RAZGOVOR S KS IG, IŠKA VAS, TOMIŠELJ
Kako bo s prepovedjo gradenj?
Z izgradnjo vodarne v Brestu se je prebival-cent III. varstvenega pasu (vanj sodijo KS Ig, Tomišelj, Iška vas) prepovedala gradnja hiš, gospodarskih poslopij, hlevov.
Vodarna sc jc v tem času razvila, vodo vseskozi črpajo in sicer 120 litrov na sekundo, to rcdno kontrolirajo in dosedaj vcxla še ni bila okužena, niti se v letu in pol še ni poslab-šala. Zaradi mestnega odloka o zaščiti podtal-nicc pa krajani nc dobe soglasja za gradnjo hiš. Tako prizadett* KS stagnirajo, ljudje se žc selijo v mesto ali pa gradijo hiše brez dovo-Ijenj, vendar s soglasjem KS. V tem varstve-nem pasu sc siccr izdajajo soglasja za nado-mestne gradnje.
Z namenom da ugolove možnosti za čim-prcjšnjo rcšitev tega problema, so se v Iški vasi sestali prcdstavniki mestncga in občinskc-ga komiteja za urbanizem, izvršncga svota in mcstnega vodovoda, torej vsi najbolj zaintc-rcsirani za rcšitev tega problcma.
Mestni odlok je kajpak strog, ker jc pitna voda vsekakor šc vedno prioriteta. Zgraditvi-
jo vodotesnih greznic bi porabili veliko več tinančnih sredstev kot za izgradnjo kanalizaci-je pri kalerih so stroški v začetkii večji, ker bi morali sproti črpati fekalne odplake.
Ureditev kanalizacije bi sodila v invcsticijo vodarne, ker tu ni denarja ga poizkušajo dobi-ti iz sredstev za sanacijo. Sedar>je slanje biva-nja in kmetovanja škoduje v(xlnemu viru, ka-nalizacije ni, v planih je uvedba le-tc na prio-ritetnem mestu, vprašanje pa je pri virih sred-stev.
Mtičan je pritisk na gradnjo, čcprav nc za široko, grc le za to, da se obdrži naravni prirast.
Zato.so sc prisotni dogovarjali o tem, kako bi z minimalnimi srcdstvi lahko omogočili li-mitiran razvoj, da bi sc do izgradnjc kanaliza-cijc pod določcnimi pogoji dopustila gradnja.
Problem jc, kcr jc odlok mcstni, pokriva šc vcč črpališč, ki so šc bi)lj problcmatična. Opo-zorili so tudi, da bo težko zajeziti pritisk na gradnio, čc bi bilc nK>žnosti zanjo sproščenc.
"    D.E.