ečji slovenski dnevnik Združenih državah a vm leto • • • $6.00
Za New York celo leto Za inozemstvo celo leto
MBB
TI
List: slovenskih .delavcev y Ameriki.
Tke largest Slovenian Daily in the United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: CHelsea 3—3878
NO. 235. — ŠTEV. 235.
Entered m Bscond Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Oongress of March 3, 1870
TELEFON: OHelses 8—8878
NEW YORK, SATURDAY, OCT OBER 7, 1933. — SOBOTA, 7. O KTOBRA 1933
VOLUME XLL — LETNIK XLL
KRVAVI SPOPADI MED DEPUTIJI IN PREMOGARJI
dvesto pomožnih šerifov je navalilo na pikete;
en mrtev, 35 ranjenih
Stavka še vedno nad šesttisoč majner jev, k! se nočejo vk Ioni ti zahtevam svojih voditeljev« — Napad se je za vršil s plinskimi bombami puškami. — Nesporazum med generalom Johsonom in njegovim pravnim svetovalcem.
Vodje jeklarske industrije pri predsedniku
roosevelt in priznanje sovj. unije
AMBRIDGE. Pa., 6. oktobra. — Pod zaščito cele plohe svinčenk je 200 šerifovih pomagačev s plinskimi bombami navalilo na vrsto piketov pri Spang Chalfant Seamless Tube Company v Ambridge ter ubilo enega štrajkarja in ranilo najmanj I 5 drugih.
To je prvi smrtni slučaj, odkar so se pričeli maj-nerski nemiri v tem bogatem* industrijskem okrožju.
Deputiji so napadli, ko se štrajkarji niso zmenili za njihovo zahtevo, da naj opuste piketiranje in gredo domov. Adam Petesuski, star 42 let, je bil u-streljen v hrbet in je umrl na potu v bolnišnicp.
Deputiji, ki so se postavili v vrsto in s šerifom Charles J. O/Laughlinom na čelu, so zahtevali od piketov, da odlože svoje palice in drugo orožje in se razidejo.
Nekateri piketi so se povelju pokorili in so odstopili, drugi pa so ostali na svojem prostoru. Serif je dal povelje za naskok. Njegovi deputiji so pričeli metati bombe in pokali so revolverji. Skozi dim solznega plina je bilo mogoče videti štrajkarje ležati na tleh. Nad njimi so stale ženske, ki so zmer-iale deputije.
Lahen veter je raznašal dušeči plin med štrajkarje, ki so se pričeli umikati.
Harry Neft, ki je gledal napad, je rekel: "Videl sem, kako je eden dobil štiri strele v nogo, drugi je bil ustreljen v vrat, dva pa sta dobila krogle v prsi."
Ko se je dim razkadil, je bil prostor pred vhodom v tovarno prazen.
Strajk je VT>rizorila Steel and Metal Workers Union. Tekom bojev so detektivi vdrli v urad unije in aretirali več uradnikov.
Na štrajku je še vedno nad 65,000 majnerjev, navzlic temu, da so jih vlada in unijski voditelji pozvali, da se vrnejo na delo.
HAPvRISBURG, 111., 6. oktobra. — Vojaštvo je prevzelo oblast nad okolico Harrisburga ter upa, da bo preprečilo nadaljnje prelivanje krvi v sporu med dvema unijskima organizacijama pri Peabody Coal Company Mine št. 43.
Predno je prišlo 325 vojakov pod vodstvom polkovnika Roberta W. Davis, je bilo tekom noči pri majni obstreljenih 20 oseb. Člani Progressive Union so iz zasede streljali na čuvaje pri majni. i Nemire so pričeli majner j i, ki pripadajo Progressive Mine Workers, ker je premogarska družba odslovila njih člane in jih nadomestila z delavci United Mine Workers of Amerika.
Nepretrgoma so progressivci skozi 1 5 ur napadali maj no. Čuvaji pa so odgovarjali na ogenj napadalcev.
STUEBENVILLE, O., 6. oktobra. — Policisti
in šerifovi deputiji so s solznimi bombami razgnali o-koli 1000 štrajkarjev pri Weirton Steel Company, ko so štrajkarji skušali ustaviti avtomobil, s katerimi se je hotelo iz tovarne odpeljati 1 50 delavcev. Četudi nikdo ni bil nevarno ranjen, vendar je bi-
Roosevelt se ne briga dosti za opozicijo Amerike Delavske Federacije in Ameriške legije.
Washington, D. C., 6. oktobra. Dasi sta vložila Ameriška Legija in Ameriška Delavska Federacija oster protest proti nameravanemu priznanju sovjetske Unije, vztraja predsednik Roosevelt na stališču, da morajo Združene države čimprej obnoviti diplomatske zveze s Sovjetsko Unijo.
Zaenkrat se le toliko ve, da pri. znanje ne bo popolno, kajti Amerika bo stavila gotove p°£oje.
Sovjetska Unija stremi po obnovitvi diplomatskih od noša je v in po kreditu, ki ga potrebuje za nakup Taznih izdelkov.
Amerika hoče priznanje, ker pre v tem slučaju <za de facto vlado in ker hoče razširiti tvoja tržišča v- inozemstvu.
Ruxija se bo morala predvsem obvezati, da ne bo skušala Širiti po Ameriki komunistične propagande, precej težav bo pa tudi t'vorila zadeva carskih dolgov v Združenih državah.
SESTANEK TREH KRALJEV
Beograd, Jugoslavija, 6. oktobra. — »Jugoslovanski kralj Aleksander je pova-bil bolgarskega kralja Borisa in romun. kralja Ka-rola II. n-a konferenco, ki naj bi se vršila pred Božičem v Beogradu.
<Kralj Aleksander je obiskal kralja Borisa v torek v Varni na Bolgarskem. Aleksandrov obisk je imel namen pregovoriti kralja Borisa, da bi .se Bolgarska pridružila Mali antanti.V sredo je Aleksander imel konferenco s turškim predsednikom Mustafo Kemal pašo blizu Istanbula. Prihodnji teden se "bodo najbrže sestali <vsi trije kralji na jahti romunskega kralja na Donavi.
FARMER NAPOVEDUJE OSTRO ZIMO
gen. judenic i priprave
nenadno umrl
Leta 1919 se je boril proti sovjetom. — Živel je v Franciji. — Pokopan bo paleg velikega kneza Nikolaja.
Nice, Francija, 6. oktobra. — Nikolaj Judenič, ki je bil general v carski ruski amnadi in se je brezuspešno boje»val proti sovjetom leta 1919, je umrl v svojem 71. letu.
<ien. Judenič je dovršil Alek-sandTovsko vojaško šolo v Moskvi, pozneje pa vojaško akademijo v Petrogradu. P<xzneje je služil kot častnik v Turkestanu
S 33. leti je postal stotnik in se je zelo odlikoval v rusko-ja-ponski vojni v letih 1903 in 1904. kjer je bil tudi ranjen. Za svoje zasluge je bil povišan -v majorja.
Pozneje je bil kot general šef j generalnega štaba na Kavkazu. Med svetovno vojno je bil dodeljen na Kavkazu štabu velikega kneza Nikolaj«, katerega j<> car Nikolaj odstavil kot vrhovnega poveljnika na vzhodni fronti. Judenič je bil poveljnik v bitki pri Enzerumu, kjer so bili Turki poraženi.
V 'zmešnjavi, ki je priša nad rusko armado. 7)0 padou earske .vlade, je general Judenič izginil s ipozorišča. Nenadoma pa se je pojavil leta 1919 -v baltiški pokrajini. kjer je zbiral severno armado proti sovjetski vladi. Ko je bila ustanovljena provizorična se-vcrozapadna vlada, je Judenič postal vojni minister.
Jeseni leta 1919 je »vodil voj sk o proti Petro<rradu. toda med njegovimi častniki je nastala ljubosumnost in med vojaki veliko nezadovoljstvo. Njegova vojska se je razšla in se je umaknila v Estonijo. Slednjič je bila armada popolnoma raapuščena in Judeni-ča so njegovi lastni častniki are tirali. Po posredovanju Anglije in Francije *je bil Judenič izpuščen in od tedaj naprej ,je živel v Franciji. Posebno znana prikazen je bil 'zaradi svojih dolgih brk. ki so merile en čevelj. Njegova rakev bo položena poleg rakve velikega kneza Nikolaja.
za pijačo v beli hiši
Vsa posoda za Vino je bila med prohibicijo spravljena v kleti Bele hiše. — Obnovljene bodo stare navade.
Washington, D. C., 6. oktobra. Te dni bodo več sodov, ki so do seda.) zaprašeni ležali v kleti Bele hiše. izročili kletarju, da jih pomije in prijrravi, da zopet služijo svojemu namenu, tz zabojev bodo tudi izložili dragocene brušene steklenice in kozarce aa 'vino in likerje.
Predsednikova soproga-. Mrs. Eleonore Roosevelt, ki sicer sama ne vživa alkoholnih pijač, je zavzela glede vina isto stališče, kot tedaj, ko je bilo zopet dovoljeno 3 in pol odstotno pivo, ki je bilo pri jedi iponudeno vsakemu, ki ga je hotel .piti.
Lrepo izdelane posode za -vsako vrsto pijače posebej so shranjene v zaprašenih zabojih v kleteh, odkar je "kongres preglasoval Wil-sonov veto prohrbicijske »postave.
Vitki šampanjski koearei iz najčistejšega kristala, zeleni kozarci za renska in južna vina. rdečkasti kozarci za elaret in sherry so varno shranjeni ood Belo hišo.
Ako se Mrs. Roosevelt povrne k prejšnjemu jedilnemu listu Bele hiše. se bo prepričala, tla sta v Beli hiši poleg sedanje kriistalne posode -za mineralno vodo n trdili k različnim jedilom različno pijačo. Tako so pri ribah pili južna vina. pri mesu (šampanjca, pri solati in dezertu sherry in liker pri kavi.
Nekoč je imela Bela hiša svojo 'prohibicijo. Predsednik Rutherford B. Hayes in nj-egova soproga sta bila "suha" in v Beli hiši ni bilo alkoholnih pijač. Ta običaj je zelo kritiziral odlični J. G. Blaine, ki je nekega dne prišel v veselo družbo >v danskem poslaništvu in je pri vstopu ža-klieal: "Svojo domovino dam za kozarec žganja! Ravnokar priha-j jam iz Bele hiše".
---i Najbolj priljubljena pijača do-
"Roke vstran od Kube!" 1 brovoljnega predsednika Willia-
Ima Howard a Tafta je bil šam------, --------- ,panjec. Takom njegovega pred-
Harrisburg, Pa., fi. oktobra. — Nek fa rmer iz Pensvlvanije. ki ima sloves izanesljivega vremenskega preroka, pravi, da bo letošnja 'zima najostrejša, in najdalj-«ša v zadnjih letih.
Farmer pri »voji napovedi o-pozarja na gosto perje pri golobih ; letos je bilo mnogo gob, ime-1 li smo mnogo dežja, drevesna skor ja je zelo debela, debeli so tudi koruzni stroki, kar vse kaže na zelo hudo zimo.
Na visokem drogu na Boston Common se je danes pojavil o-gromen napis: "Roke vstran od Kube!"
Oblasti so naročile bivšemu mornarju Mike Connolv-ju. naj spleza na 127 čevljev visok drog in naj sname napis.
SIAMSH DVOJČICI SE
BOSTA POROČILI
Včeraj sta dospeli s parnikom
lo mnogo ljudij pdhojenih. ko so vsi Kotel zbežati	v Združene države
pred dušečim plinom. Aretirana sta bila dva piketa.
WASHINGTON, D. C., 6. oktobra. — Velika razlika v mišljenju med ravnateljem NRA., generalom Johnsonom in njegovim glavnim svetovalcem Donald R. Richbergom je zavlekla poravnava v premogarskem štrajku v Pennsylvania i.
siamski dvojčici Violet- in Daisv HLlton. ki sta pri ledjih zraščeni skupaj. Izjavili sta. tla se bosta v najkrajšem času poročili. Daisy bo vzela dirigenta' Jacka Lewisa iz Chksaga. Violet pa nekega angleškega boksarja.
Dvojčici sta bili rojeni v San Antonio. Texas, ter sta zadnji čas nastopali <po angleških odrih.
PREDSEDNIK PERUJA NI SPREJEL RESIGNACUE
Lima, Peru, 6. oktobra. — Ministrski predsednik Jorge Ugar-
roosevelt skuša uglad1ti
spor v pennslyvaniji
WASHINGTON, D. C.. 6. oktobra. — Po dol-
gotrajnem posvetovanju z načelnikom Johnsonom, in pensylvanskim governer jem Pinchotom je sklenil predsednik Roosevelt pozvati v Belo hišo voditelje jeklarske industrije, v namenu, da uravna spor, ki vlada med premogarji in podjetniki v za-padnem delu Pennsylvanije.
anglija ne bo plačala vsega dolga
Angleška vlada je naročila svojemu posebnemu zastopniku, naj stavi Ameriki dva pogoja.
sedništva je bil šampanjec pri vsaki jedi. Njegova soproga je še sedaj pri mnogih v prijetnem spominu kot najboljša gostiteljica Bele hiše.
Četudi je z vpeljavo prohibicije izginila posoda 'za vino in likerje z miz Bele hiše, vendar se predsednik ni odpovedal vživanju žganja. V gorenjih sobah, daleč izpred oči svoje soproge se je Harding sestal s svojimi prijatelji pri kozarcu žganja in sode.
Coolidge pred prohibicijo ni
. . ...	zavračal alkoholnih pijač, toda
teehe in njegovijninistri so^kle-(kot pre(bied„ik je natančno držal Volsteadover postave in ravno
nili resignirati. Predsednik Bena-'
vide pa resignaeije ni hotiel sprejeti, veš. da je vlada popolnoma zadovoljna z delom, ki ga vrše ministri.
Mussolini je dal zapreti
svojega prijatelja.
Rim, Italija, 5. oktobra. — Tta-1 i j-rtisk i m inist nsk i predsedn ik Mulssolini je dal zapreti svojega sošolca in prijatelja ooiranendato-ra Donata BatteilJija, češ, da je obtožen špijonaie, ,
London, Anglija, 6. oktobra. — Angleška vlada je -sklenila, da ne bo 'plačala celega svojega vojnega dolga Združenim državam, ne glede na izid tozadevnih pogajanj v Washington«.
Anglija bo stavila Združenim državam dva 'pogoja:
1.	Enkratno plačilo ne nad 100 milijonov funtov šterlingov (475 milijonov dolarjev).
2.	Odplačevanje po 5 milijonov dolarjev vsakega pol leta. mesto dosedanjega odplačevanja po 05 milijonov 500.000 dolarjev vsakih šest mesecev.
An^lelki vojni dolg Združenim državam znaša $3,600.000.000. Pod prvotnimi pogoji bi bil -ves dolg z obrestmi v skupnem znesku $0.000.000.000 plačan do leta 1804.
Sir Frederick I^eith-Ross, gospodarski svetovalec angleške vlade in načelnik angleške komisije pri .pogajanjih za vojni dolg. ki se sedaj nahaja v AVashing-tonu. je že prejel od svoje vlade naročilo, da stavi ameriški komisiji ta dva predloga.
Anglija že skozi dobo več me.se-cev kupuje zlato, ki bo takoj poslano v AJmeriko, 'ako Zdruaesne države sprejmejo enkratno plačilo v skupnem znesku.
Ako pa se "pri sedanjih pogajanjih pogodijo za odplačilo dolga v mesečnih obrokih, bo Anglija plačala prvi obrok 15. decembra.
Sestanek se bo jutri »vršil. Predsednik in njegovi svetovalci .so v veliki skrbeh, kajti štrajkarji se nočejo vrniti na delo. Sedaj .so zaštrajkali tudi v rovih, ki .so last raznih jeklarn.
Na zahtevo predsednika razso-diščne oblasti, senatorja Wagner-ja, je predsednik povečal število njenih članov od 7 na 11.
Med jeklarskimi magna t i. ki so bili povabljeni v Belo hišo. so tudi : "Nathan L. Miller, član American Iron and Steel Institute. Charles M. Sclrwab in Mvron C. Taylor, član United Steel Corporation.
Nesporazum med kapitalom in delom v Penmsvlvaniji zelo ogroža program gospodarske obnove.
DELA MED POTOM V ŠOLO
Durham, N. C., 5. oktobra. — Roscoe Adams, ki je star 17 let, bo v tem šolskem letu prehodil o-koli 25.000 milj.
Adams živi v Olarksville, Va.. kjer ima njegov oče mlekarno. Na potu domov zvečer pa zopet pobira prazne posode.
tako predsednik Hoover.
TropLcni vikar
Miami, Fla., 5. oktobra. — Silen tropični vihar, ki je opustosil Kubo, se je obrnil proti iztoku, še »redno je zadel dbal države Floride. Pojavil se je pa močatn dež. ki ga je padlo v štirindvB&setih urah enajst ineev.
V Indiji sta morala
pristati.
London, Anglija, 5. oktobra. — Francoska letalca Jean Assolant in Rene Lefevre sta nameraval«, poleteti iz Alžira v Siam. Ker jima i je zmanjkalo kuriva, sta morala I sedaj mornariško
pristati v Karaehi. Indija, zatem ko sta ;preletela šest tisoč kilometrov.
muss0linijev prijatelj -izdajalec
Donata Batte£lija so zaprli. — Prodal je vojaške tajnosti. — V ječi ga ne sme nikdo obiskati.
Rim, Italija, C. oktobra. — Do-nato Battelli, sošolec in prijatelj Benito Mtissolinija. ki mu je celo dal več svojih fotografij, se pod strogo stražo nahaja v 'zaporu že od 2. septembra, ker .je bil zapleten v »vohunsko zaroto.
Ratt-elli. ki je dobil na posebno odredbo Mussoliuija samega naslov eonimendatore, je bil aretiran v Benetkah in je'bil p««?an v kazilnico Regina C-oeli. kjer je na razpolago generalnemu štabu momariškejjra ministrstva in kjer ga ne smejo obiskati niti njegovi sorodniki.
Vsled prijateljstva z Mussolini-jem je Battelli vedno lahko dobil dostop v urad »vojaških atašejev tujih d ržav. kjer je dobil viojaške tajnofrti. ki jih je nato prodajal.
Battelli je bil tudi <prijatelj bivšega poslanca 1'm.berto Bianehi-ja. ki je bil preti več meseci aretiran z mnogimi drugimi v vohunski aferi. Med temi je bil 11. maja ustreljen mornarski častnik Ugo Travaglia, katerega je vojaško sodišče *zaradi izdajstva domovine obsodilo na smrt.
Pred nekaj leti je Mussolini imenoval Battellija tudi za komisarja ozemlja ob gorenji Adiži. Battelli je bil tudi prijatelj bivšega zunanjega ministra Dino Grandija.
Battelli je bil rojen, kakor 'Mussolini. v Fori i. kjer sta oba bila več let sošolca in stalna prijatelja. .Zadnje čase je živel v Rimu in je bil v stalnih »prijateljskih odnosajih z Mussolinijem.
Preiskalo proti Batteliju vodi in zračno mi-
nistrstvo, pr^diio bo zadeva izročena posebnemu sodišču za obrana bo države,	_
'»lit I&KOD
WW YORK, SATURDAY, OCT OBEB 7, 1933
THE LARQggT BLOVgHg DAILY jfe V. J9. 4.
of ttM ewporidoi and ad( •f
of above officer«: Blew Tiik CHji N.
QLA8 NARODA" CVeiee W the Fteeplp)
v Strugah je bilo najhujše. ..
Brerj Day Except Sudan and Holiday«
fr «totet	o t«Ua m liiri>n In -	fca New York m aelo teto .....	. 97.00
Š Ji ifcfr do •	• i-rt m • • 91-00		. 93 JO
ft pol leta	.......................oo	Ka lnosemstvo n. celo teto	. 97.00
f» fctrt !c			
Sobeeriptlan Yearly 98.00
Advertisement on Agreement
**GfeU Narod*" ldiato ▼■aki dan lzraem« aedelj In pramtkov.
broa podplM In naohnnptl oe ne pri občujejo. Denar naj oe blagovoli »oJIlJall po Money Order. Pil spremembi kraja naročnikov, proetmo, da ae ana tudi prejfinje blvallHe naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
"GLAS NAHODA", XI« W. 18th Street. New York. N.
CHebet S—S87I
POLDRUGI MILIJON HOVIH ČLANOV
Predsednik Ameriške Delavske Federacije, William Green, je izjavil na kongresu kovinarjev v Washmgtonii. da je napredovala v mesecih juniju, juliju in avgustu organizacija za en milijon petstorisoč novih članov.
Število lokalnih organizaciji se je povečalo za tri tisoč.
Kovinarji in stavbinski delavci so se pritoževali, da skušajo dobiti poklicni politiki kontrolo nad njihovo organizacijo. Ukrenjeuo je bilo vse potrebno, da se to ne bo zgddilo.
Delavstvo prihaja do prepričanja, da bo Rooseveltov National Recovery Act za delavce uspešen le v slučaju, če bodo močno organizirani.
Prvič v zgodovini Združenih držav se je vlada v svojih barantanjih z delavci in in podjetniki postavila na stran delavcev.
Navzlic strogim »določbam NRA najdejo kapitalisti izhode, da lahko počilo s posameznim delavcem karkoli se jim izljubi.
Kakorliitro pa postane delavec član strokovne unije, se zavzame za njegove pravice močna organizacija, ki je edina pratiutež proti izkoriščevalniin načrtom kapitalistov.
MUSSOLINUEVI PRIJATELJI
Koliko prijateljev ima Mussolini, ne ve nihče, najmanj pa Mussolini. Odkritega prijatelja nima najbrž nobenega. Hinavci, klečeplazci in strahopetci namreč ne zaslužijo tega vzvišenega imena.
Z ljudmi, ki se do pičice ne pokore njegovi volji, ravna brezobzirno in brutalno.
Turraiti, ki je bil nekoč njegova desna roka, je romal v jeco. In ž njim vred nešteto drugih.
Sedaj poročajo iz Italije, da je dal zapreti svojega sošolca in iskrenega druga, commcndatora Donata Batte-lija.
Precej javno se govori, da bo v kratkem na vrsti Italo Balbo, italijanski zrakoplovni minister, ki je privedel na Žikaeko svetovno razstavo štiriindvajset italijanskih vojaških letal.
Balba so začeli Italijani smatrati za narodnega junaka, kar pa seveda Mussolini ju ni povšeči, kajti po njego-yem mnenju ne sme imeti Italija izven njega nobenega drugega narodnega junaka.
Italijanske ječe so 'dovolj prostorne za vse Mussoli-liijeve prijatelje.
Ce bi pa hotel zapreti vse svoje sovražnike, kar jih ima v Italiji, bi v ječah že prvi dan zmanjkalo prostora.
POLOŽAJ NA KUBI
DOBREPOLJE, 25. sep.
Dopoldne je s prvim kočevskim via kom doportoval semkaj zastopnik sresfcega nač. iz Kočevja Ga-brijan v spremstvu kmetijskega referenta Kopitarja. Takoj sta odšla proti Strugam, da na licu mesta pregledata katastrofo.
* Pod vodo so vasi — '
PRICERKEV, POTISK AVEC, PATA,
KOLENČA VAS, PODTABOR, LIPE iv
del RAPLOVEGA.
^ se te va<i so popolnoma prazne, prebivalstvo je pa pobegnilo v hribe. kjer prebiva v gor?du na planem.
Ljudstvo je dn smrti premraže-no in obupano. Zapustili so svoje domove, ne di bi mogli kaj rešiti, ker je voda silno naraščala....
V pol ure. — prf|H>veduje neki kmet. je bila moja domačija vsa pod vodo. Zato sera pobral, kar *em imel pri rokah in si rešil samo poln življenje.
Vojaki, ki so prispeli včeraj v kotlino, so tudi danes neprestano ves dan na delu. S pontoni prevažajo ljudi. Živino in krmo. S nof-i so rešili iz srede vode tri ljudi. V Pugljevi hiši so ostali na podstrešju stara mati in njena dva vnuka. Vsi trije so prestali dva dneva in dve noči na podstrešju brez hrane, ne da hi jih kdo opa-zii. Čisto slučajno so prijadrali mimo vojaki, ki so slišali na podstrešju jok ubogih otrok. V silni nevarnosti so jih vojaki rešili iz o-grožeiie hiše ter jih odpeljali na suho.
I z met J vseh vasi jc najbolj prizadet Podtabor.
Tu ni nobena hiša na suhem, marsikatera je popolnoma izginila *redi valov. Ljudi, ki so se rešili, je okrog 150. oteli pa si niso drugega. kakor {rolo življenje.
Najbolj so prizadeti:
MARIJA ORERSTAR. ki ji ie voda poplavila vso gospodarske objekte. —
JANEZ, MIKLIČ, ANTON BOŽIČ. EDO POGORELO, -ki mu jo voda poplavila hišo. v. žage pa odnesla ves les: ALOJZIJU RUSU je voda dvignila ostrešje, da je od nove hiše ostalo samo zidovje, prevrnila pa kozolee. ANTONI" PO-GORELCU sta uničeni hiša in skedenj.
Dalje trpita ogromno škodo JANEZ KRALJ in MARIJA POOO-RELČEVA. ki ji je voda zalila vso trgovino ter ima uničeno vse blago. Med prizadetimi sta tudi France KRIŽMAN in RUDOLF DOŽlf'. dalje IVANA TISU in JANEZ RUS. Martinu DOLENCU je voda odnesla kozolee ter mu uničila vso krmo.
Ostali oškodovanci so:
ANTON RUS, HENRIK HOČEVAR in FRANCKA OORSE. Zadnja si je nedavno popravila svojo hišo, ker se je hotela te dni poročiti. Iliša je porušeni. Voda je prenašala gospodarske objekte po tri kilometre daleč. Mariji Pogorel oe v i je zalila moderen čebelnjak. Seveda j-o vse čebele našle žalostno smrt.
Položaj na Kubi je vedno bolj nejasen in zapleten. Nasprotja^ posebno v notranjem delu dežele, so se tako poostrila, da nihče ne more z zgotovostjo prerokovati, kaj bo prinesel jutrišnji dan.
Novi predsednik dr. Grau Sail Martin namerava odstopiti. Njegovo st&lisčc je nevzdržno, kajti vpliv Ame-rikancev, ki so pripomogli k njegovi izvolitvi sega le tafco daleč kot bodo segli streli iz njihovih topov.
Vojaštro sedanjega predsednika ije nastopa samo proti pristašem ibivšega predsednika Machada, pač pa v prvi vrsti Ifcudi proti »delavstvu, ki misli, da je napočila u-godna urada, da se otrese neznosnih bremen.
Dokler bo Jtubanslta vlada odgovarjala s kanoni in •trojnimi puškami na zahteve proletarcev, ne bo imela Amerika najmanjšega povoda za intervencijo.
Vlada Grau San Martina je obljubila, 4a bo ščitila Wall Street*. Bolder jih bo zares Ščitila, bo d<v >r$ Združe^ib držav, ' —
FRANCU in ANTONU PU-GLJU je voda zalila obe domačiji r. vsemi gospodarskimi obyekti vied.
SAMO V PODTABORV JE I Xlf'EXIH OKROG GO GOSPO DARSKIH POSLOPIJ.
JANEZU DRNULCU in IGNACU KRIMANU je voda vdTla v hišo ter dvignila strehi. ALOJZIJU RlTSU pa je voda hišo porušila.
Ljudje s-o brez hrane.
"Jaz imam šest otrok." je pripovedoval oče. "Vse mi je voda zalila, skedenj prevrnila, kozolee odnesla, hiša se T>o pa porušila. Drugega nisem rešil, kakor hlače, ki jih imam na sebi in srajco. O-troei so pa v teh cunjah, ki jih vidite." Tn solze so se mu udrle po licu. plakal je kakor dete.
Drugi so pripovedoval:
"Dom smo pravkar popravili. Na novo smo uredili skedenj, hlev smo prestavili. Vse se bo porušilo!"
.Vič manj žalost v a sika sr nudi očrni okrog vasi Prirerki'i. Tu stoje vse hiše gboboko v vodi. prav tako tudi verier.
Župnik A NT. OREHEK je šele danes zapustil svojo hišo. Voda mu je vdrla v prvo nadstropje in le z največjim naporom se mu je posrečilo rešiti važne stvari "iz posojilnice. ki jo vodi sam. Korczumno društvo je popolnoma »zalito, blago vse uničeno. Pretresljiv je pogled na pokopališče, iz katerega se
vidi .samo konce k rižev.
_ _ _
V vasi Raplovo je umrl otrok, katerega bi morali pokopati v Strugah. Otrok leži že tri dni na podstrešju, pokopati ga ne morejo.
Tudi poštno poslopje, stara in nova šola. stoje g!ol>okf> v vodi. — Stružičani so že štiri dni odrezani od poštnega prometa.
X a j novejša poročna iz SI rug bomo priobčili v ponedeljkovi šfe-1 ilk i. — Kakor poročajo je začela voda v ubogi stmžanski dolinici upadati. Šele ko bo voda- docela i zgini In iz kotline, se bo moglo točno ugotoviti škoda. In ta bo velika.
IZGUBLJENA PISMA
Ako pismo je pravilno naslovljeno in poremljeno z znamko, je magoenost izgube jako pičla. Lani se je odposlala 14.500.000.000 pLse.m v Združenih državah in le 500.000 je bilo "izgubljenih". V mnogih slučajih punno ni bilo dostavljeno ker se je naslovijenee preselil, ne da bi puistil daljne adrese. dočim je pošiljate Ij po-za'bil napLsa>ti .povratno adreso. Ta pisma končno gredo »v urad za "mrtva" pisma v poštnem department ti.
Ako kdo misli, da pismo, naslovljeno nanj. se je izgubilo, naj se poda na poštni ured. kje naj opisuje pis-mo, kje je 'bilo- odposlano in kaj je bilo v njem. Poštar ima tiskovino (Form 1510^ ■v to s vrh o. Poštna uprava bo na to se prizadevala najti izgubljeno pismo.
Ako kdo ima k.uk sum proti po-
denarna nakazila izvršujemo t0cn0 in zanesljivo po dnevnem kurzu
V JUGOSLAVIJO
Za $ 2.70.................... Din. 100
»»$,5—.................... Din. 200
•» $ 7.10 ................ Din. 300
" $11.50..............— Din. 500
" $22.75_________________ Din. 1000
V ITALIJO
Za $ 8.85 ............ ..... Lir 100
" $17.50 ..:................. Lir 200
»» $42.— .................... Lir 500
" $83.75 .................. Lir 1000
"$166.75 ....................Lir 2000
T
M
_ o/
KER 8E CENE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI
Za izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinar J in ali lirah dovoljujemo še bolje pogoje. ■splaCila v ameriških dolarjih Za izplačilo $5.00 morate poslati— $ 5.75 »» » $10.00 " " -----4X0-8«
•» *» §15.00 "	" ___J16.-^
•f M $20.00 » »» ______m—
« •? $40.00 " " ____»1-25
" 150 00 " " -----$51.50
Prejemnik dobi ▼ starem kraja izplačilo ▼ dolarjih. Majna nakazila izvršujemo po Cable Letter za pristojbino $1__
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "Glas Naroda"
Mit WEST 18th BTBKBT	BMW TOil, K. T.
glas naroda
zopet pošiljamo v domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kraj stane $7. V Italijo lista ne pošiljamo.
štarju ali 'kakemu poštnemu u-radniku, najboljše je poročati najbližjemu poštnemu inšpektorju, ali, ako ni znan njegov naslov, glavnemu poštnemu inšpektorju (Chief Past Office Inšpektor) v Washinirtonu.
Dogaja da pir>monoša pusti pisma v veži. ako ni posebnih poštnih škrinjic. Ako kdo, ki ni upravičen, vzame tako pismo, je podvržen -strogi kazni, in poštna uprava ne por/na pardona proti o-sebaiu, ki omalovažujejo svetost pisma. Lani več k(vt fK)0 ose4) je žlo v jevo radi tatvine pisem.
Ako se je .registrirano (priporočano) pismo izgubilo, pošta plača odškodnino, ki odgovarja resnični velijavi vsobine do zneska zavarovalnine. Ako ni bila napovedana .nikaka pasebna vrednost in se je plačalo 15 centov za regi-strinitnje. pošta izplačuje za izgubljeno pismo
Tudi inozemska pošta se sme zavarovati do $100 in pristojbine znašajo od 15 do 55 centov.
Ali prav redkokdaj se dogaja, da .se ka'ko priporočano pi5Wio izgubi, fraij-ti natančno knjigovodstvo vodi račun o vsakem takem pismu od ča.sa od pošiljat ve <1<> <lo-sta vit ve.	FLIS.
PREMIJSKI KUPONI SO VEDNO V VELJAVI.
ŠE
Pred kratkim so se začele širiti neresnične vesti, da trgovine, ki oglašujejo v vseh ameriških listih. ne 'bodo več dajale daril o-zirouna premi.jskih. kuponov. Te vesti .so popolnoma neresnične, in razpisana je nagrada v znesku tisoč dolarjev, da se dožene osebe, katere širijo te vesti. Nagrado je razpisala Manufacturer's Merchandise Advertising Association, organizacija narodnih oglaševalcev. ki nudijo s svojim blagom tudi darila in premijske kupone
Howard \V. Dunk, ki je tajnik organizacije, je ]x>ja&nil sledeče:
—	Brezvestneži. ki praiv dobro poznajo vrednosti naših kuponov, hodijo od hiše <to hiše in skušajo natveziti ljudem, da so kuponi postali brez vrednosti. Na ta način se jim v mnogem slučaju posreči kupiti kupone za majhen denar, dasi predstavljajo veliko vrednost.
—	Mi ne bonno prej mirovali, dokler ne pridemo tem sleparjem na sled. V to svrlvo je tudi razpisana zgoraj omenjena nagrada. Trgovine, ki so zastopane v naši družbi, bodo tudi vbod oče dajale vsakemu kupcu določeno Število vrediwstnih kuponov, katere je mogoče zamenjati za dragocena darila. Javnost naj se torej ne da preslepiti od 'breavestnežev, kajti vrednosti kuponi so danes isto toliko vredni kot so bili kdaj prej.
Brooklyn, N. Y.
'Beneška noč', katero je priredilo zarbavno društvo "Slovenec" v nedeljo 24. septembra iv gozdu nad Rev nim Lazarjem, bo marsikoanu še dolgo ostala v spominu. Prostor je bil zelo lepo okrašen z različnimi ilampioni, postavljene so bile tudi klopi in nekaj miz.
Že ob desetih dopoldne si mogel "videti pri mizi naše "marja-šarjev', ki so si s kartami preganjali čas in težko čakali na o-kusno prašičjo pečenko, katero je na ražnju vrtil in evrl naš Janez. Četudi je mojster v pečenju na ražnju. mu je sto futov težki prašič vendar delal mnogo sitnosti, da gostom ni mogel postreči, kakor si je želel. V prašičku natlačeni kropir mu je pričel lezti na prosto. Ker pa se krompir ni spe-kel, naj nikdo ne zauneri. če ni dobil poleg prašičje pečenke in zelja še tudi krompir, kakor je bilo 'zasnoivaino.
Društvo je še mlado in neizkušeno, in če je 'bila kje kaka mala napaka, bo prihodnjič popravljena. V društvu so večinoma mladi fantje, ki jim gre za njihovo požrtvovalnost vsa čhs. Od zgodaj zjutraj in pozno zvečer so bili ves čas vestno na svojih mestih ter neumorno delali. Želeti bi bilo. da se jim pridružijo še ostali slovenski fantje, in tudi dekleta so povabljena.
Petel in, kanarček in podarjeni šarkel gospe Mrakove so bili tri-J
je predmeti, ki so društveni bla-j Tašča je bila čez mero dolgo na gajni največ pripomogli, iSarkei je obisku in zet se je zelo zveselil, na dražbi ostal gospodični Malči ko se je končno nekega dne odlo-iz Penšč, ki ga je takoj razre-lčila. da odpotuje. Radevolje je zala m razdelila med navzoče. I dal na razpolago voz, ki naj jo
Krasni kanarček, katerega je j popelje do železnice. Ko jo je podaril Mr. Joe fLubjan. se pa jc jhiapec peljal proti kolodvoru, ga dražiteljam tako priljubil, da ga je s skrbjo priganjala, čtš. da naj je hotel vsako imeti. Nastala je! požene, da ne zamudi vlaka, prava gonja in tekma. Slednjič I _ Brez skrbi bodite, — jo je ga je dobil Mr. Ciril Habjan. ne-. pomiri! voznik. — gospodar mi je

Moderna mladina- se povsem raiziikuje od nekdanje in ima vse drugačne pojme o svetu.
Nekoč je. šla mati nekami po opravkih, njena mlada hčerka in mladi obiskovalec sta pa sama ostala dtoma.
Ko se mati »vrne, opazi, da ima hčerka objokane oči. Obiskovalec se je pa kar hitro poslovil.
—	Zdi se mi. da si jokala. Kaj je bilo
—	Poljubil me je.
—	Čemu pa nisi sosede poklicala. .saj je bila na vrtu.
—	Sem jo hotela poklicati, pa mi je začel gr<Vziti.
—	Omzi! da ti je. praviš.' O, to je nekaj strašnega.
—	Da. grozil mi je.
—	S čim ti je grozil / Kaj je rekel *
—	Grozil mi je. da me ne bo nikdar več poljubil, če sosedo pokličem al i če tebi povem.
Bigamist je tisti človek, ki ima dve žeili. Oziroma bolj razločno in natančno povedano: — Bigamist je tisti etvek. ki ne ve, kdaj inia dovolj.
Marsikdo bi bil dosti manj samozavesten. če bi se malo bolj ea-»vedal samega sebe.
čak .Toe Ilabjana.
Zabava je trajala <še dolgo po mraku in zadnji gostje so odšli šele ob desetih.
"Slovenec" je na svoji zadnji seji sklenil prirediti p rt) t i koncu oktobra vinsko trgatev. Kdaj in kje bo ta zabava, bo pravočasno naznanjeno.	P.
S pota.
V štev. 227 G. N. me šegavo požar ja rojakinja ga. Bene an
dejal, da me iz službe spodi, če vas nazaj pripeljem.
Niti v solnce niti v smrt ni mogoče gledati <z mirnim očesom.
Naši prijatelji lažejo o nas, naši sovražniki pa govore o nas čisto resnico.
Nekoč je- živel »laven zdravnik,
ske izdelke, knjige in rokopise naših slovenskih prvakov v Ameriki.
Chieaga, kje da tičim, da ne pri- ki je užival v mestu splqeno spo-dem na razstavo ter omenja mo-; štovanje. Posebno mlade in boga-jo razstavo na Chisholm. Dne 3.. te .dame so ga zelo rade klicale k 4. in 5. septembra sem imel raz-1 sebi, ker je bil star in je znal ču-stavljene razne predmete, iiulijan- vati skrivnosti. In bolezen je ligami takoj, na prvi pogled.
Nekega dne je vzel s seboj svojega ponnagača. mladega 'zdravni-Sedaj sem vse pospravil in ako ka. Najprej sta prišla k mladi dami ne bo zdravje kaj ponagaja- ynl ki je ležala vsa bleda v poste-lo. 'boni mogoče odrinil za par dni Iji. Prijel jo je- za roko in takoj v Chicago.	ugotovil: — Želodčni nered. Pre-
Pred časom me je tudi rojak j več kendija ste jedli, gospa. Mike Pike iz Jenny Lind posva- Mladi zdravnik se je začudil in ril. čes. Iskal sem te v Ohicagi. ali m, stopnicah ga je vprašal: te ni bilo. Pike je pečlar in ano-j —Mojster, kako ste mogli tako žak srednjih let. ja;z pa greni že hitro dognati -bolezen? proti jeseni. Toda oba sva kore-j — l£a j ni.ste videli — se je za-njaka. samo da bi bolezni ne bilo.'smejal starec, da je iniela na mizi
Tudi rojak Pike je bil namreč pred časom operiran.
Toliko za danes. Kadar pridem v ("!hifcago. boni gotovo obiskal prijazno družino Benčanovo.
Potedrav!
Matija Pogorele.
Važno za potovanje.
Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. V sled naie dolgoletne skušnje Vam eamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato se zaupno obrnite na nas za vsa pojasnila.
Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovolj t-nja, potne lists, mzeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, ta najmanjše stroške.
Nedržavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi ie Waehingtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec.
Pišite torej takoj za brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, da boste poceni in udobno potovali.
SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU
216 West 18th Stre«t Now York, N.Y.
polno .kendija in da je bilo pod posteljo najmanj deset praznih škatelj.
Mladi zdravnik je bil s pojasnilom .'zadovol jen.
—	No. ker sva že v tej ulici. —• je nadaljeval starec, — pa stopiva še k njeni prijateljici, mladi gledališki igralki, ki je tudi vsak teden enkrat ali dvakrat bolna.
Profesor je pozvonil. Dolga sta morala čakati .prodno se jima je odprlo.
V spalnici je bilo vse razmetano. I>epotica je ležala bleda in prepadla v postelji.
—	Saj vas nisem klicala, gospod. — je rekla.
—	Prišel sem. ker sem bil v bližini. i>ioer ste pa bolni. Prehia-dili ste »>e v avtomobilu. No, pa bo kmalu bolje.
Mladi zdra-vnik se je še bolj čudil in na stiopmcah mu je Tekel:
—	Ne razumem vas, gospod profesor. Tisto glede kendija imi je sedaj umevno. "Na mizi je bil kendi in prazne škatlje pod posteljo. Toda. kako ste imogli pri tej bolnici dognati, da se je v avtomobilu prehladHa?
—	Nič lažjega nego to — se je zasmejal profesor. — Človek mora dobro opazovati. Ali niste videli šoferja pod posta!jo ? Jas sem ga videl.
"O L At4 ffllOOi"
ygw TOME, gATUBDAY, OCTOBER 7, 1033
•?■ —
TBS LARGEST SLO
DA2X.Y te IF. B. «

ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI SFOROČE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE.
SLADCICA PRITLIKAVCEV
"Gitvi" do onega dne smodk sploli r.Hkrohotal, ko jih je slednjič ranico poznali in je bilo to zanje ne-|zumel: "Gitivi ko, kakor vidim, ye-i k ri j čisto novega in ail no imetnit-: liki sladk<*>nedneži. Takole mi pra-nojra. Ko smo smodke prvič pri- vi jo: O beli mož. te cigare, -kakor žgali in kadili, so strmeli v nas s jib imenuješ Ti, so dobre, m-m,
r.elo dobre! Anrpak vprašamo: zakaj jih najprej prižgete? Mi tega hočemo, nam to ne ugaja, Gitivi lir potrebujejo ognja za to! Ogenj jih napravi še manjšet ne, nam, takšne ne teknejo! Zato jih ne pečemo v ustih kakor vi. nego jih prav tako kakor mravljincu a jajca in kobilice pohrustamo kar mrzle! H a j. beli mož. daj nam še cigar, daj! Du»bre so, m-m, tako dobre!
Malo je manjkalo, da mi ni po-
Znani angleški ladijski zdravnik
Ste fens, ki je (vrepotoval skoraj vko Afriko, je znnl pripovedovati mnogo zanimivih prigod h svojega
potfA-anja. Xeko" je pripovedoval' svojim prijateljem to-le smešno Zgodbo:
Bil sem takrat h poznanim lov-ctm na divje živali Iforation Ba-texun v ozemlju Konga. Pot nas je vodila	džunglo, kjer smo
hoteli ujeti nekaj tifrrov in slonov ter jih privesti žive domov na Angleško za londonski muzej.
Po dvajsetih dneh našega napornega tavanja skozi džunglo smo nalrteli na »rilo pritlikavo pleme, •katerepa največji mož je bil k<muj 7.1 om visok. Crnei. ki si harvajo lase z nekim rilečim rastlinskim tokom, >o bili sprva zelo boječi in nedostopni, potem pa so se nam prijazno približali.
V svoji ekspediciji >mo imeli tudi tolmača, dr. Blowterja. ki <ih-vlada j'-Kik dvanajstih zamorskih plemen, med njimi tudi jezik Pig-
niejeev. (Jovorico teh "malih, ne- daj w nismo več brigali zanje,j w	atraiirr
rodnih ljudi". kakor >o jih imeno- marveč .>mo se hitro pripravili na KACE SO DOBRE PLAVALKE
vali afriški domačini v našem odhod. Deževna doba je bila preti spremstvu, pa je zelo težko razu- «iumii. zato smo morali hiteti. K ni"| in s«- je moirel pomeniti z nji- pomočjo pojasnil in .zaupnih sledov ' Znano je. da je belouška zelo mi samo s pomočjo kretenj. Hoteli nam je že čez tri dni posrečil-* j dobra,plavalka. Saj se najraje za-smo izvedeti od njih za skrivališča lz vpl>ke trume zvabiti v pa-t or- drži ob imočvirju ali na obrežjih slonov, pa si dolgo ni-mo mogli pri- ' jaškc*a slona z mladičem vred in boriti njiln>ve«r« zaupanja. Pritli-'.i" uj**ti živa. S tem lepim lovskim kavčem, ki <e prištevajo k pleme - «plenom smo se vrnili k Pigmejcem lin nam povsem nepoznanih "Giti- in oni so nas sprejeli z nepopisnim
ravdušenjem. Ko smo si prižgali Mnodke. so nas njihove oči motrile še bolj pohlepno in prtfc^eče kakor prvič. V postih trumah so se začeli gmesti okoli nas.
široko odprtimi očmi in držali i>e-~ti na zobeh, kar je pri njih znamenje največjega razburjenja in občudovanja. Da bi še bolj j>ove-čali učinek teh .smodk nanje, smo kadili moir-p in skrivnostno, kakor da znamo čarati. In so crnei čez nekaj minut zagnali neznanski vriše in t ruše. ter začeli pohlepno iztezati roke po smodk ah v naših rokah. Bili smo pa previdni in *mo jim -»bljubili smodke šele jH>tem. ko nam pokažejo sledove iji skrivališča divjih slonov. Ta zapeljiva ponudba jim je slednjič razvezala jezike. Njihov poglavar, zavit v o-pičjo kožo, je bil takoj pripravljen uvesti nas v vso skrivnost sledov in lova na slone.
Ko smo razdelili med nje del smodk. so veselo in na vso sapo stekli v svoje zeniske luknje. Te-
htalo slabo. Kar želodec se mi je obračal oh misli, da hi moral tudi sam smodko — pojesti, namesto pokaditi.... Dr. Blowter pa mi je med smehom dejal:
"še zmerom boljše, da požeruhi hrusta jo naše smodke, kakor da s kožo in kostmi požro — nas!" lil je imel prav.
—	Smrt je zopet zahtevala svojo žrtev med j>ijonirkami <v Oleve-larrdu, ko je umrla Mary Starich, rojema Oraien. V Ameriki je bivala 43 let. Doma je bila iz vasi Cešnik, fara Trebnje. Zapušča moža in siAa.
—	'Po dolgi bolezni je umrl v Olevelaodu John Petro«veič, doma iz Vrhnike, odkoder je prišel v Ameriko pred 30. leti. Pred letom dni mu je umrla soproga. Zapušča pet sinov in eno hčer.
—	Med sedemnajstimi bolničarkami v 'Milwaukee, tki so zadnje dni graduirale in prejele diplomo v Deaconetvs bolnišnici, je tudi Slovenka France« Kirn iz Bay View a.
Pri primarnih volitvah so bili
vov" in ki se v glavnem hranijo z mravljinčnim jajci, kobilicami, koreninami in divjim modom, niti iii.še konzerve in pečeno meso div- j jih antilop ni bog ve kako dišalo. . Tudi razni bleščeči predmeti — ' verižice, zrcala, okraski in igrač- j ke —. ki so sicer tako priljubljeni jj^j.' >pri afriških domačinih, s<"<gLi svojega namena.
nk*o do-
rek in potokom*. Ako si zaželi ribje ali zabije pečenke ali morda toLstega močerada, zleze tiho in o-prezno »z obrežnega grmovja v vodo. kjer se spretno giblje. Med plavanjem je sprednji del telesa vardi raven in negriben. Belouška plava urno tudi ]hkI vodo. Vendar pa ne kaže zagrabiti kače. ki jo opazimo v vodi. ne da hi preje ugotovili. če nima dveh svetlormenih Irs za vratom in se prepričali, da imamo res 'belouško pred seboj.
Obrnil sem >e k dr. Blo-u terju in jra pr<»srl naj vpraša poglavarja.
so jim dišale smodke. ki so jih — kakor je izgledalo — že po- Kajti tudi naš gad je dober pla-kadili do zadnjega.	vač. V dnevnem boju za obstanek
Nazadnje smo se spomnili šel Poglavarje vprašanje svojim po- se ne ustraši deročih rek in poto-smodk (cigar), ki smo jih imeli j dan i kom ponovil in med njimi je kov. 'katere preplava z lahkoto, veliko zalogo s seboj. In nismo bili viharno završalo. Vsevprek so za- Pri tem mu iti za ribjo pečenko, razočarani: s smodkami smo pri-j čeli s čudno zateglimi glasovi od-! saj gre v ivodo -samo zato. da naj-tlikavve povsem pridobili zase. —jgovarjati. Dr. Blovier se je glasno J de onstran nje boljše lovišče.
Knjigarna "Glas Naroda"
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 West 18th Street. New York
MOLITVENlKi
SVETA URA
» platno ves...................9«
▼	fino usnje ve« ............IM
▼	najfinejše usnje vez 1.80 v najfinejše usnje trda v« _______________ _______—XN
SKRBI TA DUŠO
▼	platno vez____________.M
▼	fino usnje ves ............lJM
▼	najfinejše usnje ve« lil
RAJSKI GLASOVI
▼	platno ves. .....,.. ,,.. M
▼	usnje ves................~...1.2t
v fino usnje vez. -------154
v najfinejše usnje vet. 1.60
kviSkd srca
v 1 mi ti rano osi^s 7es. JU
▼	usnje ve«...............8*
▼	fino usnje vez. _____L.—
v najfinejše usnje ves. 13% v najfinejše usnje trda
▼ea ____________________________IS«
v bel eellulold ves--------1 J*
NEBESA NAS DOM
v ponarejeno_____________,____L—
v najfinejše usnje ves LM
▼	najfinejše usnje trda vex ---------------------------lil
MARIJA VARHINJA
fino ve« ----------------ZM
v fino usnje ..................L5f
v najfinejše usnje trda
ves —..............................
Hrvatski molitveniki:
(jgcka j*taroai>, fina Te«. ---------1—
Slara Bera. a mir Ijoden. fina vem 1.56 najfloejia vei --------------„„„.IJI
Zronfft nebeški, » platno---------------M
Osa ve« ....I.............L—
Vkmae. najfloejia ves----------Ml
4 7 ' * • * r t- * *
Angleški roolifcveniki:
CMM*a »>«#■%■*»
BO
Key of Heaven:
floo vezano ................... ............35
v usnje rezano .........-...............7#
• uajfinejsie usnje vezano ........1.26
(za odrasle)
t Neai&ina bres afcltelja:
1 del ......................
_ .2. del _________________
Nsjveijl splsovnlk Ijnbsvnih In drueib pišeta
...30 ...se
—TI
Key of Heaven:	
t celoifi vezano......... ...	1.20
t celot«! najfinejši ve«	.......I^f
v fino usnje vezano ........	------lJSf
Catholic rocket Manna)'	
t fino uanje vesano ........	____1.M
v barvarna piatnioe
.T
1.1«
Ave Maria:
▼ fino nanje vera no ------
POUČNE KNJIGE
Angle&ko slovensko berilo ..........2.—
Amerika in Amerikanri (Troak) Aneeljska slitiba ali nauk kake ee
naj streie b s«, maši ------------1«
Boj nalexljivia boleznin ...........n
Cerkniško Jeter«.......................1.28
Dorasli cd ravnik po Knajpu
vezano .....................13«
hroSira no___*................1.25
Domaii iivinozdravnik broHrano
Domači vrt ..................................UM
Govedoreja .....................................LM
Hitri rašonar ...................75
Gospodinjstvo __________________________JLBt
Jugoslavija (Meltk) 1. svesek lil
2. svesek, 1—2 enoolC .........IM
Kletarstvo (SkaUekj) ___________2.—
Kratka srbsb« gramatika .—----------
Kratka rgodovlna Slovencev, Hrvatov in Scbov ........................
Kaka so pooteao državljan Z. D. M Kako m> postane ameriški državljan .15
Knjiga o dooUjndm vedenja -------BŠ
Kubična Ratoniea —...................75
liberalizem ....................................5t
Materija In eneršlja .................
Mlada leta dr. Janeza Ev. Kreka .78
Ojalen beton ___________________M
Obrtno knjigovodstvo _______________ZJŠ
Prakllfnl računar.................75
Perotninarstva. broširano --------lil
Pravila za oliko___________K
Psihilne motnje na alkehotstd podlagi ----------------75
nominirani štirje Slovenci Ln en brat Hrvat. In izmed teh imajo trije Slovenci priliko biti izvoljeni pri glavnih volitvah, kot tudi Crown. 'Hrvat, v 31. vardi. V drujri »vardi je dobil opromno večino glasov mladi G'sorfjre Trav-nikar. ki je dobil akupaj več «r.la-.sov kot vsi njegovi nasprotniki skupaj. Brez vprašanja je, da bo Cieor^e Travnlkar izvoljen pri no-verober.skih volitvah. V 23. vardi je dobil največ glasov regularni demokrat John 'Novak, za njim pa neodvisni demokrat William Kenick. Pričakuje se. da bo prihodnji mesec izvoljen redni demokrat John M. Xovak. katerega bo tudi stranka podpirala. V 31. vardi je bil nominiran z dobro večino. Hrvat. Emil Grown. Jako zanimiv je bil boj v 32. .kjer so kandidirali trije Sloj ven ca. in je .Anton Ve-hovec-zmagal nad vsemi drugimi kandidati za nominacijo.
Nič manj kot 2212 glasov je bilo oddanih za Vehovea. dočim je dobil regularni demokrat Hafner 18H0 glasov in republikanec Fo-srter ipa 18932 glasov. Veho vet se bo moral pri novemberski volitvi sjioprijeti s FV>sterjem. in očitno je. da bo lahko zmaga.l, ker se bodo njegovim glasovf»m pridružili tudi glasovi rednih demokratov.
• — Dne 5. septembra se je podal Lukas Zupan (predno je vzel državljanski 'papir se je pisal Zupančič) s karo v Orea-t Palis. Mont., kjer ima; dve hčeri, ena o-mozena, druga se uči za bolniško strežnico. Drugi dan pa so ga našli utopljenega v potoku Belt Creek.
Pokojni je bil rojen dne 18. oktobra 1875 rr Vavbči vasi pri Do-brniču na Dolenjskem. V premo-gorovih je delal 40 lr?t Svoj trdi kruh s»i je pričel služiti »v Trbovljah. odkoder se je bil preselil v Ameriko. "V Roundupu je živel zadnjih 23 let, kjer je bil zaposlen pri Roundup Ooal Co.
Predhodniki In idejni ntemelj! roškega i dejali zma_____
JS$
{ Radio, osnovni pojmi tz i tehnike, vezano ------
broširano ___________
Slovenska narodna mladina
(obsega 452 strani)
.1.75
--------IM
Spretna kuhanem, trdo vezana ____1.45
Svete Pismo stare in nove zaveze,
lepo trdo veasoa ........
..J,—
Mladeničem. 1. sv« ..................—
n. zv.......-----------------
'Oba skopaj » eetrtov)
Namiko ■■glrfkl tolmaš Nasveti aa hišo ln dom
..Ji
.L4« 4*—
lopo
Sadno vina _________________________4f
Sadje v gospodinjstvo _____________75
Učna knjiga in berilo laškega Jezika ................. ........................M
Učna knjiga in berilo italijanskega jezika .................... 1.—
Učbenik angleškega Jezika
trdo ves. ----------............---------.JJ$
broširano .......—..........................l.fc
Uvod T filozofijo iTeber) 1M Veliki slovenski apUovnlk: zbirka pisem, listin in vlog za zasebnike in trgovce ------—1JP
Veliki vsevede* ________________
Voščllna knjlšiea _____________
Zbirka domačih zdravil______
Zdravilna zelišča____________________.4«
Zel In plevel, slovar naravnega
idravUstva .....................1M
Zgodovina Umetnosti pri Slovencih, Hrvatih in Srbih-----lJt
Zdravje mladine —----------------—1J85
Zdravje In bolezen v domači hiši,
2 zvezka ------------------1.20
Zgodovina Srbov, Hrvatovin Na> vencev (Meilk)
II. seimk ----- , ■ ,, —"J
Prorakovafase karta ......... u » iV
LEPO STANOVANJE
šestih «ob v dve-družin^ki hiši. z okni ob strani, parno kurjavo in kopališčem se odda na 68-25—60 Place, BKaapeth. Vprašajte na tem naslovu ali pri:
John Kobilca, 2381 Hughes St., Ridge wood.
Tel: Hey. 3—9645. (C>j. 4—10)
NAPRODAJ POSESTVO v Doljnji Brigi, štev. 13 pri Ko-
ju; polovica gnmta. črna zem->,>a brez kamenja. Vsa poslopja in zemlja samo $975.00. Nadaljna pojasnila daje: — Prank Vertfn, 812—1st St., Eaat, Calgary, Alta., Canada.	(3 B.7&9)

' Ji
CENA
DFL KERNOVEGA BERILA
JE ZNIŽANA
Angleško-slovensko t . Berilu
(KMGUSH WOWIIWDM)
DVE 8IROTI
jSpisal A. D. ENNEEY
/ fwt	k
KNJIGARNI %LAS flAROU*
To pat se pa Picai-d ni mogel več premagati. Kazkoraeil se je kot bi govoril sebi k sebi enakimi, in zaeel kričati:
—	Že prav, kar naj začno!... Tktega dne nastopim jaz in... videli bomo.
—	Ti nastopiš, ti pojdeš na ulico? — se je zasmejal plemič.
Picard je delal strašno smešen obraz.
—	Še niže, gospod, — je zajecljal.
In čisto tiho je zamrmral:
—	Spustim »e... v klet.
8 tem je bil Picar-dov nastop končan.
Roger ga je odslovil, sluga je s pretirani spostljiyostjo pozdravil gospodo in odšel.
Po njegovem odhodu je stopil Roger k mizi in dvignil eašo:
—	Ne zamerite mi, dušice moje, strašno sem žejen, —je dejal obrnjen k skupini dam, ki ga niso več izpustile, čim je izpregovoril.
Toda Floret ta bi ne bila nikomur prepustila skrbi, da se njegova časa hitro napolni.
Julija mu je brž primaknila stol.
In kmalu so ga obkolile mlade lepotice, očarane, da ga zopet vidijo, da lahko z njim zopet koketirajo.
—	Bre2 vas veselje ne more biti na višku, dragi vitez, —so mu zatrjevale.
—	Kako kavalirski je!
—	In kako vesel, prijazen, zabaven!
Vitez ni vedel, kateri bi odgovoril.
—	Kako bi tudi ne bil, ko sem sredi tako lepih deklet! — je vzkliknil, pošiljajoč z roko i>oljub vsaki posebej.
—	Vse nam prevzame! — je menil de Maillv.
—	Zares, prijatelj, — je -dejal markiz in stopil k Rogeru, — nam ste živa zagouetka. Zdaj ravnate kot pravi plemič, zdaj zopet.. .
—	Se izpremenim v plebejea, kakor ste pravkar omenili. Res je... priznam, to je čista resnica.
—	Kaj vraga! Dvema gospodoma se ne da služiti. Prehajati neprestano iz tabora v tabor, to ni mogoče. Treba se je za nekaj odločiti.
—	Na to mislim sam dan za dnem. dragi moj markiz. Toda po glavi mi roji vse polno nasprotujočih si misli, a jaz dajem prav vsem po vrsti.
—	Toda kam vodi ta sistem1*... Kaj hočete i
—	Kaj hočem t Izrabiti dobre čase, ki so nam še ostali, in se pripravljati na pretečo nam bodočnost. Zitfbavam se. kolikor se nisem, in delam za dan, ko se ne boni mogel več zabavati. Ali iinate oči, da vidite, in u-šesa, da slišite?... Kaj res ne slišite zamolklega bobnenja... ali ne vidite probuja joče-ga se ljudstva? Kaj ne vidite.čel, ki so se dolgo stoletja ponižno klanjala k tlom, a zdaj se dvigajo, polna odločnosti in poguma ! To čudno bobneuje, te valoveče, pro-bujajoče se množice, to je tisto mogočno morje, ki se peni in buči naprej z nepremagljivo silo usode. Človek vstaja in ni sile na svetu, ki bi ga mogla zadržati, da ne bi vstal. No torej, če bo to valoveče morje odneslo naša zemljišča, naše gradove in vse drugo, skušani iztisniti iz njih kar največ morem, obenem pa prilagoditi se, da bom znal pozneje živeti brez njih.
Floretta je prijela mladega viteza pod roko.
—	Morda imaš prav, dragi moj!... Najbolje bo v naprej pojesti vse, kar bomo mogli.
Ciprsko vino je vlivalo v žile kraljice rož izredno nežnost.
—	Pozabljaš na svojo vlogo, lepotica! — je vzklihiila Julija, ki je<pod vpivom šampanjca tudi začutila potrebo nasloniti se zdaj na ČjLTCstreesa, zdaj ua de Maillya.
Roger se je zasmejal. Podal je svojo čašo Floretfti, rekoč: — Verjemite mi, dragi prijatelji, da je najlbolje piti, peti in napiti se. To bo vsaj vedno nekaj, kar smo uživali.
Njegove besede so bile povelje. Vsi, ki so slišali iz njegovih ust, kaj se utegne zgoditi, šo začeli .-.hitro preganjati neugogdne vtise, morda pa tudi strah pred bodočnostjo.
—	Da! — so se začuli od vseh strani vzkliki, tt- pijmo^ ljuibimo s*e in pojmo!
Roger je vstal. In držeč čašo v rokah je namignil veseli družbi, da hoče iti on naprej z dobrim zgledom.
Takoj so.se zbrale lepotice okrog njega, da bi v zboru ponovile njegovo pesem.
Edino markiz de Presles se ni pridružil navdušenim gostom, ki so videli in slišali samo viteza.
Bil je nekam čudno nemiren.
Večkrat je bil že pogledal na uro, ne da bi se kdo zmenil za to. Končno ni mogel več premagovati nestrpnosti in hitro je krenil proti vhodu.
Gostje, posebno Hiame, že davno niso mislile na markizov doživljaj z normanskim poštaljanom. Prihod viteza de Vaudreva je bil prijeten dogodek za vso to mladino, ki ni imela druge želje kot napiti se.
Roger je takoj po prihodu prevzel vodstvo in je vodil zdaj tudi orgije. S čašo v roki je zapel pesem o vinu, dekletih in veselju.
Pesem je bila sprejeta z navdušenim ploskanjem. In ta čas, ko je družba okrog njega pijana od vina in navdušenja ponavljala z zboru zadnjo kitiro. so nalivali črno obleče-, ni služabniki draga vina in šampanjec z ledu...
Case so žvenketale, razgreti obrazi so se stiskali skupaj.
Za reč i h oči od šampanjca in vlažnih ustnic so strastne kurtizane prehitevale uro, določeno za začettek orgij.
Floretta in Julija sta stopili k pojočemu vitezu in vzklilnili: — Se eno!. .. Se eno!
—	No, Zdaj si pa ti na vrsti Floretta, ti nam zapoj! — je odgovoril Roger in objel lepo kurtizano čez pas.
—	Pa naj bo! — je odgovorila vesela plesalka, — tem slabše za vas; če imamo malo težak jezik in liripav glas, je kriv tokajec.. .
In Floretta. ki sta jo dvignila d'Estrees in de Maillv ua rame, se je prikazala nad glavami kot na prestolu. Pod njo je stal Roger, ki jo je hotel spremljati in je samo čakal. kdaj zapoje. Trčil je z Julijo. Floretta je pa zapela pesem o radodarnih kavalirjih in ženskih čarih, ki so za zlato in dragulje vedno dostopni.
Nepopisno navdušenje je nagradilo Flo-rettino petje. Floretta je šla iz rok v roke, da Maillv je pa kričat s pijanim glasom:
—	Ne dotikajte se kraljice rož! — Naša ura še ni prišla!...
V tej mešanici glasov, proslavljajočih zvezdo večera, v tem vrtincu vzklikov se je začul radosten glas vitega de Vaudreva:
—	Smejmo se, pijmo in pojmo!... Za nami pa naj le pride postop!...
Ples v poviljouu Bel-Air se je kmalu iz-premenil v razuzdano rajanje. In vse je kazalo, da bodo rajanje zaključile divje orgije.
Orkester je znova zaigral četvorko.
Toda gostje niso več plesali; zaletavali so se drug v drugega, se prerivali, skakali sem in tja, se lovili in objemali...
In v tem divjem plesu od vina in strasti razgretih teles so dvoumne besede in dovti-pi še bolj razžigali strasti. Noge so kar same klecale od sladke utrujenosti, prsa so hlastala po svežem zraku, možgani so se razvnemali in grla hropela.
Tu pa tam se je zaslišalo v tem burnem vrtincu šuštenje svile, rožljanje mečev in žvenket naramnic.
Ta ali oni plesalec je izčrpan omahnil v naslanjač, drugi so pa hodili mimogrede k mizicam, kjer so bila na razpolago najrazličnejša okrepčila.
Nadaljevanje sledi./
Ljubiteljem leposlovja
Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste nafiH knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so selo
smerne.
Knjigarna Glas Naroda'

lil ha mod a-
_pjjfc
NEW YORK, SATURDAY, OCT QBER 7, 1933
THE LARGEST BLOTCH* DAILY ta U. >. A.
T
amerika in depresija
i Uršika »meje skomigne £ rameni.
—	Oh, zdi se mi, da čveekajo *>amo neumnost, da bi mi s tem izkazali kako prijaznutit. izmisli samo: eden mi je rekel, da sem majhna lepotica, drugi je primerjal moje lase s solnenimi žarki in tretji, je zatrjeval, da moje oči žare kot zvezde.
—	Tako! — pravi Tom resnega obraza, — in to, seveda, ti je zelo ugajalo.
—	Smejala sem se; pa «to zopet ari bilo prav, kajti konečno ko mi hoteli samo pokazati svojo prijaiznost. Ali ne misliš tudi ti tako, stri« Tom?	J j
Njena neizkušenost ga je potolažila in jireče:
—	To so taki družabni pokloni. V družbi je navada damam vedno kazati ljubeznjivost. V resnici pa niti me mislijo na to.
—	Potem pa ti pokloni nit»o resnični, stric Torn.
Tom se vgrtene v ustnice. Za nobeno ceno ne bi niti sam sebi priznal, da je to bila ljubosumnost, kar je občutil, kadar je videl mnogo g<*ipodcrv okoli nje. Toda rekel si je. da bo aelo težavno obvarovati LTriiko vseh nevarnosti, ako ji ne bo polagoma vzel z oči joanatih naočnikov, »kozi katere je opazovala vse ljudi.
J Seveda niso resnični, Uršika. V družbi se ljudje kažejo drugačne, kot so V resnici. Vsi bi radi ugajali, vsi se hočejo poka-9 rati v ugodni luči in tako igrajo vsi nekoliko komedijo. Vsega ne smeš verjeti, kar ti rečejo.
Uršika ga radovedno pogleda.
—	fSaj jim tudi nisem vselej verjela, kar so mi klepetali. Saj vendar vem. da nisem lepa — nekdo mi je celo rekel, da sem najlepša na parnikii. Vendar pa imam v glavi tudi oči in dobro vidim, da je mnogo lepših žensk na ladji, kot pa jaz majh.no. divje dekle. 8amo nistin mogla razumeti, zakaj mi pripovedujejo tako neumne stvari. Zdaj p« vem — hočejo, da bi mi ugajali. Toda nočem, da mi.
Tom je bil popolnoma uverjen, da je Uršika najlepše dekle na parniku, toda tega ji seveda ni povedal. Tn vendar bi ji bil rad povedal. Toda spomni! se je. da je devetnajst let starejši od nje in da je njen j»tari »trie Tom, ki mora biti Vfgotovem oziru s?e njen vzgojitelj. Toda v tej ivlogi se ni počutil dobro, kajti vse vzgojevalno načrte bi najrajši vrgel -v morje — in da — kaj bi mesto tega najrajši napravil? Na to vprašanje si ni odgovoril. Mesto tega pravi kot kak učitelj:
—	Sploh pa nisi še dama. kateri je treba delati poklone, kajti si še veti no majhno dekle.
In teda j se ji bolestno skrči srce. In pri tem je mislila, kako bi jo bilo pri srcu, ako bi ji Tom rekel, da je najlepša, da ima oči kot zvezde in da so njeni 'lasje podobni sohu-nim žarkom. Njeno srce ji glasno utriplje. ko si je stavila to vprašanje. In žalostno si reče: — Pravi samo. da »»e.m dekle i-n dekleta so brez vsakega pomena.
In pri tem stopa molče poleg Toma čez krov. In sredi s/vojih misli naenkrat pravi:
—	Ali tudi ti delaš take poklone damam, stric Tom?
Tom f*" nasmeje rn potisne njeno -roko pod svojo pazduho.
—	.Ne. Uršika, tako peasni£ko se ja.z ne izražam. Potem pa tudi ne »meš pozabiti, da r*em tudi jaz živel osem let v divjih krajih in
da sem >am mak) divji. Sedaj se moram aopet marsikaj naučiti. Uršika ga proseče pogleda s svojimi žarečimi očmi.
—	O, ne. stric Tom, pmurm. osiani tak. kakoršen si. Ne bi te rada slišala, da bi-frovoril tako neresnične suvari.
Torn stiroie njeno .roko.
—	Imaš prav. Uršika; te lažnjive komedije ne- bova uganjala, kaj ne, da ne?
Veselo mu prikima in tako iskreno, da mu prične srce divje utripati.
Nato stojita ob o-graji blizu jrodbe in gledata na morje. Toda pri tem ju je zmotila nAa dama. ki se je s Tomom zapletla v pogo vor. Uršika se takoj boječe umakne in sede na nasloniač. Vzame knjigo nn prične brati, toda brala je samo na videz. Tez knjigo je vedno skrivaj pogledovala Toma in damo. Bila je mlada in po Ur-Mkinem mnenju tudi zeho zelo -lepa. Imela je čudovito lepo obleko in zelo belo kožo.
Bolelo jo je srce. Ta lepa dama ni bila več dekle, temveč prava dama. In za Boga — kako je pogledovala Toma.
Uršika -e je ustrašila tega. pogleda, v katerem je bilo vpiliko, neprikrito poželje«nje. Zardela je, ne vede. zakaj, toda rvedela je. da be je ta m'ada dama sc tem pogledom prodala.
Prestrašena vpre pogled v knjigo in se ne upai vstati. In najrajši bi točila grenke sotee.
Takoj pa pride Tom zopet k njej. Tudi Tom je videl ta pogled •— in ni vedel, kaj naj počne. Skoro odurno se je od nje poslovil in sedel poleg Uršike. Kako prijazno mu je bilo, ko je zopet gledal j njene oči in bil je zopet dober in ljubeznjiv proti njj. In Uršika otrese vseh. skrbi in mučnih misli. Zakaj se je žalostila? Cčtiidi je bila še dekle, stric Tom je bil ž njo dober in prijazen. In tako bo tudi ostal. či*to gotovo.
Dama. katero je Tom tako kratko odslovil, z a niči j ivo pogleda za njim m ne pridruži skupini dam. ki so se tudi ozirale za Tomom. Med seboj .so na videz govorile tzelo prijazno in vendar ni niti ena privoščila drugi enega Tomovega pogleda, ene njegove besede. Vse to ga skrivaj opazovale. Bil je v resnici zanimiva postava, nazaj-nimivejča na parniku. Kako krasno .postavo je imej; kako ponosno je nosil glavo, kako neprisiljeno se je gibal. Nič ni bilo čudnega, da je vsaka -zgubila na njem svoje sree. Samo škoda, da se je vseh tako izogibal. Vedno se je vsake rešil s kako šalo. kadar je postala že preveč vsiljiva. Kaj vendar je imel na tem mladeim dekletu, s katerim se je vedno raizgovarjal, proti .kateremu se je v vedno obnašal tako uljudno rn do**tojno?
Da. vse so bile Uršiki nevoščljive. Nek vzrok je moral biti. da ga ni bilo mogoče raniti, da je bil f vedno dobro zavarovan proti vsem tako spretnim napadom. Da ni dajal nobeni »zmed njih prednosti. so vedela, kajti vse so ga vedno «eto dobno opazovaJe. Samo proti temu malemu dekletu v priprosti črni obleki je bil popolnoma drugačen.
Toda mino ga je imemovaVa stric Tom. Ali je bil v resnici njen stric? TSidi Uršika ni imela za nikogar oči. kot .samo zanj terse za druge gospode ni zmenita. Samo svojega strica Toma je vedno pogledovala. z zažerečimi očmi.
O tein-eo dame nekoliko klepetale, kadar so oba opazovale, ka-lfv sta zaupno jrovarila med seboj. Videle so tudi, kako je Tom, ko je bil prme&en čaj, izbral 2» Uršiko najboljše stvari in jih položil na nje«n krožnik.
Kako rade bi videle, da bi tudi njim tako strege.l. Tmla za nobeno drugo ni imel očesa, kot samo za njo.
Kat je bito med obema ?
Klepetanje, ki nikjer ne cvete 'bujnejše kot na kakem prek-•^pnorskermi ipanriku, je ratetega-Lo svoje umazane prste proti oben^a, ki nwt* ničeaar redelo o vsem.
Splošni gospodarski položaj v Združenili državah je še vedno jerko nepovoljen. Dežela stoji pred zopet ni zimo z milijoni nezapo-alencev, ki morajo dobiti javno podporo, da se preživijo. Vendarle opazaimo nedvomne . zna"ke, da se Amerika izkopava \<z d ep resi-1 je. Nato našli čarobne' fortnuie, ki naj;mahoma privede boljše čase, ali razne činjenice in sile delujejo neprestano v to smer. Ugotovil še je znaten napredek in vzlic •začasnim oviram.se je dosegel stalen ne'predek v smer go-spodadiskemu izboljšanju.
Tako na primer je razividno i/ statistik federalnega Labor departments. da se je zaposlenost v tovarniških industrijah povišala za 22 odsto tekom štirih mesecev do 31. julija in so se skujpne plače istočasno podvignile za 39 odsto. Sklepa se. da približno 2,500,000 nelzaposlenih delavcev je šlo na za*j nia delo. Od konca julija je izboljšanje nezaposlenosti odločno zaostalo, ali začetkom septembra ce je položaj zopet poboljšal. Pa še jako malo javnih gradenj je dejansko začelo, od katerih se pričakuje, da bo prineslo delo velikemu številu nezaposlencev.
j Povečanje industrijalne zaposlenosti in skupnih plač tekom prtih štirih mesecev nove vlade jc največje, ki ga pozna ameriška žgodoviiua tekom kake štirimeseč-ne defoe. Ali tudi to razmeroma velikansko povečanje 'zaposlenosti je komaj prineslo stanje zaposlenosti na ono, kar je bilo »v oktobru leta 1931. To pokazuje, kako globoko je padla delavnost v industriji od leta 1929 naprej.
Po ravnokar obelodanjeni vladni študiji je razvidno, da depresija 1929—1933 je bila najhujša izmed vseh dolgih kriz v tej deželi, začenši od leta 1800. V gospodarskih krizah leta 1833—43, 1874—79 in 1893—98 ni površina poslovne delavnosti nikoli padla pod 80 odstotkov normale. V juliju 1932 pa poslovna delavnost j je bila padla na manj kot 50 od- j sto .pod norma I o.
V januarju leta 1931 je Census! Bureau cenii število nezaposlen-' cev na 6.050.000. Ameriška federacija dela je eenila število nezaposlenosti na 8,300.000. v januarju leta 1932 in na 12,730.000 v aprihi 1933. Do julija 1933 pa se je po cenitvi delavske fedracije število nezaposlencev •zmanjšalo na 11.573.000.
Skupne me^le pa so še bolj padle kot zaposlenost. Ako .smatramo normalno zaposlenost kot "100\ je indeks zaposlenosti pade Jod januarja 1929 do januarja 1933 od 95.2 na 56.6. Istočasno pa je indeks mezd padel od 94.5 na 35.8. To je po komplikacijah federalnega urada za delavske statistike. Mezde v tovarnah so padle od $11.621.000,000 v letu 1929 na $5,022.000,000 tv letu 1932. Istočasno je dohodek farmerjev padel od $11.918.000,000 na $5,143,000.000. Dohodek vse dežele je rastel oil 630.000 milijonov dolarjev v I. 1921 na 91.000 v 1. 1929. pa je padel do približno 52.500 milijonov dolarjev iv letu 1932.
Vlada se bori proti depresiji z raznimi sredstvi in tako imamo, vladno kontrolo industrije potom'
takozvanih kodeksov (NRA), pri-gojenje poljedelske produkcije k dejanskim potrebam dežele, pomoč onim, ki imajo hipoteke na farmah ali hišah, obširen sistem javnih gradenj. Ta in druga sredstva imajo pred »vsem poglavitni cilj, da se poveča kupovalnA"' sila dežele. Le taka večja kupoval-na sila more vzdrževati poljedelstvo in dustrijo. Od »vsepovsod se poroča veoje kupovanje, kar daje sklepati, da se kupovžlna sila' ljudstva povečuje.
Ekonomisti so zdavnaj pripo-znali, da minimalna mezda, ki naj bo zadostna za Vzdrževanje dleavea in njegove družine, je najbistvenejši pogoj "za kupovail-no silo, zadostno za vzdrževanje industrije, trgovine in poljedelstva. In ivlada sedaj prihaja na dan s podatki, ki to dok<atzujejo. V zadnjih letih smo prišli do tako odločno slabe distribucije narodnega dohodka, da je v isti najti poglavitni vzrok sedanje depresije. Na primer tovarniška produkcija v Združenih državah je v letih 1923 do 1929 narasla za 10,000 milijonov dolarjev letne vrednosti. Od teh pa je le 600 milijonov šlo za mezde delavcev in 800 aa plačane nastavljence. Za surovine je šlo 3800 milijonov in druge stroCke. všteirši profite. 4-600 milijonov. Surovi dohodek korporaeij. ki upravljapo glavni del gospodarske delavnosti dežele, je rasel od 95,000 milijonov leta 1921 na 160 milijonov 1. 1929. Leta 1932 je padel na 80.000 milijonov dolarjev. Dividendi in o-bresti. .plačane od korporaeij. se je pove&al :za 100 odsto. od 3600 milijonov na 7600 v dobi med 1923 in 1929. Tekom iste dobe pa je narodni dohodek rastel le za 20 odsto.
Ra vno taki podatki pokab.uje-jo. kje zlo tiči. General Johnson. NRA upravitelj, je s svojo znano odkritosrčnostjo vzkliknil: "Imamo toliko dobrega v tej deželi, ali treba, da to dobro razdelimo bolj er>aiko in ga bo zadosti, da more »vsakdo, delati in oiti tako srečen, kolikor je to mosroče zx človeško birje".	FLTS.
Z A B 0 Ž 1 Č
Potujte v Slovenijo preko Havre z našimi osebno vodenimi izleti na modernem ek»presnem parniku —
"ILE DE FRANCE"
25. NOVEMBRA—16. DECEMBR \
a. 1 l
NA KRASNEM NOVEM PARNIKU
<<
U
CHAMPLAIN
2. DECEMBRA
Čiste, moderne kabine. Dobra služba. NIZKE CENE ZA VSE DELE SLOVENJE
Zu pojasnila in karte vprašajte pri naših zastopnikih
cTrerieK J&ia
; 19 STATE ST., NEW YORK, N. V.
žico obešen Wagner z zabuhlim obrazom Xa rešitev ni bilo več misliti, starčevo truplo je bilo že mrzlo. Preiskava je dognala, da .se je starec že dolgo p.ipraivljal lia samomor.
Pred samomorom je napisal o-poroko. ki ,priča, da je imel Wagner milijonsko premoženje večinama v inozemstvu. V oporoki .si je določil skromen pogreb in točno je tudi določil, koliko smejo za pogreb .potrositi. Potean je do-j bil nekje večjo množino etra. ki i je o njem kot biv:i lekarnar ve-j del. kako učinkuje. Napravil .si i je masko in. dve žičrii zanjki, kaj-1 vrv se mu je najbrž zdela pre-; slaba. Potem si je nataknil masko ! na obraiz in jo polil z etrom, ki ga je vdihaval, dokler ni bil že napol omamljen. -Končno si je pa iz-podnesel stol. na katerem je se- ; del in ob visel na žici.
SLOVENIC PUBLISHING CO.
TRAVEL BUREAU 216 WEST 18 th STREET NEW YORK, N. Y.
PLŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LI8TOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA PO-TC VANJE
ammawtf
SAMOMOR ČUDAŠKEGA STARCA
V Valticih na južnem Morav-skem je živel čudaški starec 80-letni Henrik Wagner, ki so vsi o o njem mislili da živi iz rok v usta. Hodil je v oguljeni obleki in privoščil si je samo toliko, da ni od lakote iranrl. Nekateri ljudje so sicer trdili, da je Wagner premožen. nihče pa tega ni prav verjel. Ljudi »e je starec izpgibal. le redko je spregovoril s tem ali o-nim človekom iz svoje najbližje okolice.
Neko opoldne, ko ga ni bilo kakor po navadi h hiše. se je zdelo to njegovim sosedom čudno. Mislili so. da je tzbolel, pa so hoteli t njegovo stanovanje. Ko se pa na trkanje in klicanje nihče ni odzval, so poklicali orožnike, ki so starčevo stanovanje odprli. Na ka.blju na stropu je visel na
Poročite se no "GLAS NARODA" vnjvečji sf-o venski dnevnik v Združenih državah.
11.	oktobra:
Ai»x;rt liaJlin v Hamburg Manhattan v Havre Aquitaiiia v Cherbourg
12.	oktobra:
Kuropa v Bremen
13.	oktobra:
Rotterdam v Boulogne
14 oktobra:
Rt* v lienoa
11«- de France v Havre
18. oktobra: Hamburg v Hamburg
tO. oktobra:
liri ni«-n v Bremen Siaieiuhun v Boulogne Olympic v Cherbourg Pariš v Havre el. oktobra:
St Louis v Hamburg Vulcania v Tret
lM. okt< l»i*a: Bert-nsraria v Cherbourg
25. oktobra:
IVutschland v Hambuf^ Washington v Havre
27 oktobra: .
Majestic v Cherbourg 28. oktobra:
friii opa v Rrfmen
Voleridam v Boulogne
Coiite di Savoia v Genoa 1. novembra:
S* w V« rk v Hamburg Aquilania v Cherbourg 4. ncvembra:
Volendnm v Boulogne Saturnia v Trst He de France v Havre 7. novembra:
I.r« nu n v Bremen
8. novembra:
Albert Ilallin v Hamburg
Manhattan v Hi-vre 10. novembra:
lfi'tterdam v Boulogne
IJ'.'rengaria v Cherbourg
It. novembra:
Milwaukee v Hamburg Hex v Genoa Champlain v Havre 15. novembra:
Hamburg v Hamburg l'res. Roosevelt v Havre
{ 17. novembra:
St^tendam v Boulogne I'aris v Havre It*, novembra:
Augustus v Genoa 22. ncvembra:
1 »eutschland v Hamburg Washinsrton v Havre
25. novembra:
Europa v Bremen Vffnd;un v Boulogne Conte <11 Savoia v Cenoa lie de France v Havre 29. novembra:
New York v Hamburg I"res. Harding v Havre Bervntiaria v Cherbourg
2.	decembra:
Vol*-rid;i m v Boulogne Vulcania v Trst Champlain v Havre 6. decembra:
Bremen v Bremen Albert Halliti v Hamburg Manhattan v Havre
3.	decembra:
Rex v Genoa 13 decembra:
llninliurg v Hamburg Pres. Konsevelt v 1 »'ivre 14. decembra:
I'aris v Havre 1 decembra:
ItcreiiKariii v Cherbourg' K uro pit v firemen
<*<-nt.- d{ Srvuia v Cenoa
20. decembra:
Peutsch!and v Hamburg
Washington v Havre
27. decembra:
New York v Hamburg Bremen v Bremen l*i«-s. Harding v Havre Berengaria v Cherbourg 31. decembra:
Pennland v Havre

(Dalja prihodnjič.)
i
BOZIC
v stari domovini
Brez dvoma vam misel na Božif vrne prijetne spomine in porodi željo, da bi praznovali praznike med svojimi sorodniki in prijatelji v stari domovini. Pridružite se enemu naših osebno vodenih Izletov.
•
Posebna odplutja iz New Torka: ALBERT BALLIN 9. decembra ST. LOUIS ... 12. decmbra
1 zborne železniške zveze od
Hamburga do Jugoslavije-
s171*>
TRETJI RAZRED TJA IN NAZAJ
Iz New Yorka do Ljubljane in nazaj.
Za nadaljna pojasnila vpraiajte svojega lokalnega agenta ali
hamburg - america line
BROADWAY. NEW YORK
VELIK BOŽIČNI IZLET V STARO
DOMOVINO
pod osebnim vodstvom izvežbanih Cunardovih potniških spremljevalcev na največjem in priljubljenem Cunardovem ekspresnem parniku
BERENGARIA
15. DECEMBRA
(PREKO CHERBOURGA)
Mr. A. Marcus, spremljevalec Mr. M. Ekerovich, spremljevalce
Prilika, da potujete s številnimi svojimi rojaki in uživate brezskrbno vožnjo. Prtljaga je pos a-na iz New Yorka naravnost tja. kamor ste namenjeni. Manj kot 6 dni na oceanu. Posebni nočni hitri v aki iz Pariza do vaše domov ne.
Slovita Cunardova kuhinja, uljudnost iu dosii prostora v kabinah bivšega Turističnega razreda za potnike Tretjega razreda. Kupite karte za tja in nazaj in prištedite denar.
PROSTORE SI TAKOJ ZAJAMČITE VPRAŠAJTE _ SVOJEGA LOKALNEGA AGENTA ALI
CUNARD LINE
A. MARK rs
25 BROADWAY
NEW YORK
KKEI« > V It'll
... SKUPNA ... POTOVANJA
in cene vožnji:
BOŽIČNI IZLETI se vrše na sledečih parnikih in kot spremljevalec bo vedno kak uradnik od omenjene družbe, ki bo spremljal potnike prav do Ljubljane.
ILE DE FRANCE--
BERENGARIA---
EUROPA-----'
BERENGARIA---
ILE DE FRANCE---
---25. NOVEMBRA
---29. NOVEMBRA
--15. DECEMBRA
--15. DECEMBRA
--16. DECEMBRA
Kdor se je odločil za potovanje v stari kraj to leto, naj se takoj priglasi in preskrbeli bomo vse potrebno, da bo udobno in brez vseh skrbi potoval.
PIŠITE ŠE DANES NA:
Slovenic Publishing Company
TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street	New York, N. Y. |
tiL,.,
k' "r ..