PROSVETA
Di
EXa—YEAR
jfjMO
GLASILO SLOVENSKE MAftQDNE PODPORNE JEDNOTE
-----------------------"■■■■ ^rnrnÊrnmimÊmrm^mmmÊmmmmmÊmmmKmmÊmmmmmÊmmmmÊÊmmmmm^K
rtÄTÄ^iÄL'TSS Chicago, HU četrtek, 6. februarji (February 6), 1930.
fat Mittag at
MST a. Uvtétli âh
Offlaa «I PeMkattoa t Mil InU Lavada)« Ava.
Baakvall 4H4
——
—
Laborilska vlada ne prizanaša bogatim sleparje«
IF
Ifta af
tfílijonaraki kraki, ki so )i dobiti jeklarsko industrijo pod svojo kontrolo, obsojeni večletno ječo
na
Ivondon. — Delavska vlada v Vngliji se ni prav nič obotavljati pri prosekuciji jeklarskega nagnata Clarenee Hartyja in ijegovih tovarišev, ki ao oslepa-ili angleško ljudstvo za več mi-Ijonov dolarjev a prodajo nič-rednih delnic. Harty je bil obojen na štirinajst let zapora, ijegovi tovariši pa od pet do solem let. Hitra obsodba je vsbu*. lila zadovoljiv odziv v Angliji n v drugih državah.
Od časa aretacije pa do ob-odbe Hartyja so pretekli štirje neseci. Ako se postopanje brit-ke vlade primerja a postopa-ijem ameriške vlade, ko so bile teku litigacije, civilne in kriminalne, proti osebam, ki so sku-ale ukrasti vladne oljne rezer-acije in so trajale več let, je asno vsakemu, da se angleška ustica ne igra s kriminalci in ogatiml sleparji, kot ae to dela Ameriki.
Sir William A. Jowitt, gene-alni prosekutor laboritske vla-le, je vodil prosekucijo mllljo-iarskih sleparjev do konca. Harty in trije njegovi tovari-i so osleparili angleško ljudstvo a več milijonov dolarjev s pro-la j an jem ničvrednih delnic. A-o bi se jim bila njihova nakana losrečila, bi postali kralji angle-ke jeklarske industrije. Stvar e je sedaj obrnila v drugo smer n bodo morali več let opravljati rdojlaln v, aaaUžkfiruapantkA, Harty in njegova grupa so i-leli kontrolo nad dvanajstimi eklarskiml kompanijami, ki so redstavljale kapital sto milijo-iov dolarjev. Njihov načrt je il združenje britake jeklarske ndustrije, ln ker so.se bali, da •odo njihovi načrti izpodietell udi nezadostnega kapitala za ako podvzetje, so pričeli Izda-ati delnice. Sodnik, pred katerim se Je vr-ila obravnava, je izjavil, da so ile njihove sleparije toajgoro-tasnejše od vseh drugih v zad-ijih petdesetih letih.
Mehiški roparji odnsali zlatega Jezuščka
Mexico City, 5. febr. — Ro->arji so splezali na glasovito iztefcko piramido v Cholull, dr-.ava Puebla, ln temeljito o-)rali Marijin kip na vrhu pira-nide vseh dragocehoetl. Mariji to vzeli zlato krono, jI alekli lragoceno haljo in odnesli tudi •Istega Jezuščka iz njenega na-•očja. '	-«v •
igredi
■ih v HUhHH
*eka gledališka dražba je oglaševala v 1 letih, da potrebuje delavce in odzvale oo)opetti-"oč brezpooelnlh delavcev
1'Hiladelpkla, Pa. — (F. P.) - Nič manj kot pet tiaoč delav-*v se je zbralo pred Leelie gle-ialiVem, ko je drušba dala oglaa t časopise, da potrebuje tk sta-za izpopolnjenje gledališkega osobja. Oglaa je dala s namenom. da si zaslgura reklamo, ' resnici pa ni potrebovala no-*ne pomoči. Brezpoeelni deUv Ji so bili razkačeni, ko eo izvabi, de jih Je drušba potegnila n preUli so izgredi. Poklkana je Hla policija, kateri ae je šele po *"lgem boju poerečllo raagnatl klavce.
Incident meče slabo luč na in-atrijske razmere, ki eo od dne d<. dni tniiernejše. Polldje Je bi-U te večkrat poklicana, da Je '"zganjala množlee pred tovarni, ki so prišle tja, da dobe <Mo Sodi se. da je v ssestu več kot št« tisoč brezposelnih delav-Nv,	j.
Država Nov York bt morda prodajala pijačo
V poetavodajl Je predloga aa 15-odstotno vino ln 6-odstot-no piva
New York. — Poslanec Lang-don W. Poet je pripravil v državni legislaturi predlogo, ki določa, da država sama izdeluje in prodaja pivo in vifto. Pivo sme imeti največ šest odstotkov alkohola ln vino 15 odstotkov. Poseben department v državnem oddelku zdravztva bi lahko "kupoval, uvažal, izdeloval in prodajal na drobno vina in piva v omenjenih mejah alkohola."
Post pravi, da njegov načrt ni v konfliktu z 18. amendmen-tom zvezne uatave, kajti amendment, ki določa maksimalno količino poldrugega odstotka alkohola, se tiče le "oseb", nikjer pa ne brani tega posameznim državam.
Izkorifičanje prodajalk
v verižnih trgovinah
Ženski biroj v zveznem delavskem depiu-tmentu je uvedel Študijo r delovne razmere v verižnih trgovinah, in je odkril žalosten položaj prodajalk
VVashington, D. C. — (F. P.) —Povprečna mezda delavk v pet in, desetcentnih trgovinah Je
«rouun irjfuv 111*11 je HaiWnU. R dolarjev pa teden. Ta-
* statistika, kije bila lMtm4l.
sestavljena na podlagi študije, ki jo je uvedel ženski biroj zveznega delavskega departmenta v osemnajstih državah. Biroju na-čeluje Mary Anderson.
Verižne trgovine so se pričele rapidno razširjati od svetovne vojne in vedno bolj izpodrivajo male trgovce. Profit! teh družb so ogromni in ss od leta do leta večajo. Prošlo leto je čisti dobiček verižnih trgovin znašal več sto milijonov dolarjev. Svoje trgovine imajo ne aamo v velikih mestih, temveč tudi po deželi, kjer so delovne razmere prodajalk še slabše kot v mestih.
Progra» organizacij železničarjev
Predsednik organizacije predložil glavne zahteve programa
MlnneapoHe, Minn. L (F. P.) — Nedavno se Je v tem mestu vršilo zborovanje lokalnih organizacij železniške bratovščine, na katerem je nastopil kot glavni govornik predsednik A. F. Whitney oi Brothertiod of Railroad Trainmen, ki Je predldži! program, sa katerega se bo bratovščina zavzela in ga bo sku šala udejstviti.
Program se savzemz za tee-nejše sodelovanje med železni škimi drušba in unijami, da « odpravi čezurno delo In se na ta način da prilika do saaluška brezposelnim železničarjem. — Whitney je dajal, da ni pravično, ako nekateri železničarji morajo opravljati čezurno delo. do-člm na stotine drugih postopa bras dela po mestnih ulicah.
Bratovščina bo nadaljevala i akcijo sa skrajšanje delovnika Danes Je več vzrokov, da se de-lovnik na železnicah skrajša na 4sst sr, kot Jih je bilo 1. 191«. ko eo želesnia»jf IzvoJevaH oeei ggtfSL
Vse države bi morale gledati da se zakoni proti otroškemu delu izvajajo, da ae bodo otroci upoeleni v industrijah. In da se aa ta način da priliko do zaslužka tram milijonom brezposelnih delavcev. Whitney eenl. da Je v ameriških Industrijah uposle-aih več kot dva milijona otrok.
Rusija obleče vse prebivalce enako
Moskva, 5. febr. — Sovjetska vlada namerava odrediti ceneho in standardizirano o-blačllo ln obuvalo snake vrste aa vae prebivalce; v načrt« ao tudi uniformne hiše, pohištvo In celo oblika jedi. Na ta način bi val člani ruake družbe prišli na eno stopnjo. Nihče M ae ne mogel pritožiti, da ae njegov sosed boljše oblači in ima boljše etanova-nje ln hrano. Ženeke tudi ne bodo več 'tekmovale v novih nmdsh. Kampanja za pesas-atavljenje ženske noše je še v teku.
Sovjeti spet priti skajo na Kitajce
StraJk na kitajski železnici
ra biti zadušen, zahteva Me-
*"J _
ftanghaj, S. fob. — Is Harbina poročajo, da je ondotni sovjetski konzul Melnikov na temelju navodil iz Moekve informiral mandšursko prpvinčno vlado, da mora biti takoj izvršena pogodba, ki je bila podpisana v zadnjem decembru v Kabarov-sku. »Kitajska mora imenovati delegate za spravno konferenco v Moskvi, 1cl se otvorl 25, februarja.
Melnikov dalje zahteva, da morajo mandžurske oblasti takoj zadužlti štrajk kitajskih delavcev na vzhodni kltajeki železnici, ki traja že par tednov ln ki je brez malega paraksiral obrat , železniških delavnic v s^flOflttflki- * ftte Ac
«ii ZM HAMAtfMa
ita meji ni ponovna invazija Mandšurije je gotova stvar, Če Kitajci ne Izvrše pogojev.
General Cang Huee-llang, governor Mandžurije, je včeraj apeliral na. centralno kitajsko vlado v Nankingu, naj se zgane in sprejme sovjstske pogoje, da bo enkrat konec neznosnega pritiska na Mandžurijo.
Predsednik Rnblo ustoličen v Mehiki
Mexico City, 5. febr. — Novi mehiški predsednik Paacual Ortiz Rubio je bil danes ustoličen z običajnimi ceremonijami. Bile so velike vojekše parade in druge običajne alavnosti. Glavno mesto ja bilo polno Indijancev v slikovitih nošsii, ki so prišli iz vse dežele. ProvisoriČni predsednik Gil, ki Je oddal vajeti, je bil imenovan tajnikom notranjih zadev v Rubio vem kabinetu.
Bombažaa družba
mE

111. As> al Osi. ». UIT, aetkariaad ae leb» 1*. ltli.
Yaaclj
STBV,—NUMBER 81
Mokrači nameravajo ustanoviti riiberalno atranko"
New Yorlt Dr. Samuel Harden Church is Pittsburgha, predsednik Camagiejevega zavoda, je 4. t m. aa zborovanju Asociacije proti prohibiciji pozival vse liberalna elemente na ustanovitev nova politične stranke, ki se naj inieauje liberalna stranka.
Church je rekel da bi nova stranka kmahi tika narastla, da v kratkem času > pomete lz jav-nega življenja Amerike s vsemi organlyacUaifti, ki tlačijo o-sebno svobodo, zlasti pa one cerkvene grvpd, ki skušajo na vse načina^ wpkoniti avoje verske in merah* nasore.
"ProhibiciJa nl edini zmaj, ki leži na pati »vebode ln napredka." ja rekai govornik. "Videl sem tiskane programe cerkvenih organiitoM, ki so dan in noč na delu v Washingtonu, da z novimi zakoni'prepovejo to-
bak, bol konjske zabavo ter jejo vaako nedeljah."
ksanje, javne dirke ln sploh
pless, vsako da popolnoma ubl-javno življenje ob

Kajaerjev av^#aračl ne
Bonn, Nemčija, 6. febr. — A-leksander Zubkov, ki je bil soprog sestre bivšega nemškegs cesarja Viljen^a,| katera je pred nekaj, messci Mrla, se zdaj namerava poročiti ^z brhke Ako natakarico ttlCbllna.
Komunistična kavama propadla v New Yorlnr
New York. — Kooperativna kavarna, ki je bUa v poaestl In pod Vodstvom komunist Mae organizacije, Je bankrotirala* Kavarno je prevzel nov lastnik, Leon Dobktn, IU pravi, da je kavarna v prejšnjih rokah propadla zato, ker se gostje preveč govorili is premalo Jedli. Novo geslo kavarne je "atanj ropotanja s ln več ropotanja s ln vUfcaml."
V šaaift Jlih iaat no-
W wwWHW awwii WWW»
b^AM flklaaea
■ "V^aaai^^wis '^RimHiHiv
Kvota "vssk dan an amor" ae dobro drži; gangežl ee streljajo, da je Veeelje
Chicago. — V zadnjih šestih dneh je bilo šest gangarsklh umorov v našem J+4čanskem meatu. Stavilo Je seveda povprečno, kajti včasl mine dan bres umora, drugi dan sta pa dva ali tri.
V torek, 4. februarja, sta bi-led va umora. Filip Marchess, ki Js bil znan policiji kot star gangež, ja bil ustreljen ob treh popoldne na cesti v bližini Javne šole, Lezlngton in Hoy ne ulica. Nekaj ur kasneje so trije "rsketlrji" obiskali grocerieta Jes. Bucbereja na njegovem domu, 2700 W. 71. St., In ga u-etrellll potem, ko Jih Je pogoetil z vinom la večerjo. Morfki so Izginili bras sledu v obeh slučajih.
Državni pravdnlk Swanson Je naslovB "ultimat" na policij-sksgs šefa Rusella, naj policija polov I oborožene barabe ali pa naj prhfoa, da je brez sposobnosti in brez moči.
"Nekaj je treba etorKi," pravi Swanson. Tako je rekel tudi ov prednik pred sedmimi
ar
ta delavke
Quebec. Kanada. — R. J. lu-tras je v legislaturi predložil predlogo, da ss delavkam v oblačilni Industriji plsčs enaka mezda kot moškim, ako opravljajo ista dela. Proti predlogi so takoj nastopili delodajalci s trditvijo, da bi tak načrt uničil oblačiln# Industrijo.
TskeUftas lad net rije v
Propaganda trueta MB elektrike
Trust se je asoral poslužltl propagande aa protakcljo evsjlh intersstov radi akttvae** beljševikov, je dajal Weadaek
Washington, D. C. ~ (F. P.) — Bernard F. Weadock, vele-propagator elektrarskega tru-sta, js te dni Izpovedal pred svezno obrtno komisijo, da je biil trust prisiljsn vstopiti v akcijo a propagando za svoja interese, ker so se štiri organizacije zarotUe proti njemu. Weadock je Imenoval Popular Government ligo, Public Owaer-vhlp ligo, People's Leg'lslatlvs Service in ligo Sb Industrijsko demokracijo v zvezi s jzaroto. Poskušal ja dokazati, da sa vsi zagovorniki ljudskega lastništva javnih naprav beljševlkl. Komisij t
se je posluševala soc. stranka 1 1016, In na katerem sta bila podpisana Carl Thompson, ae-tajnlk Public Ownership
Miarte p leal plamo predsedniku
Hooverjs, v katerem gs poziva, ssj nsstdpl proti komps-niji	__
New York. — (F. P.) — A. J. Muste, predsednik Konference za progresivno delavsko akcijo, je oposoril predsednika Hoover-Ja na dejanje Dan River Cotton Co.. ki Ja te dni znižala plsčs svojim delavnem sa deeet odstotkov. Ts družba obratuje največjo bombažno tovarno na jugu v Den villa. Va.
V odprtem piemu, ki gs je naslovil na predsednika, pravi Muste, da Je dražba kršila dogovor ki Je Ml storjen na koferend med tovarnarji ln Hoover Jem. da ne bo zniževanja mezd v tovarnah v tekoči Industrijski • preeljl. Nadalje pravi Muste, da ni Imela drutba nobenega vzroka za znižanje mezde, ker nje* računi pokazsjejo velike proflte Providenee. R. I. — Državni v prošlem letu.	Inšpektor Industrij v tej državi
Pismo vsebuj« odločen poziv Je te dni tsdal poročilo o smanj-predeedniku. naj pojasni, daU eo iznju aktlvnoeti v tekstilni in-družbe upravičene samovolno duetriji. Pred leti Je bila U in-trgati meada delavcem, ae osi- dustrija največje v državi In Je raje ee na dogovor, ki Je bil skle- upoeievels veliko število deUv-ajen v Wsskingtonu.'	, 1
je podpisal svoje Ime pod frazo?
"Vaš sa revolucijo", Ta fraza Je bila pogosto rabUeaa med člani stranks prod vojno, a sedaj se je ne poslužujejo več, ker Je prišla Is mode.
Takih malenkostnih stvari h je oprijemal Weadook, da bi u-stvaril med člani zvesne obrtne komisije vtis, da Je bil trust elektrike prisiljen, da braal svoje Interese, ker so njegovi nasprotniki agltlrall za revolucijo v svoji propagandi proti alek-trarsksmu trustu.
Pri zaslišanju Je prišlo na dan. da je trust uvedel prosekucijo oseb, ki so Imsle nadzorstvo nad mestnimi In občinskimi javnimi napravami. Citirana sta bila dva slučaja, Spau
Amoriška delegacija t Londonu pofcavsana?
Jé predfcšU kot do- __________
kument pisalni papir, katerega] konferenca ni sprajsla še nobe-
Senator Borah aondlran, le bo
aenat zadovoljen a mornaličnim kompromisom
Washln|ton, D. C. — Is pbor-ničnth krogov ae pomožni državni tajnik Cotton, ki nadomestuje Stlmaona, previdno potjpal senatorja Boraha glede raapalošanja v senatu s ozlrom na mornarlčnl kompromis, ki ga morda podpiše ameriška daMfcacija v Londonu. Predsednik Hoover in delegatje v Londonu hočejo vedeti, če bo senat pripravljen ratificirati novo pogodbo, ki jo podpišejo.
Ta incident potrjuje/prejšnjo vest ls Londona, da/ameriški delegatje na mornarlčnl konferenci niso edini med seboj glede svojega lastnega programa, kako daleč smejo iti s redukcijo ameriške flote. Veet ss glasi, da mornarlčnl tajnik A-dsms In dva senatorja —- Reed is Pennsylvanlje In Robinson Is Arkansasa — nasprotujejo ostalim delegatom, Id se baje na-gibljsjo na MacDonaldovo stran sa radikalno redukeUo krišark. Reed la Robinson ik neki sa-grozlla, da ssaat uvrša vsako pogodbo, ki onemogoči ameriški program sa gradnjo petnajatih novih krišark. Senator Reed je znan kot vnet zagovornik Jeklarskih Interesov. London, 5. febv. — MonariČna
nega koakretasga zaključka. Zdaj se prepirajo na privatnih MfàjÊlto* francoskem načrtu. Francija zahteva zase 100,-Hge, in Arthur Lefietiri aladnji ooo ton bojnsgs brodovja, ki
naj bo nekako merilo sa "potrebe" drugih pomorskih sil.
Premljer MacDonald Js včeraj apeliral na delegate, naj se požurljo, da bo kmalu kaj dela Izvrženega,
Prsšilklls
rrooMioi|a
v fllinolsH
Idingov v r v iaatt-
Sprlngfieldu In Roaaov lu. Trust Je poskušal vea, da bi nahujskal ljudatvo - proti tem zagovornikom in pri tem al šte-dil z denarjem.
Brozpotolaool f llfcodilti državah
Velika revščina ml dražisaml. stavbni IndsstriJI ja odstotkov
Štsvllo toa v prošlem lata, Sest
milijonov ton premoga Je bilo
na
trg kot I. 4928 ln trinajst ml-IIJonov ton vsč kot 1. 1927.
Več premogovnih drušb v 11-linoUro se v tem letu pripravi Js na zvišanja produkcije. V pre-,mogovnlkih Instalirajo stroje, kar pomeni, da bo veliko rudarjev izgubilo delo, dočim produkcija ne bo nič trpela. Odkar so začeli v premogovnike uvajati stroje, ae je produkcija atal-no višala vsllc manjšemu številu rudarjev.
- (K. F.) -Od tiaoč družin, ki ao bila prisiljene obrniti ss sa pomoč aa dobrodelne organizacije v tam mestu, jih Je več kot polovica izpovedalo, da Je brezposelnost glav-nl vzrok njihove revščine.
Mezde v Industrijskih padjet-Jih v vzhodnih državah se stal no padale v sadnjih rnseedh. Po-vprsčna ženska mezda Ja bila v začetku prošlega leta $15$ sds j Je padla že na 911. V latam so razmerju so ss zniževale mezd«* deieveem.
Bolezen v delavskih družinah Je drugI vzrok bedi. Tema so veliko krive neaanltarna stanovanja. v katerih žive dela vsi ter pomanjkanje aredetev za aabavo zdravil In zadostnih žfvIL
Največja brezposelnost je zavladala v stavbinskl Industriji, kjer Je več kot 50% delavcev bres dela. Aktivnost Je pojenjala tudi v čevljsrski in nekaterih drugih industrijah.
V prošlem ranih
gprlngflAd, lil. — Produkcija prsmogp v illlnoisklh rudnikih Js poskočila za veliko šte-
«000 krojaških do-lavoov zastavkalo
Unija izdelovalcev ftenelrih o-blašil v boju sa 40-ural teden-akt detovnlk v New Yorks
New York. — Več kot 25,000 delavcev ln delavk v industriji ženska obleke ln organisiranih v uniji International Ladles' Garment Workers je zastavkalo v New Yorku v torek. Benjamin 8chleainger, predsednik u-nlje, pravi, da ostalih 10,000 delavcev se odsove pozivu ns itrajk v par dneh.
Prvi dan stavke je potekel mirno. Nskaj stavkarjev je bilo aretiranih med raznašanjem letakov. Največ nagajanja ja s strani komunistične frakcije, ki ovira stavko. Okrog .50 študentov in študentk ,ii rasnih kolegijev in s universe Colum-bije ss Js ponudilo ss piketno pomoč*
Unija zahteva 40-urni delov-nlk v tednu, to js petdnevnlk, minimalno mesdno lestvico, prs-vloo do dela, pogodbenIkovo odgovornost sa delovne rasm^rs v vseh delavnicah pogodbenega dela ln odpravo "sweatshops".
Premogovnik v Panj
priés! i
mumstlon b aajglsbokejšl
premogovnik je v državi IM*
Pana, IU. — Assumption Goal Compsnijs ja pričela ponovno otoratovstl svoj premagavnlk. Sedaj je produkcija premoga * majena samo na lokalno uporabo, kakor hitre pa bodo vss priprave sa večjo produkcijo gotove, trdijo uradniki drušbs, si bo polsksla še druge trge ss svoj premog.
Ts prsmogovnlk js bil pred neksj meseci prodan na javni drašbi omsnjenl družbi. Premogovnik sega v globino 1,100 čevljev in Js najglobekejši v dršav! Illinois.
Delavska iola v
Severni Karollnl
Organtslrala jo be < čiteljsks federacija
Jefferapii CHy, Ms. . Rudniška industrija zaznamuje najnižje število eeereč v svoji zgodovini v prošlem letu, kot poro-če državni rudarski depertment.
Skupna število smrtnih nesreč je it, 1 v premogovnikih in pet v železnih rudnikih. Rudniška Industrijs v Mlssouri-Ju u posluje 11,000 rudarjev.
Produkalja v premogovnikih In železnih rudnikih se Je zvl-Isls v Isnskem letu sa več tiaoč toa glasom poročila državnega rudniškega Inšpektorja (Frank Peniva.
Največje število nesreč, ga. v zgodovini rudarska industrije tej drže vi Je bilo I. 1000.
Md. -r (F. P.)— Poletna šola sa delavke se bo letos atvorils v Ardenu, N. C. Načrti so šs gotovi la vodstvo šole bo prevzels Louise Leenard, direktorica Ameriška učiteljske federacije.
Pod direkcijo Ameriške uči-teljske federacije se vsako lete organizira šola sa delavke, Id so uposlene v tekstilni Industriji. Pouk trs J s šest tednov In v tem učenke mnogo nsuče In sposnsjo svojo odgovornost napram svojim tovarišieam-delav-kam v Industriji.
Ekonomija, zgodovina Industrij ln dslavek! problemi so glavni predmeti. Ušeaje se nadalje poučuje v angleščini, dramatiki In govorništvu. Oelo bo financirala Ameriška učitaijaka federacija In druge delavske u-nlje.
Mary S. Barker, predsednica Ameriška učiteljske fsderaelje Is Atlante, Ga., Je našelnka šolskega komiteja za Južne država
Cevtjeraki dels%ci as spril asi-žavssjs sMsd
Lynn, Maas — Čevljarski de-lavei. člani Shoe Work ar s unije, so se uprli zniža vanju mezd od strani Lynn Shoe Manufae-turing Co. Dražba Jim Je kota. la znižati mezde ss dvsjset odstotkov, s Je namero opustila, ko Jp videla odločen odpor čev-ljarekih delavcev.
Ja

PROSVETA
THK ENI.K.HTKNMENT
CUJILO IM UmiNA lUtVINMB NABOOHE POUPOft-MB JKONOTS
^ hi#vcm matannšt	stflégfy
OffM mt ami
XarofelMS M Unk». 4rU»# (Uva» Chkacapl* 4» MM m Uto. IIN m poj Ma. HM «k rt Mai m CUaaf* ta CWo »7M m c*lo Wio. ILU aT Ml tata; m Mm»
AuborHption r*l«t for UnluB •nd ( im4i M M mt r~t CktoM" M* (ornea couatrin M.M por y «ar *|
(«MM Cfctaa«*) S^SS por |W|
Ml W
Maawv m vaa. kar l«a tUk ■ Maaii
PR08VETA
SM7-M Itoatk La*a4aW Ara.. CM—■,
MEMBER Of THE KEDEftATSD PRES«
Datum v «1 lopato*. fnwv	ki«Mi«. M pri « HM—t. 4* m it« ts m««aM	tnrr (Ju. 1141), IwUc MM i® S aei® ». ärn M VMI U* M Mb	¥ 7 MIW *l« w rt.
			
"Izvoljeni
•t»
Finančne in industrijske korporacije v Združenih državah bo večje in večje, bogatejše in bogatejše in Število posameznih milijonar-narjev, ki sede pri mizah teh korporaclj. neprestano raste. Na temelju poročila zakladni-škega departmenta v VVaahingtonu glede prejemkov dohodninskega davka je bilo koncem leta 1928 nič manj kot 45,000 milijonarjev v Ameriki. Danes jih je gotovo preko 60,000.
Okrog 600 multimilijonsrjev ima preko milijon dolarjev letnih dohodkov; 24 multimllljo-nsrjev Ima preko deset milijonov dolarjev letnih dohodkov in eden je, ki Ima sto milijonov dohodkov na leto. Ce so dohodki tako veliki, kako velik mora biti šele kapital, ki <JaJe te dohodke?
"Nesreča je," piše Briabane, "dJ imamo na vsakega milijonarja sto delavcev, ki so brez Sala, in zaslužka . . Dokler je le pet milijonov brezposelnih in nesrečnih delavcev med 120 milijoni prebivalcev v Ameriki, se to nič ne pozna In vse Je dobro. Prvih pet milijonov Je ~ lzvzemšl nekatere nesrečneže — najmanj sposobnih; to so večinoma starci, katere je Izključil od dela mrzlokrvnl industrijski sistem. Ti niso rebelni udarniki. Nevarnost bi pa bila, Če žtevllo brezposelnih naraste na drugih pet milijonov. In tretjih pet milijonov bi pomenilo katastrofo . . . Multimllfjonarski razred naj malo razmišlja o brezposelnosti delavcev ..."
Brisbane, ki je sam milijonar, se dobro zsvsda svojegs razreda in rszmišlja. On se ne boji petih milijonov brezposelnih, toda petnajst milijonov; brezposelnih pa že pomeni katastrofo za milijonarje.
Kaj pa delavec? Koliko je delavcev, ki se zavedajo svojega razreda In razmišljajo o svojih milijonih? —_
Še več kol stara teta!
Spet se moram pečati z očetom Trunkom. Pečati se moram osebno, kar je same nejzopr-nejle delo. Ce pa si osebno napaden, moraš o-sebno odgovoriti. Pred več tedni Je bil gospod Trunk v Prosvetl titullran s staro teto. Ta' naziv je bil na mestu. (G. Trunk sicervugovsr-ja, da je to slaba omika, Česar pa bi nk smel zameriti nam navadnim In neisšolsnim delavcem — on, visoko isšolsnl In vsestransko izob-raieni mož. ki je kljub svoji obrušenl omiki uvajal v "Amerikanekem Slovencu" živalska Imens za socialiste in svobodomlslece 1 Mi, ki nimamo visoke omike, si 4ahfco dovolimo kaj takega, nesšslišeno pa je, če se tako visoka zverina poniža med naa!) I* tipična stara, samska in terclalska teta, ki je vsem ljudem o-koli sebe v napotje in sebi le najbolj in katera v vsako stvar vtakne svjj nos. Je zmožna takih babjakovščin, s kakršnimi se «meši zvezda slovenskega katoliškega klerlkalicma v Ameriki —edina zvezda, ki še sveti na pustem klerikalnem nebu. Med omikanimi ljudmi Je 'stara teta' št premil izraz. Vse drugače bi ga tltullrall, ako bi imeli opravka z nJim.
C. Trunk Je v svojih klobasah, ki jih imenuje "kritiko." dve tretjini oseben. Zame je postransko, kdo piše v katollško-klerlkalnlh listih. naj bo Trunk ali kak Skunk, glavno je. kaj kdo piše. Glavna Je stvar, ne pa pisci. G. Trunk Ima pa največje veselje, če se igra s osebami. s pisci, ki pišejo v Prosveto. NJega naj-bolj skrbi. kdo piše, kaj so pisci In dopisniki, kje In koliko so hodNi v Šolo, če so kdaj Jedil In pili v farovžu etc. To Je zelo važno — za argumente proti evoluciji, socializmu, boljševl-škl Rusiji in za sveto vero. Ves njegov "he-he" In "hev-hev" se suče okoli oseb in pa okoli bajk, ki si jih izmišljuje na račun urednika in dopisnikov Prosvete.
G. Trunku ne gre v glavo, da ima Prosvete toliko dopisnikov In sotrudnikov. 2* pred par leti me Je obdolžil, da potvarjam dopise s podpisom "Old Moulder." Ko sem ga zaradi tega prijel. Je preklicsl. Zdaj spet prihaja s enako absurdnostjo. Piše. da so trije: Molek. Old Moulder In Tone Podgorlčan iz Qe\felanda samo v enih. namreč Molekovih hlačah. Hahaha! lzborno. bogme! Bila bi selo šepava šala. revna In nevredna visoko «tudlranega g. Trunka. ali to ni šala. Teta Trunk miall resno. Pravi, da Ima dolg nos In je "vse Izvohal."
tNešeOfveaj« v aadnji kokm.) \
Glasovi iz naselbin
JetteUfce aovestl .. I let pred Kristusovim rojstvom Joliet, III. — Le redkokdaj!fn obsega pet dejanj. Igre, ki se se čita kak dopis iz naše nasel-
bine, pa naj bo v enem ali dru gem časopisu. Vzrok temu bo mends, ker smo ns splošno preveč zaspani. Kar se tiše delavskih razmer, je iste skoraj nepotrebno opisovati, ker so tako gnile in slabe, da slabše sploh biti ne morejo. Kdor dela, dela le po tri ali štiri dni v tednu; kdor pa nima dela, ta ga tudi ne dobf, čeravno bi ga iskal z lučjo po dnevu, ko solnce najbolj sveti. Vedno nas tolažijo, tla bo boljše; seveda ne povedo, kdaj se to zgodi. Podobni smo Ribni-čanu, ki se smeje, kadar dežuje, češ, i?) dešjem je še vedno soln-ee sijalo.
Kar se tiče prohibicije, je pri nas tako kakor po drugih krajih Združenih držav. Sem In tam postane kaka oseba žrtev 18. smendmenta. Dne 19. januarja je priftel v neko pivnico neki Mehikanec ki zahteval žganja. Oditi Je moral, ne da bi mu bila že lja izpolnjena. Po preteku desetih minut se je zopet vrnil v spremstvu svojega pajdaša. Oba sta bila oborožena s samokresi. Pričeli so padati streli in zgle-dalo Je kot na soški fronti. Rezultat tega Je, da je bil smrtno zedet neki Hrvat, po imenu Bos-nak. Krogla js dohitela tudi e-nega izmed napadalcev v spodnji del telesa. Sedaj se nahaja v bolnišnici pod policijskim nadzorstvom, kot Je poročal lokalni list. V tem ozlru torej ne zaostajamo za dragimi mesti Amerike.
Smo pa v drugih ozirih toliko na slabšem. Iz vseh večjih naselbin čltam oglase In dopise o raznovrstnih prireditvah. Naj bo povedano še to, da nimamo nobenega vodstva, ki bi poskrbelo za sllčne priredbe. Pred nekoliko leti se je veliko trudil tukajšnji župnik, da bi povzdignil našo pesem, bodisi nabožno eli narodno. Ali ves njegov trud Je bil zastonj. !Ne morem pa reči, da nimamo moči, Iz katerih bi s«,dalo nekaj napraviti; le vodstva nam manjka. Ako bi se nekoliko potrudili in poučili naše naseljence o lepoti naše pesmi, sem prepričan, da bi se dalo nekaj doseči. Končno bi se še Čudili njeni lepoti kot so se v Fran^ji» ko je minulo jesen tamkaj nastopal pevski zbor Glasbene matice. Ta narod se ni mogel načuditl njeni krasoti, vsaj tako je bilo poročeno.
Tudi na dramskem polju ni nič boljše. Pred leti smo imeli tako društvo, ki Je skrbelo za dramatiko. Ker pa ee je vodstvo naveličalo In naplealo popotnice vsem tistim, ki so se zanimali za igre, je stvar zaapala in ostal! smo brez vsega kulturnega napredka.
fcellm opozoriti članstvo društva "Jolletaka zavednost," da bi mi šli nekoliko bolj na roke kot so to pokazali v mesecu januarju z ozirom na plačevanje asesmenth. Večina ai misli, de Jim nI treba tega pravočasno poravnati, češ, da bo še tajnik za-lotil. Takih članov Je bilo pre-tekli mesec 60, kar je presegalo nad 9170. Prosim več točnosti v bodoče.
Ferdinand Ferltn. tajnik.
igrajo na slovenskih odrih, ao večinoma iz sedanjega ali predvojnega čaaa. Vsi ljubitelji iger bodo dne 2. marca imeli priliko, da vidijo, ako je kaka razlika med ljudmi tedanje dobe in danes. Po igri bo prosta zabava in ples, česar bo dovolj za vse. Vstopnice se dobe pri članih "Prešerna' in stanejo 60c v predprodajl in 76c pri vratih. Torej ne zamudite te prve igre dramskega odseka "Prešerna."
Za pub. odbor., A. U.
O Igri
Chirsgo, lit _ V Chicagu se ni treba nikomur dolgočaaltl. ker je vedno doetl zabav, katere prirejajo razne podporne in kulturne organizacije. V nedeljo popoldne dne 2. marca bo tudi dramaki odsek pev. zbora "Prešeren" zabaval svoje poaetnlKe v dvorani SNPJ. »Priredi nam reč svojo prvo Igro "Plsutus", ki bo povsem nekaj novega na slovenskem odru.
Hnov Igre je stara še 22 sto let. Vrši ae na Grškem In v Siciliji In se tiče dvojčkov Plsutus«. I-gra bo pokazala, kaj se Je zgodijo t omenjenima dvojčkoma, o veliki zmešnjavi, radi katere nI poznala žena svojega moža, lju bica svojega IJubčka In ne sušenj svoj «pa goe poda rja. Tudi Krta ča Je bil tako lačen, da nI poznal svojega želodce In kd<? je njegov znanec. Is tega Js raz-t »dno. da bo igra nekaj smešnega Radi smeha se bodo tudi gledalci zmešali, da ne bodo znali, kdo Je ko. dokler ne bo kon-fuzlje rešene.
Igra bo zanimiva tudi radi te-gs, ker je bila spisana par sto
"Bunco party"
Kenosha, Wis. — Društvo "Ilirija" št. 38 iSNPJ priredi zvečer 13. februarja "bunco party" v korist svoje blagajne. Vabljeni ste vsi, da se gotovo udeležite te prlrodbe In posebno pa Člani. Nas vse veže enaka dolžnost, da se udeležimo priredbe, kadar se gre za društvene koristi. Pripomniti moram, da nI bila še nobena silvestrova zabava tako dpbro obiskana kcfc ob zaključku leta 1929. Meni se vidi, da ni lepših zabav kot so silve-strove.
Zakonski stan mora biti res meden. Tukaj sta se v kratkem času poročila dva para, in sicer Ivana Sustaršič in Jože Horvat ter Neža Penca in Jože žerjav, ki so vsi člani našega društva. Vsem izrekam naše Čestitke. Delavskih razmer n? bom opisovala, ker je tudi tukaj brezpoeel-nost velika kot po celi Ameriki. Je res lepa prosperiteta.
Naj še enkrat uljudno povabim vse na našo "bunco party," ki se bo vršila v Loufs Robselovi dvorani. Iznenadile vas bomo z dobrim prigrizkom in morda Še I čem drugim. Prav gotovo vam tega poseta ne bo žal in tudi vstopnina je nizka. Vsak ima tudi priliko za kak dobitek. Kar pa je najboljše, je to, da je kaj dobrega za pod zob. Odbornica.
Detroltaka mladina ee drami
Detroit, Mich. — Delavske razmere v Detroitu do danes so še zmlraj pod ničlo. Na tisdče jih tava od tovarne do tovarne za delom ter zmrzujejo po cele, dneve brez uspeha, ker dela ne dobe. Z vsakim letom gre na^ slabše. In to se bo ponavljalo to^ llko časa, dokler se delavstvo no zdrami fn politično organizira. Delavstvo spi spanje pravičnega, poeebno pa mladina. Veliko brezdelje in pomanjkanje to zimo jih je pričelo dramltl ter so pričeli misliti in se politično organizirati.
Na zadnji skupni sejPsoc. klubov št. 114 in 115 nas je pristopilo 28 mladih in upam. da naa bo ostfla mladina posnemala. Sčasoma, ko dobimo nekaj ve$ znanja od starejših sodrugov, si bodemo ustanovili pa svoj mladinski soc. klub. Ostali mladeniči in mladenke, pridružite se nam.
Obenem poročam, da bo priredi! pevski zbor soc. kluba št. 114 "Svoboda" domačo zabavo (večertnko) dne 8. februarja ha 116 8lx Mile Road. Godba bo izvrstna, In vse drugo preskrbljeno. Zabave bo več kot dovolj. Vstopnina samo 25c. Vabimo vse, staro In mlado.
laahelle Junko.
nib časov. Naj omenim, da je dr. Mblaazi naš društveni zdravnik in je rodom Tirolee. Zdravniške šole je dovršil na Dunaju, govori dobro slovenski jezik, kakor tudi več drugih jezikov in] pozna dobro delavske razmere. On je zelo uljuden m dober zdravnik.
Da ne bo kdo mislil, da smo s tem zaključili veaeljaštvo v Can-tonu, naj poročam, da je naee društVo na zadnjih par sejah razpravljalo o maakeradr: v«ae-licl, Katero priredi 15. februarja V John Bandijevi dvorani. 1208 Belden ave., N. E., Canton. Že več čaaa se sliši, kako se bodo maske kosale za velike nagrade, katere bo društvo nakazalo/ Vse križem sedela, da bo U ma-skeradna veselica najpopolnejša. Igrala bo izvrstna godba pod vodstvom John Rockuep. Vstopnina je malenkostna, 66c za mo-»ke in 25c za ženske. Ker naše društvo šteje 143 članov v odraslem oddelku, je upali, da ne bo nikogar manjkalo na veselici in da pokažemo, da smo v resnici dobri člani SNPJ. Pričetek bo ob sedmi uri zvečer. Vabljeni so tudi ostali rojaki, stari in mladi, da se z nami radujejo.
Mihael tKriimančič.
Svatba In veselica
Canton, O. — Ker ni bilo že dolgo nobenega dopiaa Iz Can-tona. hočem jas nekoliko opisati tukajšnje življenje. O delu in nadlogah, ki tarejo trpina delavca. ne bom pisal, ker so po večini take kot drugod. Hočem rajši poročati nekaj veeelejšega Dne 26. januarja smo se tukajšnji rojaki, po večini člani društva "Canton" št. 315 SNPJ bc-šli pri rojaku Franku Gcrbecu —med nami je bilo tudi nekaj poeetnlkov Iz naše metropole, ClevOtanda. Omenjeni dan se je namreč civilno poročil njegov sin Henry z misa Štefko GerŽlnn.
Da Je bilo zabave dovolj, ae razume. Nadaljevala se Je še drugI dan. in sicer se Je svatbe udeležilo nekaj novih obrazov. Med njimi je bil tudi dr. G. Pao-lazzi s svojo soprogo In hčerko ter naš dobri znanec Iz Mlddle-braneha. O . Mike čok s soprogo ter Frank Dacar, naš tukajšnji gradbeni kontraktor. Z veseljem smo se razšli, Šeleč novo-poročencema obilo sreče in mede-
f i
Od zastopnika Sharon, Pa. — Na mojem zadnjem obisku Westmoreland okraja sem dbiskal tudi naselbino Claridge, dasiravno je bila pot težavna vsled ledu in hude zime. Tudi tukaj premogorovl ztf6 slabo obratujejo, po štiri dni na^teden. Ako bi ljudje dobro zaslužili, bi že nekako šlo, recimoi okrog $15 na dan kot jih bajš zaslužijo nekateri zastopniki. Za mojo osebo naj omenim, da ¿e mi tega še ni pripetilo tudi ne cel teden, dasiravno sem na agitaciji po 1^-16 ur dnevno*
izvedel sem tudi, da je dne 25. januarja zadela velika nesreča Kasteličevo družino. Nekdo iz Pleasant Valieyja je.z avtom povozil 23-letnega sina, ki se sedaj nahaja v bolnišnici. Mogoče izgubi nogo. Pozneje se je izvedelo, da je bil brezobzirni voznik neki Slovenec, ki se sedaj že nahaja pod ključem. On je ponesrečenca pustil na mestu nesreče v velikem mrazu in bolečinah in pobegnil. Njega, namreč ponesrečenca, je pozneje našel Balohov sin in ga odpeljal k zdravniku in v bolnišnico v Greeneburg. Pri tej priliki sem obiskal tudi našega farmarja Draftina, ki se nahaja več milj od Claridga. Za vsestransko na-naklonjenost vsem, ki ste mi šli
na rofo, najlepša hvala. Predno bo ta dopis zagledal beli dan, se bom še nshajal v Jdhnstovvnu, ako se mi med tem Časom kaj posebnega ne pripeti.
Anton Zklanšek.
Delo In zabava La Salle, III. — Ker imam dosti neprostovoljnih počitnic, naj nekoliko poročam iz naše naselbine. Sedaj se sliši govorica, da misli kompanija zapreti vse tri rove, katere je obratovala z Northern Union delavci. Rudarjem H torej priporočal, da ne hodijo semkaj za delom.
Kljub brezposelnosti prirejamo v SND razne zabave. Tako bo priredilo tudi naše društvo Triglav" št. 2 maskeradno veselico 1. marca — na pustno soboto zvečer. Prične se ob šesti uri 1n bo zabave dovolj za stare in m)ade. Radi tega prosim druge organizacije, da ne prirejajo zabav na omenjeni večer. V nasprotnem slučaju bi bili vsi na škodi. Ta večer bomo tudi videli, k4b bo dcfcil uro na 19 kamnov in cekin. Pridimo na< veseli co vsi, da bomo kot ena družina.
Vencel Obid, predsednik
"Vdova Rošlinka" v Chicagu Chlcago, III. — Da nam ne bo treba vedno gledati na slovenskem odru v Chicagu same drame, je dramski odsek kluba št. 1 JSZ sklenil za spremembo dati našim rojakom tudi eno veseloigro in 80. marea 1.1. popol dne v resnici uprizori tri dejansko komedijo "Vdovo Rošlinko."
Snov igre je povzeta iiz življenja neke vdove na Gorenjskem, ki /ee je hotela par mesecev po moževi smrti zopet poročiti, toda za drugega moža je hotela mladega in lepega in krepkega fanta, ki je bil precej mlajši od nje in ki je bil zaljubljen v njeno že odraslo hčer. Nadvse smešni so prizori, ko Ima Rošlinka snubce, ko napoveduje njenemu posredovalcu "romarju vseh božjih potov in tastopniku vseh svetnikov",' kako mora "pihati na dušo" njenemu izvoljencu, da jo pride snubit. Igra, ki mora pripraviti vsakega do smeha.
Vstopnice so Že v predprodajl in dobite jih pri članih ln članicah kluba št. 1, v uradu Prole-tarca in pri tajniku kluba. Cena je 76c.—Zapomnite si datum: 30. marca popoldne v dvorano
CSPS.	Pub. odsek.
■
6. FEBRUARJA.
i nadčlovek
Avstrijski učenjak fa. Konstantin Hconom. profesor psihiatrije m nevrologije na dunujtki umi verzi, je imel v driavnem psihiatrične „, instituu v New Yerku tanimivo predavanje o naprtil Um razvoju človeških moiganov. Učenjak med drugim izvajal:
Človeški možgani se stalno izpopolnjuj tako anatomično, kakor glede avojih funkcij Zdi se, da razvoj možganskih funkcij m pozna nobene meje in svobodno se more trd,ti da se bodo človeški možgani v teku časa udnii bolj izboljševali in pofinili. Svoje mnenu p^ piram z mnogimi preiskavami možgano\ M(ia nje generacije kakor tudi lobanj in mrtm. sHe sile nredzgodovinskega človeka in mož^ nov živali nižjih vrst.	™
Ako gremo od nitjih živih bitij do ¿love ka, vidimo, da se odlikuje vrata vretenčarjev v katero spada človek, ne samo po večji mot ganski množini, temveč predvsem tudi po ft nejšem sestavu možganov in po razlikovati novitt možganskih organov. Ta kvantitativni "prfraatek" možganov in napredujoče pofinje nje možganskega sestava v mejah določene vr ste imenujem progresivno cerebracijo ali na predujoč možganski razvoj. Ta napredujoč možganski razvoj je izraz splošno veljavne* prirodnega zakona, po katerem se vrši pri v^ živih bitjih na našem planetu splošno in ne-prestano stopnjevanje vHtfih duhovnih funkcij ali z drugim! beeedami neprestano povečava nje inteligence.
Napredujoči možganski razvoj ne pome ni le biološko kvantitativnega stopnjevanja U obstoječih duhovnih eposobnosti, temveč tud možnost nastanka novih duhovnih sposobnosti S tem se odpirajo razvoju Človeštva novi vidiki kajti upati smemo, da bo deloval zakon progre sivne cerebracije (napredujočega izpopolnjeva nja možganov) tudi v bodočih generacijah.
'' '<'-' • •	■ ■ ■ i i i 1,1 P: - • i
Za globljo presojo teh vrst bodi omenjeno da si je pridobil dr. Economo že leta 1907 odlič no znanstveno zaslugo s spoznanjem in opison spalne bolezni. Širši javnosti pa je bolj znai kot pionir letalstva, ki ae je udeležil z bratom; Wright njunega prvega poleta v Franciji.
Najviije drevo
Ustica uredništva
Dawson, N. Méx., Mary Bizjak. — Sporočite nam ime do-tičnega magazine^ ^^
Nova raziskana lita

Geološka odprava, s katero se je napotil znani danski raziskovalec Al vin Petersen v notra njost Grsenlanda, se je vrnila domov z važnimi znanstvenimi izsledki.
Njena odkritja, ki pomenijo toliko kakor odkritje nove, neznane dežele, so tem presenet ljivejša, ker jamči Ime Alvina Petersena, da so poročila docela verodostojna in v ničemer pretirana. Vobče pričujejo številni fotografski posnetki prav tako kakor drugi predmeti, ki jih je prinesel Petersen iz Greenlanda, da je ta dežela pravcati raj, katerega krasot nilpče.nc sluti. Pstersenovs raziskovanja se nanašajo v prvi vr«t} na okolico fjorda Scorw-byja, ki sega akoro štiri sto kilometrov v notranjost dežele. V zaledju tega fjorda je Peterson našel razsešno ozemlje, o katerem so menili, da je pokrito i večnim ledom in ki je bilo na zemljevidih označeno kot popolnoma neobljudena dežela. V resnici pa so to naravnost bo-gsto blagoslovljeni kraji. Flora ln favna v teh krajih je takšna, da nima v drugšh zemljah Greenlanda nobene primere. Nekatera pritlikava drevesa, ki niso v nobenem primeru višja od 60 do 70 cm, so tukaj naravnost doma.
Ena naj za ni mi vej išh Peter-aenovih najdb pa je neka nova vrsta telepatske rastline. Kakor sna no, imamo dve tropski rastlini, psjotl In jajs, «IJIh sok. nekakšne vrste mamilo, povzroča nenavadne privide. Te rastline, ksterih svojstva js preisksl Francoz Rouhler. imajo baje moč. da posredujejo do neke mere dar Jasnovidnosti. Člani petersenove elupedkije,
ki so navzlic njegovi zabrani srkali sok omenjene rastline, pripovedujejo o tem čudovite stvari. Sok rastline vsebuje neki alkaloid, katerega lastnosti velja še preizkusiti.
Se zanimivejše so živali te severne dežele. Na tisoče je polarnih lisic, belih medvedov in drugih nenavadnih živali, ¿1 jih kožuhi se zelo prodajajo in iščejo ter drago plačujejo. Petersen meni, da Je zaledje imenovanega fjorda dolgo iskano razmnoževališče belega medveda. Ta domneva sloni na predpostavki, da je raziskovalec na svojem potu srečaval samo mlade bele medvede. Podobng •je menda tudi s tjulnji, ki ao jih Člani skspedkije videl več deset tisočev. Petersen je tudi prinesel s seboj naRačene^a ptiča, ki ga je ustrelil na obali. Ta ptič pripada vrati, ki je doma samo v krajih, katere Je rasi-skoval Petersen. 2e zaradi fav-ne same bi bilo vredno kolonizirati to deželo. Petersenova raziskovanja se ne nanašajo zgolj na živalstvo in rastlinstvo, ampak tudi na geologijo. Raziskovalec meni, da so podzemski sakladi na Greenlandu vsaj tako bogati kakor površina te deviške dešele. Člani ekspe-dicije so ugotovili premog razmeroma Aizko pod plastjo zemlje. Poleg premoga ao v zemlji tudi rude.
Zdaj išče Petersen skupino interesentov, ki bi ee lotili Izkoriščanja podzemskih zakladov. Najsi Izpade to prizadevanje kakorkoli, eno Je še danes gotovo: Peteršen Jo dovršil novo znanstveno odkritje. Z zemljevida ho zopet (zginil bel madež. Id Je doslej nosil Bra-mešljlv napis; Terrg incognlta.
Velika evkaliptova drevesa v Avstralij zrastejo včasi do višine 470 čevljev (en čevel Ima 32 cm), kar Je za drevo uprav vrtoglavi višina. Pri tem pa je deblo razmeroma drobne ker le redkokdaj meri šez 10 do 15 čevljev v ob segu. Rdeče sekvicije tudi zrastejo sem pa tji do 400 čevljev visoko, toda njih deblo je znatn« močnejše.
Evkaliptovih dreves Je nekako 800 vrsi rasto pa izvzemši nekaterih, ki uspevajo tudi vzhodni Indiji in na Malajskem otočju, izključno samo v Avstraliji. Domačini goje ta dreve sa zaradi gumija, ki se tvori v deblu, in olja ki ga izloča listje. Poleg tega se dobiva iz njil Še tanin in les, ki je zaradi svojih odličnih last nosti tudi precej vreden. Uporaben je za vm kovrstne obrtne izdelke ln konstrukcije. E\ kaliptovo olje hvalijo, da pomiri živce, da je an tiseptično; posebno ga pa cenijo k;ot ugpežm zdravilo proti bronhialnim katarjem. Pravij. tudi, da nasadi teh dreves preženejo malarijo Ta vera je najbrž od tod, ker se močvirja, kje se zasade evkaliptova drevesa, kmalu osuši kar seveda uniči zalege moskitov. - Angleži 00 poskušali .zasaditi evkaliptovi dreva po mnogih svojih kolonijah, kar se jin je pa le deloma posrečilo. Se najboljše uspevaj) ta drevesa v Kaliforniji, kjer so se nekateri vrste že skoro vdomačile. Praviio, da je tamka, .neko evkallptovo drevo v 12 letih zrastlo za 7< čevljev.
SE VEC KOT STARA TETA
(Nadaljevanja.)
Slab vohač! Slab psiholog! Sicer bi mi moral dati kredit, ker mi poklanja več dela ka . kor ga izvršujem. To si naj zapomnijo oni, It bodo morda tožili urednika Prosvete, da je le nuh!	;
Toda jaz ne maram kredita za tuje delo Tako sem "prevzeten," da sploh ne maram no benega kredita od g. Trunka. Najmanj pa bo« pustil, da bi si g. Trunk dovolil tsko grobe šale na moj račun — šale, ki Jih on smstra u resnosti. Molek je Molek, Old Moulder je Old Moulder Um nekje v Trauniku, Mlch ,—om* no ga ne poznam — ln Tone Podgoričan i< Tone Podgorlčan v Clevelandu, katerega tudi ne poznam osebno, smpak vsi trije Imsjo val svoje hlače in vsak svojo glavo, dasi g. Trunku noče iti v njegovo gUjvo, da vse te tri glsve -in še doetl drugih povrhu—lahko mislijo enaka
Urednikom Prosvete. ni treba ponsrejsti dopisov; do danes jim še ni kaj takega prišlo ni misel. Prosveta ima dovolj dopisnikov in gih sotrudnikov, ki so vsi enega prepričanj In g. Trunk naj izve, da jih je vedno več!
G. Trunk z vsemi oetalimi klerikalnimi £ llčlnaml vred ima neko mentalno bolezen (>B al domišljuje, da svobodomirfec in socialiot nr more biti pošten človek — kakor ai domišlja da svobodomisleca "vedno nekaj peče" in druf* take bedarije. Ta klerikalna bolezen na* P^ nič ne boli. lahko pa vprašam g. Trunka deče:
Kaj bi vi rekli človeku, ki bi vas ksr os lepem in brez vsakih dokazov obdolžil. »V pišete rasne doplee v "Amer. glovenca" le J podpisujete s rasnimi Imeni? Povejte, i r r kako bi vi obsodili tega človeka?
I vaa
mislim, d* bodo pomrli v«! pred 05. letom In ker je Članstvo prišlo «e ns visoko «Uro«t. jih skoro Ishko rsčunsmo ns okroglo 500, ki bodo ns staro-onemogli UsU. l*ko bo, ako bo U pred-log sprejet, U sklad vedno prsten do dns, sko bi ps prišel pri. msnjkljsj, je gotovo, da bi bil rsspissn izredni asesment, ali pa bi mogoče gl. upravni odbor ns svoji seji odobril stalni izred-ni govišek asesmenta, kateremu je v pretežni veČini vse nasprotno, posebno pa mladina, katero v velikih slučajih še sedaj komaj držimo pri podpornih or-ganiaacljah. Jas se ne strinjam s tem predlogom. v Predlog It f. To bi bil samo-•tojen sklad, kateri se more napolniti do solventnostl po sako-nu d rta ve riUnols (vsaj mislim tako). Sedaj pa vtemimo to: Bolnik, star ali onemogel, po 66. letu dobi $1S0 letno. Lista onemoglih naj Vsebuje okroglo 500 članov, kar11 bi snesk) $60,000 letno. To se* vidi lepo In s tem bi tudi šlo, ako bi bila moja povprečnost prava. Sedaj pa poglejmo, kaj pomenijo besede pod črko V' tega predloga, da Inm gl. urad pravico rasplsat! izred-nl asesment ali pa lahko tvlša stalni asesmsnt. Tu te ml vidi, da moja povprečnost navedena tgoraj, ni prava, koliko sem od nje pa ne vem, ali asesment bo gotovo večji v blišnji bodočnosti kot pa po 26o.
Ker članstvo 8NPJ sestoji po-največ it druftlntklh članov In kjer je po navadi vsa družina na pri organitacljl, gospodar ps la eden, ki plačuje, al lahko ml. tlimo, kako bodo tiromakl prita-deti, kateri še s sedanjim ases-mentom komaj Uhajajo, pbeeb-no te, ako računamo na današnji delavski sistem, ker nas uboga delavca lspodrlvajo vsakovrstni stroji tako. da ti lahko vtak čas postavljen na cesto, ker bo stroj lavršil delo, mesto njega, po 46 letih starosti smo pa tako postavljeni na milost onih, ki smo jim pustili mlada in zdrs-va lata. Zasluftek se nam vedpo krči na vte načine, ali tivljen-ske pptrebščime pa lese j o gori tako. da ja dotti družinskih oče-tov, ki komaj izhajajo fte sedaj. Ksj pa še bo, ker se nsm obetajo še slabši čati v vseh otirlh?
Sedaj pa poglejmo malo našo mladino. Kako malo jo imamo pri n^i organizaciji; na verjamem , da Jo' Imamo 80 odstotkov in še teh ja doati, da so prt organizaciji tato, ker njih starši plačujejo tanje asesment. Ko odrastejo, gredo po t vetu In pu* ste vse skupaj, misleč, "saj asm mlad, mani nI treba tdlko plačevati, ali pa rajši stopim h kakšni smeriškl lnfturance kompanl-Ji" Itd.
Poglejmo malo na prlhodnjost naše JednoU, Kakor nam Ja tna-iio, se ds v Združenih državah vse obrniti in tako tudi temelji
SNPJ niso neispodbitnl. Iz tega razloga bi se dalo tudi tukaj kaj narediti, tako npr., akt» bi dobili na kakšen način dosti mladine, bi društva v angleščini začela rasti in stara bi seveda začela padati in omagovati. Ali ul mogoče, da bi nas v bližnji bodočnosti začela nudkriljevati In dobiti večino nad nami došliml Is starega kraja? Ako pride do tega, ali bi se ne dalo prenarediti marsikaj ? Mi se danes potegujemo za sklad sUro-onemoglih, fm bo prišla mladinu na površje, pa bo rekla: "Dajmo nekaj odbiti, da ne bomo iineli tolik asesment." Ali bi ne odbili ravno ta sklad In si obdržali skfcd izrednih podpor, It katerega bi plačevali samo nujno potrebnim? Vrhu vsega tega lahko pride, ko bo naš narod utonil, razgubll ter popolnoma poamerlčanll, da bi se naša Jednota združila s kako ameriško podp. organizacijo na način kakor te Je par slovenskih organizacij z našo 3NPJ.Ce bi prišlo do tega, kar ni izključeno, kje nam je zaslgurana staro-onctnofla podpora, penzlja?
Bratje In sestre, tu so vprašanja, ki prihajajo na 4>ovršjo in katera Je treba premisliti, predno bo prepotno.
Ostanem pri starem in sem nasproten iniciativnima predlogoma.	John Rugel,
tajnik društva 465.
Mati 14 otrok ae ratporočila
Waukegan, Ul. — Mrs. Bessle Dickson, 26 let poročena In mati 14 otrok, je te dni litošlla lo-Čltev od svojega soproga Omar-ja na temelju krutega obnašanja.
Bivll pffdMtaili vrtov s#«m svas» Tsfi la fis val vsruk rs fcapttslUm*, ti Ml v nevara» Man.
Frank Lukaaclcfc:
ZA NASE FARMARJE
Zdravljenja: Omenjeni ineek-ti so selo vztrajni, tato Imajo navadna sredstva selo majhen učinek nanje. Ako te vidi, da je kokošnjak okužen s temi paraziti, se morajo kokoši takoj odstrsnltl it kokošnjsks v kak nsvsden čist In posebno tato pripravljen kokošnjak. Po Južnih krajih Ja to lahko, ker se Ishko nsprsvl začasni kokoš-njsk lt blaga, starih vreč Itd. Perotnlna se more takoj prenesti Is okuženega kokošnjaka v precej oddaljenega novega za dobo deset dni. To prisili mlade parsalte do stradanja v ko-košnjaku In tako poginejo vsled glsdu.
Najboljše ps Ja Uk kokošnjak sežgati; ako ni dosti vreden Ako js pa kokošnjak še dober, se gs mora pa po dobi desetih dni UmIJIto desinfleirati, razkužiti, kakor tudi vse predmet* In naprave a kropom poparltl. Stene In špraaJ« ter nepritrjene deska pa raskuŠlti s sirov I i* petrolejem ali pa • katrancrvo p reparacije napravljeno it katrana la petroleja, »ploh naj se postopa na Ittt način kakor sem opisal pri rdečih pršlcah.
Kokošnjak> bi bilo dobro Isto tako poparltli In poleg tega Še desinfleirati, ds bi bil res čist In brez parazitov.
Zelo dober način, da ne bi mogli taki ali drugI slišal para-
ziti prihajati na našo perotnl-no, je napraviti grede, tako da bi aa ne tiščale na stene in ne podo. To se ps napravi na la način, da se grade obesijo jmkI strop, viseče na žicah in žice pa prepletene od ene do druge v sredi, da se prepreči majanje sem In tjs. Gnezda morajo biti bolj ko mogoče oddaljena od gred, Ako so gnezda telesna, Jih Ja vedno lahko raskutltl In sešgati iz njih staro slamo In Jo nadomestiti s sveto.
Po nekaterih krajih drlave Imajo šelesne k<»ko*nJake In za deeinfefceijo sapaiijo v njih nekaj slame, kar pomori vsy parazite In nato jih še dealnfek-clrajo t malo količino petroleja. Zelsenl kokošnjak! so veliko drsšji nego lasen! In so mrzli po zimi In vroči poleti, smpak zelo pripravni za dealnfekcijo In čisti. Mislim, da bi taki kokoš-njakl bili za nas nepotrebni, ker si lahke napravimo ceneje lese. negs In Ka lahko j>otetn ohljemo s poclnlfovano ploščevlno od t not raj, sko h<s*emo takega Imeti, pri kokoših s tskimi paraziti se pa postopa Isto kakor pri onih z rdečlnfi pršicsml. (0-pompltl moram še ds tudi perotnlna naksko poizgubl te parazite sams potom osamitve v. desetih dneh, ko Ja bila oeam-IJefca.)
mOBTlTI1
Razprave o iniciativi
Detvoit, Mich.—Na redni aeji društva št. 618 je navsoče čian-fctvo vzelo v pretres iniciaUvna predloga, predlošena po glavnem odboru. Navaoči člani omenjenega društva so bili skoraj soglasno sa to, da se apelira ua članstvo SNPJ, da naj glasuje proti obema predlogoma, ker niti prvi niti drugi predlog ne prinese Članstvu safteljene starostne podpore. Prvi predlog ni prav za prav nobeden predlog, je samo povišanje asesmenta enega ttarik skladov in ako bi bil sprejet, bi se delila podpora po priporočilu društev in društvenih odborov. Takih priporočil ali prošenj bi kar deževalo na glavni urad, in glavni odbor ne bi pri svoji najboljši volji mogel ravnati bratsko ali enakopravno, ker tisti, ki bi Imel več prijateljev in več privlačnosti, bi bil zmeraj prvi na vrsti. Clan-ttvu je lahko znano is preteklo-sti. koliko je bilo vika in krika, da se podpora nI delali enakopravno v Časti delavskih sporov In stavk in to bi ae ponovilo.
Predlog št. 2 ae le v toliko razlikuje, da bo sklad sam zase In da vssk Člsn plača 25 centov mesečno v ta sklad. Kar se tiče plačevanja starostne podpore, bodo morsll Člani ravno tako zaprositi za podporo in izpolniti za to pripravljene listine, kot v prvem predlogu. Bolj demokratično bi bilo, če bi se predlog It. 2 glasil ntprlmer tako-le: Vaaki član, ki' je tako nesrečen, #a doseže 66 let pod današnjo (lržavno upravo, ja deležen 10 (tolarjev mesečne starostne podpore, ps naj se nahaja v kakršnih raamerah Še. Da bi pa eden
I obli, drugI pa ne, bi se kmalu eklo: "Saj bi al on ali ona tudi lahko bolj preakrbala za stara leta."
Kar ae tiče povišanja ases-^ men ta, bi ne smela biti to naj" važnejAa stvar. Kolikokrat potrošimo 25 centov' po nepotrebnem in še več, tukaj ko bi morali atalno plačevati, te nam ps zdi preveč. Da nltta predloga zadovoljiva pri članstvu, je razvidno it razprav; malb je društev In posameznikov, da odobravajo predlotfa. Sedaj Je razvidno, kakšnega kozla bi konvencija u-ttrelila, ako bi sprejele kaj takega. Jn dosti delegatov se je o-grevalo, "da kar prec ustanovl-mo starostni sklad." Da smo to poverili glsvnemu odbotu, je za nas dobra izkušnja, se vsaj, članstvo bolj ssnlma In razpravlja o tem. Tega ni bilo pred konvencl jo; le sam ps tam je kdo omenil, večina pa je bila mnenja, bodo že delegati naredili.
Dobro bi bilo, da bi ta dva predloga bila daljšo dobo na raz-
iravl kot Jb določeno, In mogo-e bi sa lt rszprav dobilo kaj dobrega materljala, da bi potem fathko kaj boljšega dali pred Članstvo. Iz tata namena je članstvo gori omenjenega društva nasprotno tema predlogoma, ker misli, da bo mogoče kaj boljšega skupsj sprsviti. Ds bi podporne organizacije tadovoljivo rešile (a problem, pa ni mogoče, to Je delo države«" Podporne organi-zaclj^ lahko vršijo izobraževalno delo v to svrho in navajajo Članstvo, kako Ja treba voliti, če hočemo, da te U ideja uresniči In postane zakon.
Jdaaph Katar, predsednik, Joa. Karale, podpredsednik, John fikrbtna. tajnik, Martin Obed ^blagajnik.
Aguilar. Celo. — Razprave o
iniciativi ae bližajo h koncu. Kot ae meni vidi, ne bo Iniciatlea prišla niti na glasovsnja, ker ne bo noben predlog dobil zadosti podpore, in prav je taka Takih predlogov, kot sta ta dva, ne more noben pameten član podpirati, vaaj meni se tako zdi.
Predlog št. I rfl umesten, Meni se tdf, da Je dosti 6c plačevati v Izredni sklad, nad katerim Ima samo gl. odbor kontrolo. Is tog aaklada bo on dal podporo, komur se bo njemu zdelo, na podlagi predložene prnš nje seveda, priporočene od društva. Kljub temu. da bi društvo nekoga priporočalo v podporo it Izrednega sklada, še nI golov, da bo ddbll. Odvisen bo od milo-sti gl. odbors. Ml M rabili nekaj ob vez nega, toda ne tako kot Je. mali >g št. I V tem predlogu ae glasi, da M člani plačevali *6r eeečno sa starontnl sklad, za kar M bili oprsvkeal do f 10 ns
meaec. IVeštudirajmo U predlog natančno, morebiti ae bo nam kaj rasjaanllo.
Večkrat ae povdsrjs, ds Ima SNPJ 40,000 članov v odraslem oddelku. Po mojem mnenju je četrtina od 40,000, 10,000. Torej 40 tisoč kvodrov bi nsredllo $10,000. Glavni odbor pa je po-ročal, da je sedaj v jednoti 1*6 članov starih nad 66 lat, to Je takih, kateri bi bili upravičeni do starostne podpore po tem predlogu. Torej 186 krat 10 Je 1,860. Z drugimi besedami; gl. odbor bi prejemal meaečno v starostni sklad $10,000, ven pa bi plačal meaečno $1,860. Mesečni preoetanek v ta aklad bi znašal $8,140, v dveh mesecih $16,280 itd. Kaj bi ae počelo a tem preoetankom, tega predlog glavnega odbora ne omenja.
Gotovo bi bile kake obresti od tega denarja. Umevno je, da mora biti nekaj raaerve v ozadju, toda toliko se ne rabi. Človeku se vsiljuje mlael, da gl. odbor nt naklonjen starostnemu skladu (zakaj ne?), ker če bi bil, bi predlošll bolj sprejemljiv načrt. Meni se tdl, da bi bilo dovolj v ta sklad lOc mesečno od člana. In ker bi potem Izrednega sklada ne bilo treba, ali Če bi se vseeno obdržsl, bi bilo dovolj plačevati v ta sklad lc, ostale 4c bi pe pa preneaio v novi starostni sklad. Na U način bi bilo svl-Šanje asesmenta aamo 6c na mesec, In članstvo bi aa ne bilo tako preetrašllo. kot ae je. Povrh tega si pa gl. odbor še pridržuje pravico, da lahko zviša aaes., če bi se mu videlo potrebno. Seveda, kdor ima stalno dalo s stalno* plačo, lahko govori o velikih Izdatkih. ,	i
Nekateri dopisniki svetujejo, ris to bi ne smelo biti obvezno za vse, ampak proatovoljno. Ali mislite, da bi sa potem kdo vpisal v starostni sklad prsd 60, letom? Povem vam, da malo. Pred konvencijo se je oglasilo veliko tsgovornlkov ta ideje in akoraj vsak je rekel, da nekaj ae mora ttorlti, sedsj so se pa menda premislili. DrugI zopet pravijo; "Kaj pa ndadlna? Ta nt bo boki s pristopati v našo jednoto. Tem odgovarjam, da ja biki že večkrat rečeno, da lt starostnega sklada bi se podpiralo tudi trajno pohabljene. Ali nI mogoče, da se tudi mlad človek ponesreči in da ostane pohabljen tkozi vse življenje? To Je prazen Izgovor zaradi mladine. Kaj Imamo pa ml od atletike?
Povem te nekaj: Pred 80 leti tem začel delati v Trbovljah na Štajerskem, ne samo jas, še veliko drugih, in smo bili tudi mladi, a vseeno smo plačevali (ne plačevali, vzeli so nsm od ts-slušks) v psnsljskl sklad In bolniški sklad. Poleg teh dveh skla-dov so nam ssmcem jemali Še ta neki drugI sklsd, katerega Ime sem posebil. Fond se je rs-bil, ds ss js plačevalo ta nezakonske otroke. Kar Je bile nas bolj "zelenih," nismo imeli no-benlh koristi od tega fonda. In je nam bilo šal ta tists krajcarje. Drugi, bolj praktični In tat-posajeni, so ae pa aabavall, Ako bi bilo proatovoljno, sem pa prepričan, da bi ne bilo groša v tistem fondu.
Fakt Je ta, da staroatnega sklada nočemo, pa pustimo to težavno stvar v miru. Kar je tistih starih članov, bodo menda že toliko pametni In bodo pomrli, da nam ne bodo delali "trubla." Saj Imamo dosti mlsdlne. Samo malo manj bomo morali govoriti o bratstvu, katerega nam v prakal primanjkuje, pa bo ilo. Martla Kovač, član društva Ml.
ftMeepie, IH. — NI več mnogo časa, ako sploh nisem le prepozen, rad bi pa, da bi urtregtl članstvu tegs društvs št. 466 ter podsl psr besed proti Iniciativ-nI ms predlogoms, katera skoro nobeden ne podpira.
Predlog M. 1 ne more iehajatl s povišanjem 6e, kar ee računu Idr na člana, kajti okroglo 60,-000 flenov naa Je v jednoti In po lOe M zneslo $6000 It tega bl se moralo plačevati sa epidemija, priredne katastrof«, kar je skoro na dnevnem reda, kakor rudniške nesrsie, štrsjkl, po vodnjl, požari kakor tudi neere če, kater» puste članu samo golo življenje. Kje so pa potem stari In onemogli? KoHko M ae dalo plačevati a Umi $6000? Ker ae
ČET8V8K, 6. FEBRUARJA.
KM, KJER
(Isvirno.)
Trbovlje, 17. jan. 1930. To je dolina, položena od Sa pod K umom do pod znano Sv. snino, dolina, po kateri teče oz-tirna rudniška železnica, ki vodo savske struge premog ijhnih huntih. Ob Savi Je pral-:a premoga, tam ga opranega sipajo v vagone. Vsak dan na-jejo in odpošljejo v svet nsd
0	vagonov premoga, črnega, iketajočega te trboveljskega emoga. Zanj dobi družba miline, deklice Trboveljske družbe stejo na Dunaju, knapje v Tr-vljah pa hodijo mrkogledi in jtradani iz podrte bajte v poli-gostilne in temne rove, šteje-žulje na svojih rokah, ld jih asi nežno včasi robato polaga-na svoje otroke, ki Jim Je mla-st zatrta v to razkopano do-o. j
Koliko Je teh delavskih hišic kolonijah, koliko jih Je nebnih po ilovnatih pobočjih line, koliko se jHi je umaza-
1	umaknilo za Savo.... V njih iižine rudarjev trpijo In prega-ijo dan, uro, hvaležni za vsako
0	posebej, da je šla mimo, ka-r je šla: s hudim, z velikim a-majhnim hudim, samo da je , mimo.
Na desnem pobočju doline je evni kop. Premogovne plasti tako blizu površine, da je tre-le odkopati gornjo plast zem-in že lahko grabiš premog. To začeli že pred mnogimi leti. aj je vse to pobočje razkopa-, premog črpajo v visokih te-sah, v katere Je razdeljeno vse bočje. Težki bagerji rujejo in igajo premog ter ga sipajo v Spravljene hunte, po ftahtu jih istijo do temeljnega rova, po »m pa jih potem prepeljejo v »racijo ob Savi. Delavci na n dnevnem kopu^. silno trpe. leti jih muči vročina, pozimi az, ob vsakem letnem času pa priganja akordni sistem, ki uglašen na garanje, če Hočeš
1	zaslužiti ali ,če ne mara* zle-i na cesto. Ta dnevni kop ima lajemu tvrdka DukiČ i* Ljub-ne, tako da torej Trboveljska ižba neposredno nima kaj o-iviti s temi delavci. Stanovanja stanovanjskih koti j ns tem pobočju so kaj sla-
Mnogo je barak. V njih sta-jejo družine, pa tudi samci, ki se z vseh vetrov zbrali, da tro-
0	svoje sile v službi Duklča. biS Bosance, Datmatince, Pre-lurce, Srbe, dobiš študenta, šega oficirja, visoke uradni-— vse vprek. So to ljudje, ivši" ljudje tega ln onega po-ca, pa so zgubili mesto ln so kot dninarji delat na dnevni [> v Trbovlje. Tako imaš v
1	barakah hotelirja, ki je nad >jo vojaAko posteljo obesil »11-svojega nekdanjega hotela, jih zdaj ogleduje, preden gre at in ko ae ves črn vrača z de-domov. Bili so časi, ko ni poti Trbovljs, ne dnevnega kopa, umazane črne polti, ne aam-» «obe, tako tvanaga "puršen-nra," ne pijančevanja. Zdaj se
Ta služi sa kuhinjo, za spalnico, za shrairibo, sa vse. fcnano pa Je, da so delavske družine nsjobllnejto s otroci, ksr je družbi potreba delovnih sil. In čim več jih je, tem bolj ae gne-tejo za delom in tem cenejše so, tem večji so profiti tovarn, rudnikov in podjetij. Mnogo teh delavskih družin v tem enosobnem stanovanju s tremi, petimi otroci imajo na hrani in stanovanju še kakega purša, de laže živijo. Kakšen je potem zrak in kako natrpano je tako stanovanje, ni treba povdarjati.
Vzporedno s trboveljsko dolino Ifečeta ostali dve pranogovni dolini: na levi zagorski, m desni hraotniška. Izmed vsak treh
je zagorska dolina najbolj prijazna. Od savske struge sicer ni videti dosti. Dva velika kamnita hriba tvorita dokaj oaka vrata v dolino, ki je sprva široka in dolga, na desni s prijazno cerkvico vrh hriba, na levi- pa hrib Malovrh z gozdovi. Ta prvi del doline je skoro samo polje. Prav po sredi ps teče železnica do savske struge. Tam nakladajo premog na vagone. Zagorska dolina se pbtem zoži v kotanjo, v kateri leži vas Toplice. Tu je sedež zagorskega revirja. Od tod vodi rov v kotredeškl rudnik in rov kisovški rudnik. V Toplicah se obe progi iztekata v separacijo, pralnico premoga. Na levem pobočju je delavska kolonija petih vrst, pod njo v dolini leži steklarna, ki pa od zadnjega štrajke ne dela več. 2e poprej je rudnik hotel zabranlti obratovanje steklarne, ker stoji ta na rudniškem svetu, po katerem hočejo spleja-ti širokotirno železnico. Zato je stals steklarna tik pred ustavitvijo. Takrat pa je nastal štrajk — za podjetnika Je bil naravnost kot naročen. On je med tem moderniziral svoje steklarne v Hrastniku, v Rogaški Slatini (Sv. Kri«) in Pardčlnu (Srbija), razdrt maiinerijo zagorske steklarne ter jo odpeljal v ostale svoje steklsrne. Steklarno so zaprli in ko se je štrajk končal, je podjetnik mnoge steklarje upokojil, o-ttale pa razposlal po svojih tovarnah v raznih mestih. Kompaktna steklarska družina—kot je bila v Zagorju — Je bila razbita. Raztepli so se po svetu, nekateri v Hrastnik, drugi k Sv. Križu ali Paračin....
Trboveljska družba namerava koncentrirati vse svoje sile na zagorski revir, kjer je še mnogo premoga neizkopanega, dočim se Trbovlje polsgoma izčrpavajo. V Zagorju pa imajo že izgrajeni rovi dovolj premoga, poleg tega pa so v zadnjih letih z vrtanjem odkrili še mnogo novih premogovnih plasti, tako da je lahko resno računati s tem, da bo Zagorje postalo center rudarskega trpljenja, center proflta družbe in center premogovne produkcije v Sloveniji" oz. v državi sploh. Radi tega bodo modernizirali separacijo, kjer bodo takoj sipaN premog v velike železniške vagone, dočim so doslej v malih huntih vozin premog prav do postaje ter ga Um slpall v vagone. Zdaj giadljo širokotirno že-
ito napije za svoje feore gro-;teanlco od poeUje do saparaci-
Malo pomaga, za tleti čas o-' km nega sUnja vsaj. Potlej pa tako vseeno. Grenko je. S" Pa barake, v katerih stanu-» družine in ki so napol raz-te, tako da morajo ob dešev-m vremenu spati po odprtimi Iniki, da jim dež ne lije ako-razdrto streho naravnost ns raz. In tu imate majhne otro-dojenčke, porodnice, sUrčke, lične — kakšno Je higijensko inje, si lahko misliU. Tu ne žagajo nobena predavanja, ko zdrava in potrebna je snežit in nobeni nssveti in nsuki, »Unovanje mora biti tdravo, (»omagajo niti zakoni — družine morajo stanovati v ta-m stanovanju, 1(1 ga dober M A* za hlev svoji živini ne maral.
• Pa tako zvaae "GfcžaU!" r° J« velika sajava sUnovanj-» hiAa poleg električne centra-v kateri prebiva mnogo dru-- Hiša Je bila nekdaj Bteklar-kar potrjuje že Ime asmo, Ur i« kesneje opustili Ur sprs-«»II hišo % sunovanjsko. 8U-k«njs so mračna, oaka, zldov-H*no ln sUro, v mnogih sU-'»njih mora goreti luč noč In » da Je mogoče videti. Mnogo
je. Čim bo U gotova, bodo dvignili ln modernizirali tudi separacijo, odprli bodo nove rudnike ln sledišča.
Število zagorskih rudarjev se bo vsekakor moralo povečati, treba bo novih delovnih moči a« 11 pa jih bodo preeelili iz Trbovelj, kjer bodo produkcijo morali omejiti.
Kakšne eo plače radarjev?
Radarji imajo menda najtlab-Še plač«, ksr je delavcev v deželi. Sorazmerno z drugimi trpijo rudarji najbolj, plača njihova se ne oslra na to prav nič. Koliko zaslužijo? Mnogi toliko, ds koncem meseca sploh ne dobijo niti beliča od plače, ker Jim Je skoro vse odtrgano sa nakupovanje živil v rudniški trgovini. Da pa sploh lahko Izhajajo, morajo garati v akordu aa vse krlplje. Ni treba tu še posebnega priganja-nja a strani paznikov, ktžiner-jev ali ravnatelja, razmere aame in mezde priganjajo delavce bolj kot kaj drugega. Lafcko u vsak ¿as odpustijo, č« jim nisi všeč in ne nsT>ravlft dovolj, če Iskopljsš malo. dobiš pičlo plačo, poleg tega eo pa tudi varnostne mere U-ko slabe, da moraš često hiteti z vsemi silami, da si oalguraš
•Unovanj. ki obstoje Iz ene svoje tlvljenje. Temeljna plača
rudarja-kopača (hajerja) znaša krog 60—10 oz. 46 Din. Poletf tega moraš sam plačevati smodnik i. t d. In ssto morsš prekleto zgrabiti za lopsto »n kramp, živeti iz dneva v dan.
Zato ni čudno, če se je produkcija v zadnjih letih dvignila za 16—20%, dasi je število delavstva in delovni čas manjši kot pred leti. Delovni čas je krajši radi tega, ker delajo le dve tretjini. Lansko leto pa se je produkcija premoga v vsej državi spet snatno dvignila.
LeU 1928 je znašala produkcija premoga v slovenskih rudnikih v prvih 11 mesecij (jan.— dec.) 1,079.031 ton, leta 1929 pa v Istem času 2,002.214 ton, torej za 416,183 ton več!
Tsko nI Čuds, Če so dividende Trboveljska družbe sorazmerno z drugimi visoke in da mogočna palača Trboveljske dru#>e v Ljubljani stoji Uko trdno in masivno, saj stoji na krvi in žuljih ti-sočev bednih trboveljskih, zagorskih, hrataniškth, hudajamakih rudarjev....
Zdravstvu» oskrba
t. t* BT4T"V"'T «	«
delavcev
Nesanitarne razmere v klinikah, kamor pošiljajo poškodovane delavce
New York. —(F. P.) — Kadar poškodovani delavec išče zdravniške pomoči vjfclinikl kot zahteva državna odškodninska posUva, navadno dospe v prostore, ki ne spominjajo, da sU Lister in Pasteur kdaj živela. Sanltaclja je v teh klinikah nepoznana reč, govori poročilo odseka industrijskega sveta državne delavske komisarke Frances Perkins.
Člani odseka so našli klinike v Unementnih poslopjih, kjer je sanltaclja nemogoča. Operacijski in drugi zdravniški aparati so ležali zaprašeni na policah zraven neopranih in krvavih zdravniških uniform, na katerih so se poznali odtlski krvavih prstov.
Nekatere klinike so pod nadzorstvom Ujnikov, ki ne vedo ničesar o adraullstvu in pokličejo zdravnika le v ekstremnih slučajih. V drugih so morali poškodovani delavci čakati ure, predno so prišli ns vrsto. Mnogo klinik izdaja preddelavcem v Industrijskih podjetjih recepte za dobavo alkoholnih pijač, da Uko pridobe kllenU, se glasi poročilo preiskovslnega odseka.
PrlMHvs (asilosv v tasrikl Is Kanadi
Večina gsallcev Je orgsnlalra-nih. Nov lokal je bil pred kratkim uetaaovijen v Wa-nhlngtonu, Pa«
Washington, D. C. — (F. P.) — Ognjegasci v sedemindvajsetih ameriških in kanadskih mestih so lzvojevall zvišanje mezde za približno $200 letno v zadnjih petih mesecih, kot poroča glavni sUn International Association of Fire Fighters. Večina mest, v katerih so gaallcl lzvojevall višje mezde, Ima gasiltke unije, ki spadajo v asociacije.
V Philadelphljl so gssilci pred psr meseci orgsnizirsll kampanjo za pridobivanje članov v organizacijo. RezulUt je bil zalo dober, kajti gasilajcs unijs je v dveh mesecih dobile deveUto novih članov. V Um času se je tudi ustanoviU močna unija gaail-cev v Washington u, Pa.
Hotelirska dražba uaUvlla nov
Chlcago. — Art InatituU ne sme zgraditi novega poslopja v Grant perku, za kaUrega ja bilo dovoljenih pet milijonov dolarjev. Hotel SUvens kom peni ja je iztožile permanentno sod-nljsko prepoved gradnje novega muzeja, češ, da bi novo poslopje pokvarilo park — pravzaprav razgled iz SUvens hotela proti jezeru. Pravda se bo najbrž vlekla še dolgo čass.
Vladna ladjedelnica odelo« lis delavce
Boston, Mass. — Is vladne ladjedelnice v Charleetonu je bilo U dni otfalovljenih dvesto delavcev. Odpuščeni delavci eo naslovili protest radi skelje predsedniku Hooverju.
USTAVITE KAŠELJ!
vim
Sir Arthur Comb Doy Ut
□ □ IZGUBLJENI SVET □ □
(THE LOST WORLD) Roman
Kljub temu je dobro rešil profesor Wald-ron svojo nalogo: podal je splošnoumljivo in zanimivo poročilo o svojih nazorih o tem, kar imenuje zgodovino našega planeta. Poljudne predavanja je v splošnem najlažje poslušati, a upam, da mi profesor Waldron ne zameri (tu je zvišal glas In mu ljubeznivo pomežiknil), če pripomnim, da so obenem neizbežno 'površna In tudi zmotna, v kolikor se morajo prilagoditi umevanju neizobraženega občinstva. (Zasmehovalno odobravanje). Poljudni govorniki so v.bistvu le zajedalci. (Profesor Wald-ron protestira s srditimi kretnjami). Zadostijo samo lastni ničemurnost! ali si kujejo denar iz dela, ki ga opravijo njih skromni in množici nepoznani tovariši. Najneznatnejšl, v znanstveni delavnici dosežen novi podatek, skromen kamen, prispevan k zgradbi svetišča znanosti, je neizmerno več vreden, kakor neeamo-stojno poljudno delo, ki lahko komurkoli krajša čas. a katerim itak ne vs kaj početi, toda ne doprinaša nobene koristi. Navedem ta povsem jasna dejstva, ne da bi hotel ponižati osebne zasluge profesorje Waldrona, samo zato, ds ne pozabite na pravo razmerje ter ne zamenjate navadnega cerkovnika z velikim duhovnom. (Ta trenutek je zašepstal Waldron nekaj predsedniku, lri as js takoj napol dvignil In nskaj jako strogo pripomnil polsg stoječi steklenici z vodo).
A doati js o tem. (Glasno in dolgo pritrje-vsnje). Dovolite, da se lotim vsekakor bolj zanimivega vprsšsnjs. Iz katerih vzrokov moram jaz, kot pravi znanatvsnik, ugovarjati točnosti predavateljev Hi strokovnih izvajanj? To ae tiče trditve, glasom katsrs so izginili povsod na zemlji nskatari zastopniki živalstva. Pripomniti moram, da ns govorim o tem vprašanju kakor ljubitelj, ali, če ss tako smem izraziti, ljudski prsdavatalj, temveč raziskovalec, kateremu ne puati znanstvena veatnost, ds bi se oddsljil od nsdvomnlh dejstev. Zato pravim, da ae miatar Waldron zelo moti, Če trdi, da ni več tako zvanlh predzgodovinskih živali, In sicer aamo zato, ker jih nI nikoli oaebno videl. Te živali naj ao, kakor js rekel, nsšl prsdniki. Recimo, ds bi bilo tako, a ao vsndsr, če as amem poslužiti tega izraza, naši sodobni predniki, ki Še vedqo živijo z vsemi svojimi zoprnimi in grozovitimi Isatnostml. fis več: Ishko jih tudi nsjdemo, če bo imel kdo zadosti poguma, podjetnosti In vztrajnosti, ds poišče njih skrivsll-šče. Stvori, o katerih mislimo, ds so obstojsll edino v jurski dobi, pošaati, ki bi lahko pogoltnile naj več js ln najbolj divje sedsnje sesalce, hodijo šs dsnss po svatu. (Medklici; "Bedarija! Dokazati morata to t Odkod pa to vsats? To je vprsisnjsl") Odkod jaz to vsm, me vprašujete? Vsm to, ksr sem videl nekatere od njih z lastnimi očmi. (Ploskanje! Rjovsnjs in medklici : "LažnivecI") Jss da sem lažnivec? (Glasno In hrupno prttrjsvanjs). Zdelo ss mi js, ds mi nekdo očita laš. Prosim, goapoda, ki me imenuje lažnlka, naj as potrudi vatati, da ga lahko vidim! (Nekak glaa: "Tukaj je. sir t" In aku-pina dijakov dviga v srak nedolžnega, drobnega človeka s očali, ki ae besno otepa s vsemi štirimi). Vi sta ss mi upali reči, da lažem? (Ne, ne, sir! upijs obdolženec in lzglns kakor gaš* perček na odru).
Ca ae upa kdorkoli Ismed navzočih v dvorani dvomiti o resničnosti mojih nsvedb, veselilo me bo, povabiti ga na kratek pomenek po koncu predavanja I ("La*nikf") Kdo je to rekel? (Zopet dviga množica v «rak nekega pohlevnega človeka, ki as zsman divje upirs). Čakajte, da vam le prldsm do ftivags. (Petje v zboru: "Le pridi, Is pridi, ssm sama doma," ja prekini-lo za nekaj časa ta pokagsnjs. medtem ko je predaadnlk vstal in krilil z rokami po iraku, kakor da b| vodil psves. Profesor, ves žareč, i napihnjenimi obrvmi In nsšopirjeno brsdo, js popolnoma zbesnel). Vai, ki ao odkrili kaj velikega, so srečali isto nsvsrjetnoat, ki je vedno značilna sa nsdvomno bedasto pokoljenjs.
fenHBHHBMHBHSHHHHBHHMMHi
Ce vam razodevsjo velike resnice, Imate premalo razuma in domliljlje, da bi jim bili kos. Vi ate zmožni le blatiti ljudi, ki tvegajo življenje, da znanosti odprejo nove razglede. VI le preganjste preroke ! Galllej, Darwin in jaz ...
Vas ta ns hitro načečkane beležke niso v stanu podati vsaj približno sliko nepoplanegs divjsnjs, katero je zavladalo potem po dvorani. Dvignilo se je tako grozovito razburjenje, da so smatrale nekstere gospe za najboljše, da takoj pobegnejo. Se resni in doatojanatveni stari gospodje ao pobesneli prav tsko kakor štu-dentovska mladina. Videl sem, kako ao se dvigali možje z belimi bradami in žugali a pestmi trdovratnemu profesorju. Vas velikanaka množica je razgrajala, kakor da bi vrela v kotlu. Profesor je naredi! korak naprej In dvignil roka. Videti je bil tako ponossn, privlačen in moški, da ae je pod vtisom njegove mogočne postave In oblastnih oči polagoma polegel vea vriak in ropot. Hotel je menda zadnjič nekaj povedati. Ve? je utihnilo, da ga poslušs.
"Ne bojte se, da vam vzamem preveč ča-.sa," js rekel, "ssj aa to ne Izplača. Resnica ostane vedno resnica, is na tem nič ne izpremeni kričanje tolpe bedastih mladeniče v ter žal, moram dodati, prav tako bedastih priletnih gospodov. , Izjavljam, ds aem znanosti odprl nova vidike. Vi ml ne verjsmete (Plosksnje). Po-nujsm vsm torej dokass. Določita, prosim, snaga ali več izmed vas, ds preizkuaijo kot vaši zaatopnlki moje trditvsl"
Sumerlee, profesor primerjalne anatomije, visok, koščen, neprijazen atsr mož, ss je dvignil aredi množice poslušalcev. Rad bi — js rekel — profesorju Challenger ju zastavil vprašanja, ali ni dobil omsnjenlh podstkov tokom avojsgs pred dvema letoma izvršenega potovanja k izvorom rska Amazopke?
Profesor Challenger mu j« pritrdil.
V tem slučaju bi rad Sumerlee vsdel, kako je utegnil profesor Challenger kaj poeebnegs odkriti v teh deželsh, če ao jih že poprej raziskovali Wallace, Bates In drugi? Ksko bi mogli ksj prezreti ti priznani odlični znanstveniki?
Profesor Challenger je odgovoril, ds sa-menja menda Sumrlas Amazonko in Temzo, med tem ko je prvs vsekakor večja rska. Mo-rsblti bo zanimalo gospoda 8umerlssja zvedeti, ds obsega obvodje Orinoka, ki as, kakor js zns-no, nahaja.v zvszi z Amazonko, približno 60 ti-aoč kvadratnih milj sveta. Zsksj torej ne bi mogel človek v toliko obsežni pokrajini najti stvari, katerih ni vldsl drugi?
Sumerlss je odgovoril s kislim smshljsjem, da ss popolnoma zaveda razlike med Temzo In Amazonko. Vs predvsem, ds js v prvem slučaju stalno mogočs preizkusiti katerokoli trditev, dočim ns vslja to za drugo navsdsno reko. BU bi torej profsaorju Challenger ju jako hvaležen, če bi mu navedel zemljepisno dolžino ln širino onegs krsjs, kjer bsjs prebivajo prsd-potopns živali.
Proisaor Challenger je odgovoril; da ima svoj s vsroks, zamolčati vsa ts podatks. Bil bi pa pripravljen zaupsti — seveda pod pogojem obvarovanja akrivnoatl — vas to odbora, ki ga naj izvolijo navsoči. AU ns bi hotel gospod Sumerlee priatoplti k temu odboru, da prelsku-ai ns ta način ossbno njegove trditve?
Profesor Sumerlee: "Da, hočem.' (Urno-besno ploskanja).
Profesor Chgllsnger: "Potem vam jamčim, da vam izročim vas potrebne podatks, s pomočjo katsrih boste lahko našli ta kraj. Toda gospod Sumerlee hoče ugotoviti resničnost mojih nsvsdb. Zato sem vaekakor upravičen zahtevati, da bo kdo drugi ali da bodo drugi ago-tovili le resničnost njegovih posnejših nsvsdb. Ssmo na ta nsčln bi bils zagotovljena popolna qepristranost Ns smem tudi samolčati, da ho treba premagati nevarnosti in tsftkočs. Gospod Sumerlss bo nsdvomno potrsbovsl mlajša sopotnike. Vsbim torej, naj as javijo prostovoljci lM	(Halls srfheéeJM.)
Martin Aaderaon Nezft:
Ura Miijivt
Danski pissUU Martin Andsrsan Na« j« lani M. junija dovrftll svoj« ee. loto. Rojen v ubotnsm prodfnost-i« Kopontiatns kot «strti tsmsd «naj-stth otrok rovno dolovsk« ¿rutino, J« U otrok moral na svoj sstln poms-roti startom. Is proproat«*« 4*lav-es Jo postal svotovno tnan pl.st.lj Kakor so ajogoro novolo motns, vsn-dar Jo njocova olls v romanih Dvo njofovl stavni Soli srttsts o tom; sU to "Psllo osvojovaloe", ki ff« smo-»rajo «a najHoljkl socialni roman sv*, tovno tilarstura. tor roman M8Uns, ilovoSkl otrok", roman proloUrk« od dotlnjstvs do smrti, t romanom "Pslla osvojovalor" po «I Jo osvojil tudi trdno mooto v «votovsl Mtorsturl
V vaal OesUr-Vatrupu je velik praznik; botrtna ali svatbs — ali morda sad mina? Ne. vs-likiA vsakoletni žetveni prasnik je! Žetev stoji seveda še ns po. Iju, in nihče bi ne smol slaviti dneva pred večerom. Tods ve-nek) dansko ljudstvo s otokom se tansša na vreme in ns svojega boga: in kakor Je vajeno Jemsti pred jem ns dobre darov/ življenje. tako prsznujs tudi lat ven i praznik adaj, ko ao noči svetle in je poletje na višku. Kar Imaš,
Vae ao povabili, matador je višje vasi ln preprosto prsblval-atvo nižje vaal.
V veliki dvorani Sborovslnlos Je pokrIts miza za vsč ato ljudi; mize ne šibe pod peso jedsč. A še izdaleč nI prostora za vas hkrati. Pa js višji oskrbnik razdelil goste v skupine po nJSi položaju v človeški družbi — ds bi preprečil spopade.
Zs mize so se posodil oskrbnik is župnik, okrožni zdravnik in o-atsll uradniki okrsjs, dvs trije veleposestniki ln veliki kmetjo. TI tvorijo prvo skupino, kakor as pač spodobi. In vsi imsjo silne trebuhe; priznstl pa Jim Js tre-ba, da Jih polnijo ailno dostojno. S silno slsstjo Jedo, vendar ss jim prav nič ne mudi In ns povsem svoj nsčln ssde ss miso. Videti je. kakor bi asdell za mi-zami le Iz vljudnosti — aH pa mogoče domovini na ljubo. Posledica dolge vaje In vzgoje.
Zunaj pred zborovalnlco as nestrpno prestopijo 'prebivalstvo nižje vasi. cerkovnik in pri-stavnlk. Celo neki bajtar Ja med njimi — poročen a hčerko nekega kmeta. • t Vratove ietogujejo proti o-knora dvorane, ali ne body kma-
lu končali vlšjsvsščani. Najbolj pogumni al celo upajo v dvorano in s opaskaml zasmehujejo ona za mizami.
"Da, da, Hank Nielaen," Js dajal eden vslspossstnikov, "kar počsksj is. t Tudi za vaa bo še kaj ostalo!" Nato aa val sakro-hočejo, da odmsva po hiši — in jedo dalje i vso slastjo. Hans Nisi so n ps gre godrnjsti spet is dvorane k svojim Uudsm. "Ml kmstje držimo vsndsr vse pokonci!" prsvl.
Potem spst čakajo, govora o vremenu In vetru, o bogu in kralju — in čakajo. Čakanjem Jim dozdeva dolgo kakor človeško življenja, nestrpnim kakor so, hlepečhn, da bi vendar Že so-delovali pri početju v dvorani.
Spouaj Ob kolnici aa brfa«a>-nlco stoja polJaki delavci — kočarji In dninarji s svojim ženami — ksr v gručah. Prišli so prav zs prav le. da bi opasovali, kako bodo drugi jedli — ds bi ss ob njih slasti veselili. Tudi nje ao povabili — zakaj višji oskrb-nik ne potafci nikogar — toda šale aa drug dan praznika In na nasoljeno meso. Mogotcem v dvorani ni tega prav nič mar, tako da se Jim ni trste ničesar
* PROSVÈTA ^
bati, marveč se lahko brezmejno udajajo pričakovanju prihodnjega dne, sproti pa lahko občudujejo živiav višje vasi za mizami v dvorani.
Onstran na travniku ob vaškem ribniku pleše mladina. Vaa iz sebe je, ssj so tudi njo povabili — k tretjemu dnevu praznika, da pospravijo ostanke.
Notri za mizami so polagoma popustili oroftje. Veleposestniki in veliki kmetje se iztegujejo, koles ae jim, višji urdniki ae naslanjajo na mize in ai trebijo zobe po najnovejši modi ter tlačijo natrebke v avoje čeljuati; pri tem as jim vsakokrat p6gled nežno zamakne.
"Na, zdaj ae je pa treba le malo premekniti," pravi navae-zsdnjs zavaljen veleposestnik in as pretegne. "Moj bog, kako sem se naložil in nabil!"
"Da, čast bodi bogu!" reče vneto župnik in vstane. 2e stoji cerkovnik za njegovim stolom, da ga zamenja ...
Nižjevaščani' se vauJsjo v dvorano, šs preden so jim napravili prostor. Hrup odhoda hrumi kakor bojni grom iz dvorana, da ss oni s travnika pomaknejo do oken. "Ah, samo menjajo Ss!" zakličejo in se smehljsjo kakor bi se pravkar rešili velikega strahu
Viljsvačani preptAčajo svoj* prostore naslednikom s premišljeno počasnostjo, * dobrodušnim popustljivim raganjam njih vnetoatir "Da, da, «daj tudi vi lahko preizkusite Svojs moči; sa bo pač izkazalo;1" kdo Ja bil najbolj požrtvovalen v službi domovine! PrsV lahko Js biti v opoziciji in kritizirati; a zdaj doksžits s dejanji, vi dobri ljudje!" Ns odgovora jim, marveč as zadovolje a tem, da previdno prikimajo. Dovolj Js bilo bs-sed, zdaj si žele dejanj. Poprej pa upravnik šs zakll-na zdravje kraljti. Hurskllci obeh vssi se zlijsjo hkrati v en aam klic — šele potem js prišla ura za nižjevaŠČans.
Dninarji so napram tej skupini manj bojsrfjivi; akoro vsiljivo tišče svojs obraze v Upe na oknih in se rogajo brsz vsega strahu onim t dvorani.
In glej, nižjevaščani imajo res povaem drug fcačin, ksko početi s stvarjo. Pred obedom pobožno molijo — V smrtni tišini; potem a silo zgrabijo orodje ln z odločno kretnjo sežejo po jedači. Nimajo dolgoletne vaje prejšnje akupins, jesti z dostoj nostjo; ki si js priuči človek, čs ga mad jedjo gledajo vss oči prlaotntti. Usta odpirajo širše kakor je, če ae atrogo vzame, potrebno — a tam pa ni rečeno, ds ao bolj pošrsšnl mimo predni kov.
A videti js bilo tako; in nič čudnsgn bi na bilo, ko bi trstjo skupino zaslobelo sa prihodnji dan. Ko pa so ss v dvorani lotili celo sodov s naseljenim me-
Najbolj korajCni ao ai upali celo notar In aa pričali prepirati
"Boste morali pač potrpeti, dobri ljudje," Js dejal Haas Nielaen, tisti od psprsj. "Zdaj amo končno prišli mi na vrsto, in mi ssdlmo dobro, zakaj ml sedimo na svojih T' Privzdignil as js mak» a stola ter ae vsa zadovoljen udari! po zadnjici.
"Da, in tudi vaš čaa prida ns-koč, če ne tu, pa v nsbssti," Js dsjal cerkovnik a glasom, ki ss ga Js bil naučil od župnika. Vsi SS ferohočejo, da grmi, in jado z vso slastjo nasoljeno Poljski delavd pa ss vrnejo godrnjajo k svojim zunaj.
4Saj vendar ml delamo," govorijo med seboj..
•Zunaj na travniku plsAs jasna mladina In od aamsga veselja es nič ns čuti — aaj Ja povabljena k tre tj epi u dnevu praznika, na ostanke. Mogočs JI sploh ns bodo pustili nobenih
In; prasnik jd prasnik, pa naj »s bo s pojedino tako ali tako.
potem pa _ saj je čas
toplih dni in svetlih .noši; vss njive so sočneaslsns, vss meje so v cvetju. Saredi tega pač Je bodočnost mladine vsa v sijaju, ki ga nihče na more sa tarnal ti; zaradi tega plsfts neu t rudi j Ivo In posti starajte, da as atopajo za pojedino.
Mnoga imkdeaja nove mladine so šla praks zemljo kol obljuba lepše doba, ki Jo hstsjo nekoč izpolniti In
ne nismo izlsps imeli, kakor je ta, ki pleše po trati. Morda ss nam topot obeta izpolnitev, Prevedel MUs Klopčič.
ivodskl aaptaal Hssso Zottorotrom.
V eni naših odličnih cerkva Je poroka. Mnogo naših odličnih devic in gospodov, kakor je to običaj v velikem svetu. Pred cerkvijo ogromna mncftica ljudi in resen policist, ki mora paziti, da ne stopi v cerkev kak nepovabljenem
Starejšemu, korektnemu gospodu prijazna vnanjosti ae je poarečilp, da se Je preril skozi množico in prišel do cerkvenih duri. Policist ga odrine:
"Imata vstopnico?"
"Ne," pravi atarejši, korektni gospod. "Nimam vstopnice in ne poznam poročnega para, toda kljub temu bi šal rad noter."
"Brsz vstopnice ne ame nihče noter."
"Toda jas zahajam že nad trideset let v to cerkev k dopoldanskim in popoldanskim službam božjim. Me boate vendar spustili notar."
"Ali na ališlta, kar sem vam rekel? Brez vstopnice ne sme nihče brez izjem* v cerkev."
Petnajst minut odmora Korektni gospod stoji še vedno ty.
Končno pravi:
"Oprostita, gospod stražnik, koliko pa bo žanra?" -
"čez dvs minuti bo dve."
"Hvala. Rad bi vedel, če se vsm posreči . . ."
"Kaj posreči?"
"Ce aa vam poarsči dobiti drugega organista namestu mene. Jaz asm namreč Albert Lind-strttm ln moram skrbeti zs mu-ziko ip petje pri tsj poroki."
Policist je potianil gospoda Lindstrtfma v cerkev, ga spremil na kor in oStsl tam, dokler nI gospod spravil v tok godbenega aparata.
Takšsn mora biti policiet.
Čudovito Jsssrs Čudovito jessro leži blizu Murmanakega obrežja na otoku Kildenu v aeverni flualji. Naj. globlje mssto Ja lf> m, voda ae loči v tri pola: Do i m ssga sladka plast s običajnim rastjem in živalovom kakor po zemskih jezerih. Spodaj šs raztega kakih 10 m debel slan aloj, vsebujoč morske ribe, ki ne uhajajo v gornjo lego, še manj pa v dolenjo, zakaj ta js iatinlto zastrupi j sna. Tu so nekake žvep-lene toplice, vsekakor nastole iz takšnih vrelcev. Ob meji med najnižjim in arednjim skladom mrgoli škrlatnih glivic, Id as naslajajo s žveplenovodično kislino ter tako ščitijo višjo postat kakor tudi njsno favna Spričo znanstvsnsg» pomena, ki ga nudi ta kotlina, ja poslal dostop vanjo občinatvu prepovedan.
RAD BI IZVEDEL
za mojegla brata Anton Smrdel, doma iz Trnja pri gt. Petru na Krasu. Pred petimi leti ae je nahajal v Dodson, W. Va. Rojake prosim, ako kdo ve za njegov naslov, da mi to naznanijo, če bo pa on sam čital ta oglas, naj se prijavi svojemu bratu na naslov: Lukas Smrdel, 1228 E. 167 St., Cleveland, O—(Adv.)
ČETRTEK, <. PBBRUA&JA,
r*vj&mhsñbs?*¡
TAJNIKOM IK POfilUAis LJEM RAZNIH MAZNAN^
Pojasnilo društvenim tajnik« la psifljatsljam raznih nazn¿
V in IZ
JUGOSLAVIJE
PREKO HAMBURGA
» nstiml owaSrft
aRa vae
ta, ksksainakoti naznanil« | sakvale o smrti, tedaj vnelo j m vejte v pismu, aH želite nlačaa sgfals al kot aavafc
Aka Js ptisbčane kot m
—1 as hpasti ii aa^ 1— zahvale is ^
-tor aa tak
mnmwmm prisbčl brezpU^ Kadar pa kačeto bneti priuW, no salo vrsto rasnih imen | dragih stvari, Js pa to ogla«, a katerega m mora plačati, to t, lja m člane in aa aeHane. fe dalja velja lato ta« n r«« prireditve, vsssVea, shoda, Hi Vselej js trste povedati «11 ki
veet,"t¡

is kuhinj*
»198
(Vojni Ssvsk U SOMtoJ)
Iz law Yorki i* LjvbljtM il BiZlj
HITRO POŠILJANJE , DENARJA PO
NIZKIH CENAH
Zs psvrstaa dovoUmJa la «mes In-fomssUs s» obrnit« m »Suitsms
HAMBURG -AMERICAN UNH
s. mcsMAs AVL, csieass4
bolj aa kn|
la važnejši dd.0
da aaj bo plaču« aa prkbčl vss, karnkfc
vato. Isto toka valja m vm šn 0a nazaaaOa če ss koga išč«, k
-^P-^Nk prodaje, M
m JT^IXTboTS
kSUkoksai naj m tati prieWi da bsdsto sanj plačali Ta p, J®®®®	mdU ^K^f ker J
Co
ravnamo val, drnJUva, aaâi, ■ račafld la apiatiilštvs M Praska, da to ^silsistehi potom ravnata. — Filip Gsdin upravitoU-
Cena listu Prosvati
po 1. juliju 1929 ja:
Za Zdrai. države In Kanado |M
1 tednik la •.•••«« 'MHM.m.M» ti
S tedniki ta.. "ZZZZ 24
Za Cicero in Chicago je.... $7J 1 tednik In.......................6J
se vimaaamsi a—♦»»eessaa»ssssssss>«ss 1.11
Tednik aam ÉBjÉfc...............9U
Tednik v Evropo stane......U
Psitalns sa tednik v Evrope J
Ml IM v Evropo stane. Csna oglssom po dogoran.
UpmvHsU,
SLOVENSKA NARODNA P00
PORNA JEDNOTA izdaja svoje publikacije is i posebno Uat Prosveta sa korWi tor potrebno agitacijo avajl društev ln šlaastvs in za pnp» gaado svojih Moj. Nikakor* ns sa propagando dru(rih M pornlh organizacij. Vaaka ganizadja bna običajna ■ glasila, Torej sgitaterilai in naznanila drugih srgaaisscij In njih društev m na pošiljajo Usta

v tmuisko obit spaluoda bela
TU» vabila sa veaelice In akoda, vizitnlce,	knjig«, kola-
dtrK letaki itd. v iloventkem, hrvatskem, alovtfkem, češkem, nem-Bwm, angleikem jeziku in drngfli
VODSTVO T18KARNB APELIRA NA ČLANSTVO fiLNJU-, DA T1BKOVINB NAROČA V SVOJI TISKAKNI
Vm poJasafla daJs vsdstoo tlskarns. Osns zmsras, unljsko dslo prrs visto.
S. N. P. J. PRINTERY
2W7-59 So. Lawadala Avenue
CHICAGO, ILL.
TAa SB DOBS NA tMJO TUDI VSA U8TMEMA POJASNILA