72. številka.
V Trstu, v sredo 7. septembra 1892.
Tečaj
„E D I N O S T"
zhitjft dvakrat na teden, Tlako iredc in loboto ob 1. uri popoludnn.
„Edinost" stane:
ta vse leto ^1. ft.—; laven Avst. 9.— gl. xa polu leta „ 3.—; „ „ 4.50 v »a Četrt leta „ 1.50: . „ 2.25 „ Posamične flfevilku ne dobivajo v pro-(iajalnicah tobaka ▼ Tratil po & nov..
▼ O-orici in v Ajdovščini po * nov. N» naročbe brez priloženi naročnina ■• itiravništvo na oslra.
EDINOST
OglMl in oznanil* »e račune po 8 nov vrn.ica t petitu ; ca Daslovs a debelini črkami se plačuje prostor, kolikor bi ga
obneslo navadnih vrBtic. Poslana, javna lahvala, oamrtnlca itd. »f račune po pogodbi.
V ti dopisi h« pošiljajo urednifttvu Piana Caserma At. 2. Vsako piano mora biti trankovano ker nefrankovana se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, rokliimacije In inserate prejemu upravnlatvo P iazza Caserma fit. S Odprte reklamacije o prost« poitnin«.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
«V *4l.o.t ]• mni.
Izjava.
Proti brezvestnim in nepremišljenim napadom na čestito družbo sv. Cirila in Metoda aploh in posebe na njeno slavno vodstvo o priliki zborovanj« prvega slovenskega katoliškega shoda v Ljubljani od strani nepoklicanih oseb, katere nimajo dosedaj za slovensko šolstvo nikakih zaslug, protestuje odločno podpisani odbor obsojajoč tako herostra-tično postopanje. Zajedno izreka svojo najtoplejo zahvalo in neomejeno zaupanje temu slavnemu vodstvu za požrtvovalno in v s p e š n o delovanje v prid katoliškej veri in slovenskemu narodu.
Konečno izraža velečastitemu gosp. kuratu K o b 1 a r j u popolno priznanje za neustrašeno hrambo velezaslužne naše družbe.
V Trstu, dnč 6. septembra 1892.
Odbor možke podružnice st. Cirila in Metoda.
Gregor Bartol,
t. Č. tajnik
L a o k o Križ,
t. č. denarničar
Kate Mandić,
t. č. načelnik
Dr. Gustav Oregorln,
t. č. podnačelnik
Ljudevit Furlanl Dr. Karol Glaser
odbornika.
Krivični napadi.
Nismo se varali, izrekši nedavno bojazen, da se bližamo kritičnim časom. In to je britko: mesto da bi napredovali, mesto da bi se naši mejsebojni odnošaji razvijali bolj in bol j v ugodnem smislu, mesto da bi dozorevali v politiškem in narodnem pogledu, — nazadujemo faktično, naše mejeebojno razmere mračijo in zamotavajo se bolj in bolj in narodni indiferentizem preraščati je jel vse naše javno življenje toli na gosto, da mora krvaveti srce pravemu rodoljubu.
Nof.fimti danes zasledovati vzrokov in pravih ter resničnih provzročiteljev žalostnim sedanjim pojavom mej nami Slovenci,
PODLISTEK. Spomini
na znamenite može slovenske.
Ćital Vatroalav Hol*
v Čitnluici Tržaški dne 9. aprila 1892.
(Konec).
Predzadnji po azbuČnem redu izmed znamenitih mož, o katerih sem se bil namenil predavan vam, bil je:
Železnikar Ivan, tretji glavni urednik „Slov. Naroda". Njega sem spoznal 1. 1872. o svojem prihodu v Ljubljano. Bil jo takrat pri banki „Sloveniji", kat>ere prepolzki parket pa je s prijatelj em Medenom ostavil svojevoljno, ko je videl, da jo trmasti dr. CoBta tira v propad. Ko sem potem začel potovati križem domovine, seznanil sem se ž njim osebno v Slov. Bistrici in pozneje, ko je prevzel uredništvo imenovanega dnevnika, bil sem mu veron sotrudnik v pritličji njegovega lista in sicer tudi takrat, ko je malodane v vsaki ljubljanski ulici začel vstajati kakšen papirnati zmaj, t. j. časopis. Preživel sem v velezabavni njega družbi
da-ai se nam bolj in bolj vsiljuje prepričanje, da ne bode drugače, iiego da danes ali jutri tudi v tem pogledu spregovorimo jasno in odkritosrčno besedo, zgodi se pa potem s nami kor-koli hoče.
V osrednji pokrajini slovenski, v Kranjski, vihra sedaj srdit boj, a njega razburkano valovje plunkati je že jelo tudi ob obmejne pokrajine, grozeč nam, da i z-p o d k op Ije še ono malo z a -slombo narodnosti naši, kojo niso mogli izpodkopati valovi ptujega drugorodnega nasil-s t v a.
Gorje nam, ako ne zajezimo hudournika : z Bogom bodočnost n&roda slovenskega ! Ako se preseli v nas tisti grozni, narodni indiferentizem, zanesen v nas i t ptujih neslovenskih tal; indiferentizem, ki praznuje sedaj v Kranjski ne baš častne svoje orgije in ki ima v najodličnejših krogih najnavdušenejše zagovornike in propovednike — ako se ta indiferentizem vgnezdi tudi mej nami, potem nam bode vzklikati tužnim sroem: zastonj smo delali skozi tri desetletja, zastonj ste živeli Bleiweisi in Tomani; kajti mej gradbo že zrušilo se je velečastno narodnu poslopje, kojemu sta postavili temelj velikim trudom in silnimi napori 1
D&: delo nepozabnega nam očeta Bleiweisa in njega trudoljubivih po-snemalcev in naslednikov jelo se je rušiti na vseh straneh. Pri herostratskem tem delu giblje se le malo rok, ki vedo, kaj hočejo, a ogromno število tacih, ki niti ne slutijo nasledkov, neizogibnih, ko bode dovršeno delo — rušenja. Po zivljamo vse one, ki sedaj preklinjajo vse to, kar je v desetletjih sezidalo blago, plemenito in sebičnih namer ne poznajoče rodoljubje slovensko: polože naj roko na srce in premišljajo naj, kaj naj stopi na praznoto, ki nam nastane, ko se zruši dosedanje delo, sad mnogoletnega truda ; pomislijo naj, daje kaj lahko podirati, a sila težko — zidati!
Veliko je bilo navdušenje pri I. katoliškem shodu, sijajna in odlična družba
mursikater preprijeten večer ter bi vam vedel povedati mnogo zanimivega iz njegovega življenja, toda prostor se mi je skrčil že tolikanj, da vam morem omeniti jedva dveh, treh nupoglavitnejših svojstev njegovih. In te so bile: osebna neustra-šenost v narodnih naših borbah, nenavadna genijalnost v pisavi, zlasti na feljtonskem polji in pa vzgledna nravstvenosfc njegova, s katero je kot zaničevani pregrešni čolnar, pred Bogom in pred pravicoljubnimi ljudmi zakril pač marsikakšnega predomišljavega farizeja-svetohlinca . . .
Junaški pogum Železnikurjev razvijal se je posebno uspešno pri raznih volitvah na Štajarskem za č«*a vsemogočnih političnih dvojčkov: Seydel - Brandsfatter; potem 1. 1873. v volilni borbi med Staro« in Mladoslovenci. On je bil tudi med onimi Slovenci v Mariboru, ki so ondotnega župana dra. Matevža Reiserja ob dveh popolunoči poklicali na magistrat zbok pristranskega postopanja nekoga redarja in pozneje, v Slov. Bistrici, užugal je*v dvoboji i preošabne huzarske častnike, kakor pričajo o tem dra. Vošnjaka „Pobratimi." Tudi v Ljubljani, kot urednik
zbrala se je tem povodom v središči našem, v beli Ljubljani. Govorilo se je navdušeno. Izgovorila se je marsikaka blaga, vznešena, plemenita beseda, izrekla Be je marsikaka pametna ideja. Bilo je tam govornikov, ki zares ljubijo rod svoj, bilo je govornikov, želečih narodu slovenskemu srečnejših dni; ali n e k a t e r n i k i so zastavili vso sile duševne svojo nestrpnosti in osebne ambicije v to,*da se je marsikak udeležnik katoliškega shoda, ki je prišel v Ljubljano najboljšimi nadami in svetim navdušenjem za vero in dom, povračal domov — krvavečim srcem.
V odlično, blago, plemenito družbo usilili so se Herostrati, ki bi hotoli na podrtinah Bleiweisovega mnogoletnega dela iskati — svoje slave, svoje časti.
Pokojni B I e i w e i s je vzbudil v nas ljubezen do Bvojega rodu in svojega jezika; pokojni B!eiwels zanetil je v slovenskih srcih ono iskro, ki plemeni človeka : iskro zvestobe do lastne zemlje in do vsega, kar je s to v zvezi; vse mišljenje in delovanje nepozabnega nam voditelja merilo je le na to, da vzbudi v nas zavest o dolžnostih vsakega človeka da svoje n&rodnosti; merilo je le to, da nas pouči, da n&rodu, ki sam ne pozna svoje lastne cene, ni pričakovati bodočnosti. Iz kratka: pokojni Bleiweis jel je voepljati v naša prsa čut n&rodnega ponosa.
In kdo more reči, da se pokojnega Bleiweisa pri tem nagibali brezverski nameni ? Kdo?! Ne ne! Klasična priča za našo trditev je vsa duhovščina, ki je stala zvesto in udano — na strani B 1 e i-w e i s a. Seme, koje je sijal Bleiweis, padlo je na rodovitna tla: sad na sadom se je prikazaval in dozoreval na našem narodnem polji. In vesela rast in vspešno razvijanje nista prenehala niti potem, ko je Bleiweis izdihnil Bvoje blago, svojo ve* liko dušo.
Sad idej, koje je pokojni Bloivveis oživljal v n&rodu slovenskemu, je tudi na8a družba sv. Cirila in Metoda. V na-
političncga časnika izkazal se je Železnikar junaka v raznih aferah s prearogantnimi sinovi Martovimi, da ne govorim o seu/.a-cijonalni pravdi s poznanim „Bolškim strahom", katere zmagonosni izid se ima zapisati, rekel bi, ponajveč njemu na rovaš.
Nenadomestno podlistkarsko spretnost Žideznikarjevo spoznali smo šele zdaj po njegovi smrti, ko pogrešamo pod „Narodovo" črto preizvrstnih njegovih „Nedeljskih pisem" in v naslednjem izreku odločujočega narodnjaka o njegovem časnikarskem delovanji jo obseženo voč hvale nego-li graje in ta sldve : „Železnikar je bil sicer len, ali genijalen !"
No, izvor njegovej nedelavnosti v poslednji dobi ni bila bas lenoba, temveč ogorčenost zbok neugodnih družbinskih razmer, zlasti pa, kakor pravijo Nemci, tisti večni konflikt — s finančnim ministrom, kateri mu je zagrenil vso veselje do vspešnega delovanja. In če pomislimo, da je nosil v sebi kal neozdravljive bolezni, ki ga je strmoglavila v krepki možki dobi v grob, dočim so okrog njoga jokali nedorasli otroci, Čuditi se moramo pač, da se je možu sploh še račilo prijeti za pero,
menih te družbe jo izražena oporoka onega, kojega je narod slovenski počestil z imenom — svojega oCeta. In oporoka ta ne glasi: ostanite zvesti svoji veri in svojemu narodu! Družba sv. Cirila in Metoda postavila si je namen ter ga izvršuje vestno: vzgojevati nam take ljudi, ki bodo živeli po svetih krščanskih načelih, a zajedno tudi ljubili tlačeni rod svoj. In ker si je družba postavila to nalogo, in ker jo tudi izvršuje vestno in vztrajno, postala je naš ljubljenec, kakor še nijedno društvo, kajti ni je prilike — bodisi žalostne ali vesele — da ne bi se narod spominjal te družbe, tega vidnega znaka — Bleiweisowe oporoke. Pridite vi vsi, ki sami priznavale, da niste še nikdar videli naše periferije, pridite k nam, da se prepričate, kako deluje naša družba, da vidite, da Be uprav ta družba najvspešneje upira nakanom brezvercev in sovražnikov katoliške cerkve. Povprašajte one^ki nad-zorujejo'sole te družbe, da izveste, kako krivični so vaši napadi nata zavod! Povprašajte le duhovnike Zupan a , Ž 1 o g a r j a , Severja, Silo itd., koji možje poznajo natančno vse delovanje v teh šolah, in ti vam povedo — resnico. Uprav izpiti ob koncu letošnjega leta izvabljali so nam solze radosti iz očesa, videčim kr asne sadove truda učiteljev, kojim velja vrhno načelo: verska morala, ljubezen do domovino, zvestoba do cesarja. Pridite vi Herostrati tu sem, da spoznate naše nasprotnike in njih šolska društva; da se uverite o vzvišeni nalogi naše družbe sv. Cirila in Metoda, vojskujoče se proti tem, zareB brezverakim društvom. Pridite — ako vam je res kaj do resnice — da se prepričate ter obžaljujete vnebo-vpijočo krivico, kojo ste storili vzgledni naši družbi in vzgledu emu nje načelniku-duhovniku. In Ti, d i č n i naš Tomo, prosimo Te v ime stiskanih in trpečih obmejnih Slovencev, ne plaši se krivičnih napudov ljudi, ki niso taki,
da je še malo dni pred svojo smrtjo poslal v svet seznamek mrtvtcev v letu 1891, med katerimi so nekateri dobrohotni mu „prijatelji" mislili čitati že i njegovo ime.
O Železuikarjovi krščanski nravnosti videl sem na svoje oči preganljive dokaze, zlasti pri umiranji prvo soproge njegove, pri vzgoji njegovih otrok, kakor tudi v socijalnem življenji. Posebno mi je naglasiti, da Železnikar, dasi jo bil svobodoljuben veseljak in dovfipen šaljivec, nikoli ni rabil nedostojnih, dvoumnih ali nemoralnih izrazov, in to niti v najhujši svoji togoti in ako se jo kedaj ta ali oni v družbi v pričo njega kaj takšnega pre-drznil, zavrnil ga je takoj z vso odločnostjo. In neomajano svojo vernost je pokazal uprav v premučni svoji bolezni) katero je prenašal s stoično mirno uda-nostjo, ter ae na svoje zahtevan jo podvrgel prebolestnim operacijam sedemnajst krat. In tako jo umrl spokorjen in »pravljen r. Bogom, kakor bi želeli vsakemu izmed tistih negrešn ikov, ki so njegovo nezgodo smatrali za „kazen božjo". —
In konečno, za skl ep teh svojih „spominov" imenujem va~ še jednega predra-
kakorien »i Ti! Vztrajaj na svojem rogatu in narod slovenski Te bode blago-slovljal. In odpuščenja Te Bodo prosili, ki so pritrjevali Tvojim in naše družbe oa-•potnikom; Icesali se bodo, ko nastopi — treinoit v mišljenju.
Ssj nisi sam, ki trpiš. Poglej ga tam sivolasega starčka, ki je posvetil vse svoje življenje blaginji naroda slovenskega; ki je pristni izvrševatelj pokojnega Bleiweisa poslednje volje ; poglej ga, ki Se ob večeru trudopolnega življenja svojega mladostno gibčnostjo skrbi in dela za borni svoj narod; poglej ga starčka Svetca: tudi on trpi krivico, tudi njega bo zadeli krivični napadi od m Udih I j udij , ko ji h ie nikjer nismo videli pri pozitivnem delu in koje sploh poznamo še le od onega trenotka, ko so pričeli rušiti, kar so sezidali drugi. Tudi starina in poštenjak S v e-t o c trpi krivico ; a on se izvestno ne upogne, kolikor ga poznamo. To bodi v vzpodbudilo tudi Vam vsem K o b 1 a r-jemiu Zupanom, Žlogarjem in Gregorčičem, da ne obnemorete u a t rujevi poti. Kajti, ako je še le iskrica poštenja in značajnosti v ndrodu slovenskem, mislimo, da mora priti spoznanje. In tedaj Vam bode sijajno zadoščenje za krivične napade, na kojih trpite ; a narod sćde takrat na sodni stol ter bode ostro sodil one, ki nam hočejo ugonobiti, kar je nam k srcu priraščeno. Do tedaj pa vam bodi v tolažilo, da hočemo zvesto vztrajati na vaši strani, da vas spoštujemo in ljubimo, da se klanjamo vaši avtoriteti!
Kakor levinja svoje mladiće hočemo braniti naš biser, našo zaslombo in opdro, naso družbo sv. C i r i 1 a in Metoda.
In naaprotnikom narodnega nagega Življenja pa bodi povedano: pot do vašega triumfa vodi jedino-le preko mrtvega trupla našega narodnega bitja. No, ako se to zgodi, pot' m pa le plenite na »drodovem grobu — nestrpneži!
Koga mislimo, ni težko pogoditi.
Franpois Deloncle in parižka svetovna razstava 1900.
Namera pruske države, otvoriti, demonstrativno Francozom, svetovno razstavo i v Berolinu početkom bodočega stoletja, ■e je izjalovila in donesla svetu nov dokaz, da nadkriljuje [Francija tako v duševnem kakor v materijalnom obziru svojo „milo prijateljico* Germanijo za Eif* flov stolp visoko. Le-ta se povsodi, kjer gre njenim srečnejim političnim nasprotnikom v čemer kuli kljubovati, popenja do
gega mi prijatelja, ki je tudi odpotoval v večnost najmanje za polovico svojega življenja prerano. Ta je bil: Ž vab Lovro, zasebni učitelj in urednik samosvestne „Edinosti". Ž njim sem se pobratil, ko je bil še v tfiihrovem zavodu v Ljubljani. Bil je takrat vesel mladic ter se grel o ljubezni „obožavane* svoje Lenčike. Ker pa se mu je le-ta menda izneverila ali ka-li, zetekel se je med moderne naše „križarje", t. j. jezikoslovce. Voditelj na tem bojišči mu je bil — Levstik, kateri pa ga tolikanj navdušil za to novodobno blagovestje slovensko, da je naposled i oo ves svet gledal skoz — slovnico. Z vso strastjo se je vrgel na takozvano sta-rinoslovje ter začel pravo dirko za starimi napisi, knjigami in spomeniki, kar mu je omračilo vedri mladeniŠki vid, ter mu nakopalo naposled i suirtno bolezen. Ko je namreč pohodil rojstveno vas Popo-vičevo, Arclin pri Vojniku, razgrel se je tolikanj, da je prišel ves vpebun in poten v Celje, kjer se je v hotelu slekel ter na zofi zaspal : vzbudil se je sele, ko ga pretresal mraz in drugo jutro se mu je vlila kri. Od tistega dneva je bolehal in
obnemoglosti in zakriva naposled svoje blamaže pod kako visokoletečo frazo.
D& bi pa vzlasti sedaj, tako Germa-niji, kakor vsemu svetu Franoija pokazala gorostasaost svojih duševnih in gmotnih zmožnosti, velikodušno prezirajoč Malenkostno politično pričkanje Nemčije, pote-tajoč se saaao za veliteatne, č I o v e i t v o proslavljajoče smotro, — obarosni-čiti hoče na svoji razstavi leta 1900. misel, katerej od postanka človeštva na seanlji svet nima svoj« vrste.
Franpois Deloncle, stvaritelj ideje, da praznuje Franoija nastop bodočega stoletja mestu s krvavim Ijudomornim bojem, z veliko svetovno razstavo, katerej se mora čuditi svet bolje, kakor li najmogočnejši njeni bojni zmagi ob slučaji vojne z Germanijo, — združil je s to jdejo misel, ki je namreč podlaga tej ideji, misel o orjaškem teleskopu.
„Ta teleskop", pravi duhoviti Francoz, jeden najizbornejših govornikov parižke komore „bodi na optičnem polji to, karje EifHov stolp na stavbinskem polji, to je : dosedaj nedosežno delo, gledć velikosti gledć popolnosti svoje !*
Vlada francozka potrdila je nemudoma misel svojega genijalnega odbornika ter sprejela z navdušenjem njega nasvet o teleskopu. Danes že se delajo priprave za ta gorostasni umotvor, kateremu se pridružujejo sorodni načrti kar trumoma iz tabora veleumov francozkih v tej stroki in leta 1900. utegne biti iznenađen svet po fenomenih, o katerih si danes niti ne senja.
In kakov bode ta teleskop in s katerim namenom sprožil je Deloncle idejo za zgradbo tega velikana P
„Morda se s početkom novega stoletja" tako govori on sam „otvori nova, človeštva vredniša doba kot je bila sedanja in ponosen bodem na to, da bode morda pogled skozi moj teleskop pogled v to novo otvarjajočo se dobo. Milijardi, ki se isda-jajo dosedaj v svrhc prelivanja krvi človeške, za ljudomorne naprave in barbarske potrate v zatiranje „slabejŠega", najti utegnejo veličastnejšo pot porabe, nego je zversko klanje — duh človeški naj. bi jel z novim stoletjem zmagovati nad krvni puh strasti, nad divjo materijo telesa!"
Ni težko razumeti visoke velepomen-ljive besede.	t
Orjaški daljnogled, ki bode stal v za to posebe prirejeni velikanski dvorani, v katerej bode prostora za tisoče in tisoče občinstva, meril bode v dolgosti ne manj nego pet in trideset metrov. Premćr leče, ki bode v konkavni debelosti merila v sredini 50 centimetrov, a na robeh 2»/t centimetra, znašal bode tri metre; to bode steklo, dosedaj še ne doseženo, a vspeh bode ta, da se bode na primer luna videla skozi na — jedeu meter oddaljenosti f
hiral, dokler ga usmiljena smrt ni puložila v kišno domačo zemljo ondu na Dutov-Ijanskem pokopališči, kjer ste mu hvaležni Tržačani postavili dostojen spomenik. Tri dni pred njegovo smrtjo potoval sem baš skoz Dutovlje, kjer sva se z vrlim mladeničem poslovila kaj bolestno. Ko sem odhajal, oklenil se me je okrog vratu glasno ihteč ter rekel ves ginjen : „Romaj še mnogo
let srečen in vesel križem domovine!" *
* «
Sklepajoč to svoje berilo o znamenitih možćh slovenskih, usojam si pripomniti, da sem je spisal, kot brezdomen popotnik, le površno, takorekoč na cesti, kar na pamet brez vsakeršnih pismenih pripomočkov. Pri tem me je vodila zgolj resnicoljubnost, t. j. da vam predočim dotičnike v pravi podobi, namreč, kakor so se v občevanji kazali meni, ter kaj in kako bo govorili z menoj. Komur je torej do resnice, ta mi izvestno pritrdi ; zlohotnim zavijačem pismarskim pa ne vsilujem teh „spominov", kateri so mi najdragocenejši zaklad in najlepše zadostilo za ves trud, kar sem ga prebil na trnjevem poti samoučnega svojega življenja. —
Pri tej priliki opazovati bode mogoče podobo luninega sveta v ravno istej bližini, kakor našo lastno zemljo in dosledno prepričati se, je-li ta sosedni naš planet zmožen življenja, je-li mrtva, kamenita, razorana goba. Vse izpremembe na površji planetaj odprte bodo atrmečim samskim očem — odprte nam bodo skrivnosti vekovečnega stvf^onja, o katerih naft duh niti ne sluti, ko zre. oko gori v temne nebesne daljave.
„In zemljan" tako pravi Deloncle nadalje, „zroč v te tajnosti stvarstva, čutil bode na prvi pogled namreč to, kar sem čutil jaz in čutim od prvega pogleda v čuda brezdanje večnosti, to je: gnev in gnjus do malenkostnih prepirov, ki nam polnijo srce in glavo tu na zemlji".
To pak je jedro Delonclove ideje 1
On želi, da bi se pozornost človeštva k o n e č n o obrnila od prezastarelih zem-skih homatij proč in dalje na gorostasna čuda stvarjenja, ki živč v večni praznoti zunaj našega planeta, brezštevilno v ne-popisi j i vi, nerazumljivi krasoti. Stoprav potem, kadar jo doseženo to, da zamore naše ok6 zreti od obličja do obličja danes nepoznana še čuda tam zunaj, — da se prepričamo : ne jedino naša mati zemlja, marveč tudi brezštevilno druzih krasnejših in goroBtastnejših svetov goji življenje bitij, nas morda milijardno v duha lastnostih presezajoČih — stoprav tedaj bode rod človeški izpoznal pravi ali nepravi uk učenjakov in učiteljev (svojih. Ali dokler tavamo v tej, do skrajnosti omejeni zavesti, tako dolgo se moramo dati voditi za nos od voditeljev, ki merijo zgol in jedino v svoj ali v prid kategorije, katerej po domišljiji pripadajo.
Res je, da tudi dandanes moremo z astronomiškim znanjem in pomočki «a to znanje občudovati čuda svetov in vse narave ; ali pozneje bode to mogoče v večih merah, in bodo tudi mr.ožice opazovale ta svetovna čuda.
Kdo od nas pa more tajiti, da se ne bi človeštvo v onem rajskem trenotji pre-drugačilo popolnoma, da opusti, presenečeno od srce pretreaujočih čud, vse slabe in pregreine navade, da se poveliča, pobrati, počloveči, z jedno besedo: da doseže svoj že v kali mu prisojeni, namenjeni cilj 1
Oj, da je napredovala nebeška ta veda tako daleč že danes v teh tožnih zamotanih dneh !
Kdo bi se še brigal za malenkostna politična razprtja|? Kdo bi težil dan in noč za suhoparnim zemskim imetjem, kdo bi se trudil, iztrgati grižljej kruha iz rok in ust sozemljana svojega, samo da bi v ozbilji živel sam f Vesel in srečen, da živi, zadovoljil bi se posameznik kakor i mnogobrojni narodi, ■ najmanjšim, le v svrho, da mu je dano nepretrgoma zreti v rajske krasote, razpostavljene po svetovih okrog. Kam bi izginolo nečimurno hrepenenje po uživanji zemskih „dobrot", na katere je priklenjen sedaj !|Kar bi zagledalo na jeden pogled tija gori ok6, razveljavilo bi slast celega žitja tu doli.
PonoHni rodovi zemlje, ki doživijo one sijajne dobo orjaških daljnogledov ! Kako rada beži nam domiiljija v one oddaljene še dnove 1 Se smehljajem na lici srečeval bode zemljana zemljan in razgovarjala se bodeta o velikanskih krasotah ondi zunaj, katerih, čeravno ne bitno, udeleževala se bodeta vsaj na oko, dokler jima bilo drago. Ali katero prepričanje čutila bodeta v srci? Prepričanje, do je zemlja tudi kraj, raz katere se zamore zreti v hrezkonečna čuda mogočnega stvarstva, a nikakor ne sauio kraj nepogojnega prepira.
Z nastopom novega stoletja odpre se toraj pogled v nove krasne dobe človeštva na zemlji in oni tisoči obiskovalcev parižke razstave, ki bodo zrli skozi Delon-clov teloskop, slutili bodo že v sroi ono srečo, ki ae obeta poznejim rodovom, slutili pa bodo tudi srečo, katera čaka v onih dobah človeštvo sploh; v dobah, ko se ne J bode več prelivala človeška kri is gujus-
nih samopridnih nagibov, ko bodeta vladala mir in svoboda, skrajna duševna zn-vest o Bogu in vstvarjenju, ko ne bodeta kalila človeškega razuma fanatična spekulacija in gospodeželje posameznih klik.
In Francozje P Z blagim zadoščenjem bodo zrli na to orjaško delo svojega narodnega duha in ponosni bodo na zaveat« da so oni prvi storili ta velikanski korak v moderni kulturi človeštva, ter da bodo njihovo delo sijajnejša zmaga nad bahatim sosedom, nego pridobitev kake začaano izgubljene deželice njihove ogromne domovine z orožjem in žrtvijo nekaj tisočer francoskih sinov.
Ali da zmagujejo — duševno zmagujejo, — nad svojim zavistnim sosedom že danes, to je doka«, da' se je blamirala pruska s konkurentno idejo svetovne razstave v Berolinu v istem letu 1900.
Ivan F a j d i g a.
Različne vesti.
Predsednikom deželnega sodišča Trža-
ikega je baje imenovan višje dež. sodnije avčtnik Pavel Monti.
Odlikovanje. Njegovo Veličanstvo jo podelilo podpredsedniku trgovske in obrfc-nijske zbornice Franu D i m e r j u vi-težki križ Leopoldovega reda, a članu te zbornice Josipu Parisiju vitežki križ Fran Josipovega reda.
Protefeti proti napadom na družbo bv. Cirila in Metoda in nje načelnika ter na uzornega prvoboritelja Luko Svetca se množe. Tako smo čitali v „Slov. Narodu* nastopne brzojavke :
Kranj 1. septembra. Svojemu nekdanjemu dušnem^1 pastirju g. Koblarju, iz-bornemu, neustrašnemu zagovorniku družbo av. Cirila in Metoda kličejo trikratno Slava 1 Šenčurjki narodnjaki!
Celovec 3. septembra. Slava vrlemu in dičnemu zagovorniku Slovencem preko-ristne družbe sv. Cirila in Metoda, pre-častitainu gospodu kuratu Koblarju ! Slavo družbi in in nje uzornemu odboru ! Naj ae ne st^ši obrekovanja in preganjanja najnovejših ntrednih nasprotnikov. Narod slovanski ima na svoji strani ! Naprej do zmage!
Celovški narodnjaki.
Kranj, 5. septembra. Podpisani odločne obsojajo neprijazno postopanje gotovih krogov nasproti prekoristni narodni družbi Ciril-Metodovi in obsojajo dalje, hvaležno priznavajoč velike zasluge bla-gorodnega gospoda poslanca Svetca za probujo in napredek naroda slovenskega, odurnost teh krogov nasproti odličnemu temu narodnemu prvoboritelju. Čast in slava pa vrlemu odboru, zlasti dičnemu predsedniku tega društva, prečastitemu gospodu Tomu Zupanu, čast tudi pogumnemu branitelju prepotrebnega društva, prečastitemu Antonu Koblarju, ki se ni strašil, dobro rivoje prepričanje odločno zastopati tudi ob toliko neugodni priliki. Vinko Majdič, Viktor Globočnik, dr. Štem-pihar, Ferdo Sajovie, Ciril Pire, Rajko Kriuper, Peter Mayr, Karol Šavnik ml., Kreuzberger, Pavšlar Tomo ml., J. Omersa, Ferdo Polak, Drukar, Florijau, Bož. Vo-dušek, Anton Rakove, Cof, Veturini, Že-rovnik, Ivan Rakove, V. Prevt-c, Ignacij Fok, Alojzij Pečuik, Dereani.
Kamnik, 5. septembra.— Protestujoč proti neopravičenim napadom nn družbo sv. Cirila in Metoda izražajo na veselici zbrani članovi Kamniških podružnic svojo popolno zaupanje do vodstva ter svojo hvaležnost nevstrašljiveinu družbinemu zagovorniku gospodu Koblarju.
Škofja Loka, 5. septembra. — Občni zbor podružnice sv. Cirila in ISetoda za Poljansko dolino izreka popolno zaupanje dosedanjemu nenadomestnemu družbinemu vodstvu ter čestita iz srca g. Koblarju, ne-vstrašenemu branitelju našo družbo.
Podružnica za Poljansko dolino.
Litija, 5. septembra. Dvigni se narod in zahtevaj zadoščenja sebi, zadoščenja
velezaalnžncmu našemu Svetcu. Najstarejši neumorni boritelj napal te je na katoliškem shodu. Napal se je uzoren sin slovenskega naroda, dični naš voditelj. Čast gospodu Koblarju, ki je jedini takoj obsodil to početje. Slavo našemu Svetcu! Litija-Šmartno: Gregorčič, Podkrajšek, Jenko, Andrioli, Jeločnik, Jeretin, Marija Kobler, Kobler, Vončina, Marija Jenko, dr. Pavlič, Šeg a. Badnira, Minka Ruda, Adolf Ruda, Orehek, Mahorčič, Koklič. Treo, Beroon, Knaflič, Ignac Zore, Bartl, Ma-tajeo, Wakonig, Watzak, Kristina Demšar, Minka Wakonig, Minka Demflar ; Lazar, zastopnik „Save* ; Beneš, Ivanka Bartl, Ivanka Hromub, Porenta, Kolbe, Juvan, Ilas, Medvešek, Griinwald, Berlot, Rus, Hafner, Šk t rlovnik.
Litija, 4. septembra. — Odločno obsojamo početje na katoliškem shodu, to je napad na velezaslužnega našega Svetca, osivelega v narodnem boji. Bog nam ohrani gospoda Svetca, našega in naroda očeta !
Za občino Litija : Josip Damijan, župan.
Rodoljubi zbrani dne 4. t. m. v hiši gosp. Sv. Martelanoa v Barkovljah, slaveči preč. kurata g. Koblarja, kot vrlega zagovornika „Družbe sv. Oirila in Metoda" na katoliškem shodu v Ljubljani, nabrali so 3 gld. in 12 nvč. — Od tega zneska določila se je polovica (1 gld. 56 nvč.) za družbe sv. Cirila in Metoda novi otroški vrt na Greti; druga polovico pa za knjižnico pevskoga društva „Adrija*.
Družbe sv. Cirila in Metoda se je slovensko občinstvo — čeprav to počitniško dobo ne vzpodbuje-vamo po v o d s t v e n i h z a h v a 1 a h
—	spominalo z veliko požrtvovalnostjo zadnji mesec. Hvaležnimi čutili beležimo uajpoprej knjižni dar g. nadučitelja Ž i* r o v n i k a iz Št. Vida nad Ljubljano, — ki nam je poslal večjo zbirko in po 100 iztisov svoje „Spomenice B. Potočnika* in „opisa" 25 letnice tamošnje čitalnice, — <n pa že tretji knjižni dar gosp. župnika C o t e 1 j a iz Kanfanara v Istri. — Gosp. Ivan Čebašek pošilja 53 gld., nabranih mej duhovnimi in svetnimi gospodi o petdesetletnici vč. g. župnika Jerneja Ramovša v Poljanah; z letnino podružnice za „Breški okraj" smo prejeli 30 gld. 20 kr. kot čisti ostanek dohodka gledaliških predstav vrlih diletantov Breške Čitalnice in 17 gld., nabranih v čitalnični pušici ; gosp. J. T o m š i č iz II. Bistrice pošilja 25 gld., nabranih po predsedniku „planinskega društva" iz Sušaka o priliki izleta v Bistrico; Ciril-Metodijski dar Šentpeterake možke podružnice iznaša 12 gld, 50 kr.; oni „cestnega odbora* za okraj kamniški, nabran na predlog g. župana Močnika po gospodu A. Mejači ml. pa 10 gld. 65 kr.
—	načelnik g. Mihael S t a r č sam je daroval 5 gld. — ; o učiteljski konferenciji v Črnomlji so zložili zbraui gospodje učitelji kot nirodni obolos o 30 letnioi službovanja g. nadz. Jeršinovica 10 gld.; g. Pr. Č a r g o iz Tolmina daruje 7 gld.; gdč. Viktorja Praprotni-kova, učiteljica v Postojini pošilja 5 gld., nabranih v veseli družbi drugi dan po glavnej skupščini v Postojini, g. pravnik A. Š v igel j iz Borovnice pa 5 gld. nabranih pri domači veselici ; g. bogoslovec Albin K1 u n 2 gld. kot darilo male družbe v Smeledniku; gospa mati umrle Ljubljanske mestne vrtnarice Marije Podobnikove nam je izročila 1 gld. 60 kr. kot letni navadni dar hčere, ki ji je umirajoč naročevala, da naj nikar ne pozabi njenega vsakoletnega daru družbi, in iz Novega Mesta smo prejeli od neimenovanega narodnjaka 1 gld. — Vam, ki se spomiiiatu nase družbe posamno ali v družbah, veselih ali žalostnih, vsem vam uaj izprosita brata sv. Ciril in Metod obilnega nebeškega blagoslova pri VBem vašem delovanji !
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. Družba sv. Cirila in Metoda. Iz poročila posnemljemo konečno :
Pri posamičnih nasvetih se oglasi prvomestnik tržaške moške podružnico M. M a n d i č in razkriva tužno stanje našega iolstva v Istri. Naznanja, da kanijo istrski rodoljubi osnovati posebno šolsko društvo za hrvatske šole, slično naši družbi, katera ima pa namen podpirati le slovensko šolstvo. Da pa ne bi kedo v tej nameri gledsl kacega separatizma, zata predlaga: skupščina naj z odobravanjem pozdravi ustanovitev posebnega društva za hrvatsko Šolstvo po Istri. — Skup-ščinarji z dobroklici pritrjujejo govorniku.
Urednik Andrej Gabršček opisuje
v preteklost, sedanjost in prihodnjost. Prihodnost zagotoviti si moramo sami, da na gospodarsketn in šolskem polju storimo vse, kolikor največ moremo. Opisuje dosedanje delovanje na šolskem polju, pripoveduje o začetku in razvitku „Sloginih" zavodov, o njih vzdrževanju ter konečno o naporih za slovensko šolstvo v Gorici. Ker pa bode ta borba, kakor vse kaže, še dolgo trajala, in so ondotne potrebe v šolskem pogledu velike, ustanovila je „Sloga" v dolenjem delu meata še en otroški vrt in še en mešan fazred. Dokler si ne priborimo mestnih slovenskih Šol, vzdrževati moramo vsaj dosedanje, a za vsak slučaj, ako bi „Sloga" prišla v denarno zadrego, priskoči naj jej na pomo$ naša šolska družba. S tako gotovostjo se olajša srce tistim, katerim je izročena skrt} za obstanek „Sloginih" Šolskih zavodov. SkupSčina je z glasnim pritrjevanjem odobravala predlog govornikov, predsednik S v e t e c pa je izjavil, da se bo vodstvo oziralo nanj.
Res veličastna je bila ta skupščina; daleč je prekosila svoje prednice, živ in ginljiv dokaz, da vedno globlje prodira prepričanje o potrebi te prevažne družbe, dok he dosežemo po Slovenskem tistega šolstva, ki nam pristuje po božjih in državnih zakonih. — Udeleženci pa, ki so se raskrqpili zopet na vse kon-čine naše krasne domovine, , bodo jej naj tudi zanaprej zvesti podporniki in neomah-Ijivi Širitelji slovenske ideje.
Politiike veati. Naš presvetli cesar odpotoval je dne 6. na Češko k velikim vajam 9. in 4. vojnega kora — Deželni zbori snidejo se pojutršnjim.
Na Srbskem razvijajo se stvari tako, kakor je bilo pričakovati: narod obsoja najodločneje neparlamentarno postopanje regentstva. Tabora v Aleksinacu udeležilo se je 12.000 osob. Vsprejeli so resolucijo, izjavljajoče brezpogojno zaupanje odstopivšemu ministerstvu. Resolucija naglaša, da je imenovanje liberalnega mi-nisterstva povsem nasprotno parlamenta-riškemu redu; zvrača vso odgovornost na regentatvo ter zahteva, da se prej ko prej razpišejo volitve v skupštino.
V Chambery na Francoskem slavili so te dni odkritje spomenika združenja Savojske s Francosko. Pri banketu, prirejenem po občini, slavil je predsednik republiki zvestobo Savojcev, V A i x -1 e-B a i n s vsprejel je predsednik Carnot princa Leuchtenberškega in kralja Grškega. Leichtenberga je pozdravljala množica navdušenimi vzkliki: Živila Rusija! Živel car! Iz Aix-li-Bains zabeležiti nam je tudi nastopni zelo značilni dogodek. V občinski hiši izročila je predsedniku Car-qotu šolska mladina krasen Šopek. Pozdravil ga je deček, odet v rusko nošo. Carnot je objel dečka vsklikuivši: „Ob-jemljem Rusijo*.
Oklic slovenskim starišem pred novim iol8kim letom. Sleherni oco in mati premišljujeta, ko jim otroci postanejo godni za šolo, o njih vzgoji. Naši tržaški stariši, stanujoči v mestu ali v njega predmestjih, ne morejo, ako bi tudi resno hoteli iu želeli, pošiljati svoje duce v lastne slovenske šole; prisilj eni so tlačiti svojo sinove in hčere v prenapolnjene laške razrede. Kolika krivica ho tu godi naši mladini, našim starišem-davkoplačalcem ! Prisiljeni so ali svoje otroke obdržati nevedne doma, kar
pa ne dovoljuje Šolski zakon, ali pa pošiljati jih v zavode, kjer se bodo in se morajo poitalijančiti ter odtujevati domači svoji družini.
In rendar zahteva postava, da se vsem narodom dado potrebne šole — in prava vzgoja zahteva glasno, da se otroci po-učejejo vspešno le v materinem jeziku. Slovenski oče in slovenska mati! Ko bi vi dobro spoznali, kaka krivica se vam godi, da ne morete svojih otrok pošiljati v narodne Šole. bi neprenehoma in glasno zahtevali slovenske šole v Trstu. Ali ne vidite, v kakem duhu raste vaša mladina)?
narodnostne odnočaje v Gorici, oziraje sejNaii nasprotniki vidijo našo lenivost in
zašije pijanost. Oni se radujojo —.mi gi-ncnao kakor plesniv kruh.
Res čudni amo tržaški Slovenci — otrpneli kakor polhi v zimskem spanju, pričakujemo le od drugod spomladnega solnca, ki. bi nas ogrelo in oživilo. Ne, kdor pred sobo stoji, v kateri se dele pravice, in le čaka in ne trka, da bi se mu odprlo, ta je strahopetni zajec pa ne pogumen Slovan. Slovan si mora sam priboriti, kar -mu gre po božjej volji.
Vrnimo se k slovenski Šoli. Pri sv. Jakobu imamo 4 razredno slov^sko šolo. Letos odpremo dva prva razreda, da bode mogoče več otrok vsprejeti. Slovenski stariši stanujoči v obližji sv. Jakobat upišite svoje obroke v našo dqbro nadzorpvano šolo. Tam. nastavljeni učitelji akrbč, da se
• ; 1 , ■■ » ■ ■ . ■ .. r . . .
prav uče m pripravijo za latinske ali re-alske srednje šole. Kedor pa ne more upisati svojih otrok zaradi daljave,, naj, ako je premožen, svojim otrokom preskrbi privatnega slovenskega učitelja. Tako bodemo saj deloma nadomestili, kar še nimamo.
V »lov. šoli pri av. Jakobu prične se pouk dne 15. t. m. Vpisovanje se bode vršilo od dne 10. t. m. naprej. Opozarjamo slovenske stariše, da se prvemu razredu odpre paralelka, da bode torej možno vsprejeti večje število učencev nego lani.
Oponta našita slovenskim delavcem.
Delavci laške narodnosti ustanovili so si svoj delavski list „II P roleta rio". Že sam naslov diši po anarhizmu in ne dela nobene časti delavskemu stanu. — Tudi vsebina tega lista je nevarna in našim delavcem nerazumljiva. Policija je zaplenila obe prvi številki. Opozorujemo naše slovenske delavce, da, ako nameravajo tudi oni ustanoviti svoj' list, dobro premislijo, komu ga list, kateri ni pisan
našega delavskega stanu, kateri prezira naše interese in prinaša samo nemške ali tuje anarhične ideje F ! Delavski list bodi delavcem v pravi pouk in našim razmeram primeren! Torej pozor slovenski voditelji delavskega stanu v Trstu I
Kam pridemo ? Vatroslav Počivalnik, kapelan v Rojanu, premeščen je v Brezovico. Na njegovo meato je prišel semeniški duhovnik Matej Škrbec — Slovenec, ki pa noče biti organ tržaškega magistrata v potujčevanje slovenskega ljudstva. A gospoda pri magistratu, ki bi rada videla, da bi bili duhovniki njeni privrženci, sklenila je v svoji delegaciji, da ne plača dotičnomu kaplanu ujegove težkozaslužene plače, ker „non conosce la lingua del paese" (ne razume krajevnega jezika).
Na to odgovarjamo, da Matej Skrbeč, kapelan v Rojanu, dobro razume .la lingua del paese", ki jo povsem slovenski, ker on je rojen v Podcerkvi pri Ložu na Kranjskem, tedaj je sin slovenskih starišev staro korenine.
Ker pa gospoda z „lingua del paese" meni italijanski jezik, protestujemo odločno, ker občevalna domača govorica v Rojanu je slovenska. Imamo slovenske pridige, slovenski krščanski nauk in slovenske litanije. Tedaj služba božja je slovenska. Vprašamo pa slavno italijansko gospodo pri magistratu, kako pa ona razume „la lingua del paese P" (krajevni slovenski jezik"). Ali je ona vešča našega okoličan-
izroče. Kaj pomaga primerno razmeram
gistrat omenjenemu kapelanu, ki bolj razume italijansko, kot italijanski uradniki pri magistratu slovensko, borno plačo 400 gld. uzel, ravno po tej — ne večji pravici vzeti bi moral mastne plače italijanskim uradnikom, ki ne umqjo slovenskega jezika (la lingua del paese).
Na dalj e vprašamo slavno italijansko gospodo pri magistratu, čegav pa je denar, kojega bi morala plačati dotičnemu kapelanu P Ali ni to težko zasluženi denar naših slovenskih okoličanov? Ali ne plačuje okoličan naklado pri davkih, kot plačilo svojim duhovnikom? Kako more tedaj magistrat denar slovenskih žuljev, slovenskih trpinov utrgati slovenskemu duho,v«u P Ali ni to v nebo-vpijoči greh P!
Glejte okoličanje, kako lepo magistrat za vas skrbi I Niti slovenskih duhovnov vam več ne prjvpšči. Odvzel vam je skoro slovensko šolo, in že zdaj se po nekih organih agitira, da bi slovenski stariši svoje otroke upisali v italijanske oddelke; videti vas no more ob nedeljah pred cerkvijo sv. Antona, govoreče v svojem slovenskem jeiiku. In zdaj — zdaj vam ne privošči n^ti slovanskih duhovnikov, ki umejo vaš jezik, vašo naravo, vaše običaje! Ne privošči vam, da J>i vašo deco in vas poučevali v milem slovenskem jeziku spoznavati sv. resnice ! — Kam pridemo P — Okoličanje, zahtevajte odločno, — kakor ste jih od nekdaj imeli, tako tudi zdaj : slovenske duhovnike!
Desetletnica blagoslovljenja zastave Delalsk^a podp. društva. V nedeljo se je izvršil le predpolndanaki del alavnosti. Ob 8. uri zjutraj korakala je v cerkev ogromna množica članov za svojo zastavo in % godbo na čelu. Cerkev sv. Antona novega napolnila ae je kar hipoma tako, da je bila glava pri glsvi. Peto sv. mašo je daroval veleč. g. župnik F a b r i s, a pol je močan pevski zbor „Slov. pevskega društva*. |>o sv. maši spremljala je ogromna množica ljudij zastavo „Del. podp. društva", proslavljeno po Nje cesarski visokosti ceaari-činji udovi Štefaniji. Vrnivši se v istem redu pred stan društva, priredila je množica ganljivo dinastiško demonstracijo. Godba je zastirala cesarsko pesem, a vsa množica je snela klobuke raz glave. Po zvr-šetku so zadoneli burni živtjo-klici pre-svitlemu cesarju, na kar so ae ljudje razšli v uzornem redu.
Zelo nas je razveselilo, videče v cerkvi tako veliko število ljudij, kar priča, da je zanimanje za naše „Del. podp, društvo" še vedno živo, kar nam služi v jamstvo, da se izjalove vse morebitne prihodnje nakane, prežeče na pogubo tega društva. Vsa klevetanja o „brezverstvu" našiti narodnih društev imela so le to posledico, da se tem bolj zanimamo zanje. — Popo-ludanska veselica se je morala odložiti zbok nestalnega vremena.
Brzojavne čestitke so došle od „Tolminskega rok. društva* in g.dične A. Lavrenčič iz Kamnika.
Veselica se bode vršila V nsdel 0, dni 11. t. m. po žo objavljenem programu.
Na c. kr. pripravljavnioi za srednje Šole na Prosskll vršilo se bo upisivanje učencev dne 14. t. m. od 9. uri zjutraj naprej. — Vsprejmo se učenci, ki «o zvršili z dobrim vspehum tretje šolsko leto občnih ljudskih šol.
Občinske volitve v Pomjanu. Kakor nam se poroča s Pomjanščine, razpostavljeno so volilne liste in čas za pritožbe je določen do 2. oktobra. Volitve se priono dne 10. oktobra. Nadejamo se, da bodo zavedni naši možje listo pregledali ter uložili pritožbe proti morebitnim napakam in krivicam.
C. k. državni gimnazij. Vpisovanje
dijaKov se bode vršilo dne 14. in 15 t. m. od od 8—12 ure predpoludnem v pisarni vodatva.
Konjske dirke niso imele tistega sijajnega vapeha, kakor se je pričakovalo. Na dirkališči so je sicer zbralo ogromno
skfga slovenskega jezika P Kukor je ma-! ljudij — kakih 15.000
ljudi
ali
pra-
vega navdušenja ni bilo. In pomisliti je, da jih to pot mnogo šlo iz gole radovednosti, ki pa v drugič ne pojdejo. Dirkali so jama 4 konji. Vidi se, da v Trstu niso prava tla za ta sport.
V Hamburgu vrše se dan na dan pretresljivi prizori. Pri sodiščih je vedno vse polno ljudij, hotečih napraviti oporoko ter skleniti podedovalne pogodbe. Kar gnetejo se moški in žensk« v silni razburjenosti. Tako je bilo nekega dne. Nek pisar je tolažil občinstvo ter je prosil potrpljenja. Kar na enkrat se zgrudi pisar sam na tla zvijoč se v groznih mukah: napadla ga je kolera. Vsi preplašeni in zbegani od-bežali so ljudje.
75.000 goldinarjev znaša glavni dobitek 50 novćne loterije. Opozarjamo naše čitatelje, da je žrebanje že dne 15. oktobra.
Z Bogom!
Na mom polazku iz Trsta k vojnikom, želim svim prijateljem i znancem, sa kojima se nisam mogao osobno oprostiti, srdačan pozdrav, a braći »Sokolašem* : „Na zdar!".
Trst, dne 7. septembra 1892.
Ivan Krivošić.
Domači oglasi.
Gostilna „Stoka",
starosnana pod imenom „Belladonna41, polet; kavarne .Fabris", priporoma «e Slovencem v mestu in n« deželi. Točijo se izborna vina, istotako je kuhinja izvrstna. Prodaja tndi vino na debelo, tako meščanom, kakor na deželo. Cl.
TIskarna „Dolenc"
del . rtui št. 2, izvršuje vsakovrstna tiskarska po ugodnih cenah Imamo na prodaj knjigo „Kmi-tijsko berilo" za nadaljevalne tečaje in gospodarjem v pouk. Mehko vezana stane 45 kr., trdo vezana 65 s poštnino vred.	Cl.
B. Modic in Grebene,
in Vis Nuovs. opozarjata zasebnike, krčmarje in č. duhovičino na svojo zalogo porcelanskega, steklenega, lončenega in železnega blaga, podob in kipov v okrasenje grobnih spomenikov. Cl.
Mlekarna Frana Gržine
na Notranjskem (Via Campanille v hiši Jakoba Bru n nor m $t. 5 ^Piazza Ponterosso). Po dvakrat na dan friftno opresno mleko po 12 kr. liter neposredno iz Št. Petra, sveža (1'riSna) smetana. Na ! zahtevanje posneto mleko po 4 kr. liter, toda : le v množini najmanje 25 litrov.	Cl.
I Ivan Prnlfin priporoča svoji trgovin
! ivdii rrt?iuy v via <i«i b«sco st. 2
(uhod na trgu star« mitnice, Piarzo Barriera i recchia) in v ulici Molln a vento št 3. Prodaja različno mešano blago, moko, kavo, riž in razne vrste domače in vnsnje pridelke. C.
Kavarni ,Commercio' in ,Te-
dottPn4 v	a 8 6 r m R<*' g'avn' Bhaja-
UC90U U8či tržaških Slovencev vseh stanov. Na razpolago časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk se priporoča Anton Šorli, kavarnar.	Cl.
Anton Godnig,
via Nnora nasproti _ lekarne Zanetti-a priporoča svojo veliko zalogo kave,olja,rlža,1'sladkorjaIn raznih domačih pridelkov. — Cene so neverjetno
"t »	razum uomacin pmiemov. — i;en
I |niQtVPfl/i U fPtTI/1 nizke, požtrežba je vestna in nagla
14—24
Rojanskega posojilnega in konsum-nega društva, poprej Pertotova, priporoča so oajti^.lttje slavnemu občinstvu. Toči ju se vedm> izborna domaČa oko-ličanska vina.	Cl.
AnHroi Ifolon čevljar v ulici ,C««eniit. nilUl GJ l\aiail, priporoča se najtopleje
slovenskemu občinstvu. Najelegantnejše ter solidno delo in točna postrežba.	Cl.
If orni Oni i 9 žganj arija in tobakarna v ■val Ul V/UIJCt, uficl yia Arcata, nasproti hiše Caeia, prodaja domače žganje vsake VTHte in siropove pijače, „pasarete" in siione.
Hotel in restavrant Siškovič blizi
postajo Hrpelje - Kozina ima jnko lop razgled y
visokosti 490 metrov nad morjem ; oskrbljen je izborno z vsem potrebnim; na razpolago so krasno opru' IjeitH gobe za poletno bivanje; kuhinja in pijače izbornef cene nizke. Voznina po žeeleznioi stane samo 20 kr.	26 - 26
(naslednik A. Pipana) na oglu Via Torrente In Ponte della Fabrs, priporoča svojo trgovino z moko in raznimi domačimi pridelki, zlast; pa svojo bogato zalogo kolonijalnoga blaga. Cene so neverjetno nizke, postrežba vestna in nagla.	Cl.
Pivarna Lavrenčič
Leitenburg priporočuje svoja izborna isterska vina častitim družinam po najnižji ceni 28 kr. liter, v stanovanje postavljen; y manje naročila pod 28 litrov se ne sprejmejo, častitim gostom se priporoča tudi izvrstno pivo in Izborna kuhinja ter dobra istrska kapljica.	1=25
Petroleum ao dobiva v pro-
dajalnici Artura Fazzini, Via Stadion St. 22. — Telefon 519.	18-20

Mlekarija „St. Peter"
ae je preložila na vogel ulic Campanilo iu S. Spiridione pred pravoslavno crkvijo. 2—8
Ernest Pegan
Hišo z zemljiščem
v dobrem stanju, pripravno za gostilno, trgovino itd., blizo mesta, kupim takoj.
Andrej Hreščak
Lokve — Hrvatska. 3-4
Gostilna „Alla Vittoria"
Petra Muscheka. v ulici Sorgente (blizo tehtnice Rosada) toči izvrstna vina in prirejuje jako okusna jedila. Prenočišča neverjetno v ceno. Cl.
pekovski
Vekoslav Moder,
mojster „Piazza Caaertna", ne priporoča slav. občinstvu. — Prodaja vseh vrst kruha, Blaščic, čokolade, vseh vrst moke itd. po najnižjih cenah.	Cl.
Martin Krže,
najboljše je s čajem iz taržentrož (milefiori). kri čisteče in ncprekosljivo sredstvo zoper pale-nje v želodcu, hemoroidalno bolezni itd. — Zavitek z navodom, za 12 dni zdravljena, stane 5(j kr., b pošto B kr. več. Čuvati so je ponarejenja zdrav la.
Doliiva ne v odlikovani lekarni 64—I0u
PRAXMARER „ Ai due Mori* Trst, veliki trg.
Poštne po&iljatve izvrS jojo se lieutegoma
Piazza S. Gin van ni, št. 1. trgovina z mnogovrstnim lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem,
Cl.
pletenino itd. itd.
Antnn Pnrliai nil vo^lu ulic® Ghft8*
Mil UJII rubivaj , in Cecilia, toči izvrstno domače žgnnje ; v tabakarni svoji — ista hiša — pa prodaja vse navadno potrebne nemško-slovenske poštne tiskanice.	Cl
Anton Lampe,
naslednik Jakob Hočevarja, Via Barriera e o c li i a st. 17 pekovski mojster, priporoča kruh vseh vrat, moko, riž, sočivje, tino moravftko maslo itd.	Cl.
Josip Kocjančič,
trgovina z mešanim blagom, muko, kavo, riž«'in in raznovrstnimi domačimi in vnanjimi pridelki. Cl.
luon kannhpl nasproti velike vojaš IVCtll l\dllUUCI, niče, priporoČn svojo
zalogo z mnogovrstnim jedilnim in drugim blagom; razpošilja tudi na debelo v množinah od s kil. naprej po najnižji ceni.
Krojaški mojster
FRAN INAHO
naznanja si. slo venskemu občinstvu, da je svojo delavnico preložil na Corso št. 8 11. nadntr.
Zagotavljajoč ceno in točno postrežbo se priporoča najiskreneje si. občinstvu.
Advokat dr. Pretner
ima sedaj avt.jo pisarno v Via Valdirivo št. 12, II. nadstropje.
00000000000 oooooooooog
LEKARNA
A. KELLER
ex Kondolini,
utemeljena v letu 1769.
8
8
TRST,
Via Hlborgo bi- 13.
Razprodaje sledeče posebnosti: Ola-Hovite in pravo flašrro iz BreSije, železo-Malessi. Navadno ribje olje; Isto olje c jodom in železom. Eliksir Cocca, okrep-Ijači in prebavljajoči. Eliksir China proti rnrz ici. Anatarinako vodo za nata. Obče poznano vodo katrama in vbrizgavanja katrani a. Z m on proti tajnim beleznim. Kk a trak t Tamarinda z Antilov. Vino h Chino okrepljujuće želodec kakor Maršal«. PraAek za zobe, bel in rožnat. Ciperski praiSek bel in rude* itd. itd. Glavna zaloga rogatske kislico kneza BBterkaayja. NB. Pogodbe za tukajšnje dežele se vapre-jemajo po ugajajoči pogodbi ali po povzetju.	9—27
>55b6ob6o6o 00600Ć66660
Na stanovanje ine
hrano
se vsprej-
meta dva dijaka iz dobra družine, ki zahajata v narodne ali srednje Sole, in sicer pri neki častiti tukajšnji družini, v koji se govori slovenski in italijanski in kjer bi bili dijaki pod dobrim nadzorstvom.
Natančneje se poizve pri uprav* n i š t v u našega lista.	3—3
Srajoe za hribolaice
tkane, iz najbo jSih snovij, gladke barve ali pisane, s Si- | rok i m doli povege- | ni m ovratnikom in dvemi žepi na pr- I sili, popolna veli- I kost, izborno delo. I Komad gld. 1.20
Svileni pasi
1 meter dolgi, 6 cm. Široki, s posrebreno dvojno kaue-sto zapono. Komad 50 kr.
Klobuk za hribolazoel
iz I-a klobučevine se Širokim svilenim trnkom tor mo&njič-kom za nakite, gl. 2 Ovratnice za hribolazce 3 komadi gld. 1
razpošilja po poStnem povzetju
Emil Storch
Dunaj, I. Salzgasse Nr. 65
Grlena bol kašal], hreputavlca. promuklost nazeb, zadavica. rora. zapala ustijuh itd.
mogu se u kratko vrieme izliečiti rabljenjem
NADARENIH
Prendinijevih sladkišah
(l'ASTIGLIE PRENDINI) što jih gotovi Prendini, lučbar i Ijekarnar u Trstu
Veoma pomažu učiteljem, propovjednikom itd Prebdjenih kaSljnć nočih, navadne jutranje hreputavice j grlenih zapahih nesraj4' kao začudo uzimanjem ovib sladkišah.
Opazka. Valja se paziti od varalicali. koji je ponačinjaju. Zato treba uvjek znhtjevati Pren-dinijeve sladkise (Pastiglio Prondini) te gledati, da bude na omotu kutijice (škatule) moj podpis. Svaki komad tih sladkišah ima ntisnuto na jednoj Strani „Pastiglie", na drugoj „PrendiniJ.
Citna 30 nč. kutijici zajedno sa naputkom.
Prodaju se u Prendinijevoj ljekarni u Trat«
(Farmarcia Prendini in Trieste) i u glavnijih Ijokarnah svieta.	49 —52
DROGERIJA
na debelo »n drobno
G. B. ANGELI
104-19 TRST	is-12
Corso, Piazza della Legna it., 1. Odlikovana tovarna čopičev.
Velika zaloga oljnatih barv, la«tni izdelek. Lak za kočije, z Angleškega, iz Francije Nemčije itd. Velika zaloga iinih barv, (in tubetti) za slikarje, po ugodnih cenah. Lesk za parkete in pode.
MINERALNE VODE
iz najbolj znanih vrelcev kakor tudi romanj-sko žveplo za žvepljanje trt.
PonaTljayni
tečaj za dečke,
kateri štele naučiti ae sloven-ki in nemčki jezik pa tudi druge predmet* zn vstop v gimnazijo ali realko. — Odpre se meneča septembra v B a r i e r i 6t. 26. I. nadstr. Podučeval bode M. Kamu&čič, ueitelj i voditelj slov. šole v Trmu.	3=5
•mSLittjO^M^M*
Drogerija
Arturo
¥ Trsta
Ulica Stadion 22 — Telefon 519.
Velika izb6r mineralnih vodft, zmletih oljnatih barv najtinejih vrati; ru leče, rumene, zelene, višnjeve in črne po '28 nove", kilo. Svinčnata belilo po 32 novč. kilo. Cinkovo belilo najHnoje po 40 novč kilo. Uazun tega velika izber barv na vodo in čopičev vsake vr*te ter po cenah, r kojimi ni mogoče konkurirati. — Zaloga glus<>vitegn krepila od Kwizdu (Korneuburger Viehnflhrpulver) za živino. Zaloga mirodij. barv, zdravil; zalogo žvtplja in modre gtilicu za rabo pri trtah. Naročniki morejo brezplačno uporabljati telefon. 18— ftl)
CARLO PIRELLI
» 1
r
mej narodni agent in špediter
Trst, Via Arsenal št. 2.
Oddaje listke za železnice in parobrode mornarjem in delalcem po nizkih cenah in na VSO kraje
T
»
i I
i I
i »
i >
< »
4
X
r
vvvt.t* >-■ ir'Jtii^^'ffikanko?; ^ir- i^jSSS	^.Ijffijffr^'.'.'t T^*TljfriftVi^1 p< il-tT^V' 'Aj v *
Velika 50 no vena loter^a.
Žrebanje
Glavni dobitek
ze
- oktobra.
Ivan Umek,
črevljarski mojster, Via Ro-iiiagna fit. 6. pri poro" a ae »lavnemu občinstvu v v na v njega utroko a, ada-joča dela. — Solidno delo, hitra postrežba — nizko cene.
L
goldinarjev
Crnnl/n nA RA bri nrinnrnp« ' Giuseppe Bolaffio, Alessandro Levi, Enrico Schiffmann, Ign. Neumann, OICURC OV M. piipUiUUtt. Marco Nigris, Mandel & Co., Daniele Levi & Cemp., II IVIercurio.


Laftuik pol. društvo „Edinost".
Izdajatelj in odgovorni urednik!"' Maks Cotič.
Tinkama Dolenr v Trstu.