Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, četrtek 16. julija 1936
Štev. 160. Leto X. (XVII.)
MARIBORSKI
Cena 1 Dni
VECERNIK
MnftrtM.ll> m I4-.II Karih«,. Goapoaka «L K / Talaloa uradaliWa 8440. UMU ama lakaja ruM nodalja la praznikov vaak dan ob V«. Mri / Valja maaafiao pujiaum v upravi aM po poiti 10 Din, doatavljan na dom 1* Din / Oglaal po oaniku / Oglaaa	dfcgk
t»r«|aia Mi ogla—I oddal »k »Mra- * LfuMJanl / Pofed 6ako««i ra«a* M. 1M08	77
JUTRA’
fttihuistti	ju	AStHiu.
Počakali smo, da se pomiri razpolože-nje in da se izčrpajo mnenja v zvezi z avstrijsko-nemškim sporazumom. Ta sporazum ni prišel iznenada. Vodilna evropska diplomacija je bila o poteku pogajanj dobro poučena. Navzlic vsemu pa so morda vendarle še bili krogi te di-plomacijev v dvomih, ali bo prišlo tako naglo do podpisa. Odmevi in odjeki so šli po vsem svetu. Kdo bi si mislil še pred letom dni, da si bosta Dunaj in Berlin podala spravno -roko. Ti odmevi pa so precej različni. Tupatam si cek) nasprotujejo. Sedaj, ko so prvi komentarji vodilnega evropskega časopisja že mimo, lahko zajamemo dve glavni, v bistvu na sprotujoči si oceni.
V	nemškem, italijanskem, madjarskem in avstrijskem svetu se skuša prikazati dogodek kot pomemben korak k zajam-čenju in utrditvi evropskega miru. Na drugi strani pa so se v komentarjih vodilnih listov drugih držav jasno poudarjala stališča o poostrenem evropskem položaju, o grupaciji evropskemu miru sovražne fronte in končno o trojanskem konju, ki ga je Papen privlekel na Dunaj.
Pri trezni, objektivni presoji položaja se opazovalec ne more ubraniti vtisu, da gre samo za spremembo hitlerjevske tak tike, ki pride ravno v trenutku, ko se zdi, da ima od tega Italija največ koristi in ko je težko izreči mnenje, kdo bo pravzaprav tisti, ki bo najbolj čutil račune tega spravnega avstrijsko-nemške-ga dogovora. Kdor pozna impulzivnost in brezobzirnost hitlerjevske propagande ter v skrajni fanatizem prehajajočo zavednost hitlerjevskih pripadnikov v Avstriji, ki so včeraj bili preganjani po raznih koncentracijskih taboriščih, ki jih bodo sedaj zapuščali kot občudovani mučeniki, bo težko tehtal nastalo situacijo drugače, kakor v tem smislu, da je namesto revolucije prevladala teza evolucijskega osvajanja avstrijskega ljudstva, da so se izbruhi puntarske vročekrvnosti in zaletov umaknili diplomacIJ-skj uglajenost; ter da sta čustvo in eksplozivnost nature morala napraviti prostora hladnemu razumu. Iz Berlina se že čujejo signali, ki namigujejo na možnost plebiscitarne odločbe avstrijskega ljudstva in ki primešujejo ostrega popra v jed, ob kateri so se doslej mirno in udobno gostili legitimisti, hajmverovci in drugi mnogorazlični strujarji, ki jih srečujemo v politični strukturi avstrijske zvezne države.
Res je, da bo tudi odslej obstojala Domovinska fronta kot edino priznana politična stranka, tudi druge določbe so še v spravnem dogovoru, ki govorijo v prilog avstr, interesom. Vse to pa ne more zabrisati občutka, da je von Papen, ki je kot katoliški eksponent Herren-lduba pripravljal v Nemčiji Hitlerjev režim, pripeljal na Dunaj trojanskega konja. Kaj bo mogoče ukreniti, če se nekega lepega dne iz tega trojanskega konja, kakor nekoč zmagoviti grški vojščaki v slavni Troji, ki so ji z zvijačo prinesli pogubljenje, usujejo razni Ha-bichti, Frauensfeldi, Rinteleni? Po vsem, kar je možno tehtati in preceniti, prevladuje vendarle tisti občutek, da avstrij sko vprašanje ni rešeno, ampak da je še vedno pereče, da se je vprašanje an-šliisa morda samo odgodilo in pri tem
y Huufbmm sta oHutfato Rusija ‘m
MONTREUX, 16. julija. Včeraj zvečer se je v vseli spornih vprašanjih dardanelske konference dosegel popoln sporazum, četudi se je prejšnji večer zdelo, da se bo konferenca razšla brez uspeha. Francoski delegat Paul-Bon-cour je vplival posredovalno, tako, da se je dosegel kompromis. Angleška vlada, ki je bila svoj prvotni pristanek napram Rusiji umaknila, je spremenila svoje stališče na prizadevanje Edena, ki se je zavzel za sporazum z Moskvo. Eden je dal angleški delegaciji nova navodila s striktno zahtevo, da se brezpogojno doseže sporazum s sovjetsko Rnsijo, ker bi morebitni neuspeh konference utegnil imeti najslabše posledice za vso evropsko politiko. Sporazum se je v spornem vprašanju prehoda vojnega brodovja 'skozi Dardanelske ožine dosegel v tem smislu, da se prehod dovoljuje vojnemu brodov-ju onih držav, ki se nahajajo v vojnem stanju ali pa, ki so soudeležene pri kakšni morebitni akciji Društva narodov. Prost prehod ima takisto vojno brodovje onih držav, ki imajo obveznosti napram Turčiji v smislu pogodb s Turčijo, ki so jih bili svojčas sklenili. To velja za sovjetsko Rusijo, katere vojno brodovje pojde lahko v Sredozemsko morje. Pri tem se je sprejela še določba, da Turčija lahko zapre Dardanele za prehod vojnega brodovja, če bi se čutila ogroženo.
PARIZ, 16. julija. Sporazum na dardanelski konferenci v Montreuxu se smatra kot velik uspeh Pavla Boncourja in njegove posredovalne taktike. Francija se čuti pomorsko v toliko v prednosti, da ho francosko brodovje lah ko vzdrževalo direktne stike z ruskim brodovjem v Črnem morju. Doznava se, da se Italija in Nemčija ne bosta povabili za pristop k dogovoru v Mon-treuxu. V diplomatskih krogih so prepričani, da se je angleško-italijanska napetost sedaj še povečala z italijansko-sovjetsko napetostjo, ker se bo sedaj Italija čutila v vzhodnem delu Sredozemskega morja ogroženo po sovjetski Rusiji.
LONDON, 16. julija. V konzervativnih krogih se povdarja, da je ravnal Eden na lastno pest. V krogih britanske admiralitete se opaža veliko razburjenje ter se tolmači pristanek na moskovske pogoje, kot indirektna oslabitev angleške pomorske pozicije v Sredozemskem morju.
SeuMuipke vesti a o&toiihri Adis Meh
iu Ua&ktut let	uaALš»aCSia
DJIBUTI, 16. julija.V teku zadnjih 48 ur krožijo tukaj najbolj senzadjske vesti o dogodkih v Abesiniji in besni gverilski borbi, k! da so Jo Abeslnci pričeli proti Italijanom na vseh področjih. Po teh Še nepotrjenih vesteh Je položaj Italijanov vse preje kakor zadovoljiv. Kakor se glasijo vesti so Addis Abebo obkolile močne skupine abesinskih prostovoljcev tako, da se je Evropejcev v mestu polastil strah in panika. Baje so se Evropejci umaknili in zabarikadirali v posameznih poslaništvih. Drugi del prostovoljcev ogroža baje Harar. Nadalje _*e širi vest, da je maršala Graziania neki Abeslnec ranil oziroma ubil. Italijanska kazenska ekskediclja, ki Je bila odposlana v provinco Dahimi, Je baje postreljala 300 Abesincev v osveto radi umorstva Italijanskih letalcev, da se na ta način ustatuira svarilni eksempel in da se abesinsko prebivalstvo ustrahuje.
RIM, 16. julija. Z ozirom na težak položaj Italijanov v AbesiniJi, o čemer piše inozemsko časopisje, se v rimskih krogih te vesti odločno demantirajo in se označujejo kot plod bujne domišljije.
tekodovc&ka ptistafU k autskemu ftoktu?
RIM, 16 julija, V zvezi z bivanjem predsednika čehoslovaške vlade dr. Hodže na Dunaju, se zatrjuje, da je dobil od kancelarja Schuschnigga podrobna pojasnila o vsebini in ciljih avstrijsko-nemškega sporazuma in je pri tem s Schuschniggom skupno obravnaval možnost, da pristopi Čehoslovaška k rimskemu paktu, da si na ta način zajamči sodelovanje z Italijo, Avstrijo in Madjarsko.
MADRID, 16. julija. V palači parlamenta Je organizirana posebna varnostna shižba. Ves Madrid je v velikem razburjenju. O priliki pogreba vodje monarhistov Calva Sotela, o katerega umoru smo včeraj poročali, je sodelovalo okoli 30.000 ljudi. Odposlanstvo španskega parlamenta se je moralo, vrnit] radi pretečega razpoloženja mase. Po pogrebu Je nastalo med desničarji in levičarji bojno razpoloženje in so padli tudi streli, pri čemer Je bila ena oseba utita, tri pa težko ranjene. V zvezi z incident] ob priliki pogreba Calva Sotella je bik) v Madridu aretiranih okoli 60 oseb. Vlada je prepovedala izha-jance monarhističnemu listu »Epoha«, ker se ni držal navodil cenzure v zvezi s poročilom o umorstvu vodje španskih monarhistov Calca Sotela.
odelo v prikrite jše oblike. Morda prinese ta spravni avstrijsko-nemški dogovor, ki daje danes temu in onemu priliko triumfa, juitri ali pojutrišnjem prav kisel sad in grenko pilulo, ko se bodo na Brennerju nemara pojavile nemške pikel haube in ko se bo morda uresničila domneva, da je von Papen mesto mirovne palmove veje plasiral v osrčju srednje Evrope močno trebušastega in nevarnega trojanskega konja.
Komu bi potem takem kazalo pritrditi: onim, ki presojajo spravni dogovor optimistično, ali onim, ki ga sprejemajo glede na evropski mir z bolj pesimističnimi občutki?...
V	tej slutnji trojanskega konja pa potrjuje javnost celo madjarski list »Nep-zava«, ki piše: »Avstrija je pustila v svoje zidovje trojanskega konja kljukastega križa. Pritisk Nemčije proti vzhodu se s tem modusom vivendi ne more zadržati.*
hdetki
OD POLNOČI NIČ VEČ SANKCIJ.
Beograjske »Službene novine« so včeraj objavile uredbo finančnega ministra o ukinitvi sankcij. Uredba je stopila v ve ljavo o polnoči. Obenem je finančni minister tudi predpisal način plačevanja v blagovnem prometu med našo državo in Italijo.
SVETOVNI KONGRES CIGANOV.
V	Budimpešti se
| prave za svetovni kongres ciganov, ki vršilo velike pri-1 naj se tamkaj vrši.
KAKO JE.
Zagrebša »Istra« poroča o razgovoru nekega italij. častnika, ki ga je bila objavila »Giustizia e Liberta«, med drugim sledeče: »Vojaštvo ni preveč navdušeno za Mussolinija. Ta hoče veljati za velikega stratega in zmagovalca, če bi bilo zaradi njega bi vojaki ostali v Makali, ali pa bi šli v morje. Veliki vodja je Ba-doglio, Mussolini je samo neumni diplomat. To je gola resnica. Med tem ko so si osvojile druge države (Nemčija Ren, Japonska Madžurijo) pomembna ozemlja brez velikega razburjanja, si je Mussolini nakopal sankcije. Ssdaj je Mussolini postal Napoleon in njegov pomagač je Bai-strocchi. »perzijski« general. Ker se je Mussolini bahal z vodstvom vojne, so v vojaških vrstah zelo nezadovoljni zaradi tega. Pa tudi zadeva o podelitvi kolajn njegovim sinovom brez posebnih motivacij se ne zdi lepa. Badoglio je pravi general. Izkazal se je v Libiji, ko so odpovedali vsi drugi. Tudi v Abesiniji je operiral z lahkimi avtonomni četami (al-pinci) in jih navajal na abesinske četaše metode. Bitka se je odločila v Tembienu m pri Amba-Aradamu. Graziar.i je osel, katerega hoče sedaj Mussolini povišati, da bi znižal pomen Badoglia. Mussolini s»3 ne bo mogel večno držati na prestolu. Njegova slava se maje. Njegova demagogija je že dovolj poznana. Milico bodo morali odstraniti, ker je protivojaška organizacija. Vojska ne ljubi Mussolinija. Omenjeni častnik se nekako izreče za to, da bi prevzel vodstvo sedanji kralj, na koncu pa se nekam zmešano "opredeli za republiko.«
VELIK USPEH ČEŠKEGA POSOJILA.
Finančni minister čehoslovaške repub like je poročal pd radiju, da je posojilo za državno obrambo prineslo dosedaj 3 milijarde 200 milijonov Kč.
Ne pozabi naročnine!
iz župnega TO
Tečaj za plavanje in proste panoge bo na Mariborskem otoku v času od 26. julija do 2. avgusta t. k Prijave naj se pošljejo načelništvu župe do 20. t. m.
Tekme v plavanju bodo 2. avgusta na Mariborskem otoku. Obenem bodo to izbirne tekme za plavalne tekme sokolskih žup naše banovine v Rogaški Slatini. Prijave do 26. t. m. načelništvu župe.
Plavalne tekme sokolskih žup Dravske banovine bodo 15. in 16. avgusta v Rogaški Slatini.
Telovadni nastop Sokola Maribor III. na Pesnico je dež minulo nedeljo onemogočil, zato se je moral preložiti na prihodnjo nedeljo 19, jul. ob isti uri. Dasi je nebo popoldne pokazalo nekoliko prijazno lice, vendar je bil radi dopoldanskega naliva zmehčan teren na travniku, poleg tega pa so vzhajali novi, težki oblaki, pa tudi toplina se je zelo znižala. Upamo, da bo prihodnja nedelja ugodna za nastop in da se vsi tja namenjeni na Pesnici snidemo. Zdravo!
Sokol Maribor III. priredi ob sodelovanju vojske javni telovadni nastop na Pesnici tik gostilne br. Kerenčiča v nedeljo 19. jul. ob pol 16. uri. Svira godba poštarjev. Sokolska društva iz okolice in prijatelji Sokolstva, potrudite se na Pesnico! Zdravo!
tki flpfiifi# dotofofc
Slovenska opozicija in občinske volitve
Napoved vlade, da bo v smislu zakonskih določb za letošnjo jesen razpisala občinske volitve po vsej državi, je že doslej močno razgibala ljudske množice.
V	javnosti — v tisku — se to pač še mnogo ne čuti, tembolj pa je razgibana naša vas. Naravno da to dejstvo ni moglo ostati neopaženo vodilnim krogom raznih političnih skupin, zlasti še pri nas v Sloveniji, kjer je politično grupiranje bilo vsikdar — in je morda tudi še danes! — najbolj pestro.
Zanimalo me je, kaj namerava slovenska opozicija, ki se zbira v Sloveniji pod zastavo g. dr. Mačka oziroma izvenpar-lamentarne združene opozicije. Oglasil sem se pri enem najodličnejših njenih predstavnikov, g. ministru v p. dr. Kukovcu.
»Ali pojdete v občinske volitve vkljub nespremenjenemu občinskemu zakonu?«
»Na vsak način! Četudi mi, ki smo na čelu pokreta, ne bi hoteli, narod sam se že zbira in pripravlja na volilno borbo.«
»Sami ali v zvezi s kakšnimi drugimi opozicijskimi skupinami?«
»Imeli smo te dni v Ljubljani sestanek, ki je veljal v prvi vrsti konsolidaciji v naših vrstah. Dogovorili smo dokončno, da skupina g. Vidmarja preneha izdajati »Staro pravdo« in se združi z nami pod okriljem »S'ovenske zemlje«. Ravnotako preneha izdajati tako-zvaina levičarska skupina svoj »Delavski Obzornik« in se tudi združi s skupino okrog »Slovenske zemlje«.
Istočasno pa smo se dogovorili radi skupnega nastopa pri občinskih volitvah s slovenskimi socialisti in pa s takozva-no krščanskosocialno skupino g. dr. Ale ša Stanovnika, katero je zadelo pro-kletstvo oficijelne SLS oziroma JRZ. Se stavili smo akcijski odbor, v katerem smo od skupine »Slovenske zemlje« dr Lončar, Vidmar in jaz ter po dva predstavnika socialistov in krščanskih socia listov.«
»Ali izključujete od skupnega nastopa pri občinskih volitvah druge opozicijske skupine?«
»To ne. Imamo namen, dati našim zaupnikom po vseh občinah navodilo, da is sklepanje kompromisov in postavljanje skupnih kandidatskih list mogoče pristaši katerekoli politične skupine, samo ne s pristaši JRZ. V ostalem pa sam dobro veš, kako se pri občinskih volit vah v vsaki občini pojavljajo skoro po vsod prvenstveno razni krajevni in mnogokrat tudi osebni interesi. Občinske volitve se nikdar ne morejo meriti s čisto političnim merilom.	V.	S
Nova številka »Časopisa za zgodovino in narodopisie
Razširjenje avstrijske vlade
at
Pravkar je izšel v Mariborski tiskarni prvi snopič letnika XXXI. reprezentativnega, znanstvenega organa Zgodovinskega društva v Mariboru. Tudi ta snopič »Časopisa za zgodovino in narodopisje« vsebuje zanimivo, aktualno znanstveno vsebino. Uvodno razpravo je prispeval naš odlični znanstvenik dr. Er. Ilešič, ki obravnava v svoji 21 strani obsegajoči razpravi »Prvi dve besedi v Gradcu dne 23. marca in 15. junija 1851 od slavljanskih rodoljubov napravljeni«, s posebnim ozirom na poljske pesmi, ki so bile na sporedu navedenih dveh besed. V Izvestjih poroča Jakob Soklič iz Slovenjgradca o cerkvi sv. Uršule na Plešivcu v zapisih škofa Tomaža Hrena.
Dr. F. Kovačič pa nadaljuje svoja »Slom-šekiana« s prispevkoma o prvi Slomše-kovi tiskani knjigi in o tem, ah naj govorimo in pišemo o Slomšeku ali Slomšku. Kovačič upošteva etnološki moment, zgodovinski in filološki moment ter se zavzema za »Slomšeka«, katera oblika je bila do zadnjih desetletij splošna, ki ie tudi starejša ter med ljudstvom zasidrana in dosledno bolj uporabljiva, kakor oblika »Slomška«. Za tem sledi prispevek Vilka Novaka o »Lanu in njegovih izdelkih v Slov. Krajini«.
V	Slovstvu je ocenjenih 8 del, priloga pa vsebuje dragoceno narodno blago iz Roža, ki ga je zbral dr. Josip Šašel in ki ga je priredil F. Ramovš.
PaA gasiiskim.
NaSe obmejno gasilstvo ie vedno pripravljeno
y H
-f'
Našo Obmejno gasilstvo slovi radi svoje vzorne požrtvovalnosti in vešče gasilske spretnosti, tako da gre sloves o njem po vsej naši državi. Toda ta visoka stopnja gasilske pripravljenosti in akcijske uspešnosti temelji na sistematičnem, vztrajnem vežbanju ter neumornem spopolnjevanju v gasilski stroki, pa tudi v neprekinjenem pospeševanju ter poglabljanju gasilske zavesti.
Tih dokaz takšnega vztrajnega dela, vežbanja in pouka je nudil nedeljski gasilski dan pri Sv. Trojici v Slov. goricah. Tjakaj so se zgrnile gasilske čete in edi-nice iz področja sodnega sreza Sv. Lenart v Slov. goricah, da izvedejo program gasilskega dne. K temu slavju in prazniku slovenjegoriškega gasilstva so prispeli tudi odlični predstavniki našega javnega življenja, pa tudi vneti voditelji in prijatelji gasilskega pokreta. Med navzočimi so bili podpolkovnik Marko Nikolič kot predstavnik naše hrabre vojske, odvetnik dr. Milan Gorišek kot zastopnik našega obmejnega Sokolstva, sreski podnačelnik Modrijan, sreski zdravstveni referent dr. Jurečko ter neutrudno požrtvovalni starešina gasilske župe Maribor levi breg g. Srečko Krajnc.
Potem, ko je dopoldne posebna komisija pregledala vzorno vodene poslovne
knjige poedinili edinic, so sledile točno in vzorno izvedene gasilske vaje s sve-totrojiško šolo kot požarnim objektom. Navedene gasilske vaje so izkazale promptno sigurnost, strumno udarnost in vedno pripravljenost discipliniranega obmejnega gasilstva. V programu gasilskega dne pa so bile tudi skupne vaje in poučni strokovno gasilski tečaj, na katerem so predavali o vseh aktualnih gasilskih zadevah in vprašanjih gasilske stroke odlični predavatelji. Kakor vaje, tako je tudi tečaj vzorno uspel in je nudil udeležencem priliko teoretične spo-polnitve v gasilski stroki.
Gasilska nedelja pri Sv. Trojici v Slov. goricah dne 12. t. m. ie izpričala živo zavest gasilske pripadnosti, pa tudi hvalevredno iniciativnost vodstva mariborske gasilske župe Maribor levi breg, ki organizira slično prireditev v nedeljo 26. t. m. pri Sv. Martinu za gasilske čete in edinice na področju mariborskega sodnega sreza. Delu slava, delu čast!
Priznanje in zahvala pa gre tudi pod-starešini gasilske župe Maribor levi breg g. Ernestu T uir ku, ki je vse lepo in gostoljubno pripravil, da so bili odličniki in tovariši gasilci tako ljubeznivo in prijateljsko sprejeti.
Hwaui fkatoka!
Ogorčeni general Castro Girona ie hotel na vsak način postati neomajni gospodar tega krvavega ozemlja. Rad je hotel žrtvovati tudi vso svojo vojsko, samo da postane gospodar vsega Maroka.
V	tem je bito tudi mnogo drugih teženj. Špancem je bilo na tem, da se polastijo bogatih in neizkoriščenih rudnikov, plemenitih kovin, ki so se nahajale v visokih atlaških in tetuanskih planinah.
Dokler se je nova kolona organizirala v Rifijenu, so se vršila pogajanja za usodo Abd el Krima. Vrhovne oblasti so se odločile, da ga pošljejo v pregnanstvo na Madagaskar. 2. decembra 1926. leta so ukrcali Abd el Krima, skupno z njegovimi ženami in otroci na bojno ladjo »Son-frain« na dosmrtno pregnanstvo na otok Mascarene, ne daleč od Madagaskarja.
Ob priliki njegovega odhoda iz ozemlja, ki ga je tako silno ljubil, je Abd el Krim še hotel videti nekatere svoje prijatelje. Med njimi sem bil vsekakor tudi jaz, ki sem iz vsega srca želel, da se še enkrat sestanem s človekom, ki mi je storil toliko dobrega. Zavoljo tega sestanka sem prišel v Cento, iščoč prilike, da pred odhodom srečam velikega haida.
Ponudila se mi je prilika, da sem bil poleg njega, uprav ob času njegovega vkrcavanja na bojno ladjo. Dasi sva bila drug drugemu čisto blizu, se vendar nisva mogla pogovarjati, čeprav sva občutila enako bol ob tem razstanku. Polkovnik Robles Pedro, ki je spremljal Abd e! Krima, mu je zapovedal, naj stopi v kabino broda, da se ne bi zbirali ljudje v pristanišču. Abd el Krim je brez besede
ubogal. Še enkrat se je obrnil k meni, me z bolnim izrazom pogledal, nato klonil glavo na prsi in dvignil roko na čelo. To >2 bil njegov zadnji pozdrav.
Bil je tako ganljiv, da sem od jeze zaškripal z zobmi in istočasno zadrževal solze. Piskanje sirene »Soufraina« je odmevalo ostro po širokem pristanišču. Sidro so dvignili, a z obale se je dvignila roka v znak pozdrava. Zavedel sem se. da nikdar več ne bom videl tega človeka in da je z njegovim odhodom propadlo tudi marokansko carstvo. Slavna doba te neodvisne zemlje je morda za vselej končana.
Morda pa vendar ne za vedno. Kdo ve...
DVAJSETOSMO POGLAVJE.
Španska legija obkoljena od borbenih Beduinov.
Popolnoma drugačna je bila usoda Otona Kremsa. Potem, ko so ga zdravniki operirali in mu izvlekli kroglo, ki mu je obtičala v prsih, je počasi okreval Ko je ozdravel, so ga napotili pod močno stražo v Oran, kjer je bil zaprt v isti ječi, kjer sem jaz prebil dolgo časa po vrnitvi iz Evrope. Oto Krems je bil tukaj obtožen kot vojni begunec in izdajalec ter je bil 5. februarja 1927. leta obsojen na smrt iz puškine cevi.
Na zahvalo evropskemu tisku, ki je zavoljo te obsodbe napadal francoske oblasti, trdeč, da oblasti nimajo pravice obsoditi tujega podanika, posebno pa še dobrovoljca v Legiji, se kazen ni izvršila. V pogledu procesa je bil Oto Krems obsojen na pet let rablje na »Hudičeve otoke«. Isto leto, četrtega maja, so ga od vedli v ta strašni kraj na prisilno delo.
Avstrijska vlada se je kakor smo poročali, razširila z imenovanjem kabinetnega šefa v uradu zveznega kancelarja Gvida Schmidta (zgoraj) za drž. tajnika in pred sednika vojnega arhiva drž. svetnika Glaise-Korstenana za ministra brez listnice.
LETALSKA KATASTROFA V LJUBLJANI.
je turobno odjeknila po vsej naši državi, in je zbudila povsod obilo sočutja z žrtvami letalske katastrofe. Ljubljansko, zagrebško in beograjsko časopisje je prineslo obširna poročila o tragični nesreči. Krsti s truplom pilota Jarošenka in mehanika Tome Anušiča so prepeljali v Zemun. Krste s trupli dr. Horna in Brugla-cherjeve ter učiteljice Kantetove so prepeljali v mrtvašnico pri Sv. Krištofa, truplo učiteljice Tilke Pivkove so prepeljali v Leonišče, dr. Korčeta pa na njegov dom. Glede vzrokov katastrofe se v javnosti raznovrstna ugibanja. Pokojna Tilka Pivkova je imela 13 službenih let in je službovala kot učiteljica v Čatežu pri Veliki Loki na Dolenjskem. Doma je bila iz Idrije in je nameravala na počitnice k nekaterim dobrim znancem v Baški. Učiteljica Stana Kantetova je bila doma iz Goriškega, Poučevala je na mestni šoli na Barju. Nameravala je k svoji sestri na počitnice v Dubrovik. Odvetnik dr. Adolf Korče je otvoril svojo odvetniško pisarno lani v Ljubljani na Miklošičevi cesti. Namenjen je bil na počitnice na Rab. Mati mu je še na predvečer prigovarjala, naj ne gre na pot z letalom,v sknbeh, kakor da bj bila slutila strašno nesrečo.
PROCES PROTI ARNAVTOVIČU IN TOVARIŠEM
se je včera nadaljeval. Radi predvčerajšnjega incidenta med poslancema Trbi-oem in Čejovičem, o čemer smo poročali, se je v razpravni dvorani pomnožilo število varnostnih organov. Sodišče je zaslišalo kot priče Olgo Anastasijevič, ki je izpovedala, da ji je Arnavtovič neko moč, ko sta se skupaj zabavala, dejal, da ze komunist, da bo ubil predsednika vlade in devet ministrov. Nato so bili še zaslišani skupščinski uradnik Aleksander Aksentijevič, natakar Milan Šalukovič, pristaniška delavca Blagoje Prvulovičin Bogoljub Dimitrijevič, ter šofer Milorad Zorič in končno skupščinski sluitelj Vlada Petrovič. Danes dopoldne se je proces nadaljeval.
Spomnite se CM D!
fHmišmke m joketiške Matke
Velika gostinska razstava na Maribor skem tednu
Letošnji jubilejni »V. Mariborski teden« bo popolna slika Maribora in njegovega življenja. Tako bo prikazano gospodarstvo, industrija, obrt, trgovina, kmetijstvo, kultura in vedrost našega življa. Priznati moramo, da je Maribor važno, če ne eno največjih središč tujskega prometa. Nemala zasluga v tem oziru gre zlasti tudi tukajšnjim gostinskim podjetjem. Zato ni odveč, da se tudi ta panoga pokaže na Mariborskem tednu.
Mariborsko Gostilniško združenje se je odločilo, da priredi na letošnjem jubilejnem »V. Mariborskem tednu« v času od 1. do 9. avgusta velikopotezno go-
stinsko razstavo. Razstava bo prirejena predvsem v obliki revije krasnih fotografij vseh mariborskih važnejših gostinskih obratov. Tako bodo podjetja prikazana s preko 60 slikami. V okviru gostinske razstave bo Združenje nazorno prikazalo serviranje ob vseh važnejših družinskih in družabnih prilikah, kar bo gotovo zbudilo mnogo pozornosti gostinskih podjetij ne samo Maribora, temveč tudi tujine. Velika gostinska razstava, ki bo v drugem nadstropju Cankarjeve dekliške meščanske šole, bo velika privlačnost letošnjega Mariborskega tedna za vse njegove obiskovalce.
Stari mariborski rod izumira. V visoki starosti 72 let je umrla v Klavniški ulici 12 soproga višjega vojnega uradnika Marija Delong. Žalujočim naše toplo sočutje!
Vpokojitev. Vpokojen je višji sanitetni svetnik celjskega srezkega načelstva dr. '\nton Švab.
Senzacijska razkritja se pričakujejo v neki aferi na Dravskem polju. Zadeva se drži zaenkrat v najstrožji tajnosti.
Odpravljen konkurz. Konkurz, ki je bil razglašen o imovini Ptujske tiskarne, reg. z. z. o. z. v Ptuju, se odpravlja, ker je bila razdeljena vsa masa.
Stanovanjski urad Mariborskega tedna. Kakor vsako leto, bo tudi za časa letošnjega Mariborskega tedna posloval po seben stanovanjski urad. Mariborsko javnost, ki ima za časa jubilejne prireditve na razpolago prosta stanovanja, obveščamo, da bo stanovanjski urad MT letos osredotočen na glavnem kolodvoru v tamkajšnji »Putnikovi« menjalnici. Prijave stanovanj sprejema izključno le imenovana poslovalnica »Putnika« na glavnem kolodvoru dnevno od 8. do 12. in od 14. do 18. ure.
K žegnanju pri Sv. Arehu bo vozil mestni avtobus v soboto 18. t. m. ob 16. uri in v nedeljo 19. t. m. ob 5.45 uri obakrat z Glavnega trga po novi pohorski cesti do odcepa proti Mariborski koči in Pohorskem domu.
Potrditev poravnave. Med Ano Rozmanovo v Mariboru in njenimi upniki pri poravnalnem naroku dne 18. junija 1936 sklenjena prisilna poravnava se potrjuje. V smislu poravnave plača dolžnica svojim upnikom 50% kvoto njihovih terjatev. plačljivo v 15 mesečnih obrokih.
Pevski odsek »Drave« priredi 19. VII. veselico pri Tomšetu v Pekrah.
Zobozdravnik dr. Fran Stamol ne or-dinira od 17. julija do 2. avgusta.
Za spominsko ploščo Viteškemu Kralju Aleksandru I. Ujedinitelju smo še nak
nadno sprejeli prispevke od Mariborske livarne in tvornice kovin Maribor-Melje Kraljevi relief, pevskega društva Zarje 100 Diru in od g. Smode I. 50 Din iz Pobrežja, za kar jim izrekamo najtoplejšo zahvalo. Narodna Odbrana na Pobrežju.
Dobra srca. Dodatno našemu poročilu z dne 10. julija, kjer smo opisali zgledrse čine usmiljenih ljudi, ki so nudili prvo pomoč nesrečni družini pok. čevljarskega mojstra Majerja v Počehovi, omenjamo, da je nabiral prispevke za družino poleg g. Mohorka tudi g. Komar. Na roko je šel istotako kegljaški klub, medtem^ ko je gostilničar Kolarič nudil vsej družini brezplačno hrano. Še prav posebno brigo pa je posvetil družini šolski upravitelj g. nadučitelj Cvetko.
Nočno lekarniško službo imata danes v četrtek Minafikova in Sirakova, jutri v petek Maverjeva in Konigova lekarna.
Društvi »Jadran« in »Luna« javljata, da je za nedeljo 19. t. m. nameravana ve selica preložena za nedoločen čas.
Vremenski položaj. Spremenljivo vreme, hladneje, v prostih legah močni za-padni vetrovi. Tako pravi dunajska vremenska napoved.
Lizol... Nezavestno so našli v njenem stanovanju v Vatovi ulici 17 letno Marijo O. Prepeljali so jo v splošno bolnišnico, kjer so ugotovili, da je pila lizol. Vzroki poskusa samoumora niso znani.
Nista bila Štern in Kolar. Prejšnjo noč je bilo na Pobrežju vse v alarmu in razburjenju. Nenadoma se je bila namreč raznesla vest, da spita v nekem tarno-šnjem hlevu Stranjškova morilca Karel Štern in Ivan Kolar. Orožniki pa so dognali, da nista neznanca identična s Šternom in Kolarjem. Bila sta brezposelna
delavca, ki sta prosila za prenočišče in ki iščeta dela v Mariboru in okolici.
Na deset mesecev strogega zapora je bil obsojen 261etni Franc Muller, ker je letos v januarju in februarju vlamljal v shrambe raznih posestnikov v Pučincih. Obsodbo je izrekel tukajšnji mali kazen ski senat.
Mladino zasledujejo nesreče. Devetletni posestnikov sin Anton Weingerl iz Ja-renine je padel s črešnje in si strl desno roko. Z voza je treščila na tla 7 letna oskrbnikova hči Ivana Prahova iz Vu-kovja in si zlomila desno roko. 61etna posestnikova hči Irena Urbasova iz Slemena pri Selnici ob Dravi je padla z lestve in si zlomila levo roko. Vse tri mlade ponesrečence so prepeljali v mariborsko splošno bolnišnico.
Ob 2000 Din. G. Plave Julki je bilo ukradenih v nekem tuk. lokalu 2000 Din in to v dveh bankovcih po 1000 Din, kar je šele naknadno ugotovila. Storilec je neznan in vrši policija nadaljne poizved be.
Vse kradejo. Schmiedu Alojzu, trg. pomočniku iz Pobrežja, so v veži Koroške ceste št. 17 odnesli iz njegovega vozi čka, ki ga je bil tam naslonil, aktovko z važnimi dokumenti.
Nevarna kobila. S prebito spodnjo čeljustjo so prepeljali v mariborsko splošno bolnišnico 15 letnega posestniškega sina Antona Šerbineka iz Gornje Kungote, ki ga je bila domača kobila udarila v čeljust.
Okoli Šterna in Kolarja. Z ozirom na vesti in govorice, češ da sta se Kolar in Štern peljala včeraj z železnico iz Štor proti Hočam, nam sporočajo, da te vesti in govorice ne odgovarjajo resnici, ker je žandarmerijski kaplar Podlipnik iz Pobrežja, ki oba storilca dobro pozna, vse vlake in vagone natančno pregledal in se je kontrola vršila tudi pod vozovi, žal povsod brez uspeha. Domnevajo, da sta izginila Stranjškova morilca v smeri proti meji.
Pozor pred ponarejenimi kovanci. V
trgovini »Bata« je včeraj plačala neka stranka kupljene porebščine z dvajset-dinarskim ponarejenim kovancem, kar pa je poslovodja opazil šele kasneje in ni mogel več ugotoviti, kdo je ta ponarejen denar oddal. Zadeva je prijavljena policiji.
Tudi mlekarske vozičke kradejo. V
Plintovcu pri Zgor. Kungoti je bil ukraden najemniku Eferl Antonu voziček za prevažanje mleka, kar je prijavil orož-ništvu v Kungoti in tuk. policiji. Pri gostilni Kos je videla Eferlova žena, da pelje nekdo voziček, ki ga je spoznala za svojo last. Voziček je bil po storilcu vrnjen nekemu posestniku, ki ga pa ni hotel vrniti Eferlovim. Voziček so Eferlovi kupili v starinarni Gornjak na Meljski cesti in je bil isti po najdbi zopet oddan starinarju Gornjaku, ki je pojasnil, da je voziček kupil od nekega Judarja za Din
120.—. Tamkaj so Eferlovi dobHi svoj voziček nazaj.
Radi treh marelic, strel v rebra. V
Lučečki vasi pri Poljčanah se je splazil 24 letni delavec Goršak Leopold na vrt posestnika Ranuša Jerneja. Pri prvem drevesu je začel pobirati marelice. Ra-nuš je na to opozorjen stopil po svojo lovsko puško ter Gornjaka nevarno obstrelil. Na kričanje so prihiteli sosedje ter so ranjenega Gornjaka odnesli domov. Ugotovilo se je, da ima težko poškodovana rebra. Pri Gornjaku so našli tri nabrane marelice. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico.
Šport
RAZPIS
lahko-atletskega prvenstva Maribora *a poedince v dneh 24., 25. in 26. julija 1936.
Poverjeništvo JLS v Maribora razpisuje za dan 24., 25. in 26. julija 1936 prvenstvo Maribora za poedince.   Prireditev se bo vršila na stadionu SK Železničarja na Tržaški cesti s sledečim razporedom: 24. julija s pričetkom ob 18.30 tek 800 m in tek 5000 m. 25. julija s pričetkom ob 16. uri: pred teki na 100 m, met krogle, skok v višino z zaletom, predteki na 400 m, 100 m finale, met kladiva, troskok. 400 m finale in zapreke 110 m predteki. 26. julija s pričetkom ob 8.30 tek čez zapreke 110 m finale, met diska, 200 m predteki, skok ob palici, tek 1.500 m, met kopja, finale 200 m, tek 10.000 m, skok v daljino z zaletom in štafeta 4x100 m. Pravico nastopa imajo samo verfici-rani člani mariborskih klubov. Prvopla-cirani v vsaki disciplini dobi naslov: »Pr vak Maribora za leto 1935« ter častno priznanico, drugoplazirani pa častno priznanico. Prijave je poslati najkasneje do 17. julija 1936 do 12. ure poverjeniku. — Merodajne so samo prijave klubov. Prijavnina za atleta znaša Din 3. Prijave brez prijavnine, kakor tudi zakasnele pri iave se ne bodo upoštevale. Tekališče je dolgo 428 m, ima dva nedvignjena zavoja in je posuto z ugaski. Tekmovanje se vrši po pravilih in pravilnikih JLAS.
orje svoja
7e sMjeisfa m sveta
Ženevi ftcvedali a Mmsu,
V hotelu Carltonu v Ženevi je ložiral za časa zasedanja Društva nairodov tudi abesinski car Haile Selasie. Na poslopju hotela so vihrale zastave vseh držav, katerih poslaniki so tožirali tam, med njimi tudi abesinska zeleno-rumeno-rdeča z levom in krono v sredini. Ko je prispel neguš v Ženevo, je takoj opazil, da vihrajo vrh hotela raznovrstne zastave, da pa manjka med njimi abesinska. Osebni tajnik negušev je še na dan prihoda naročil abesinsko zastavo v specialni trgovini, ki je pa imela *s to zastavo precej posla, ker so morali mero nič manj kakor trikrat popraviti. Kljub temu za-kasnjenju pa se je dogodilo vse to z bliskovito naglico, tako, da je kmalu nato zavihrala poleg turške in drugih zastav tudi abesinska.
Sobarica EIfrida, ki pospravlja v hotelu, se je prvi dan po neguševem prihodu kakor običajno hotela prepričati, 62 je vse v redu. Ko je narahlo odprla vrata, je od strahu odskočila par metrov nazaj. Za vrati je stal velik črn gospod, ki je na široko odprl oči pred tako nenavadnim m nenajavljenim obiskom. Bil
je to Agfo, telesna straža, odnosno komorni sluga negušev. Tista sobarica pravi danes, da ta grozni Agfo ni tako strašen, kakoir izgleda, kljub temu da je črn.
Neguš ne ljubi razgovorov in pride ie redkokdaj med ljudi, če se pojavi v parku, je to sigurno ali tako zgodaj, da ne sreča tu razen vrtnarja in orožnika nikogar, ali pa v noči, ko že vse spi. Z orožnikom Chevrotom se je nekega dne spustil v pogovor. »Vi gospod orožnik, h kateri policiji pa spadate? Lepo uniformo imate, lepo držo in mislim, da ste tudi dobro oboroženi.« Orožnik mu je pritrdil z otipavanjem vsega orožja, kar ga je imel pri sebi. »Lepo mesto, vaša Ženeva! Koliko prebivalcev pa ima?« »Okroglo 100.000, visokost!« »100.000, hm, 100.000,« je mrmral neguš in stopal dalje. Pri obedu nima neguš nikogar pri sebi iizvzemši rasa Kase in njegovega sina ter seveda sobnega natakarja Edvarda, ki jim streže. Neguš je v hrani skromen, mesa ne je mnogo, pač pa ima rad zelenjavo in sočivje in ... dobro vino. Kar se pa vina tiče, je neguiš mož, ki ga »i liahka prevarati. Pozna vse
najboljše vrste vina po letnikih in si iz bira same specialitete. Lahkih vin ne mara. Natakarju Edvardu se to neguše-vo poznanje vin nekam zagonetno zdi, ker ne ve, da je neguševa vinska klet v Addis Abebi bila prava senzacija vseh najboljših vrst vin.
Kakšno zmedenost je napravila neguševa prisotnost med nameščenci ženev skega hotela Carlton, nam priča dogod-bica uslužbenca Jackieja, ki upravlja z liftom. Ta dečko je lahko ponosen, ker je on resi stal »najbližje« negušu, ko ga je vozil z liftom preko vseh etaž hotela. Dečko je bil tako zmeden, da je pozabil, v kateri etaži se ima pravzaprav ustaviti. Pozneje je premišljeval o negušu in ugotovil, da je to res fini gospod. Razbijal pa si je glavo s tem, kako bo neguš njemu dal zasluženi napitek, ko je pa vedno toliko tajnikov okrog njega. Občudoval je neguiša, ki so ga toliko vabili na vse strani v gledališče, kino, cirkus itd. in ki je v hotel prinesel res pravo življenje in vrvenje.
117letni starec, ki polja
V ospredju zanimanja litavskih listov stoji povsem zanimiv primer 1171etnega kmeta Kursonis-Gedonisa, ki živi na svojem posestvu in opravlja še vsa poljska dela, dasiravno mu pri tako visoki starosti ne gre vse tako izpod rok kakor nekdaj. Njegovi otroci iz drugega zakona mu morajo pomagati pri vseh delih. Drugikrat se je poročil šele, ko je bil 100 let star. Njegov sin, ki živi kot izseljenec neznano kje, bi imel — če še živi — že 90 let. Starec se še živo spominja poljskega upora leta 1830. V času njegove življenjske dobe se je na ruskem dvoru menjalo nič manj nego 5 cesarjev. Ku>r-sonis-Gedonis je prepričan, da je dosegel sedanjo starostno dobo radi pripro-stega načina življenja. Hranil se je v prvi vrsti s črnim kruhom, mlekom in jajci, medtem ko je meso le redkokedaj jedel in si ga tudi nikoli ni želel. Žganje je pil samo enkrat v življenju, bolan pa ni bil nikdar. Še danes gre vsako nedeljo v cerkev, ki je pa oddaljena nekaj kilometrov od njegovega posestva. V času njegove mladosti so govorili v vsej njegovi oko-Ijci poljski jezik samo veleposestniki in župniki, dočim prevladuje danes tamkaj samo poljski jezik. V svetovni vojni se je starec dobro razumel z nemškimi vojaki, jezil se je nanje samo radi tega, ker mu niso hoteli verjeti, da je v resnici tako star. Ker je doživetje tako visoke starostne dobe izzvalo zanimanje, so se začela zanimati za starčka celo filmska podjetja, ki so ga filmala pri opravilu na njivi, ko orje svoja polja.
DRŽAVNIK KI JE ŠEL SAM V PREGNANSTVO.
Predsednik republike Nicarague dr. Sakaza se je zaradi političnih nemirov v deželi odpovedal svoji funkciji in Se podal prostovoljno v pregnanstvo v Salvador. S seboj je povabil nekatere svoje naj boljše tovariše. Pred odhodom je izročil predsedniške posla svojemu notranjemu ministru J ulični« Iriasu.
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo tužno vest, da je naš nadvse dobri, nepozabni oče, oziroma stari oče, gospod
Jožef Sernetz
posestnik in lesni trgovec
v sredo, dne 15. julija 1936 ob 3. uri zjutraj nenadoma v 82. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb blagopokojnika bo v petek, dne 17. julija 1936 ob 15. uri iz hiše žalosti, Seln ca o. D. št 12, na domače pokopališče.
Sv. maša zadošnica se bo < arovala v soboto, dne 18, julija dopoldne v do
mači župri cerkvi.
SELNICA o. D., MARIBOR, GRAZ, LIMBUŠ, dne 16. juli a 1936 3480	Žalujoči	rodbini: Sernetz in Lachainer
po znižanih cenah
Vsem, ki so kakorkoli počastili našega dragega soproga in očeta, gospoda
Matka kristof.ča
ter nas tolažili ob njegovi bridki izgubi, se tem potom najprisrčnejše zahvaljujemo.
Žalujoči ostali
Maribor, dne 15. julija 1936
Sftodaa pitanje
bdi kmiuuuifa ISSH. HuuMeta m $&
Muftidani (Ha bes Adam
FC. Admira: kombinacija ISSK. Maribor—Rapid 11:2 (5:1)
Po uspešnem nastopu avstrijskega nogometnega prvaka v torek zvečer proti SK Železničarju sta se vodstvi ISSK Maribora in SK Rapida na hitro roko odločila, da zadržita FC Admiro še en dan v Mariboru. Že torek zvečer so se vršila pogajanja za drugo tekmo FC Admire v Mariboru, ki so bila včeraj dopoldne u-spešno zaključena.
Kljub temu, da za včerajšnjo tekmo reklamna mašinerija ni mogla stopiti prav v akcijo radi prekratkega termina, se je zvečer na igrišču SK Rapida zbra-
padu ni hotelo posrečiti, da bi si ustvaril kaj dobrih šans. Zadovoljila sta v napadu vsaj do gotove meje samo Ogrizek m Kriner. Heller je začel sebično: ko s'em ni opravil ničesar, se je skušal sporazumevati s svojo okolico. Proti koncu, ko že vse ni nič pomagalo, je zopet poskušal srečo na lastno pest, vendar ni mogel doseči drugega, kakor da je pokazal del svojega tehničnega repertoarja. We-le ni prišel preko dobre volje in tudi Baumel je bil pokazal več dobre volje kakor pa znanja. Halfi niso bili na višini.
©M
Vas prepričamo o naši ogromni zalogi in najlepši izbili;	3471
DA odprodamo zalogo letnega blaga;
DA vsakomur omogoč:mo cenen nakup najboljšega kvalitetnega blaga in
DA Vas s tem pridobimo za stalnega odjemalca, se odrečemo našemu običajnemu
zaslužku	.	.	  .in
lo do 1500 gledalcev, ki so se odzvali povabilu prirediteljev.
Dočim je Admira nastopila skoraj v isti postavi kakor v torek proti Železničarju, se je domače moštvo javilo sodniku g. Bizjaku v naslednji postavi: Bišof, Domicelj, Barlovič, Fučkar, Kirbiš, Go-mol. Ogrizek, Baumel, Heller, We!e, Zemljič.
Postava domačega moštva ni bila posrečena. Velike vrzeli, so se tekom igre pokazale tako v napadalni vrsti, kakor tudi v formaciji krilcev. Vrh tega pa vsi igralci niso niti izdaleka dali tistega, kar zmorejo v klubskih tekmah. Tudi se leva plat napada ni mogla nikakor uveljaviti, tako da je bil ves napad sterilen v vsakem početju, zlasti še, ker je manjkala — v prvem polčasu — vsaka zveza med njim in srednjo vrsto. Šele po pregru-paciji jo zaplalo nekaj več življenja v ta del moštva, vendar se tudi takšnemu na-
Upoštevati pa je treba, da so imeli silno težko stališče pred nadmočno igro nasprotnikovega tria, ki ji niso bili dorasli. Vsi trije krilci so skušali biti koristni, nekajkrat jim je to tudi uspelo, pretežni čas devetdesetih minut pa so se morali uveljaviti defenzivno. Domicelj in Barlovič sta gotovo najboljši branilski par na našega mesta. Proti stalnemu pritisku nasprotne napadalne vrste pa sta bila tudi ona brez moči. Značilno pa je, da so goli vselej padali takrat, ko sta prav ona za trenutek popustila v opreznos-ti. Bišof v golu je bil nemogoč, motile pa so tudi njegove »cirkuške« parade.
V	splošnem je domače moštvo zaigralo šele v drugem polčasu, ko je izvedlo nekaj vehementnih napadov ter prisililo nasprotnika, da pokaže vse registre spret nostl. Značilno pa je tudi, da je domače moštvo v drugem polčasu-prevzelo igro, to je igro kratkih pasov. Napadi
domačega moštva bi rodili gotovo večje uspehe, če bi napadalci igrali bolj premišljeno ter več streljali.
Gostje so tudi včeraj zapustili prvovrsten vtis. Enajstorica se je odlikovala z brezprimerno fair igro. Tehnično obvladajo žogo popolnoma, le včasih jim prehaja tehnika v cilj, mesto da bi se jc poslužili kot sredstva za dosego cilja. — Nadmočni so v plasiranju, kar jim omogoča v' zvezi s točnim podajanjem dober in koristen start ter ekonomično obvladovanje razpoložljivih sil.
Gole za Admiro so dali: Schall v 9. minuti, Vogl I. v 39. min, Hahnetnan v 44. minuti, 47. minuti Bičan v 49 minuti (sodnik je namreč igro v prvem polčasu pomotoma podaljšal za 5 minut), Bičan v 3. minuti drugega polčasa, Schall v 5„ Halmeman v 7., Vogl I. v 17., ter Bičan v 40. in 41. minuti. Gola za Maribor pa
je zabil Baumel, in sicer v 35. minuti prvega in v 9. minuti drugega polčasa.
Sodi! je g. Bizjak. Spričo discipliniranosti in fair igre obeh nasprotnikov ni imel mnogo posla.
Ptujske
Kino. V soboto 18. trn. ob 18.30 in v nedeljo 19. tm. ob 18.30 in 20.30 uri se predvaja film »Ljubavne melodije«, v glavni vlogi Marta Eggerth.
Svinjski sejem v Ptuju. Običajni Svinjski sejem v Ptuju, ki se je vršil v sredo 15. t. m., je bil slabo založen, kupčija pa je bila dobra. Pripeljali so 44 odraslih svinj in 89 prascev, skupaj 133 rilcev. Od teh so jih prodali 70. Cene svinjam se od zadnjega sejma ni bistveno spremenile, opažati pa je, da so nekoliko poskočile. Cene so bile naslednje:	pršn-
tarji 5 do 5.75 Din, mastne svinje 6 do 6.50 Din, plemene svinje 4.75 do 5 Din za kg žive teže; mrtve teže 8 do 9 Din; pras-ce so prodajali po kakovosti od 60 do 120 Din eno.
»Deset let sem izgubil na tej sliki.« " »To pomeni, da si porabil za slikanje -es precej časa!«
»Ah ne! Za slikanje nisem potreboval več nego 10 dni. ostali čas pa sem rabil, da sem poiskal kupca.«
prirejamo kratkotrajno REKLGOtfJO OD.vRODA;Q Pri takojšnjem plačilu prejmete na naši blagajni 10% popusta na naše običajne že telo nizke in v izložbah navedene cene 12% popusta pa pri nakupu čez Din 500'—
Izkoristite to izredno enkratno priliko, obiščite nas! Prepričajte se1
Jos. Karničnik, Maribor, GLAVNI TRG št. 11
tovč>rniih£ zaloga oeri.a, modna trrcvlna. konfekcija
Razno
Za vašo družino
OKUSEN KRUH.
Pekarna Rakuša. Koroška 3354
Javna zahvala.
S tem izrekamo gospodu diju. STANKU LU,T-MANU, zdravniku v Mariboru, svojo posebno in naj prisrčnejšo zahvalo za vso vztrajnost, brigo in požrt vovalnosf, ki jo je izkazal poleg posebne strokovne '-pretnosti in sporobnosti za ča a z-davljenja mojega dragega moža oz. našega očeta, gda. Matka Krištofiča, da bi mu s tem lajšal dolgotrajne muke neozdravljive staiostne bolezn1.	3437
Ana vdova Krištofič in otroci
Maribor, dne 14. julija 1936.
Poceni blago za
KOPA!NE PLAŠČE
dobite pri Trpinu. Vetnniska 15.	2261
Prodam
Novo, dobra diraider..) MOŠKO KOI O
poceni na prodaj. Našle v v upravi »Večernik-.i«. 3481
Stanovanje išie
Iščem
DVOSOBNO STANOVANJE v II. ali III. okraju za tri osebe. Naslov pustiti v upravi pod št. 3482.	3482
z vrtom v bližini .Vlar bora. Ponudbe na upravo »Večci-nika« pod »Gptovma«. 34S4
Posest
Kupim
enostanovvnisko hišo
POSESTVO.
9 oralov, od tega 4 oraii vinograda, hiša. hlev. SO.uOO Din. bližina mosta. Pisarna Rfitid, Gosposka 28.  	3490
PRODAM ENODRUŽINSKO HIŠO.
tudi nekaj na obroke. Pekre št. 100.	3485
Žrtev zveste
Zgodovinski roman
»Ali nimate hčerke, očka moj? Če vas že nadomestovati ne morem, vas pa vsaj lahko spremljam. Čeprav nisem dovolj močna, «fa bi vihtela težki mendožki meč, vendar vroče želim in imam trdno voljo, da delim z vami usodo, da vas v sili zaščitim s svojimi prsmi, da vam strežem in vas negujem. Oče, lepo vas prosim, zaklinjam vas, pustite me, naj grem z vami... «
»Z menoj hočeš? Za Boga, Frančiška,« se začudi in obenem preplaši hidalg. »Pomisli malo: ženska, dete! Kako naj kaj takega dovolim? Kaj bi rekel svet?«
»Eh, kaj me briga svet, očka/ dragi! Sicer pa, ali ni otrokova dolžnost, da podpira svoje starše? Spomnite se, kaj ste v h sami še nedavno pripovedovali. Ali ni ravno žena ustanovila tega kraja, ki je zibelka našega rodu, ali ni spremlja-
14
la svojega moža v vseh bitkah, ali ga ni rešila pred saracenskim suženjstvom? Ali ne teče v meni njena kri? Ali se poslednja potomka mendožke krvi res ne bo mogla častno postaviti ob stran ustanoviteljici naše rodbine in se z njo meriti v požrtvovalnosti in odločnosti? Oče! če vam je spomin na mojo mater svet, če spoštujete čast našega rodu, ne odbijte mi te vroče prošnje. Še enkrat vas prosim, dovolite mi, da grem z vami...»
Don Juan pride v veliko zadrego, vendar pa ne kaže, da bi hotel hčerini prošnji ugoditi. Čoprav je v vseh stanovih španskih mož in žena že 1. 1808 živelo nestrpno pričakovanje vojne s Francozi, se takrat vendar le še ni dogajalo, da bi se ženske borile kakor možje ali celo še hrabreje od njih. Ne verino torej, ali bi donna Frančiška zares šla v boj.
d ž‘ SV0JC) h^erko v objemu in križal vse grandove načrte, mu vzame premišljuje, kaj naj stori. Nenadoma pa vso duševno moč in prisebnost. S kakšno
vnffi ? IV1"1 Ce;:ti’ ki vodi v grad' P°sebno jakostjo duha se sicer nikoli ni votei rokot. Najprej se začuje topot konj- mogel postaviti, pa tudi njegova lnab-SKin topot, kmalu zazvenČi vmes orožje, j rost se je izražala lc bolj v hvalisanju, nato pa se začne polagoma razločevati; Nepričakovan udarec usode ga zmeša nejasen razgovor velike čete konjenikov, da teka sem in tja po sobi, si trga oble-
111 i'/.fUTj>0V' •	.	[	ko s telesa in preklinja Francoze, zraven
»a Boga, kaj je to, kaj pomeni ta pa niti ne pomisli na obrambo in na re-nrup?«, vzklikne grand, rahlo potisne hčerko od sebe, skoči k oknu, pogleda skozj ter prebledi in zadrhti. Celo vas so že zasedli Francozi, močna četa pa se PO ozki, vijugasti in strmi poti približuje gradu.
»Vse je propadlo, izdani smo,« zahrope nesrečni Don Juan in se zruši na bližnji stol. »To je konec. Gotovo so zvedeli za mojo nakano, zdaj pa prihajajo, da jo preprečijo. Joj meni!«
lako je tudi bilo. Zbiranje in vežbanje vstašev ni ušlo pozornosti maršala Bos-'hera, ki je imel v Burgosu svoj štab.
Poslal je številno četo, da razoroži upornike in ujame njihovega vodjo Dona Juana. Ta nenadni dogodek, ki je pre-
šitev pred nevarnostjo. K Donna Frančiška mirna. V prvem tre-notku se sicer tudi ona ustraši, kar pa ne traja dolgo. Prav je povedala, ko je trdila, da se je v njene žile pretočila kri mater iz mpndožikega rodu. Hitro pograbi očeta za roko in vikne;
»Za Boga, rešite se, rešite, dokler je se čas!«
»Kam, jtako paj se rešim?« obupani Španec.
»Zbežite na vrt, potem pa po stezi. Ko pridete do morske obale, ste rešeni.«
»Prišli bodo za mano, našli in ustrelili me bodo.«
(Dalje sledi.)
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni de! odgovarja SLAVKO REJa7 Tiska Mariborska tiskarna d d----------------------------------------------------
prestavnih ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.	"	*