odejo, ki se je lesketala s pomo~jo son~nih žarkov. Po prijetnem spreho­du in okusni kremni rezini smo pot nadaljevali na težko pri~akovano kosilo. Imeli smo ga v Naklem pri Kranju, med potjo v Ljubljano. Ko smo se okrepili, nas je pot vodila v Ljubljano. Ah, ta ve~no ~arobna Ljubljana, resni~no se bohoti v vsej svoji velikosti! Ulice so polne, a vendarle prazne. Za popolni advent manjkajo gru~e turistov. Prekrasno okrašena Ljubljana z lepimi jaslicami, za po­polno doživetje pa ladjice, ki križarijo po Ljubljanici. \ Darja ^ubri} Bled posebej lep pozimi, arhiv SKD Ajda, Umag 12. december, Slovenski dom KPD Bazovica Del ~lanov spremljal skupš~ino na daljavo, arhiv KPD Bazovica Skupš~ina 2021 R edna letna skupš~ina je zaradi epi­demioloških omejitev oziroma pred­pisane razdalje potekala v ve~ prostorih, z dvorano povezanih z vzpostavljenim zvo~nim in video prenosom. Pred tem se je sešel Nadzorni odbor (NO) KPD Bazovi-ca in pregledal poro~ilo o .nan~nem po­slovanju. Skupš~ino je vodil predsednik društva Zvonimir Stipeti}, na dnevnem redu pa so bila poro~ila o delovanju v letih 2020 in 2021 ter .nan~nem poslovanju in NO za 2020 ter o na~rtih za leto 2022. IZ DRU[TVA Vodje skupin so predstavili storjeno: Darko Mohar je v imenu PS napovedal priprave za obeležitev dvajse­tletnice, Milan Grlica na~rtovanje dramsko-recitatorske skupine za uprizoritev nove komedije, Vida Srdo~ je sporo~ila nadaljnje ve~je zanimanje za dopolnilni pouk slovenš~ine (DPS), Nataša Grlica je povedala, da se je folklorna skupina (FS) pove~ala za nekaj mladih ~lanov, Tihana Karlovi} je omenila uspešno virtualno delo­vanje in razstave likovne skupine, Zvonimir Stipeti} pa je predstavil precej okrnjeno delovanje mešanega pevskega zbora (MePZ). Vsa poro~ila so soglasno sprejeta, enako tudi .nan~no poro~ilo in poro~ilo NO za 2020, ki ga je podal predsednik Boris Rejec. Udeleženci skupš~ine so tudi tokrat soglasno sprejeli na~rte za delovanje in .nan~ni okvir za leto 2022. Skupš~ina se je kon~ala z željo in v upanju, da bodo epidemiološke in druge razmere omogo~ile ures­ni~itev programa v predvidenem obsegu in vrnitev obi~ajnega kulturnega življenja v društvo. Marjana Mirko-vi}, povzeto po zapisniku Sandre Grudeni} 8. februar, Slovenski dom KPD Bazovica Kulturni praznik znova virtualno T udi letos v društvu žal ni bilo mogo~e pripraviti prireditve V videu je v imenu KPD Bazovica za pra- ob kulturnem prazniku, ki ga KPD Bazovica sicer že tradici-znik ~estital predsednik Zvonimir Stipe­ onalno praznuje v sodelovanju z OE JSKD iz Ilirske Bistrice in ti} in poudaril pomen kulture za razvoj tamkajšnjimi kulturniki. Pesniškemu velikanu Francetu Prešer­ društva, ki letos praznuje 75. rojstni dan. Za kulturni praznik nu in prazniku se je društvo, podobno kot lani, poklonilo s Izrazil je obžalovanje, ker 8. februarja že znova zaprta vrata KPD krajšo objavo na svoji Facebook strani in priložnostnim vide- Bazovica, foto: drugo leto zapored ni mogo~e obeležiti s Marjana Mirkovi} om, ki je na ogled na povezavi https://youtu.be/YQqEtYA0yZ4. prireditvijo in druženjem, in nagovor kon~al z upanjem, da "se bodo vremena zjasnila" in bo društvo lahko znova kma­lu odprlo vrata in gostilo kulturne do-godke. ^estitko so obogatili posnetek z enega izmed nastopov MePZ-ja KPD Ba-zovica pod vodstvom Zorana Badjuka ter Vitomir Vitaz in Eva Ciglar z interpretaci­jo Prešernove poezije. Video je tudi tokrat pripravil in posnel Milan Grlica. Dodati pa velja, da veseli število ogledov – teh je bilo ve~, kot je sedežev v dvorani. Vabljeni k ogledu! Marjana Mirkovi} Ministrica (v sredini) s Ministrica, pristojna za Slovence v zamejstvu in po svetu, sogovorniki, foto: dr. Helena Jaklitsch je med obiskom na Notranjskem med www.gov.si drugim obiskala obmo~no enoto (OE) Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD) v Ilirski Bistrici. Igor Štemberger, vodja te enote, ki že leta sodeluje s KPD Bazovica z Reke, je na pogovor povabil tudi predstavnike tega društva. Sestanka z mi-nistrico so se tako udeležili predsednik KPD Bazovica Zvonimir Stipeti} in podpredsednica Jasmina Dla~i} ter vodja planinske skupine Darko Mohar in tajnica Sandra Grudeni}. Dr. Helena Jaklitsch se je se­znanila z bogato kulturno dejavnostjo OE JSKD in tudi z rednim sodelovanjem kulturnikov z Bistriškega z rojaki na Re-ki in na Hrvaškem nasploh. Ob tej prilo­žnosti so o svojem delovanju in na~rtih spregovorili tudi predstavniki KPD Bazo­vica in med drugim spomnili na svoja letošnja jubileja, 75 let delovanja društva in 20-letnico planinske skupine. Kot klju~no nalogo za prihodnost so izposta­vili vklju~evanje mladih na vseh podro~­jih društvenega delovanja. Ministrica je obiskala tudi Knjižnico Ma-kse Samsa, ki prav tako že vrsto let ak­tivno sodeluje s KPD Bazovica, gosti njihove razstave in druge dogodke. Ve~: www.gov.si Marjana Mirkovi} 25. februar, Galerija Magistrat, Ptuj Ex tempore Ptuj 2022, razglasitev nagrajencev in razstava .nalistov V galeriji Magistrat v mestni hiši na Ptuju sta potekali sve~ana razglasi­tev nagrajencev letošnje 14. mednarodne likovne nagrade Ex tempore Karneval Ptuj 2022 in otvoritev razstave .nali­stov. Gre za likovno nagrado, ki je najve~ji likovni dogodek v okviru tradici­onalnega kurentovanja. V ~asu pusta jo v najstarejšem slovenskem mestu organi­zirajo KUD Art Stays ter tamkajšnja me-stna ob~ina in Javni zavod za turizem. Letos se je odzvalo 131 avtorjev iz Slove­nije, Hrvaške, Srbije, Italije, Rusije in od drugod. Za razstavo je strokovna žirija izbrala 45 likovnih del, ki so bila na ogled v galeriji Magistrat v mestni hiši na Ptuju do 4. marca 2022. Razstavo je spremljal tudi obsežen katalog lanske in letošnje edicije s skupaj 260 likovnimi deli. Razveseljivo je, da se je na spletno prija­vo na Ex tempore prijavila tudi likovna skupina KPD Bazovica, ki jo vodi Tihana Karlovi}. Sodelovale so ~lanice Slavica Afri}, Renata Jerkov, Zdenka Kallan Vr­banac, Željka Podobnik, Lidija Tuškan Mohar in Šte. Sila - Zih ter Ksenija Mrke-la, katere delo z naslovom Zvon~arji z Rukavca je bilo po dveh strokovnih žiri­ 1. marec, Slovenski dom KPD Bazovica Volilna skupš~ina R edna in tokrat tudi volilna skupš~ina KPD Bazovica je zaradi epidemiolo­ških ukrepov znova morala potekati v ve~ prostorih, z dvorano povezanih z zvo~nim in video prenosom. Vodil jo je dotedanji predsednik Zvonimir Stipeti}, na dnevnem redu pa so bili sprememba statute društva, poro~ilo o storjenem, .-nan~no poro~ilo za leto 2021 in poro~ilo NO, izvolitev ~lanov nadzornega in uprav­nega odbora ter drugih teles v prihodnjem mandatu in na~rt dela za leto 2022. Za u~inkovitejše delovanje vodstva dru­štva sta bila predlagana in tudi sprejeta sprememba 19. ~lena statuta in zmanjša­nje ~lanov UO z enajst na devet. Zvoni­mir Stipeti} je zatem podal poro~ilo o delovanju v letu 2021, zaradi epidemije še vedno mo~no okrnjenem, in na~rtovan program za letos. Oboje je bilo soglasno sprejeto, enako tudi poro~ilo o .nan~nem poslovanju za leto 2021 in v zvezi s tem poro~ilo NO in predse­ dnika NO Borisa Rejca. Sledila je razrešitev UO, NO in disciplinske komisije. Zvonimir Stipeti} je dosedanje vodenje društva ocenil za uspešno, kot je dejal, so se okrepile kulturna in športno-planinska dejavnost, vložen je bil tudi poseben trud za ohranitev jezika in kulture, zato velja nadaljevati ta prizadevanja. Predlagani novi/stari ~lani UO so bili sprejeti soglasno: Eva Ciglar, Jasmina Dla~i}, Milan Grlica, Sandra Grudeni}, Ivo Maruši}, Darko Mohar, Kri­stina Riman, Zvonimir Stipeti} in Vitomir Vitaz. Soglasno je sprejet tudi predlog za ~lane NO (Ljudmila Barbali}, Zdenka Jelov~an in Boris Rejec) in ~lane disciplinske komisije (Nataša Grlica, Ivan Harej in Dragica Rizman). Zvonimir Stipeti} je skupš~ino zaklju~il z zahvalo vsem aktiv­nim sodelujo~im in željo po uspehu starim in novim ~lanom tudi v prihodnje. Hkrati je za dan pozneje sklical prvo sejo no-vega UO. Na njej je bilo izvoljeno novo vodstvo, kot predsedni-ca Jasmina Dla~i} in kot njen namestnik Zvonimir Stipeti}. Iskrene ~estitke! Marjana Mirkovi} Ksenija Mrkela, Zvon~arji z Rukavca IZ DRU[TVA IZ PLANINSKE SKUPINE 1. januar, Vojak poln pozitivne energije IZ DRU[TVA 22. januar, Pe~na reber v neposredni okolici Postojne Megleno morje na Kvarnerju, foto: Darko Mohar ^ eprav so bili od za~etka pandemije kar nekajkrat na izletih po Istri, je enoletni premor od januarskega izleta v neznano Istro trajal zelo dolgo. To se je videlo pri prvem letošnjem izletu, ko so planinci KPD Bazovica nadaljevali tradicijo in se jih je v neznano napotilo skoraj štirideset. Žal se izlete še vedno orga­nizira z osebnimi avtomobili in ne z avtobusom. Ta praksa bo trajala še nekaj ~asa. Razgled s Sovi~a na Postojno in hribe v zaledju, foto: Darko Mohar P ohodi PS postajajo vse bolj umirjeni, v ospredje vse bolj prihaja druženje. Ta-ko je bilo tudi v Postojni, kjer so ~lane PS pri~akali doma~ini iz PD Postojna. Potem so kar iz središ~a mesta krenili na vzpon na Sovi~. Vodila jih je in jim kaj ve~ o ne­katerih podrobnostih iz zgodovine mesta povedala predsednica Meddruštvenega odbora (MDO) PD Primorske Marija Ku- S on~no vreme je v soboto, prvega ja­nuarja, privabilo na vrh U~ke ve~ sto ljudi. Slišali so se razli~ni jeziki, ~eški, slovenski, italijanski, hrvaški. Ob dva­najstih se je na vrhu zbralo tudi veliko udeležencev tradicionalnega pohoda Mlado leto na Vojake, ki ga organizirajo PD Lisina iz Matuljev, PD Knezgrad iz Lo-vrana in PD Opatija. To je tradicija, ki traja že ve~ deset let. Pohoda se je letos udeležilo štirinajst ~lanov PS KPD Bazo­vica, ki so lahko uživali v razgledih proti Alpam na eno stran in do Lošinja skozi morje megle, ki je prekrila Kvarner, na drugo. Seveda v druženju s planinci iz vseh krajev Istre in PGŽ. Ta pohod udele­žencem prinese veliko pozitivne energije za vnaprej. Darko Mohar Do zbirne to~ke v bližini Pazina ni nih~e, razen organizatorjev Silvine in Aga, ve­del, kam so namenjeni. Za za~etek so obiskali enega izmed istrskih rastlinja­kov in prisluhnili predavanju o japon­skem jabolku, kakiju, nato pa tudi pokusili, kaj se vse dobrega lahko pripra-vi iz tega sadeža, tako kot tudi iz .g. V nadaljevanju jih dež ni zmotil in obi-skali so še arheološko najdiš~e Monko­donja, ostanke gradu in civilizacije, ki je tu cvetela 1800 let pred našim štetjem. Najdiš~e je presenetilo vse, saj so ostanki gradu zelo dobro ohranjeni in bi kje dru­gje bili spektakularno vabilo za turiste. Razpoznavni so obzidje, gornji in spodnji grad, akropola, zahodni in severni vhod v mesto. Temu je še treba dodati enkra-ten razgled od brionskih otokov do oto­kov pred Rovinjem, torej na velik del istrske obale. Izlet se je tradicionalno kon~al v Banih pri Pazinu. Darko Mohar IZ DRU[TVA 6. februar, S PD Opatija v prelep Gorski kotar in na Veliki Drgomalj har. Na vrhu Sovi~a, ki se nahaja nad najstarejšim delom mesta, imenovanim Majlont, stojijo ostanki gradu Adelsberg. Pa tudi eno samo drevo lipe, kot nekakšen simbol trdoživosti mesta in njegovih meš-~anov. Vzpon je potekal po Borojevi}evi poti, poti, po kateri se je rad sprehajal znani general Borojevi} v ~asu prve svetovne vojne. Po spustu na drugo stran so doma~ini presenetili goste z Reke z manjšim okrep~ilom, sladicami, ~ajem in kuhanim vinom. Tako okrep~ani so se potem vsi skupaj povzpeli še na nekoliko višjo Pe~no reber, ki stoji na nasprotni strani mesta. Seveda je bil pohod izkoriš~en tudi za dogovore o naslednjih sre~anjih, na Krku, U~ki ali kjerkoli drugod. Darko Mohar K on~no je letos PS KPD Bazovica sku­paj z reševalno skupino iz Ilirske Bi-strice, ki deluje v okviru Gorske reševalne službe (GRS) društva Ljubljana, uspelo ponovno organizirati tradicionalni te~aj hoje v zimskih razmerah. Idealne razmere na Snežniku, son~no vreme, ne preve~, a dovolj zmrznjenega snega in brezvetrje so omogo~ili vzpon na vrh in obravnavo vseh za~rtanih tem. Sedem gorskih reševalcev in osem te~ajnikov je vadilo na~rtovanje zimskih tur, zaustavljanje padca na za­sneženih in poledenelih pobo~jih, ugota­vljanje nevarnosti snežnega plazu s pre­sekom snežne odeje ter iskanje in reše­vanje zasutega. Že ve~krat ponovljena vaja pomaga udeležencem, da dolo~ene veš~ine postanejo avtomati~ne in kot ta­kšne omogo~ijo rešitev v nevarni situaciji. Sam te~aj je bil tudi nadaljevanje zelo uspešnega sodelovanja PS KPD Bazovica s PD Opatija. Za konec je sledila še kratka analiza opra­vljenega te~aja v planinski ko~i na Sviš-~akih, z željo, da se podobni te~aji na­daljujejo v naslednjih letih. Vsi te~ajniki so zelo hvaležni gorskim reševalcem iz Ilirske Bistrice za potrpežljiv in kakovo­sten prenos znanja in veš~in hoje v zim­skih razmerah. Zapisal: Darko Mohar S odelovanje s PD Opatija so planinci PS KPD Bazovica nadaljevali s soorgani­zacijo skupnega izleta na Veliki Drgomalj pri Delnicah. Nekaj ve~ kot 1.100 metrov visok vrh omogo~a lepe razglede v dolino Kolpe. Žal je bil vrh odet v meglo, tako da razgledov ni bilo, so pa planinci lahko uživali v snegu na grebenu gore in v mr­zlem južnem vetru, kar je le prineslo nekaj zime v gore Gorskega kotarja. Po drugi strani so prvi telohi napovedo­vali pomlad, daljše dneve in še ve~ lepot bivanja v naravi. V jubilejnem letu PS se bo sodelovanje s pridnimi ~lani PD Opati­ja nadaljevalo še naprej. Darko Mohar Vzpon na Veliki Drgomalj, foto: Darko Mohar 20. februar, Nenavadna Istra predstavila Kožljak in "pijano progo" IZ DRU[TVA Pri gradu Kožljak, foto: Sabina Francek K jubileju planinske skupine Ivo Simoni}: Moj vzpon na Kanin U rednici Sopotij se je javil Ivo Simoni}, upokojeni zobo­zdravnik z Reke in prava zakladnica reških, goranskih in vsakršnih drugih spominov. Povedal je, da v glasilu redno spre­mlja dejavnost planinske skupine, njen letošnji jubilej pa ga je spodbudil k pripovedi o vzponu na Kanin pred ve~ kot sedem­desetimi leti. Zahvaljujemo se mu za zgodbo, ki je tudi zanimi­vo pri~evanje o takratnem ~asu. Zelo imam rad Slovenijo, s starši smo tam redno letovali. Družil sem se z vrstniki, s katerimi smo se dobro razumeli. Sicer pa je tudi moja družina v dolo~eni meri povezana s Slovenijo: sopro­ga Anita je po starših iz vasi Sabonje, sam pa izhajam po eni strani iz družine Ožbolt iz Trstja v Gorskem kotarju in po drugi iz znane reške družine Premrou, so pa še druge vezi, a o tem ob neki drugi priložnosti. V Slovenijo smo hodili vsako leto avgusta, pred drugo svetovno vojno in po njej, vse do o~etove smrti 1963. Obiskovali smo kra­je ob rekah Sori, So~i ali Savinji, ker je bil o~e strasten ribi~. Bil je pravnik in zelo strog pri naši vzgoji. Pomagal sem mu pri ribi~iji, kar zame, suhca, ni bila ravno lahka naloga: spremljati ga v zgodnjih jutranjih ali ve~ernih urah in nositi težke škornje ali gojzarje z železnim robom in žeblji, pa ukvarjati se z ribami L eta 1959 je bila od Lupoglava, železniške postaje na progi Diva~a–Pulj, za promet odprta železniška proga Lupoglav– Raša, proga za predviden prevoz premoga iz premogovnika v Raši. Promet je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja dosegel ve~ kot 600.000 ton letno. Po zaprtju premogovnika v Raši je promet stagniral in se nato znova pove~al na za~etku osemde­setih let z delom cementarne v Koroma~nem in luke v Bršici, a po devetdesetih letih je bila proga s~asoma opuš~ena. Vremen­ske razmere in nevzdrževanje so povzro~ili njen današnji "pija­ni" videz in postala je zgolj turisti~na atrakcija. V enem delu je proga speljana pod starim gradom Ko­žljakom, ki je v preteklosti stal na neka­kšni meji, nazadnje med Avstrijo in Benetkami. Prvi~ je omenjen leta 1102. Njegovi gospodarji so se menjavali, na koncu pa so od njega ostale samo ruševi­ne. PS je za februar izbrala obisk teh dveh atrakcij za cilj enodnevnega izleta, pove­zanega z malo zgodovine in lepimi razgle­di ter uživanjem na toplem pomladanskem soncu. Hkrati je izlet omogo~il snemanje televizijske reportaže o 20 letih delovanja PS za Regionalni RTV-center Koper/Capo­distria, objavljene v oddaji Primorska kro­nika 26. februarja in dostopni za ogled na naslovu https://365.rtvslo.si/arhiv/primor­ska-kronika/174851729. Izlet se je zaklju~il pri planinskem domu na Poklonu s kratkim druženjem udele­žencev in navzo~ih ~lanov PD Opatija. Posebna zahvala velja zakoncema Ani~i} za lep sprejem na Poklonu, Sabini Fran-cek za posneto reportažo ter tudi gostom iz PD Snežnik in vodilnima ~lanicama MDO PD Primorske. Vse to pri~a o tem, da je mogo~e spet organizirati sre~anja planincev iz razli~nih društev. Darko Mohar … O~e je vedno lovil samo z umetnimi muhami, imel se je za športnega ribi~a. Planinaril ni, enkrat je skušal priti na Grintovec, a je odnehal pri ^eški ko~i. Leta 1951, ko sem imel osemnajst let, sem bil z o~etom v Bovcu. Nekega dne, znova med vrbami, gledam o~eta pred se­boj, kako me~e palico s trnkom, in kar naenkrat za~utim bole~ino – trnek se je zataknil za moje grlo! Nisem mogel zav­piti, po nekaj trenutkih, zame neskon~no dolgih, pa se je o~e le ozrl in videl, kaj se je zgodilo. Ni ga kaj dosti zaskrbelo, kar me je zelo ujezilo, in sklenil sem, da mu ne bom ve~ v pomo~. Odlo~il sem se, da grem raje na eno izmed okoliških gora. To je bil ~as, ko so bile meje zaprte, turizma ni bilo. Izvedel sem, da se bovški na~elnik milice, zelo prijetna oseba, s kolegicama odpravlja na Kanin urejat markacije. Do-volil mi je, da grem z njimi. Obmo~je proti italijanski strani, Na Žlebeh (Sella Ne­ IZ DRU[TVA vea), je bilo strogo varovano in zaprto za prehajanje. Na~elnik si je to seveda lahko dovolil in odpravili smo se na pot. Z nami sta šla tudi mlajša planinca, zelo šar­mantna zakonca iz Zagreba, on inženir, ona u~iteljica, zelo lepa plavolaska. Med potjo se nismo kaj dosti pogovarjali, Zagreb~ana sta bila zadržana, na-~elnikovi kolegici pa sta predvsem skrbno in hitro urejali markacije. Po celodnevni hoji po gozdu in ~udoviti naravi smo na­posled prišli do zapuš~ene ko~e z vodo, napol razrušene. Tam smo preno~ili na listju koruze. Pot za Kanin se je nadalje­vala po kamenju. Ustavili smo se na od­cepu v dve smeri, z napisom v italijanš~ini, za Visoki Kanin, 2587 m, in Mali Kanin. Šli smo na prvega. Zagreb~ana sta se tam odlo~ila za vrnitev, ker da je žena sr~na bolnica, po~akala pa nas bosta pri ko~i. On me je prosil za deko, ~eš da mi je ne bo treba nositi do vrha. Nadaljevali smo sami, a zame se je na meliš~u za~ela prava drama. Na~elnik mi je sicer poka­zal, kako naj hodim, in nekako sem prišel vse do stene, a ta je bila navpi~na, hoje do vrha pa še kakšnih sto metrov. In to ob steni, strašno! Prostora za noge je bilo komaj kaj, nobenih varoval, ki bi se jih lahko oprijel, navzdol pa strmina … Na kaj takega nisem bil pripravljen. Drugi so bili vse dlje, sam si nisem upal niti kora­ka naprej, samo strmel sem v železno raz­pelo v steni pred seboj in v ploš~ico z lepimi verzi v italijanš~ini, spomin pones-re~enemu planincu. Me ~aka njegova uso­da? Prepri~eval sem se, da moram ohra -niti prisebnost duha in naposled mi je uspelo po~asi slediti skupini in se varova-ti pred kamenjem, ki sta ga pred menoj rušili na~elnikovi kolegici. Na vrhu pa – nevarno in lepo, vedro, malo vetrovno, razgled fantasti~en, na italijansko stran do Vidma in dalje, pa vse do Avstrije. ^akala me je še vrnitev, spet po tej pe­klenski poti. Bilo me je strah, spust je bil še težji, pa o~etovi gojzarji, za tri številke preveliki ... No~na mora, še danes me pre­ganja! Na meliš~u sem se spustil kar po zadnjici, zatem je sledilo še nekaj ur hoje do ko~e, kjer naj bi ~akala Zagreb~ana. Toda njiju ni bilo, mra~ilo se je in na~el­nika je skrbelo, da se nista ponesre~ila kje med ostrim kamenjem ali v planinski šikari. Vrnili smo se v Bovec. Mene je od vsega obšla slabost, dobil sem vro~ino in se spravil v posteljo. Kmalu zatem je Bovec zajelo mo~no poletno neurje s to~o, lilo je vso no~. Ko je na~elnik ugotovil, da Zagreb~anov ni v Bovcu, se je s skupino mili~nikov in psi sledniki znova odpravil proti Ka­ninu, v tem groznem vremenu, da ju najdejo, rešijo. Proti jutru je k meni prišel o~e in mi povedal, da je moral dati izjavo. Za­kaj? Reševalci so pri ko~i našli mojo deko, poleg še dva para gojzarjev in druge stvari. Naslednji dan je videmski radio, Ra­dio Udine, poro~al, da sta dva Jugoslovana sre~no prešla mejo! Torej je to bil razlog "vzpona"! Zaradi deke sem moral še jaz dati izjavo in dokazovati, da nisem pomagal pri begu. Tako se je za~elo in kon~alo moje planinarjenje. Pozneje sem hodil le na Platak, Risnjak ali kaj podobnega. ^e bi vedel, kaj me ~aka na Kaninu, gotovo ne bi šel! A ~lovek ne ve, dokler ne izku­si. Ta naša "ekspedicija" je bila, kot nam je bilo re~eno, menda prva v tistem ~asu po vojni. In jaz sem bil del nje, je svojo zani­mivo pripoved kon~al Ivo Simoni}. \ Marjana Mirkovi} Kanin za ljubitelje gora, foto: Miha Lapajne, www.kanin.si Ivo Simoni}, foto: Marjana Mirkovi} IZ POUKA DPS Literarni nate~aj ZSDH 2021 V nadaljevanju objavljamo drugonagrajene prispevke Literarnega nate~aja ZSDH 2021 vseh treh skupin, od 1. do 4. razreda OŠ, od 5. do 8. razreda OŠ in prispevke dijakov gimnazij iz Varaždina in z Reke. 1. skupina: 1.-4. r. OŠ: 2. nagrada Moje sre~anje z zmajem Jaz sem ribi~. Rad lovim ribe s ~olna v jezeru Matkov kot. Problem je zmaj Lintver. Previden sem, ker me zafrkava. Vle~e mojo vabo in se pretvarja da je riba. Najlon po~i pa zdaj imam žico. Žico imam zdaj samo za velike ribe. Zmaj se samo igra. Prevrne mi ~oln in odganja mi ribe… \ Vlaho Lon~arica, 3. R. OŠ Pe}ine, Reka, mentorica Andrea Šlosar Moje sre~anje z zmajem Jaz sem Talin. Rada imam zmaje. Mama mi je rekla, da je v Ljubljani veliko zmajev. Takoj sem prosila mamo, da greva v Ljubljano. Mama je rekal da, o~e je rekel ne. Pa sva jaz in mama šle, ko je o~e spal. Dolgo sva potovali. Sprehodili sva se in nisem videla zmaja. „Mama kje so zmaji“ vprašala sem. Mama je pokazala na Zmajski most. „To niso pravi zmaji“ rekla sem. Bila sem žalostna. Mama mi je rekla da so to neko~ bili pravi zmaji. Bil je tudi zmaj Lintvern, kralj od vseh zmajev. Ubil ga je princ. Jaz sem bila za~udena. Celo pot nazaj sem bila zamišljena. Mislila sem, da me zmaj Lintvern gleda. Talin Cenov, 4. r. OŠ Pe}ine, Reka, mentorica Andrea Šlosar 2. skupina: 5.-8. r. OŠ: 2. nagrada Moje sre~anje z zmajem V sanjah sem spoznala novega prijatelja. Izgledal je kot velikanski krokodil in je le kdaj pa kdaj zamahnil s krili. Ni bil hudoben in ni bruhal ognja. Njegova glava na dolgem vratu se je po~asi zibala. Imel je rumene ka~je o~i, ki so me prijazno gledale. Zgledalo je kot, da mi želi nekaj povedati, ampak njegov gobec se ni odprl. Njegove misli so naenkrat postale tudi moje. „Zmaji so se rodili na zemlji za družbo in da pomagajo ljudem. V~asih je vsak ~lovek imel svojega zmaja. Lahko je bil maj- hen, lahko srednje velikosti, lahko pa zelo velik. Tudi razli~nih barv in oblik so bili. Živeli so z ljudmi in jim pomagali, ko jih je bilo strah. Ko so ljudje postali pogumni, se je veliko zmajev preselilo na druge planete, tam kjer so jih potrebovali. Nekateri zmaji niso želeli zapustiti svojih prijateljev in so postali nevidni. Jaz sem tvoj zmaj, ime mi je Draco. Dokler me boš potrebovala, ti bom vedno pomagal. Ko ti bo težko, ko se boš morala potruditi, ko te bo sram ali strah, bom priletel v tvoje misli. Spomnil te bom kako zelo pogumna in mo~na si ter da lahko narediš vse kar si želiš. Varoval te bom in skrbel bom zate.“ Zbudila sem se z nasmehom na licu. Zelo živo sem se spomnila sna in ga nikoli ve~ nisem pozabila. Draco je postal moj poseben prijatelj, ki je vedno z mano, ko ga potrebujem. In ti, si že sre~al svojega zmaja? Anja Mikul~i} Ili}, 6. r., Italijanska OŠ Galileo Galilei, Umag, mentorica Darja ^ubri} Moje sre~anje z zmajem Bilo je to pred kakim letom dni, ko še nisva bila prijatelja. Treniral sem v slovenskem nogometnem klubu Olimpija. V Splitu smo na nogometnem stadionu Poljud igrali nogometno tekmo proti Hajduku. Vse je bilo v redu do triintridesete minute. Hajduk je vodil 1:0. Zabili so nam gol v trinajsti minuti. Tedaj se je nebo malo zmra~ilo. V za~etku nismo opazili ni~esar, nenadoma pa se je z neba na teren spustil zmaj. Vsi smo se umaknili, a na teren so prišli gasilci, policija in mnogi drugi ljudje iz varnostne službe, da bi odstranili zmaja. Navija~i ''Bilih'' so silno želeli nadaljevanje tekme, ker so pri~akovali zmago, da so za~eli metati na zmaja, kar je komu prišlo pod roko. ^ez nekaj minut je zmaj res odletel, mi pa smo nadalje­vali z igro. ^e bi ostal še kakšno minuto dlje, bi odletel poln smeti. Stalno sem razmišljal o zmaju, ni~ mi ni bilo jasno, od kod se je vzel. Na koncu smo mi zmagali z 1:2, en gol smo dali iz enajsterca, drugega pa sem jaz zadel z glavo. Navija~i ''Bilih'' so bili jezni, ker so menili, da si zmage nismo zaslužili, ker je po njihovem sodnik sodil pristransko, jaz pa vem, da ni. Nasprotniki so celo zastreljali enajsterec. Ko smo se vrnili v Ljubljano, sva se s prijateljem odlo~ila, da poiš~eva zmaja. Iskala sva ga in iskala, pa ga nisva mogla najti. Nenadoma, ko sva se sprehajala ob Ljubljanici, je iznad naju preletel velik zmaj, tisti ki smo ga videli v Splitu. Moj prijatelj je takoj zbežal, jaz pa sem spremljal zmaja, dokler se ni spustil v gozd. K sre~i treniram nogomet, zato sem lahko hitro tekel skozi gozd. Dohitel sem ga. Ko sem ga pozdravil, se je malo prestrašil. Za~ela sva se pogovarjati in postala prijatelja. Zdaj se vidiva dva krat na teden, navadno ob sobotah in nedeljah. Malo se pogovoriva, potem pa sedem na njegov hrbet in se dvigneva v zrak. Ante Segulin Štambuk, 7. r., mentorica Vida Srdo~ (DPS v KPD Bazovica) 3. skupina: srednje šole: 2. nagrada Velik nevaren zmaj Ko sem utrujena in žalostna Sedim na travniku med rožami. Zaprem o~i in vdihnem celotno vesolje. Razmišljam, katerega zmaja naj prikli~em in najdem v globini svoje duše. Naletim na tistega malega nežnega zmaja, ki bi se crkljal in družil z vsemi. Pobožam ga in grem naprej. Danes potrebujem tistega velikega, nevarnega in trmastega zmaja, ki ve kaj ho~e in je zelo neustrašen. Soo~iti se moram z izzivi, ki so danes pred mano. Šola, u~enje... Pomembno je samo redno hranjenje in nega za oba dva zmaja ter da jih redno opravljajo za shojo in druženje. Zinka Šenkiš, 2. r., Druga gimnazija, Varaždin, mentor Miroslav Grade~ak Moje sre~anje z zmajem Ve~er je, jaz pa stojim sama na cesti Zvezde na nebu sijejo in mese~ina osvetljuje moje o~i Nenadoma za~utim, da me objame nekaj nadnaravnega Kot nek moj stari prijatelj je prišel nenadoma Ja, prišel je s tihimi koraki - on, moj prijatelj veter Šepnil mi je na uho, da me iš~e strašni zmaj Zelen in strašljiv zmaj? "Sladki zmaj," je rekel veter Poln vrlin in ~ustev ter grozen revež brez prijateljev Pridi k zmaju, pridi - pokaži se Zmaj zelenkaste kože in rjavih o~i je gledal naravnost vame Nekaj trenutkov se tako gledava, dokler zmaj ne vpraša – se me bojiš? Zeleni in strašni zmaj je ljubek zmaj - pravi veter in temu, kar pravi, verjamem Ne bojim se te in nisi mi ve~ strašljiv Zdaj te ljubim in te prosim, da postaneš moj prijatelj Sun~ica Buhin, 2. r., Druga gimnazija, Varaždin, mentor Miroslav Grade~ak IZ POUKA DPS LITERARNI KOTI^EK Spomladanska Gledam skozi okno, pomladni je dan. Sonce vzhaja, narava se poraja. ^ez no~, pomlad je priklicala popke, da se odprejo, lastovke, da se vrnejo ... Radost v meni znova se zbudi. ^rni kos prileti, se v posodo z vodo zaleti. Malo jo je pil, vanjo sko~il, vse špricalo je naokrog, ni bilo ve~ videti njegovih nog. Okopan se je stresel, zažvrgolel in veselo proti soncu poletel. Nestrpno na vrsto ~akala je ona, kosovka, njegova ptica, toaleto je opravila. Po~akaj me, mar ne vidiš, kako sem lepa, je zažvrgolela in k njemu poletela. Uživam v tem trenutku, pri prvi kavici. Prav po tiho in bežno, pomlad mi v sanje je prišla, me zbudila in prišepetala, da spet je tu, naj ne skrbim in naj se življenja veselim. Zdenka Kallan Verbanac, 15. februarja 2022 Obletnica Kažipota smo se veselili sedem let, zatem Sopotij zdaj že deset. Veseli smo, ko k nam prihajajo, sedaj okroglo obletnico obhajajo. Sopotja nam vedno prinesejo kakšno novico, navdušeno pri~akujemo vsako resnico. Preberemo jih od za~etka do kraja in vidimo, kaj se med rojaki dogaja. Ponosni smo, ~e se kaj slavi, še posebej, ~e smo tega deležni vsi, ki pišemo in se svoje besede držimo, ~eprav že dolgo v naši deželi ne živimo. Želimo, da Sopotja še dolgo izhajajo, da še dolgo v naše domove prihajajo. Vsem prisr~ne ~estitke za marljivo delo. Hvala za vsako napisano besedo, naj bo veselo! Marija Šenk, 28. februarja 2022 POGLED Z ONKRAJ SNE@NIKA Entuziazem sodobne družbe V Sloveniji se dogaja. Volitve bodo kmalu, 24. aprila. Vladar in njegovi poskušajo zavzeti še zadnja svobodna ozemlja. V "blitzkriegu" so napadli in si skoraj povsem podredili javno televizijo, jo tako iznakazili, da je podobna napol živi ženski, ki jo lahko mahne, oklofuta, pahne po stopnicah vsak, ki si to želi. Vzeli so nam najbolj gledane, družbenokriti~ne oddaje in njihove inteligentne voditelje. Na televizijska soo~enja ne sme kandidat, ki bi danes zmagal na volitvah in najbolj ogroža vla­darja, soo~enja pa se lahko udeleži kandidatka, vladarjeva podpornica, ki po enakih predpisih kot v prvem primeru ne bi smela, a je "naša". Skrajno sprevrženo. Na ~elu Rusije, velike države z mo~no vojsko, je car Vladimir Grozni, mali in šibki državi Slo­veniji vlada Ivan Grozni. Tako je zapisal Mate Dolenc v Mladini. Takšni, mali in šibki, ne mo-rejo napasti nobene sosede, saj so vse ve~je. Zato so toliko bolj grozni v izživljanju doma (zaradi lastnih frustracij z majhnostjo). In do volitev bo samo še vsak dan slabše. Ampak treba je zdržati. Odkar se ukvarjam z vodenjem šolskih in dru­gih skupin ter obiskovalcev, imam ve~ opraviti z mladimi, ki sprejemajo ali vodijo obiskoval­ce, skupine po razstavi. Približno polovica je bila takšnih, da bi jih bilo treba takoj poslati domov. Nismo jih. Poskušali smo jih "prevzgo- Dragica Jakseti~ jiti". No, pa se je selekcija zgodila sama od sebe, odhajajo sami. Izgledalo pa je takole: pride na delo v raztrganih kavbojkah, s scefranimi robovi rokavov precej prevelike felpe (majice s kapu- co). Drži obe roki v žepih, medtem ko nastopa pred skupino. Druga se pojavi v trenirki, smrdi po potu, da te kap! Dolge, le­ pe, živo rde~e nohte požrem, kaj ho~em, takšna je zdaj moda. Menda hodi v popoldansko šolo. Upam, da res. Ko obiskoval­ cev ni, kadi pred vrati pri smetnjaku, v katerega otresa ~ik, in drsa po mobitelu. Tretja je zelo lepa, urejena in po elektron­ skem dopisovanju ugotovim, da je, študentka absolventka, polpismena. (Ne me razumeti narobe: jezna sem, za~udena, a rada jih imam, mladi so še, rada bi jim dala priložnost.) Poma­ gam ji, prakti~no silim jo, da bi kon~no krenila in naredila di­ plomo do septembra. A njenih pravopisnih napak se mi ne da ve~ popravljati. Naj jih popravljajo vse u~iteljice in u~itelji, ki so jo spustili ~ez vse mature in jo bodo še ~ez diplomo! ^etrta no~e ve~ redno hoditi v šolo, ho~e šolo opraviti od doma. Upam, da res! Rinko v nosu požrem, takšna je moda. A vsaj ne zaudarja po potu, ne hodi vodit skupin v moderno raztrganih kavbojkah … Toda vse skupaj ne zmorejo sestaviti kratkega besedila in narediti primerne fotogra.je za objavo na FB! Da, saj vem, da zvenim kot nekakšna stara baba! Da se vtikam v zasebnost. Da, vem. Toda ali ste v kakem muzeju naleteli na kaj podobnega? Jaz si mislim, da ne, zato strmim in se sprašu­ jem: je to odraz današnje družbe? Lepi in polpismeni? Volivke in volivci? Kakšni volivci in volivke so njihovi starši, njihovi delodajalci, vsi njihovi dosedanji vzgoji­telji in u~itelji, ki so jih iz leta v leto spuš~ali naprej, ne da bi ta dekleta opra­vila svoje doma~e naloge? Je razlog res samo v .nanciranju šol po glavi u~enca, dijaka, študenta? Je potemtakem ~udno, da nam gre, kakor nam gre, ~e pol drža­ve samo drsa po mobitelih, se ima fajn in se sploh ne brigajo za vse ostalo? Ampak treba je zdržati. Vsaj pol Sloven-cev zanima še kaj, kar ni drsanje po za­slonih. Zaradi oblasti, ki s svojimi ne­sramnimi potezami v zadnjih kr~ih po­staja vsak dan bolj brezobzirna, je vsak dan ve~ ljudi, ki vidijo, da tako ne more ve~ biti in da mora vsakdo nekaj storiti. Ste že slišali za Inštitut 8. marec? Slo­vensko gibanje Glas ljudstva (https:// glas-ljudstva.si/), ki poziva ljudstvo, naj gre volit, in to ljudstvo tudi vsebinsko, le poglejte njihovo spletno stran, pripravlja na volitve? Ali veste, kaj je volitvomat (https://volitvomat.si)? Lahko ga preiz­kusite tudi vi. ^e kliknete na povezavo, vam "avtomat" na podlagi vaših odgovo­rov "izra~una", stališ~em katere stranke so vaša stališ~a najbolj podobna. Voli vsebino, ne obrazov! je njihovo geslo. "Novost letošnjih volitev je entuziazem civilne družbe," je v Sobotni prilogi Dela zapisal Ali Žerdin. Tudi med njimi so ta­kšni, z dolgimi, rde~imi nohti, moderno pošvedranimi kavbojkami, rinkami v no-snicah in z rokami v žepih. Vendar so to mladi in manj mladi aktivni državljani, že kar mlada armada jih je, ki no~ejo biti ovce. Pokazali so svoje obraze in se izpo­stavili za to, da nam ne bi ve~ vladal no-ben "car Grozni", da bi z zakonom razveljavili škodljive zakone, sprejete v zadnjih dveh letih, in da bi nam priborili vsa svobodna ozemlja nazaj. Ne potegu­jejo se za politi~no oblast, hkrati pa ho~ejo narediti vse, da politika ne bi ve~ bila monopol politi~nih strank. Deluje sveže! Vsaj nekaj v teh žalostnih ~asih. In boste, bomo videli: veliko nas bo šlo na volitve, zelo veliko. Dragica Jakseti~ dragicajaksetic@gmail.com Simona Mahovi~: Za svoje pravice se moramo odlo~neje zavzemati P rofesorica razrednega pouka Simona Mahovi~ je lansko je-sen z veliko optimizma in volje prevzela pou~evanje pouka slovenskega jezika in kulture na reški gimnaziji na Sušaku, pred kratkim pa še na OŠ Kozala. Rojena Ljubljan~anka je otroštvo in mladostna leta preživela v Zagrebu, kjer je tudi kon~ala srednjo šolo za umetnostno obrt in dizajn ter takratno pedagoško akademijo. Izhaja iz slovenske družine, ki se je na Hrvaško preselila zara­di o~etove službe, a ohranjala jezik in kulturo: "Doma v Zagre-bu smo govorili slovensko. To se mi zdi pomembno, veliko se je bralo in imeli smo bogato knjižno zbirko, tudi v slovenš~ini. V javnosti smo govorili hrvaško, iz spoštovanja do okolja, v katerem smo živeli, a slovenš~ina je bila stalno živa, ker smo pogosto odhajali v Slovenijo, na obiske k babici in drugim so-rodnikom. Pozneje, ko sem se pri tridesetih zaposlila v Slove­niji, sem jezik tudi dodatno izpopolnila. Te vezi sama redno ohranjam še danes." Zaposlila se je takoj po diplomi in ima ve~ kot petindvajset let pedagoških izkušenj, ve~inoma v Sloveniji. Tam se je tudi do-datno izobraževala in kon~ala univerzitetni oziroma današnji magistrski študij s podro~ja pedagogike na mariborski univer­zi. Pou~evanje na reški osnovni šoli in gimnaziji v tem pogledu ni izziv, sre~ala pa se je z drugimi novostmi: "Pomen jezika je resni~no velik, ker jezik je vse! Da bi ga ohranili, uveljavili in razvijali, so številne možnosti, od razli~nih oblik spoznavanja in pou~evanja v vrtcih in šolah do organiziranja razli~nih pro-jektov in delavnic z mladimi, tudi v sodelovanju s pesniki in pisatelji. Pred menoj je tudi temeljitejše seznanjanje s podro~jem manjšinskega izobraževanja na Hrvaškem in spoznavanje iz­kušenj drugih. Prav tako na~rtujem povezovanje s šolami v Sloveniji in povezovanje reških osnovnošolcev in dijakov s tamkajšnjimi vrstniki." S pou~evanjem na gimnaziji je zadovoljna, ravnateljica je pou­ku slovenš~ine zelo naklonjena, delovno ozra~je je prijateljsko in u~beniki zagotovljeni, nekoliko pogreša le dodatno literatu­ro: "Pouk je dve šolski uri na teden, v skupini je sedem dijakov, upam, da jih bo prihodnje leto kaj ve~. So zelo pridni in vsi nameravajo izobraževanje nadaljevati v Sloveniji. Vesela bi bi-la, ~e bi imeli še kaj dodatne literature, a ~e bo treba, se bom tudi sama znašla." Simona Mahovi~ zelo rada bere, zato želi pri svojem delu bral-no kulturo prenesti tudi med mlade. Posebej jo namre~ zanima mladinska književnost v obeh jezikih, slovenš~ini in hrvaš~ini, to je bila tudi tema njene magistrske naloge na ljubljanski uni-verzi (Primerjalna analiza sodobne slovenske in hrvaške mla­dinske književnosti), medtem ko se je na mariborski pri diplomi druge stopnje odlo~ila za obravnavo mladinskega pesništva tržaškega rojaka Miroslava Košute. Pri tem pesniku, tudi uve­ljavljenem dramaturgu, piscu dramskih besedil, uredniku in prevajalcu ter dolgoletnem ravnatelju Slovenskega stalnega gledališ~a v Trstu, jo je posebej pritegnila njegova zavezanost slovenstvu: "Kot ena osrednjih osebnosti kulturnega življenja na Tržaškem je dal ogromen doprinos tudi za ohranitev in ra­zvoj slovenskega jezika. Naj citiram, kar je o njem lepo zapisal še eden izmed tamkajšnjih izjemnih rojakov, akademik Jože Pirjevec: Beseda je pri Košuti tesno povezana z zavestjo, da je njegov jezik na poti izbrisa. Od odpisanega jezika do odpisane skupnosti pa ni dolga pot." Simona Mahovi~ dodaja, da jo je pri tem pesniku mo~no prite­gnil tudi njegov mediteranski duh, kar je tudi eden izmed ra­zlogov njenega prihoda na Reko: "Toplo, son~no, prijazno, to je to – tako je tudi na Reki, v mestu, ki mi je zelo priraslo k srcu in ima zame poseben šarm, kot odprto in strpno okolje. Ima tudi morje, v bližini pa še Lungomare, ki ga obožujem." Simona Mahovi~ je seveda tudi ~lanica KPD Bazovica. Podatke o društvu je našla na spletu še pred preselitvijo na Reko. Na~rtuje sodelovanje v likovni skupini, sicer pa si bo tudi po svojih mo~eh prizadevala za krepitev položaja slovenske sku­pnosti na Reki nasploh: "Menim, da moramo rojaki biti pove­zani in aktivni, ~e želimo, da nam bo bolje. Za svoje zapisane pravice bi se morali dejavno in morda odlo~neje in bolj glasno zavzemati!" \ Marjana Mirkovi} SRE^ANJA Foto: Darko Mohar