FOR Freedom AND Justice Ameriška Domovina i a AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Thursday, August 1, 1991 Vesti iz Slovenije Iz Clevelanda in okolice Bush in Gorbačov soglašala v Moskvi o nujnosti mirne rešitve jugoslovanske krize — Podprla prizadevanja Evropske skupnosti Kljub temu, da je predsednik George Bush danes obiskal ukrajinsko glavno mesto Kijev in govoril na zasedanju ukrajinskega parlamenta, ni hotel nič reči v prid priznavanja pravice do neodvisnosti narodov v ZSSR in Jugoslaviji, ki svojo neodvisne države zahtevajo, z edino izjemo baltskih držav. Na včerajšnji skupni tiskovni konferenci s sovjetskim predsednikom Mihailom Gorbačovom je za oba govoril Gorbačov, ki je sicer rekel, da mora ostati odločitev o bodoči ureditvi Jugoslavije v rokah njenih narodov, jasno je pa dal vedeti, da kljubuje vsakršnemu razpadu te države. Ker vlaga Bush toliko upanja v Gorbačova kot edinega možnega rešitelja demokratizirane in preurejene sovjetske države, ki naj bi bila obenem v prijateljskem odnosu z ZDA ter zadovoljila potrebe narodov (z možno izjemo baltskih), ki v njej živijo, se ni hotel od Gorbačovove razlage nič distancirati. To gledanje tudi pojasnjuje Bushovo podpiranje jugoslovanskega predsednika vlade Anteja Markoviča, ki naj v Bushevih očeh igra za Jugoslavijo podobno vlogo kot Gorbačov v ZSSR. Jugoslovanska vlada bo morda prisiljena prenehati s plačevanjem obveznosti glede zunanjega dolga — Zelo negativne posledice Včeraj je jugoslovanska vlada dala vedeti, da bo morda prisiljena zaradi katastrofalnih ekonomskih razmer v državi prenehati s plačevanjem zapadlih obveznosti v zvezi z jugoslovanskim zunanjim dolgom, ki sedaj znaša 14,5 milijarde dolarjev. Če bi se za tak ukrep enostransko odločila, bi bile posledice za Jugoslavijo izredno negativne. Nastala bi možnost gospodarskega bojkota Jugoslavije s strani zahodnih upnikov in mednarodnih finančnih ustanov. Edina rešitev za te težave vidi vlada SFRJ v razreševanju ne le domačih ekonomskih razmer oziroma ureditve, ampak tudi nacionalnih. Take rešitve pa ni Pričakovati. Državljanska vojna na Hrvaškem se razširja — Srbi očitno napredujejo — Hrvaška mobilizira nove vojaške in policijske enote Spopadi med Srbi in Hrvati na ozemlju Hrvaške se v zadnjem tednu sledijo drug za drugim in postajajo vedno obsežnejši in tudi krutejši. Kot je v včerajšnjem New York Timesu poročal dopisnik Stephen Engelberg, dobiva stanje na Hrvaškem vse oblike »tradicionalne balkanske vojne«. Opisal je dogodek v vasi Struga, kakih 60 milj južno od Zagreba, ko so oboroženi Srbi ujeli skupino hrvaških vaščanov in jih prisilili, da so hodili pred njimi proti položajem hrvaških policistov. Srbi so streljali vsevprek, Hrvati pa niso odgovorili, ker niso hoteli streljati v vaščane. Incident se je končal, ko se je neki hrvaški policist vrgel na tovornjak, na katerem so bili Srbi, in eksplodiral ročno granato, s tem pa si žrtvoval lastno življenje. Danes zjutraj pa vesti govorijo o organiziranem umiku hrvaških varnostnih sil iz strateško važnega kraja Banije. Z njimi je odšlo kakih 1000 Hrvatov, živečih v Kostaj-nici, kakih 70 milj jugovzhodno od Zagreba. Poročevalka National Public Radio Sylvia Poggioli pravi, da gre za velik poraz za Hrvaško. V zadnjem tednu očitno zelo napredujejo oboroženi Srbi, ki želijo ustanoviti avtonomno »Krajino«, ta pa naj bi se even-tuelno združila s Srbijo. Srbi namreč lahko v ključnih bojih računajo na podporo Jugoslovanske armade. Zaradi nastalega za Hrvaško zelo negativnega položaja, govorijo nekateri hrvaški krogi v Zagrebu, nadaljuje Poggiolijeva, o ponujanju srbskim enklavam na Hrvaškem nekakšno avtonomijo. V krajih, kjer so Srbi v večini, naj bi le ti imeli precejšnjo kontrolo nad ustanovami, tudi policijskimi. Ta gesta še ni uradno potrjena, opazovalci pa soglašajo, meni Poggiolijeva, da je vse skupaj »prepozno in premalo«. (Op. ur.: za boljše razumevanje položaja med Srbi in Hrvati v Jugoslaviji priporočamo uvodniški članek, ki ga je pripravil prof. Vinko Lipovec, bivši urednik tega lista.). Sorazmerno neučinkovito reagiranje hrvaških varnostnih oz. obrambnih sil zoper aktivnosti srbskih paravojaških skupin je le deloma pripisati naklonjenosti in celo v mnogih primerih sodelovanju z njimi redne Jugoslovanske armade. Med obiskom v Wa-shingtonu pred dvema tednoma je slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel povedal, da medtem ko je JLA uspelo pobrati od slovenske Teritorialne obrambe le okrog 40 odstotkov opreme, na Hrvaškem je JLA menda zaplenila skoro vso hrvaško oborožitev, ker Hrvatje na ta ukrep niso bili pripravljeni. PA ZDRAVA OSTANI Ta karikatura, ki je izšla v Delu 20. julija, je kar precej posrečena, saj veliko pove tako o slovenski zmagi v boju z JLA, in o verjetnih posledicah umika JLA iz Slovenije za Hrvaško. Karikatura: Franco Juri Piknik na Slov. pristavi— To nedeljo ima klub Upokojencev Slovenske pristave svoj letni piknik na SP. Javnost vabljena. Dopis na str. 3. Krofi— Oltarno društvo sv. Vida ima prodajo krofov to soboto, začenši ob 8. zj., v društveni sobi šolskega avditorija. Balincarske tekme— Balincarski klub Slovenske pristave ima tekme v nedeljo, 11. avgusta, na SP. Vsakdo, ki želi tekmovati, mora biti na SP do 1. pop. Članstvo lepo vabljeno! KRES vabi— Slovenska folklorna skupina Kres prireja v soboto, 17. avgusta, večerjo in ples na Slovenski pristavi. Večerja (stejk ali svinjska pečenka) bo servirana od 6.30 do 8.30 zv. Po večerji bo igral Trio Staneta Mejača. Za več informacije, kličite Veroniko Stropnik na 946-3875. Na srečelovu MZA— Na sestanku Misijonske Znamkarske Akcije 15. julija pri Mariji Vnebovzeti so imeli srečo pri glavnem srečelovu sledeči: Prvo nagrado ($150) je zadel Danny Frank; drugo Frances Stepic, tretjo Rose Cimperman, četrto Cilka Košir, peto Cilka Žakelj, šesto pa Fani Strancar. Pri malem srečelovu so pa bili dobitniki: Angelca Hribar, Milka Krulc, Ida Oreh, ga. Štepec, g. Intihar, Andreja Antloga, Majda Perčič, Stane Rus, Mary Rot in Viktor Kmetič ml. MZA se vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri letošnjem pikniku in občnem zboru, lepo zahvaljuje. »Old World Festival«— Te dni, do nedelje, poteka na E. 185 St. vsakoletni Old World Festival. Nekatere stojnice bodo koristile slovenske organizacije. Obiščite ga. Spominski darovi— V spomin Anthonyja Kramerja so v tiskovni sklad AD poklonili $50 Antonia Lausche z Richmond Hts., $25 Frances H. Kramer in $10 Frances Ne-manich, obe iz Euclida. V spomin v Sloveniji umrli Verone Maje so $50 poklonile družine Fujs, Androjna in Maje. Prof. Milko Jeglič, Wadsworth, Ohio, je daroval $25, v spomin na Rudolfa Kolariča st. Ga. Ana Vidergar, Cleveland, O., je pa poklonila $10 v spomin prof. Janeza Severja. Vsem darovalcem iskrena hvala! V tiskovni sklad— Dr. Štefan Slak, Toledo, O., je daroval $25 v podporo našemu listu. Hvala lepa! Radiothon— To soboto med 12. in 4. popoldne bo na radio postaji WELW-1330 AM »radiothon«, katerega namen je zbiranje sredstev za delovanje »Združenih Amerikancev za Slovenijo«. Ta organizacija deluje za uradno ameriško priznanje republike Slovenije. Oddajo bo iz svojega studia na 971 E. 185 St. vodil Tony Petkovšek, sodelovali bodo še Joey Tomsick, Alice Kuhar in Dušan Maršič. Poslušajte in sodelujte! (Dopis na str. 2.) Za pomoč Sloveniji— V soboto, 10. avgusta, priredi pevski zbor Korotan na Slovenski pristavi večerjo in ples, katerega prebitek je namenjen v pomoč Sloveniji. Nakaznice imajo člani, ali pa pokličite Marjanco Tominec na 531-8855 oziroma Pavlo Hauptman na 481-1871. Skupno sv. obhajilo— Oltarno društvo sv. Vida ima skupno sv. obhajilo to nedeljo pri 8. sv. maši. Popoldan sestanka ne bo, pač pa je še nekaj sedežev prostih na avtobusu za romanje 10. in 11. avg. v Lemont. Ne odlašajte več! Pokličite go. Amalijo Košnik na 881-4957. Avtobusi za Lemont— Odhod avtobusov na romanje v Lemont 10. avgusta bo sledeč: Pri Sv. Kristini, E. 222 St. in Miller Ave., bodite točno ob 6. zj.; pri Mariji Vnebovzeti na Holmes Ave., prav tako točno ob 6h; pri Sv. Vidu na St. Clair Ave. in E. 62 St. pa točno ob 6.15. V Rožmanov sklad— Za pomoč potrebne študente v Mohorjevih domovih so darovali: V spomin na prof. Janeza Severja po $10 g. in ga. Karol Bojc, g. J. Prosen, g. France Kovačič, g. in ga. Daniel Kranjc; $5 g. in ga. John Petrič. V spomin na Mirka Pusta: po $10 g. in ga. Jakob Grum, g. in ga. Damijan Zabukovec, g. in ga. John Petrič, ga. Paula Adamič, ga. Ana Tomc, g. France Kovačič, g. J. Prosen. V spomin na Rudolfa Kolariča: $20 g. Janez Pičman; po $10 g. in ga. Jakob Grum, ga. Paula Adamič, g. J. Prosen, g. in ga. Daniel Kranjc; $5 g. in ga. John Petrič. V svojem in v imenu Mohorjeve se prisrčno zahvaljuje poverjenik družbe J. Prosen. Prodaja rabljenega blaga— V dneh od 5. do 9. avgusta bo v Slov. nar. domu na E. 80 St. tretja letna prodaja rabljenih predmetov. Prodaja bo med 10. dop. in 5. pop. SND se nahaja na 3563 E. 80 St., med Union Ave. in Aetna Ave. Prebitek gre v podporo temu narodnemu domu. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons: Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Michael and Irma Telich, Frank J. Lausche, Paul Košir NAROČNINA: Združene države in Kanada: $25 na leto za ZDA; $30 za Kanado (v ZD valuti) Dežele izven ZDA in Kanade: $35 na leto, računano v ameriški valuti SUBSCRIPTION RATES United States and Canada: U.S.A.: $25 per year; Canada: $30 in U.S. currency Foreign: $35 per year U.S. or equivalent foreign currency Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103-1627 Fax (216) 361-4088 Published every Thursday « NO. 31 Thursday, August 1, 1991 Spori med Hrvati in Srbi imajo stare in globoke korenine Ko beremo v zadnjih mesecih o ostrih sporih in gledamo na TV krvave spopade med Srbi in Hrvati v raznih delih Hrvaške, se sprašujemo, od kod to sovraštvo, odkod nespravljivost, odkod trdovratno vztrajanje pri zagrizenih nacionalističnih stališčih. Pogled v pretekla stoletja, v davno zgodovino nam nudi ključ za njihovo razumevanje. Ko je rimski cesar Teodozij razdelil Rimski imperij med svoja sinova Arkadija in Honorija v začetku 5. stoletja, je meja med njima potekala približno po črti Kotor-Beograd. Ta črta je ostala v glavnem meja med vplivom »Vzhodnega Rima« — Bizanca in Zahoda vse v današnji čas. Vzhodno od te črte je prevladoval najprej azijsko-bizantinski, nato pa turški vpliv vse v začetek 20. stoletja, zahodno od te črte pa vpliv krščanske Zahodne in Srednje Evrope. Zanimivo je dejstvo, da sta prva srbska kralja Mihajlo v Duklji in za njim Štefan Prvovenčani v Raški, dobila svoji kroni od papeža v Rimu, kot jo je dobil prvi hrvaški kralj Tomislav. Srbi so se šele v 13. stoletju dokončno priključili Bizancu in pravoslavju, med tem ko so Hrvati težili vse od časa naselitve proti Zahodu v dobri meri v želji, da bi se izmaknili bizantinski politični moči. Bizanc je bil namreč tja do začetka 14. stoletja vsaj formalni gospodar Dalmacije, predvsem dalmatinskih mest. Med srednjeveško srbsko in hrvaško državo je postopno nastajala samostojna Bosna, čeprav je skušala Hrvaška to ozemlje spraviti in obdržati pod svojo oblastjo. Srbija je v času Dušana Silnega sredi 14. stoletja poskušala Bosno osvojiti, pa ji ni uspelo. Tako Bosna stvarno ni bila nikdar v okviru kake srbske države, pa tudi napram Hrvatski je Bosna uporno branila svojo samostojnost vse do časa, ko je podlegla turški moči in postala del turškega cesarstva v 15. stoletju. Tja do začetka novega veka med Hrvaško in Srbijo ni prihajalo do kakih sporov in trenj, vsaka od teh držav je gledala v drugo smer, pripadala drugemu vplivnemu področju. Srbija je z bitko na Kosovu 1. 1389 postopno prešla pod turško oblast, Hrvaška pa je bila že od leta 1102 povezana z Madžarsko. Turško osvajanje Balkanskega polotoka je budilo strah med krščanskim prebivalstvom ogroženih ozemelj, najprej v Srbiji, nato pa tudi v Bosni in jugovzhodnih delih Hrvaške. V začetku 16. stoletja so množice kristjanov iskale varstvo pred turškim, islamskim nasiljem na Hrvaškem in Ogrskem, pa tudi v slovenskih deželah. V slovenskih deželah so se ti prišleki tekom stoletij stopili z domačini, sprejeli njihovo vero, govorico in navade. Drugače je bilo na Hrvaškem in v južni Ogrski. Habsburški vladarji Avstrije, Štajerske, Koroške, Kranjske, Trsta, Istre in Goriške so postali po letu 1526 tudi vladarji Ogrske in Hrvaške. Da bi južne meje svojih dežel zavarovali pred osvajanjem Turkov, so sprejemali »begunce« iz Srbije in Bosne, ki so bili pretežno pravoslavne vere, v vojaško službo in jih naseljevali v delih Hrvaške in Slavonije, od koder je domače prebivalstvo zbežalo dalje proti zahodu. Postopno je ob meji nastalo obsežno področje, kjer so živeli ti begunci. Uživali so vrsto ugodnosti, uživali neke vrste samoupravo, morali pa so biti vedno pripravljeni iti v boj. Celotno to področje je bilo kot »Vojna krajina« podrejeno neposredno vladarju na Dunaju, upravo pa sta vodila generala v Karlovcu in v Varaždinu. Denarna nabirka za novo ustanovo Združeni Amerikanci za Slovenijo EASTLAKE, O. — To soboto, 3. avgusta, bo znani radijski napovedovalec Tony Petkovšek vodil denarno nabirko oziroma »radiothon« v podporo novi, sicer začasni organizaciji »Združeni Amerikanci za Slovenijo«. Radiothon bo na radio postaji WELW-1330 AM od 12. ure opoldne do 4. pop. Organizacija je bila ustanovljena 30. junija z izrecnim namenom delovati za uradno ameriško priznanje neodvisne republike Slovenije, ves denar, zbran ob sobotni nabirki, bo uporabljen za delovanje organizacije, predvsem bo šlo za poštnino, tiskanje dopisnic, pisem itd. Vsi sodelujoči prostovoljno prispevajo svoj čas, predstavljajo pa skoro vse večje in mnoge manjše slovenske organizacije v Clevelandu in po ZDA, od bratskih do družabnih. O podrobnostih delovanja organizacije boste slišali seveda med radiothonom. Telefonska številka za radiothon bo (216) 692-1000. Ta številka, poudarjamo, bo uporabna samo za časa nabirke, torej to soboto med 12. in 4. pop. Prostovoljci Clevelandskega radio kluba bodo pri telefonih tisti čas v Kollandrovi potovalni pisarni na 971 E. 185 St. v Clevelandu, kjer se sicer nahaja tudi radio studio g. Petkovška. Na voljo za radiothon bodo štiri telefonske linije. Lepo ste pa vabljeni, da se osebno oglasite pri radio studiu za časa radiothona in osebno izročite ček oziroma prispevek. Poleg g. Petkovška bodo na oddaji sodelovali še Joey Tomsick, Alice Kuhar in Dušan Maršič. Nastopili bodo še predstavniki Združenih Amerikancev za Slovenijo in drugi ugledni člani in članice naše skupnosti. Slišali boste tudi najnovejša poročila o stanju v Sloveniji. Še to: imena vseh darovalcev tekom nabirke bodo prebrana, seveda če v to privolijo oziroma želijo. Oddaja se bo vršila v času vsakoletnega, zelo popularnega festivala, znanega kot »Old World Festival«. Če boste ček osebno prinesli med radiothonom, naj bo ta napisan na: United Americans for Slovenia. Isto storite, če boste ček poslali po pošti in sicer na naslov: United Americans for Slovenia 6411 St. Clair Avenue, Suite 8 Cleveland, OH 44103 Za vse nadaljnje informacije, lahko pokličete predsednika Združenih Amerikancev za Slovenijo, g. Edmunda J. Turka, na (216) 391-4000, ali pa g. Petkovška na (216) 481-8669. D.M. O, da upanje ne bi bilo zmotno... NEW YORK, NY - Današnji kroniški zapis pišem v pasjosti ozračja poletnega julijskega dneva. Že nekaj časa govorim o neki ustaljenosti valovanja tega našega življenja na Nju-jorškem, ki je osredotočeno le ob slovenskega sv. Cirila na Osmi. Opazovanje in doživljanje vsega pri tej fari zadnjih let mi je vsililo primerjavo gibanja morja, ki obliva naše mesto. Tako sem naše življenje, da ne bi povzročil kakšne jeze pri sodobnikih, začel označevati s plimo in oseko. Po vsem tem sem v zadnjem zapisu, ker smo se že nagibali v obdobje vsakoletnih pasjih dnevov, napovedal dolgo oseko, ki bo trajala vse tja do tretje septembrske nedelje. Nekaj pa se je premaknilo v življenju našega naroda tam na Slovenskem. To je vznemirilo tudi našo njujorško srenjo. Na prvo julijsko nedeljo so zaradi dogodkov na Slovenskem oznanili mašo za mir, ko je nekaj dni popreje nastala neodvisna-odvisna slovenska država. Pri Sv. Cirilu smo do- živeli plimo življenja, čeprav so imeli večino med nami tega dneva — nefarani. Ob srečanju s temi sem dobil novo spoznanje o čudoviti narodni zavesti pri Slovencih. To zavest kar nekam premnogi dobijo samo takrat, ko za njeno izpri-čevanje ni nobenega osebnega tveganja. Daj Bog, da bi doživljanje te plime pri Sv. Cirilu označevalo novo farno življenje, ki nobene oseke ne bo poznali, in bo v stalni plimi. Bog daj, da to moje upanje ne bi bilo zmotno. Za to, da je bila po prvi julijski nedelji pri Sv. Cirilu na drugo julijsko spet oseka našega življenja, je nekam opravičljivo. Ta val življenja je pljusknil tja na posest farana Jožeta Vodlana. Imeli smo prvo — in tokrat kar predzadnjo — poletno mašo. Udeležba je bila lepa, kar nekam plimska. Pa vendar med nami samo nekaj tistih od »ta najnovejših«, ki sem jih videl na Osmi prejšnjo nedeljo. Naslednje nedelje pri Sv. Cirilu ob slovenski Gospodovi daritvi bodo šele dale spričevalo o njihovi narodni zavesti. Spreobrnjencev pa je bil in je Jezus zmerom vesel. Gospodovo daritev v templju Stvarnika nam je opravil gost, frančiškanski provincial p. Vovk, ob somaševanju p-Roberta in p. Kristofera. Spet se je izkazal za dobrega, kar izrednega pridigarja, ki zna zagrabiti življenjski moment in njegov pomen. Z močjo besede uspe v tem, kar hoče: pridobiti navzoče, da bi postali pravi kristjani, taki, kot so bili prvi, ko jim je Jezus govoril na gori in jim dejal: Blagor tistim... Moj današnji kroniški zapis torej ne govori o oseki, temveč o plimi našega farnega srenja. Pred prvo julijsko nedeljo ^ nas je spet Smrt, naša kruta in neizprosna zasledovalka, trdo opomnila: če boste življenjsko brezbrižni, vas bom na Nju-jorškem izbrisala iz življenja, in postali boste nepomembna stran zgodovinske knjige. V tistih dneh je umrla slovenska srenjčanka Cecilija Burgar, stara skoraj 95 let. V Ameriko je prišla leta 1921 in obstala tu v New Yorku, v Brooklynu. Papirje za vselitev ji je oskrbel stric Anton Burgar, eden od treh glavnih ustanoviteljev fare sv. Cirila. Cilka je bila tiha in mirna. Velike družbe ni iskala. Zato se tudi ni vključila v svetocirilsko skupnost. Šla je raje v bližnjo cerkev na Wilson Avenue v Brooklynu, kjer se je držala do svoje bolezni. Pred osmimi leti pa je morala oditi v dom za onemogle. Od 6. julija pa je našla svoj mir na pokopališču Svete Trojice, kamor sta jo s svojimi lahko še pospremila brat Ludvik in sestra Francka Žagar. Kako bo pri Sv. Cirilu od te opisane življenjske plime Pa do prve avgustovske nedelje, ko bo na posesti Babnik-Grom druga poletna maša svetociril' ske skupnosti, vam bom povedal v naslednjem kroniškeiu zapisu. Na to posest k slovenski Gospodovi daritvi naši ljudje radi pridejo, s tem Pa ustvarijo našo življenjsko pl*' mo. Škoda, da p. Vovka ta' krat ne bo več med nami. Med nas pa bo na to nedeljo prii>e Mariborski oktet, ki bo prepeval pri maši, darovani za P°' koj duše v novembru umrleg3 Jožeta Groma. Po maši natn bodo ob Gromovi hiši, kjer je akustika dobra, dali mali koncert slovenskih narodnih Pe' srni. Na to srečanje nas sprav' Ijajo skupaj: Bog in pa slovenska beseda ter slovenska pesem... Tone Osovnik MALI OGLASI POTUJETE V RIM? Nekoč hotel Bled, danes hote Emona! Obveščamo vas, smo odprli v Rimu hotel B^° na. Za rojake poseben popu5 • Naslov hotela: 00185 - ROM ’ Via Statila 23, Tel: 06-702791 ali 06-7027827, telefax: 0t>-7028787. Dobrodošli! Lastnik hotela Hrvaški bani in sabori so vedno znova zahtevali, da pride to področje znova pod upravo hrvaških banov in se v vsem izenači z ostalo Hrvaško. Srbi »krajišniki« so seveda branili svoje privilegije in uspeli Vojno krajino in svoj posebni položaj ohraniti vse tja v preteklo stoletje. Omejitev in celo odprava starih ugodnosti, ki so jih srbski krajišniki izgubili, ko so bili vključeni v redno hrvaško državno upravo, je povečala stara trenja med Hrvati in krajinskimi Srbi. Ta trenja so že v preteklem stoletju včasih prešla v kar ostre spore posebno, ker so vlade v Budimpešti Srbe skušale pridobiti na svojo stran, kadar so bile zapletene v spore z Zagrebom. (dalje na str. 4) Dr. MATE ROESMANN Vrzel naj bi ne trajala dolgo Slovenska država je. Slovenske države ni. Slovenska država je, ker jo je v skladu s plebiscitom slovenskega naroda in prebivalcev Slovenije oklical demokratično izvoljen in legitimen slovenski državni zbor 25. junija 1991. Do plebiscita je imel slovenski narod vso pravico na osnovi splošno priznanega mednarodnega načela o samoodločbi narodov, zapisanega in priznanega v ustanovni listini Združenih narodov in temelječega na naravnem pravu, ki ga priznava tudi ameriška izjava neodvisnosti. Slovenska država je, ker je to nezlomljiva volja slovenskega naroda, ki noče umreti, ker je uresničenje slovenske države edino sprejemljiv narodno Politični program, ki more Slovencem zagotavljati bodočnost. Slovenska država je, ker jo je po rojstvu krstila kri hrabrih slovenskih vojščakov, ki so jo branili pred brutalnim nastopom jugoslovanske ljudske ar-mije, ki ji poveljujejo nori, stalinistični generali, ki niso Pripravljeni priznati niti med- Piknik upokojencev Slovenske pristave CLEVELAND, O. - »Življe-nju moramo dati smisel tudi v starosti.« Na to smo predvsem ttislili, ko smo pred štirimi leti Ustanovili klub upokojencev Slovenske pristave. Iz tega gesla se naš klub tudi drži. Vsak tttesec imamo prijeten sesta-nek, dva ali tri izlete na leto, božičnico, vsako leto priredi-tto »koline«, ki so vir dohodka našega kluba. Prvo nedeljo v avgustu pa imamo vsako leto P'knik, katerega čisti dobiček vedno darujemo Slovenski prijavi. Tako bo tudi letos. Pik-nik bomo začeli s sv. mašo ob eni uri popoldne, nato bo na j^Polago okusno kosilo, pe- ene kokoši in svinjska pečenka. Letos bomo na pikniku po-,astili dr. Mateja Roesmanna ^ njegovo soprogo Pepco, . eih, da boste rekii: »Kaj pa Je tega treba?« Če kdo, ona Va zaslužita zahvalo nas vseh. ato vabimo na naš piknik ne j^tno pristavske upokojence, . mPak vse člane Slov. pristave ln naše prijatelje, da pridete to ^edeljo na SP in hvaležno sti-s ®te roko dolgoletnemu pred-n|ku Pristave in njegovi so-^°gi. Tega bosta najbolj vese- aŠe članice lepo prosimo Pecivo. Sv. maša se bo ta d^ovnla za našo domovine xi 0Veni'i° in za naSe P°koj-I„ aJ)e> saj jih je že kar osem: ac'j Tavčar, Ivan Hočevar, jerX .C^nič, Frank Kastigar, . n^J Slak, Mirko Glavan, 5ei(aija Košir in Jožica Var-Vs. ma8:m"am nai Pa B°g P°-starc’ ne k0010 čemerni Šjritjl’ amPak da bomo znali da u- Veselje. zadovoljstvo, in rOst ' spoznali, da je tudi sta-°trebna in smiselna. U.F., tajnik narodnih predpisov o vojskovanju. Slovenska država je, ker slovenski narod, slovensko državno vodstvo, vlada, državni zbor, politične stranke, slovenski znanstveniki, kulturniki ter vsi družbeni sloji in stanovi skupaj s slovensko Cerkvijo nočejo in ne morejo odstopiti od slovenske samostojnosti in je določitev zanjo nepreklicna, brez ozira na razne Bushe, Gorbačove, Mitteran-de, Majorje, Kohle itd. Slovenska država je, ker jo je preprečen poskus okupacije s strani Beograda zarisal na zemljevid sveta. Slovenska država je, ker so jo ugodno sprejeli evropsko in ameriško javno mnenje, časopisje, pomembni in ugledni komentatorji, kulturniki, znanstveniki, politične stranke in zakonodajne zbornice tako v Evropi kot tudi v Združenih državah. Slovenske države ni, ker ni dobila mednarodnega priznanja. To se pravi: priznanja ji ne dajejo že mednarodno priznane države, ki so subjekti mednarodnega prava in dejavniki mednarodnega političnega sistema. Slovenske države ni, ker ji nočejo dati priznanje velike države, ki so ali gospodarsko ali vojaško močne, predvsem pa one, ki so močne v obeh ozirih in zastrašujejo manjše pred priznanjem Slovenije. To so Združene države in velike članice Evropske gospodarske skupnosti (EGS). Slovenske države ni, ker Združene države in Zahodna Evropa ne razločujejo pojmov: država in narod. Amerikancem, Angležem in Francozom pomeni beseda »nation« vse prebivalce, državljane ene države. Beseda »nationality« jim pomeni državljansko neke države. Ne pomeni jim isto kot slovenska beseda »narodnost«. Sloven- Dr. Mojca Štrancar nova slovenska zdravnica optometrije Dr. Mojca Štrancar, O.D. Na državni univerzi v Col-umbusu, Ohio je dne 14. julija t. 1. prejela doktorat iz optometrije gdč. Mojca Štrancar, hčerka dipl. inženirja Marijana Štrancar in njegove žene gospe Fani iz Euclida. »Resi-denceship« je dobila na državni univerzi v Birminghamu, Alabama, kjer bo zaposlena na kolegiju optometrije in se obenem specializirala na polju kontaktnih leč. Iskrene čestitke in vso srečo v izbranem poklicu! ski jezik razločuje med narodnostjo in državljanstvom kot dvema različnima pojmoma. Anglosaksonci sicer rabijo besedo »ethnicity« v smislu naše »narodnosti«, a jim ethnicity pomeni nekaj, kar bi moralo biti v vseh ozirih podrejeno tistemu, kar oni razumejo pod besedo »nation«, nekaj torej, kar je možno urejati tako, kot se urejajo problemi rasnih manjšin v Združenih državah. Zato Anglosaksonci in Francozi ne razumejo narodnostne problematike srednje in vzhodne Evrope in sosednjih delov sveta. Dodatna težava je še v tem, da se prav nič ne potrudijo, da bi se seznanili s temi problemi in jih skušali razumeti. Tako nahajamo pri njih resnično ignoranco obenem s hoteno ignoranco. Tej ignoranci pa se pridružuje pri velikih narodih še čisto navaden predsodek na-pram majhnim narodom, ki so jim včasih nepotrebno zlo, včasih pa tudi potrebno zlo. Zunanja ministrstva velikih narodov, vključno naš State Department, hromijo tudi birokratičnost in okostenelost, kateri onemogočajo ali pa vsaj zmanjšujejo prožnost in možnost prilagodljivosti v načrtovanju zunanje politike in njenih odločitev. Tako moremo najti v State Departmentu birokrate, ki skoraj prav nič ne zaostajajo za sovjetskimi aparatčiki. Znameniti sovjetski oporečnik, emigrant in psiholog Vladimir Bukovski takole opisuje svoje srečanje z enim od teh birokratov: »Ko sem bil v State Departmentu, se mi je nenadoma posvetilo, da človek, ki je odgovoren za vso vzhodno politiko, ni prav nič drugačen kot človek, ki je bil poveljnik jetnišnice, v kateri sem služil svojo kazen. Bil je resnično debel, strašansko važen in name je gledal kot na kakega ščurka, ki leze čez cesto. Seveda je vedel mnogo bolje kot jaz, kaj je dobro za Združene države in kaj je dobro za Sovjetsko zvezo. Prav nič mu nisem mogel dopovedati.« Tako je bilo leta 1977 in tudi danes ni bolje. Tako morejo zunanje politike velikih držav zadati silno težke udarce malim in srednje-velikim narodom, in človeka je strah in groza, da vpliva na usodne odločitve takšen človek, kot ga je opisal Bukovski, človek, ki se noče podučiti o dejanskem stanju niti iz prvotnega vira. V slovenskem primeru, nas najbolj zaprepašča to, da je politika Združenih držav dajala prednost ozemeljski celovitosti Jugoslavije proti načelu samoodločbe in demokratičnemu postopku slovenskega in hrvaškega naroda in je le te ignorirala. Šele ko so začeli streljati tanki in letala, ko se je sredi Evrope po 46 letih zopet začela vojna in je začela teči kri, so Združene države in za-(dalje na str. 41 Matjaž Jančar se vrnil v Slovenijo CLEVELAND, O. — Pretekli torek je zapustil to mesto bivši generalni konzul SFRJ Matjaž Jančar. Ob razglasitvi slovenske neodvisnosti se je bil Jančar odločil, da bo zvest novi republiki Sloveniji kljub temu, da je bil dolga leta uslužben v jugoslovanskem zveznem sekretariatu za zunanje zadeve. Tudi slovenska vlada ga je prosila, naj ostane na svojem mestu, dokler bo možno. Pričakovati je seveda bilo, da tega jugoslovanske oblasti ne bodo dolgo trpele. Že 10. julija je predstavnik jugoslovanskega sekretariata za zunanje zadeve Srdan Kerim povedal, da je bil Jančar odpoklican in da naj pride v Beograd. Ker ZDA še niso priznale Slovenije, se je moral Jančar vrniti v Slovenijo. Na njegovo mesto je začasno prišel Dušan Paunovič, ki zagovarja Jugoslavijo. Menda bo imenovan nov generalni konzul, s katerim pa, upajmo, vsaj slovenske organizacije ne bodo imele uradnih stikov, čeprav je treba upoštevati, da brez priznanja s strani ZDA zastopa pravne in druge formalnosti v zvezi s Slovenijo v očeh ZDA še vedno konzulat SFRJ. Pretekli ponedeljek zvečer se je v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road zbralo več kot 300 rojakov in rojakinj, da bi se na zelo lep način poslovili od Jančarja. Navzoče je pozdravila Jennie Zaman, predsednica organizacije Odbor za kulturne izmenjave, ker je pač le-ta poslovilni večer organiziral. Podpredsednik Odbora Joe Valenčič je program vodil. Ameriško in novo slovensko himno je ob soudeležbi navzočih zapela Cecilia Dolgan, v kulturnem delu programa so pa nastopili v imenu zbora Jadran duet Angela Žabjek in Florence Unetich, za Glasbeno Matico Betty Resnik, za Zarjo pa Ed Zaller in Frank Kokal. Med tistimi, ki so imeli ali nagovore ali g. Jančarju izročili pismeno priznanje in hvaležnost, so bili okrajni avditor Tim McCormack, za SNPJ Betty Rotar, za ADZ pa Stanley G. Ziherl. V imenu njenega očeta Augusta B. Pusta, ki ni mogel biti navzoč, je gdč. Adriana prebrala posebno zahvalo guvernerja Georgea V. Voinovicha Jančarju. Ob zaključku programa se je Matjaž Jančar zahvalil vsem navzočim za eden najlepših večerov v njegovem življenju. Takole je spregovoril: Dragi ameriški rojaki in prijatelji! Minila so dobra tri leta, ko sem mnoge od vas spoznal ob prihodu v Cleveland; nekatere od vas sem poznal že pred tem časom. Čas, ki sem ga prebil med vami, je bil buren in poln pomembnih sprememb. V Cleveland sem prišel kot generalni konzul Jugoslavije, zapuščam ga kot predstavnik Republike Slovenije. Dovolite mi, da se vam vsem zahvalim za vso pomoč, simpatije in prijateljstvo, ki sem ga jaz osebno užival med vami. Hvala tistim, ki so tako kot njihovi očetje in dedje pomagali Sloveniji in njenim ljudem s tem, da so podpirali borbo našega naroda proti Avstriji in v hudih vojnih letih proti nemškim in italijanskim fašistom. V tistih časih in še več desetletij po vojni je slovenski narod gradil svojo bodočnost v okviru Jugoslavije in v tej deželi doživel svojo narodno zrelost. Zgodovina bo še pokazala, v kolikor se ni do sedaj, da ta čas za moj narod ni bil zgubljen. Oddahnili smo se od vojne vihre in preživeli več desetletij v miru, materialnem napredku in učenju. Vaša podpora Jugoslaviji je tako pomenila podporo vašim sorodnikom in vsej naši deželi. Takšen precej ugoden položaj Slovencev v Jugoslaviji pa se je vedno bolj slabšal v zadnjih deset do petnajst let. Konec poznate: brutalen napad lastne armade na novo slovensko državo. In ob tem sem doživel mogoče najlepši čas mojega življenja: ponovno ste stopili na stran Slovenije in ji vsi, ne glede na razlike med vami, pomagali z vsemi močmi in z vsem srcem. Odhajam v prepričanju, da ne bo minilo dolgo časa, ko se bo v Cleveland zopet vrnil uradni slovenski predstavnik, priznan uradno od ameriških oblasti. Prepričan sem, da boste do takrat kot ste tudi vedno do sedaj ostali privrženi vaši slovenski dediščini in vašemu prijateljstvu do stare dežele, ki je "sedaj postala država. Hvala vam na vsemu in nasvidenje ali tukaj ali preko morja! Matjaž Jančar Gotovo si bomo Slovenci v Clevelandu prizadevali, da bi ameriške oblasti po priznanju Republike Slovenije — kar je, smo lahko tudi mi prepričani, samo vprašanje časa — dovolile odprtje v tem še daleč največjem »slovenskem« mestu v ZDA slovenskega konzulata in da bomo pripravljeni tej ustanovi spričo zelo težkih ekonomskih razmer v Sloveniji tudi gmotno pomagati. Kaj in kako bomo mogli delati, bo pokazal šele čas. Osebnemu prijatelju Matjažu pa ob le začasni poslovitvi želim uspešno nadaljevanje naporov za utrditev neodvisnosti Republike Slovenije. Bistveno, nepremostljivo razhajanje v političnih pogledih in prepričanjih ni nikoli preprečilo osebnih prijateljskih stikov in pomenkov. Dr. Rudolph M. Susel Spori med Srbi in Hrvati (nadaljevanje s sir. 2) Ko se je država Slovencev, Hrvatov in Srbov 1. decembra 1918 združila s Srbijo v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, so se »prečanski« Srbi naglo povezali z rojaki v Srbiji in politično skupno nastopali. Politika centralizma, ki jo je vodil Beograd, je naletela na oster odpor na Hrvaškem. Spori med Srbi in Hrvati so porastli do take mere, da je črnogorski poslanec Puniša Račič v narodni skupščini v Beogradu 28. junija 1928 streljal na hrvaške voditelje. Trije so bili mrtvi, med njimi tudi vodja Hrvatske seljačke stranke, h kateri se je priznavala ogromna večina vseh Hrvatov, Stipica Radič. Sovraštvo med Hrvati in Srbi je izbruhnilo na dan z vso ostrino in zagrizenostjo po zlomu kraljevine Jugoslavije aprila 1941. Hrvati, ki so se čutili v Jugoslaviji zatirani, so se začeli maščevati nad Srbi v Hrvatski državi, nastali po milosti Hitlerja in Mussolinija. Na tisoče Srbov na Hrvaškem in v Bosni je bilo pomorjenih, ponekod na prav nečloveški način. Srbi so v strahu za življenje bežali v gozdove in na planine, kjer so se pridružili partizanom ali četnikom. Ti, posebno zadnji, so vračali milo za drago. Na tisoče Hrvatov je bilo pomorjenih, pre-nekateri tudi na prav strahoten način. Ta medsebojna morija med Srbi in Hrvati je obojim ostala v živem spominu. Ko so Hrvati po zmagi na demokratičnih, večstrankarskih volitvah lani objavili, da bodo oklicali svojo neodvisno republiko in to odločitev potrdili letos z ljudskim glasovanjem, so se nekateri Srbi na Hrvaškem začeli bati za svojo varnost. To negotovost in bojazen je izrabil Beograd in začel Srbe na Hrvaškem ščuvati proti hrvaški državi, Srbi naj bi zahtevali samoupravo, če ne kar priključitev po Srbih naseljenih področjih Hrvaške k Srbiji. Začelo se je v Kninu, pa se nato nadaljevalo v Liki, Baniji in Slavoniji. Hrvaškim oblastem »srbskega upora« ni bilo mogoče streti, ker je v njegovo obrambo nastopila »Jugoslovanska ljudska armada«, ki jo vodijo pretežno srbski oficirji. Ta pristranski nastop JLA je kriv za brezvladje. To je mogoče končati le, če bodo JLA spravili nazaj v vojašnice, Srbom na Hrvaškem pa dopovedali, da je njihova bodočnost v mirnem sporazumu s Hrvati. ViLL Slovenska država je. Slovenske države ni. (nadaljevanje s str. 3) hodna Evropa odstopili od svojih stališč vsiljevanja Jugoslavije, ki ne bi bila narodom, ki je nočejo, nič drugega kot Srboslavija ali pa velika Srbija. Združene države, prva demokracija v novem veku in prvak demokratičnega sveta, bi morale imeti za vodilo svoje zunanje politike v prvi vrsti utrjevanje, uveljavljanje in razširjevanje demokracije po svetu. Med osnovno pojme demokratičnosti spada tudi načelo samoodločbe narodov. Izvajanje samoodločbe pa je skoraj vedno enostransko dejanje, nekaj, o čemer Združene države nočejo slišati, a vendar so Združene države same nastale na ta način. Minilo je sedem let med izjavo neodvisnosti in njenim uresničevanjem ter pariško pogodbo 3. septembra 1783, ko je kralj Jurij III. končno priznal, daje 13 ameriških kolonij postalo 13 svobodnih, suverenih in neodvisnih držav. Med tem pa je Francija, takrat druga velesila v Evropi, že dala mednarodno priznanje novo nastalim Združenim državam Amerike. Če so Združene države opustile zahtevo po ozemeljski celovitosti Jugoslavije, pa sedaj vztrajajo na demokratičnem postopku in mirni ter sporazumni rešitvi. Z mirno rešitvijo nimamo spora. Slovenci in Hrvati so demokratično že postopali. Združene države pa so si pred temi postopki zavezovale oči in jih niso hotele videti ter priznavati. Sedaj pa se postavljajo na stališče, kot da bi do takšnih postopkov moralo šele priti v bodoče. Poleg tega pa je podoba, da hoče politika Združenih držav izsiliti sporazum. Izsiljen sporazum, bi mogel zanikati, onemogočiti ali pa omejevati pravico do samoodločbe, kar je seveda narodom, ki hočejo postati samostojni, nekaj nesprejemljivega. Edina pravična in modra politika Združenih držav v slovenskem primeru bi bila diplomatsko priznanje slovenske neodvisnosti. To dejanje Združenih držav bi razblinilo tudi pomisleke držav Evropske gospodarske skupnosti, ki so jim sedaj prepustili iniciativo in reševanje vprašanja, in pa seveda sosedov Slovenije. Kar zadeva probleme mednarodnega značaja v zvezi z razdruževanjem Slovenije od Jugoslavije, pa je Slovenija že skoraj leto dni zahtevala takšne razgovore, a Beograd se zanje ni zmenil. Slovenija je pripravljena, da prevzame svoj pravičen delež vseh mednarodnih obveznosti kakršnih koli vrst. Slovenija izpolnjuje vse pogoje mednarodnega prava za priznanje. Ima ozemlje, prebivalstvo, vlado, ki je zmožna vzdrževati red in mir ter braniti neodvisnost. Z umikom jugoslovanske ljudske armije iz Slovenije pa o poslednjem sploh ne bo nikakršnega dvoma. Mednarodno priznanje od strani Združenih držav je navkljub brionskem dogovoru še vedno ena najvažnejših postavk v boju za slovensko neodvisnost. Slovenski Ameri-kanci zaradi tega ne smemo popustiti v svojih naporih, da bi pripravili vlado Združenih držav do priznanja neodvisne Slovenije. Nadaljujmo s klici v Belo hišo, State Department in kongresnikom! Pošiljajmo jim pisma, pridobivajmo za takšno delo rudi neslovenske Ameri-kance, oblegajmo republikansko stranko, kopirajmo dobro napisane ameriške komentarje v korist Slovenije in jih pošiljajmo v Belo hišo in State Department, pobirajmo podpise. Ne smemo popustiti. Čeprav se ne preštevamo v milijonih, pa vidimo, da imamo resnične prijatelje. Zato moramo naprej, dokler ne bo Slovenija resnično svobodna, neodvisna in mednarodno priznana. Slovenski narod je osamljen in ni osamljen. Slovenski narod je vstal, vstaja in ne klone. Stojmo z njim! Belokranjski klub se zahvaljuje EUCLID, O. - Člani Belokranjskega kluba se najlepše zahvaljujejo vsem prijateljem in znancem, ki so se v tako lepem številu udeležili našega piknika 21. julija 1991 na Slovenski pristavi. Prav lepo se zahvalimo Fr. Tomcu za darovano sv. mašo, pri kateri smo se spomnili vseh že pokojnih članov našega kluba. Prav lepo se zahvalimo g. Vrenku, ki je s harmoniko in petjem tako lepo pomagal pri maši. Kmalu po maši smo imeli okusno kosilo, po kosilu pa se je pripeljal avtobus, poln prijateljev in znancev iz Girarda, Ohio. Zahvalimo se našemu članu Tonetu Klepcu, ki živi v Girardu in je poskrbel, da je prišlo toliko gostov. S svojim orkestrom je Tone prav lepo zabaval naše goste. Prikupne polke in valčki, združeni z lepim slovenskim petjem, so zveneli pozno v noč. Zahvalimo se dr. Milanu Pavlovčiču in g. Tonyju Petkovšku, ki sta vabila po radijskih valovih na naš piknik. Enako se zahvalimo Ameriški domovini za dopise in vabila na naš piknik. Prav lepa hvala tudi sami Slovenski pristavi, saj so nam šli lepo na roko na dan piknika. Torej, zopet lepa hvala vsem, ki so na kakršen koli način pripomogli, da je naš Belokranjski dan tako lepo uspel. Belokranjci Delajmo vsi za priznanje Republike Slovenije! Joseph L. FORTUNA POGREBNI ZAVOD 5316 Fleet Ave. 641-0046 Moderni pogrebni zavod Ambulanca na razpolago podnevi in ponoči CENE NIZKE PO VAŠI ŽELJI! Kaj pravi sklep predsedstva SFRJ o umiku armade iz Slovenije? Sam tekst sklepa z dne 18. julija je bolj surov, kot bi bilo celo za Jugoslavijo pričakovati. Posredujemo ga v celoti bralcem, kakor je bil objavljen v Delu 20. julija. Urednik Predsedstvo SFRJ je na seji 18. julija 1991 ugotovilo, da organi in oborožene enote Republike Slovenije ni ravnalo v skladu s sklepom predsedstva SFRJ z dne 12. julija 1991 ter določbami skupne deklaracije in njenih spremljevalnih dokumentov, sprejetih 7. julija 1991 na Brionih. Na mejah ni vzpostavljeno stanje, ki je veljalo pred 25. junijem 1991. Deblokada vseh enot in objektov JLA ni bila opravljena, preskrba je otežena, svobodno komuniciranje pa onemogočeno. Zaplenjenih sredstev in opreme JLA ni dobila nazaj. Enote teritorialne obrambe Republike Slovenije niso deaktivirane in demobilizirane. Nabornikov ne pošiljajo na odsluženje vojaškega roka v JLA. Grobo so kršene temeljne človekove pravice pripadnikov JLA in njihovih družinskih članov. Predsedstvo SFRJ je na podlagi tretjega odstavka 313. člena in drugega odstavka 316. člena ustave SFRJ, izhajajoč iz tega in odločeno, da brez uporabe sile zagotovi normalne življenjske in delovne razmere pripadnikov JLA v Republiki Sloveniji, sprejelo naslednji SKLEP 1. Poveljstva, enote in ustanove Jugoslovanske ljudske armade ne bodo več stacionirani na ozemlju Republike Slovenije do dokončnega dogovora o prihodnosti Jugoslavije. Enote in vse premičnine 31. korpusa predislocirati na območje Republike Srbije, 14. korpusa pa na območje Republike Bosne in Hercegovine. Premeščanje opraviti v treh mesecih od sprejetja tega sklepa. 2. Pripadniki stalne sestave JLA slovenske narodnosti se bodo v treh mesecih odločili, ali ostanejo v JLA. Postopek za prenehanje službe sprožijo pristojni starešine po službeni dolžnosti, razen za tiste, ki pismeno izjavijo, da želijo ostati v službi v JLA. Pod pogoji iz 1. odstavka te točke prenehajo delati v JLA tudi pripadniki drugih narodov in narodnosti, ki nimajo prebivališča na ozemlju Republike Slovenije, če to sami pismeno zahtevajo. 3. Izvajanja tega sklepa nikakor ni mogoče pogojevati z urejanjem lastninskopravnih razmerij med Republiko Slovenijo in organi federacije ali drugimi republikami. Ta vprašanja bodo reševana na podlagi dokončnega dogovora o prihodnosti Jugoslavije in v skladu z njim. 4. Pristojni organi Republike Slovenije bodo zagotovili, da se bodo vse oborožene enote republike in oboroženi občani oddaljili od objektov JLA in da z ničimer ne bodo ovirali dela in ravnanja enot in ustanov JLA. Preprečili bodo tudi vsakršno zbiranje občanov in druge manifestacije v bližini vojaških objektov in poveljstev, enot in ustanov JLA. 5. Do odhoda JLA z območja Republike Slovenije morajo pripadnikom, poveljstvom, enotam in ustanovam JLA zagotoviti normalne življenjske razmere in možnosti za opravljanje rednih nalog, vsem, ki so v službi v JLA in njihovim družinskim članom pa svobodno gibanje na ozemlju Republike Slovenije. 6. Družinam aktivnih vojaških in civilnih oseb v službi v JLA, ki se želijo naseliti v drugih republikah, je zagotovljena svobodna odselitev z vsemi premičninami na stroške JLA. Zajamčeno jim je varstvo pravic do nepremičnin, ki so v njihovi lasti, in drugih pravic, ki jih ne bodo mogli uveljaviti do dneva selitve. 7. Štab vrhovnega poveljstva bo zagotovil varne, urejene in učinkovite premike enot kakor tudi vsa druga dela, navedena v tem sklepu. 8. S sprejetjem tega sklepa preneha veljati prvi odstavek 3. točke, samo za Republiko Slovenijo pa 2. točka sklepa predsedstva SFRJ z dne 12. julija 1991. 9. Ta sklep ne prejudicira prihodnje ureditve odnosov v Jugoslaviji in ne ogroža njene ozemeljske celovitosti. 10. Ta sklep začne veljati z dnem sprejetja in bo objavljen v sredstvih javnega obveščanja. Predsednik predsedstva SFRJ STJEPAN MESIČ V Sloveniji so seveda napovedan umik vojske pozdravili) mnogi so pa in tudi še izraiajo pomisleke, češ da zadeva ni še cisto urejena. Citiramo obrambnega ministra Janeza Janšo: »Ena od nejasnosti, ki izhaja iz sklepa zveznega predsedstva je, da eksplicitno govori samo o umiku dveh korpusov iz ozemlja Slovenije. V Sloveniji pa je tudi del 13. korpusa, ki v sklepu ni omenjen, tu so enote vojnega letalstva in enote, ki so neposredno odgovorne petemu armadnemu območju. Sicer pa preselitev vojaške opreme it1 starešinskega kadra objektivno pomeni krepitev pozicij določene republike in določenih sil pri nadaljnjem razreševanju jugoslovanske krize. (Op. ur. - Tu meri Janša na Srbijo, vrednost vojaške opreme, ki naj bi pri umiku JLA zapustila Slovenijo, pa ocenijo za dobrih sedem milijard dolarjev.) Ne vem pa, ali je bila odločitev zveznega predsedstva sprejeta s tem namenom,« je svoj komentar zaključil Janša. Najnovejša poročila še vedno govorijo, da v Sloveniji v zod' njih tednih do hujših incidentov ni prišlo, da je pa še vedno veliko napetosti. Pozornost tujine je sedaj osredotočena na Hrvaško, nevarnost za Slovenijo pa se nikakor še ni povsem minila. Predstavnik Slovenije v Washingtonu na obisku med rojaki v Clevelandu CLEVELAND, O. - Preteklo soboto je prišel na obisk med rojake v naše mesto na povabilo Slovenskega ameriškega sve-ta predstavnik republike Slovenije v Washingtonu dr. Peter Millonig. Ob pol dveh popoldne je imel tiskovno konferen-co v avditoriju pri Sv. Vidu, nato pa se je sestal s predstavniki »Združenih Amerikancev ^ Slovenijo« v glavnem uradu Anieriške Dobrodelne Zveze na S. Waterloo Road. Tiskovne konference so se “deležih poročevalci in sne-malci TV 8 in TV 43, poroče-valec dnevnika The Plain Dea-ler. urednik slovenskega dela AD dr. R.M. Susel in še nekateri. Zvečer je Slovenski ameriški svet povabil dr. Petra Milloni-na večerjo v hotel Clarion, da bi se sproščeno pogovoril s elani glavnega odbora SAS, njegovimi glavnimi podporni-, |et nekaterimi drugimi uglednimi rojaki in rojakinjami. temi sta bila tudi g. ames V. Debevec, lastnik in Urednik AD, ter njegova žena ®a' Madeline. V nedeljo se je dr. Peter Millonig udeležil piknika Slo-tenske šole pri Sv. Vidu na f°venski pristavi. Tam je števni množici slovenskih roja-k°v in rojakinj kot preje na ti-skovni konferenci, na sestan-11 z »Združenimi Amerikanci Slovenijo« in na večerji v notelu Clarion razlagal pologi Slovenije v svetu, zlasti te-,e pri naporih za uradno teiznanje neodvisne suverene tepublike Slovenije, pa tudi te-Slovenije v odnosih do Ostanka bivše Jugoslavije, go-0r‘l o škodi, ki jo je povzročil VBLAG SPOMIN obletnice smrti našega ljubljenega moža, očeta, arega očeta, brata in strica v Ar 0stalo: Jetiki, ( drug napad »Jugoslovanske ljudske armade«, in o nujni pomoči, ki naj pomaga Sloveniji iz njene sedanje hude stiske. Dr. Peter Millonig je bil povsod ljubeznivo sprejet, njegova pojasnila in razlage so navzoči povsod z zanimanjem spremljali in poslušali, pa ga tudi spraševali o njegovem delu v Washingtonu. Povedal je, da vse svoje delo za Slovenijo opravlja prostovoljno in brezplačno, ker si Slovenija v sedanji stiski ne more privoščiti plačanega zastopstva. Položaj se bo bistveno spremenil šele, ko bo Slovenija uradno priznana kot suverena država od ZDA in od drugih, posebno evropskih držav. Rojake in rojakinje je pozval, naj vztrajno pozivajo Belo hišo, Državno tajništvo in še prav posebej kongresnike in zvezne senatorje k uradnemu priznanju neodvisne Slovenije. Obisk dr. Petra Milloniga je bil poučen in koristen za slovensko skupnost v Clevelandu, pa tudi za predstavnika Slovenije v Washingtonu. Ta je imel priložnost spoznati široko zanimanje in trdno podporo rojakov in rojakinj za neodvisno Slovenijo. Obljubil je, da se bo v Clevelandu ponovno oglasil in vzdrževal z njim redne zveze, da bo delo za pomoč Slovenije čim uspešnejše. Pomoč Sloveniji Za pomoč Sloveniji je Slovenski ameriški svet prejel od zadnjič nad $13,000; tako je skupna vsota presegla $66,000. Darovali so: Po $1,000: Klub upokojencev Slovenske pristave, Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ, Edward Krašovec, Joseph Ze-lenz; $520 Janez Turk; $500 Jože in Patricia Divjak; $300 Ivan, Albina in Marija Gostič; $250 Cyril Grum; po $200: Anton Oresar, M/M Stane Rus, M/M Jože Dovjak; po $150: Anton in Mary Purkart, Maria in Kristine Kucic, Boleslav in Frances Povšič. Po $100 so darovali: Ivanka Stupica, M/M Milan Belčič, Stanley/Anka Koželj, Andre/Catalina Bajuk, neimenovani (MB), Frank Branisel, John Recek, Frank Pristave, Metod Žerdin, Agnes Jerdin, Charles F. Ipavec, Peter in Marjanca Gorenc ter družina, Martin in Julia Kacin, Marija Ribič, Milica Ovnič, Mary G. Čepon, Stanley in Maria Bobič, Stanley in Josephine Jamnik, Frances Opeka, Martin in Theresa Bac, Matt in Agnes Golobič, Anthony Volk, prof. Vladimir Remec, Rose Bast- jačič (dvakrat dala), John in Mimi Hočevar, Vinko Dolinar, Steve Režonja ml., Rose Bastjancic, dr. Leopold in Marina Seme, Paul Lenassi, Ludvik in Mary Gombač, Darinka A. Debevec, Augustin Bucik, Ivantič družina, Ivan Jakomin, Edward in Olga Ancel, Vinko in Antonia Burger, Frank in Milka Kregar, Joseph Sojer, Stanley in Veronica Janežič, Antonia T. Cigale, Matt in Agnes Gibicar, Frank in Frances Martinčič, Ivan in Anna Racic, John Jamnik ml., Joseph Rustya, Tony in Darinka Tkalec, Ivan in Ivanka Buh, Frances in Gregor Vasle. Edward F. Malover je daroval $60, po $50 pa so darovali: M/M Ivana Smole, Althea Cunningham, John/Cirila Grajciar, Joseph E. Okolish, Franc in Vida Rupnik, Tom Košir, Stan in Ivana Selak, Josephine Kastigar, Marie Svi-gel, Anton in Cilka Žakelj, Ed in Kathy Goidc, John J. Gross, Stephen C. Vodišek, Pauline Hočevar, John Pič-man, Tončka in Anton Urbančič, neimenovani (FM), Ana Vidergar, Karel in Agnes Bojc, Metka Gobec, Frank in Teresa Ferkul, Mary Javornik, Frank in Annie Kaluža, John Hlade, Mimi Režonja, Matthew in Cecilia Tekavec, Martin Selak, Mark in JoAnne Celestina, Michael in Sandra Vidmar. $30 John in Dolores Krzys-ciak. Po $25: Walter J. Radi-šek, Ray Škufca, društvo št. 165, La Verne in Bernice Ber-kes, Frank E. Kuhar, Fred Kuhar, Dori Kregar (v spomin strica Jože Kregar), Erika M. Kokal, Albin Miks, Sv. Vincent št. 182 KSKJ, William R. Gasperich, ga. Theresa Gaspe-rich, John in Dorothy Hribar, Jerry Pockar, SS M. Cherubim in Cecilia Adamič, Anton Škamperle. Po $20: Anka Kregar, Maria Wurzer, Joseph in Mary Jerse. $15 Edward Ussai. $10 Harry in Angela Clare. Poleg navedenih so darovali tudi: neimenovani (jo-S.E.) $250; FC/SC-R.H. $100; po $40: Cyril Benedejčič, Milan in Marija Goršek, Janez in Ančka Cendol, Ed in Linda Baznik; po $25: Josephine Knific, Harold in Theresa Payment st., Kevin in Mary Blakey, Vid in Emily Sleme, Jože Anžič; po $20: Julka in Jakob Mejač, Marija Rihtar, Janez Varšek, Marie Dular, Anne Pirnat, N.N. iz Euclida in Agatha Smerke. Vsem v imenu trpeče Slovenije srčna hvala! V.L. Grdina—Cosic—F aulhaber pogrebni zavod 17010 Lake Shore Blvd. 531-6300 28890 Chardon Road 944-8400 — V družinski lasti že 88 let — Do diplomatskega priznanja v ZDA čez gospodarske vezi Dopis, ki sledi, je izšel v Delu 17. julija izpod peresa newyorškega dopisnika omenjenega lista Mitje Meršola. V intervjuju je predstavljena Phyllis Kaminsky, lastnica svetovalne firme, ki dela proti plačilu za slovensko vlado oz. zunanje ministrstvo. Intervju je bil tik pred prihodom v Washington na krajši obisk zunanjega ministra dr. Dimitrija Rupla. Ga. Kaminsky oz. njena firma je organizirala vsa Ruplova srečanja z izjemo, v kolikor sem obveščen, pogovora z Lawrencom Eaglebur-gerjem, kjer je bil posredovalec sam ameriški veleposlanik ZDA v SFRJ Warren Zimmerman. Tekst posredujem v celoti, kajti je očitno, da poleg uradno imenovanega predstavnika dr. Petra Milloniga uporablja vsaj zunanje ministrstvo Slovenije tudi druge načine, da pride v stik z uradnimi in neuradnimi vplivnimi ustanovami in osebnostmi v Washingtonu. Urednik »Pred 25. junijem večina Američanov ni slišala za Slovenijo. Ta pa je zdaj zadnjih nekaj tednov na naslovnih straneh časopisov. Mislim, da so se Slovenci s pogumom, odločnostjo in pripadnostjo demokratičnim načelom postavili na svetovni zemljevid.« Tako je na začetku pogovora dejala Phyllis Kaminsky, ki v Washingtonu vodi svetovalno firmo Kaminsky Associates, specializirano za mednarodne javne zadeve, politično svetovanje in storitve tujim vladam. Podjetje tudi sodeluje z ameriškimi in multinacionalnimi podjetji, založbami, tiskom itd. V zadnjem letu dni pa sodeluje tudi s slovenskim zunanjim ministrstvom. »Prevladujoče mnenje v ZDA pravi naslednje: Slovenija zasluži neodvisnost. Tudi mnenje sredstev obveščanja je, da je Slovenija zmagovalka v nedavnih spopadih in uživa podporo in občudovanje med ameriško javnostjo in tudi med vladnimi krogi. V številnih vplivnih krogih prevladuje tudi mnenje, da je Slovenija v bistvu že dosegla de facto samostojnost. To je vsekakor trenutek, ki ga je treba izkoristiti in to mnenje utrditi.« Kako? »Najpomembnejše je, da se začne celovit in neposreden dialog med slovenskimi in ameriškimi funkcionarji. To pomeni, naj pri tem jugoslovanske ambasade v Washingtonu ne bi uporabljali kot posrednico. Ustvarjanje novega odnosa med ZDA in Slovenijo pa je seveda zelo težaven proces, morda celo težavnejši od tistega, kar je Slovenija doživljala v minulih tednih. V bistvu zahtevamo od ZDA, naj se odpove starim odnosom. To se v sodobni zgodovini dogaja zelo poredko. Samo poglejte primer s Kitajsko in Tajvanom. Poleg prizadevanj za de iure priznanje pa mora Slovenija ustvarjati vezi, močnejše gospodarske vezi z ZDA, saj bodo predvsem te lahko dale solidno osnovo za politično priznanje neodvisne Slovenije. Trenutno tako sodelovanje pa naj bi zajemalo trgovinske sporazume, tehnično pomoč in strokovno podporo. Zlasti slednje je zelo pomembno, saj bi Sloveniji omogočilo, da neodvisno deluje tudi v mednarodni gospodarski sferi.« Kot meni Phyllis Kaminsky, je Slovenija zamudila v preteklih mesecih številne priložnosti, da bi oblikovalcem javnega mnenja v ZDA predstavila »svojo zadevo«. »Iskati krivce za to zdaj ne bi imelo smisla, toda zamujeno je treba v prihodnje vsekakor nadomestiti. Zavedati se moramo tudi, da Slovenija že izginja z naslovnih strani. Res pa je tudi, da se je uradna podpora ADZ nekakšni ozemeljski celovitosti Jugoslavije razblinila. Toda ameriška vlada bo prevrednotila svojo politiko le, če bo slišala glasove in argumente neposredno iz Slovenije. To pa pomeni obiske slovenskih predstavnikov na najvišji ravni, organiziran nastop Slovencev, ki živijo v Ameriki. To tudi pomeni, da bi morala Slovenija poslati sem kvalificirane in kompetentne predstavnike, ki bi predajali in predočili stališča slovenske vlade na način, ki bi bil vreden neodvisne Slovenije. Prepričana sem, da so uradna vrata ZDA zdaj odprta bolj kot kdajkoli prej. Slovenija uživa zdaj veliko podporo v Washingtonu. Na žalost je bilo za to potrebno prelivanje krvi. Prestop preko ločnice, ki deli odnos ameriške politike do Slovenije na starega in novega, bo kljub temu težak, storjen pa bo lahko edinole z neposredno diplomacijo, z veliko mero potrpežljivosti in predvsem z odgovornimi predstavniki oziroma posredniki.« Kot pravi Phyllis Kaminsky, se je Slovenija kot narod in država že predstavila ameriški javnosti. Zdaj pa je potrebno, da Američani spoznajo tudi njene voditelje. »Zaželeno in nujno bi tudi bilo, da se v ameriškem tisku pojavijo članki izpod peres Milana Kučana, Lojzeta Peterleta, Dimitrija Rupla..., ki bi temeljito in celovito izrazili stališča in hotenja Slovenije. Na ta način bi se Američani seznanili z imeni slovenskih voditeljev in s tistim, za kar se zavzemajo. To je zelo pomembno.« MALI OGLASI Slovenski video (VHS) ‘‘Slovenska Sprava11 se dobi. Kočevski Rog, julij 1990. Dve-urna kaseta, s sv. mašo za domobrance in vse druge, pobite ob koncu 2. svetovne vojne. Petje, govori. $29.95. Send check or money order to: Slovenian Video P.O. Box 28 Unionville, OH 44088 Skupna Brionska deklaracija Po posredovanju Evropske skupnosti je 9. julija prišlo do tki m. Brionske deklaracije, ki naj bi dosegla ustavitev spopadov in pomagala k iskanju političnega reševanja odnosov v Jugoslaviji. V kolikor to velja za Slovenija, izgleda, da je vsaj prvi cilj dosežen, kajti ni bilo več bojnih spopadov in »premirje« še drži, že 18. julija je pa prišla odločitev o umiku Jugoslovanske armade iz Slovenije v teku treh mesecev, torej do 18. oktobra. Tekst Brionske deklaracije je bil dokaj sporen v Sloveniji, vendar ga je po razpravi slovenski parlament sprejel. Za boljše razumevanje nastalega stanja po sprejetju te »deklaracije«, tekst posredujemo bralcem v celoti, prav tako oba »aneksa« (prilogi), ki naštevata pogoje za uresničevanja same deklaracije. Bralci, ki bodo želeli zasledovati poteku dogajanj v prihajajočih tednih in mesecih, naj dokumente skrbno preberejo in jih morda tudi ohranjajo. Urednik Na povabilo jugoslovanske vlade seje dne 7. 7. 1991 ministrska trojka Evropske skupnosti na Brionih sestala s predstavniki vseh strani, ki so neposredno vpletene v jugoslovansko krizo. Cilj misije treh ministrov je bil ustvariti ustrezne možnosti za mirna pogajanja med vsemi stranmi. Vse vpletene strani so vzele na znanje deklaracijo Evropske skupnosti in njenih držav članic, sp ejeto 5. 7. 1991, in ponovno potrdile svojo popolno zavzetost za uresničevanje predlogov Evropske skupnosti z dne 30. 6. 1991, da bi zagotovile prekinitev ognja in omogočile pogajanja o prihodnosti Jugoslavije. V zvezi z omenjenimi pred- logi je bil dosežen sporazum o oblikah in načinih uresničevanja, ki jih vsebuje priloga I. Strani so se strinjale, da morajo z namenom, da bi zagotovile mirno rešitev, v celoti spoštovati naslednja načela: — samo in zgolj narodi Jugoslavije lahko odločajo o svoji prihodnosti; — v Jugoslaviji je nastal nov položaj, ki zahteva bolj natančen nadzor in pogajanja med različnimi stranmi; — pogajanja se morajo nujno začeti, in ne kasneje kot 1. 8. 1991 o vseh vidikih prihodnosti Jugoslavije, brez zadržkov in na podlagi načel helsinške deklaracije in pariške listine za novo Evropo (zlasti v zvezi s spoštovanjem človeko- vih pravic, vključno s pravico narodov do samoodločbe v skladu z ustavno listino Združenih narodov in v skladu z ustreznimi načeli mednarodnega prava, vključno s tistimi, ki se nanašajo na ozemeljsko celovitost držav); — kolektivno predsedstvo mora izvajati popolno avtoriteto in odigrati svojo politično in ustavno vlogo, zlasti v zvezi z zveznimi oboroženimi silami; — vse vpletene strani se morajo vzdržati vsakršnega enostranskega dejanja, zlasti takšnega, ki bi imel značaj nasilja. Skupnost in njene države članice bodo pomagale pri doseganju mirnih in trajnih rešitev sedanje krize, pod pogojem, da bodo zgoraj naštete obveznosti v celoti spoštovane. V tem kontekstu Evropska skupnost in njene države članice sprejemajo prošnjo preostalih strani za pomoč in olajšanje procesa pogajanj. Njihova pomoč lahko obsega tudi nadzorovanje napredka v pogajanjih, strokovno pomoč delovnim skupinam, ki bi jih ustanovile vse vpletene strani, in se med drugim nanaša na pravna vprašanja, vprašanja človekovih pravic, vključno s pravicami manjšin, kot tudi na gospodarska vprašanja, vprašanja Gospodična Tuta Avtobiografska črtica iz povesti s podnaslovom: Summer, '45 HI. del Mara Cerar Hull Pogledala me je z očitajočimi očmi; nemogoče ji je bilo zakriti razočaranja, čeprav sem vedela, da je razumela. Počutila sem se kot izdajalec do te nežne, stare žene, ki je postala prijateljica nas vseh v letih našega dozorevanja, ko je našla pravo besedo, kadar sem bila užaloščena, ko mi je razlagala pomen besed za pravilno izreko mojih misli, ko mi je dala vedeti, kako ponosna je, kadar sem skončala naloge izredno dobro. Pustila sem jo samo v sili in se odvrnila od nje. Moje dobro razmerje do tete mi je bilo bolj potrebno kot ona. »Hvala. Imam dovolj,« je komaj izrekla. Sedele smo v tišini popoldneva. Hotela sem ji povedati, kako sem nekoč kadila koruzno ličkanje za silosom, a nisem mislila, da bi ona to sprejela kot nekaj mogočega. Ali bi gospodična Tuta kadila nekaj tako navadnega? Čez čas se je zbrala in začela spet govoriti. »Če bodo s tabo spet govorili, ali jim boš povedala, da nisem nikdar nič delala za tvojega očeta?« »Bom, seveda bom.« »Da nisem nič takega delala, kar me obtožujejo.« »To vem.« »Vem, da ni lahko za vas tri.« »Zdi se mi, da se vedno bo- jim,« sem priznala. »Saj do tebe in tvojih sester ne bodo tako nasilni, ne tako, kot so do mene.« »Ničesar vas ne morejo obtožiti.« »Pa se vseeno bojim.« S tresočimi rokami si je pomela oči. »Drugič, če me bodo spet odpeljali, ne bom prišla več ven. Vem, da me bodo ubili,« je končala z zadavljenim glasom. »Ne! Ne recite tega, ne bodo vas.« Ona je samo pokimala, pritrdila svojim besedam, in spet zaprla oči. Hotela sem potresti, ji povedati, da se je mogoče braniti, da upor ni nemogoč. Če je zvedela za naše zasliševanje, ali ni slišala tudi o mojem jezikanju? Toda kot velikokrat preje spet nisem našla pravih besed, da bi ji razložila moje misli. Šele pozneje sem pomislila, da nas niso tepli ne ravno zato, ker smo bili otroci, temveč zato ne, ker so naredili napako, da so nas spraševali pred sosedi. »Vašo družino pogrešam, mamo in ata, tiste popoldneve v kuhinji —« »Vem.« »Tako je samotno sedaj. Ali jih tudi ti pogrešaš?« »Da,« sem prikimala, »pogrešam jih.« »Ali misliš, da se bodo kdaj vrnili?« Odkimala sem. »Ne. Mislim, da se ne bodo.« »Pa se bodo! Obljubili so, da se bodo,« je začela jokati Ivana. »Oprosti.« Gospodična Tuta je položila roko na Ivanino glavo. »Mogoče se bodo.« Ivana je odrinila njeno roko in se skobacala na noge. Stekla je okrog hiše, kjer smo jo slišali jokati za hlevom. »Naj se izjoče,« me je zadržala gospodična Tuta, ko sem jo začela klicati. »Preveč je sprememb za njo. Saj se bo potem bolje počutila.« Nisem razumela njene razlage, a sem ji verjela. Pustila sem Ivano, da je jokala in držala Francko za roko, ki ni vedela, kaj naj stori. Hotela je biti tukaj in tam ob istem času in je postala nadvse razburjena. »Veš, ti boš sedaj morala skrbeti za te dve. Od zdaj na-rej si ti najstarejša, k tebi bodo gledale za smer.« In kdo bo dal meni smer? sem se vprašala. Ne maram take odgovornosti! Kako naj jaz naredim kakšno razliko na tem svetu, četudi samo v svetu mojih sester? »Saj vem,« se je vdala. »Ampak, ali boste vi spet prišli in mi pomagali z nasveti?« »Ne, Mara, ne bo mi mogoče. Ne bo mi mogoče spet priti. Bom pa molila za vas vse in ti tudi moli za me.« Zadržala sem solze, ki so mi zalile oči, in vprašala: »Zakaj niste odšli? Zakaj niste šli čez mejo?« Odkimala je. »Kam bi šla? Moja sestra je umrla pred dve-mi leti, nečakinji sta se preselili vsaka v drugo državo. Nobe- April, 1991. Vse avtorske pravice pridržane. Pravica do ponatisa samo s pismenim dovoljenjem avtorice. Copyright April, 1991. poslovnih stikov in področje varnosti. Glede na odločitev, sprejeto v Pragi v okviru KVSE (Konferenca o varnosti in sodelovanju v Evropi, op. ur.), so se dogovorile, da naj bi nadzorna misija začela delovati čimprej, da bi pomagala pri stabiliziranju prekinitve ognja in pri nadzoru nad uresničevanjem preostalih elementov sporazuma, ki so ga ob pomoči Evropske skupnosti sprejele jugoslovanske strani. Smernice, ki zadevajo pripravljalno misijo, so naštete v prilogi II. Pozdravljajo pričakovan prihod pripravljalne misije visokih funkcionarjev, načrto- van za 9. 7. 1991. Vse jugoslovanske strani so se obvezale, da bodo načrtovani nadzorni misiji ponudile podporo s tem, da bodo med drugim njenim članom zagotovile popolno zaščito in svobodo gibanja. Vse so se strinjale s tem, da je zaščita manjšin kritičnega pomena za uspešen konec pogajanj. Poleg tega so ponovno zagotovile, da bodo v celoti spoštovale s tem v zvezi sprejete obveze, v skladu z mednarodnim pravom. Evropska trojka je pripravljena obvestiti države, udeleženke KVSE, o razvoju, doseženem v procesu pogajanj. Aneks I. k Brionski deklaraciji Druge modalitete za pripravo pogajanj I. Režim na mejah Nadzorstvo mejnih prihodov bo v rokah slovenske policije. Delovala bo v skladu z zveznimi predpisi. II. Carine Sporazum, podpisan med predstavniki zvezne vlade in vlade Republike Slovenije 20. junija 1991, je znova potrjen in bo uresničen. Carine bodo ostale zvezni dohodek, pobirali pa jih bodo slovenski cariniki. Carine bodo vplačevane v skupni račun, ki ga bosta nadzorovala zvezni in republiški minister za finance skupaj z enim ali dvema zunanjima nadzornikoma. III. Kontrola zračnega prostori Za vso Jugoslavijo obstaja ena sama kontrola zračnega prometa. Ves domači in mednarodni promet preko Jugoslavije nadzoruje in zanj jamČ* pristojna zvezna ustanova. (dalje na str. 7) nega sorodnika nimam več v Avstriji.« Kam so šli pa drugi begunci? Nobenega načrta niso imeli, ne kako daleč bodo šli, ne kje se bodo ustavili. Odšli so, ker so verjeli, da bodo ubiti, če ne odidejo. Toda za gospodično Tuto je bilo sedaj prepozno. Sedaj je tudi oni verjela, da bo ubita, a ji ni bilo mogoče oditi. Bila je ujeta, kot smo bili mi. »Vem, morala bi oditi,« je nadaljevala čez čas. Čakala sem. »Nisem niti rekla zbogom tvoji mami. Že takrat sem se bala, ko je bil ubit vaš ata. Dovolj sem slišala že tedaj in sem vedela, da je vsega konec.« Vedeli smo vsi. Oče je vedel, še predno je bil ubit; mi smo vedeli kmalu potem. Nobeni domobranski vojski ni bilo mogoče ustaviti pohoda Rdeče armade z juga in zavezniki, Angleži, za katere smo vsi upali, da bodo prišli s severa, niso nikdar prispeli. Prijela je palico, vstala in si pogladila krilo. »Zbogom, Francka,« je stegnila roko, da b: ji potrepljala glavo. Francka pa je, v svoji edinstveni naravi, nepričakovano segla po njeni roki, jo prinesla do svojega obraza in ji poljubila prste. To je naredila tako hitro, s tako otroško milino, da sem se morala vprašati, koliko je razumela od vsega, kar smo govorile. Ali je že tedaj vedela, da ne bomo gospodične Tute nikdar več videle? »Zbogom, Mara. Pozdravi tudi Ivano zame in ji reci zbogom. Ona bo največ trpela, ker ne more razumeti in ji ne bo mogoče pozabiti.« Stisnili sva si roke. Hotela sem jo zadržati, ona pa mi je \ nežno, a odločno iztrgala svojo roko in stopila na pot. »Bog z vami,« sem ji reki*-Prikimala je. Povedala nafl1 je vse, kar je bilo povedati, dala nam je vedeti, da misli na nas in sedaj je šla spet svoji usodi naproti. »Zbogom!« sem zaklicala in gledala za njo, staro, zgubano, slabotno žensko, ki se je našla-njala na palico, ker je imel® noge in hrbet ves boleč od pfe' tepanja, dokler ni prešla ko- j žolca in naprej, dokler ni iz8*' nila iz našega življenja. • • • Ivana se je vrnila izza hleva s smrkavim nosom in z rdečin11 očmi. »Zakaj praviš, da se & bodo vrnili? Mama so rekli, d® bodo prišli nazaj, tudi ti sire' kla, da bodo, sedaj pa govora da ne bodo prišli,« me je obtO' žila. »Vem, da sem rekla. San®0 jaz mislim, da je bolje, Če °e pridejo.« »Zakaj?« »Saj si videla, kako so Pre tepli gospodično Tuto. Tak bi naredili tudi z mamo, ali P še več.« ^ Nekaj časa me je gledal® začudenimi očmi, nakar j* '. nekaj kot spoznanje spr0 strah v očeh. »Misliš, da bi jo — ubili ( »Zelo verjetno.« .e »Mama ne pride nazaj. povedala Francka. ^ »Tako je najbolje. bolje je, da ostanejo, kjers kjer so vami.« an'?°’ kier Je imela Mici javljeno pohištvo svoje pri-0(.v i'Ce> katere ženin je tudi el Čez mejo, in se naslonila a °kno. (J^makni se od okna. No-Vtw’.^a k* naju kdo videl go-J1* s tabo.« bil* °i sem razumela in sto-la ** steno. ' Veš o Tuti, ali ne?« je okjjena’ ki Pa ni gledala . kot h temveč na svojo sosedo, a govori njej. re- v ten. e’ oziroma, ja. Prejšnji Je bila tu.« Veš, da je mr- »Mru ne. Kako?« »Ubili so jo.« »Odpeljali so jo na Milico in jo ubili.« »Bila je že stara.« »Zasliševali so jo in jo tepli.« »Ona je pa med pretepanjem kar tako — nenadno umrla.« »Bila je preveč stara, da bi kaj takega preživela.« Govorili sta med seboj, sedaj ena, potem druga, ne da bi pogledali v mojo smer, kot da nisem tam, dve ženski, ki sta se ustavili na poti, da si izmenjata novice, med tem ko je moje srce bilo kot divji konj, grlo tako suho, da mi ni bilo mogoče več pogoltniti sline in sem samo želela, da bi končali in odšli naprej. »Vedela je,« sem rekla čez nekaj časa. »Ko je bila tu, je vedela, da jo bodo ubili.« »A tako, vedela je. No, zakaj pa ni odšla čez mejo, z drugimi, z vašimi?« »Ker ni nikdar mislila, da je bodo česa obtožili. Nič ni delala tega, kar so jo obtoževali.« »No, Mara,« je povedala ena od sosed po kratkem premolku, »če kdo ve, ti veš. Verjetno res ni bila ničesar kriva, pa so jo vseeno ubili.« Potem sta odšli, vsaka v svojo smer in me pustili samo z bolečino, s strahom in z malodušnostjo. In to je vaš navček, gospodična Tuta, sem pomislila. Dve ženski, ki sta mi prinesli novico pod okno, boječi, da bi ju kdo videl govoriti z mano, v strahu, da bi kdo vedel, kaj vesta. In nobenega, ki bi žaloval za vami razen treh otrok, ki skušajo priti do pomena v novem življenju in vsak dan spoznavajo samo to, da življenje nima nobenega pomena več. (KONEC) Mandat Ustanovljena bo opazovalna misija z nalogo, da spremlja razmere v Jugoslaviji in še posebej dejavnosti v Sloveniji — morda pa tudi na Hrvaškem. Namen te dejavnosti je nadzirati uresničevanje preostalih elementov sporazuma, doseženega med jugoslovanskimi stranmi s prispevkom Evropske skupnosti. Trajanje mandata Opazovalna misija bi morala čimprej začeti z delom. Opazovalna misija naj bi nadaljevala s svojimi operacijami tako dolgo, dokler bodo vse zainteresirane strani štele, da je to potrebno. Področje delovanja V sedanjih okoliščinah naj bi opazovalna misija geografsko omejila svojo dejavnost na Slovenijo in morda na Hrvaško. Če pa bi se pokazala potreba, naj bi bilo mogoče področje njenega delovanja znova oceniti v sporazum z vsemi zainteresiranimi stranmi. Sestava in način delovanja Opazovalna misija je lahko sestavljena mešano, to je iz vojaškega in civilnega osebja. Misija bi lahko imela od 30 do 50 ljudi. Ker je važno ukrepati čim hitreje je mogoče, izbiranje osebja ne bi smelo zadrževati začetka dejavnosti opazovalne misije. Praktična rešitev bi lahko bila, da bi nabrali opazovalce med civilnimi in vojaškimi člani delegacij dunajske konference o ukrepih za krepitev zaupanja (CSBM), kjer obstaja strokovno znanje o procesu KVSE. Lahko pa bi jim dodali tudi druge civilne in/ali vojaške osebe. Misija bo v Jugoslaviji vzpostavila koordinacijsko središče. Iz tega središča bodo na različne sektorje pošiljali manjše enote, na primer enega do dva moža. Za spremstvo takih opazovalnih enot bo zmeraj dodan po en oficir za zvezo z vsake nasprotne strani. Struktura poveljevanja in nadzora Opazovalne enote bodo delale pod odgovornim vodstvom načelnika opazovalne misije. Načelnik opazovalne misije bo preko sekretariata KVSE v Pragi vsak dan poročal Komiteju Visokih uradnikov. Odbor naj bi bil ustrezno mesto za oceno aktivnosti opazovalne misije in za sklep o podaljšanju misije, če bo to potrebno. Pravni pogoji Za to, da bi opazovalna misija lahko opravljala svoje naloge, je treba zagotoviti pravne pogoje. Ti pogoji vključujejo določila za zagotovitev diplomatske imunitete pa tudi za svobodo gibanja in neovira-(dalje na str. 8) MALI OGLASI For Rent Grovewood area. Vi of brand new duplex. 2 bdrms. 1 Vi baths. Garage. RTA Express across street. Utilities not inc. No smoking. No pets. $495 a month. Call 486-2071. Slovenski parlament sprejel brionske dokumente in Izjavo Poslanci slovenskega parlamenta so po razpravi brionske dokumente in Izjavo, ki se na njih nanaša, sprejeli. Glasovanje je bilo 189 za, 11 proti, 7 pa vzdržanih. Tekst tako sklepa kot izjave sledita: Skupščina Republike Slovenije je na skupni seji vseh zborov dne 10. julija 1991 obravnavala Skupno deklaracijo, izhajajočo iz dogovorov med ministrsko trojko Evropske skupnosti in predstavniki vseh strank, ki so neposredno vključene v jugoslovansko krizo, na Brionih 7. julija 1991 in sprejela naslednji sklep 1. Skupščina Republike Slovenije v celoti sprejema Skupno deklaracijo, vključno s prilogama I in II. 2. Skupščina Republike Slovenije bo o tem svojem sklepu obvestila ministrsko trojko Evropske skupnosti. 3. V zvezi s svojim pristankom na določbe Skupne deklaracije sprejema Skupščina Republike Slovenijo naslednjo izjavo — Pravica do samoodločbe Republike Slovenije ni bila nikoli sporna za nobeno jugoslovansko republiko ali organ SFRJ in je izrecno poudarjena tudi v Ustavi SFRJ. Predmet spora je samo način uveljavitve te pravice. Potrditev tega stališča vidi Skupščina Republike Slovenije tudi v ugotovitvi Skupne deklaracije, da »samo in zgolj narodi Jugoslavije lahko odločajo o svoji prihodnosti«. — Odločitev prebivalcev Republike Slovenije, sprejeta na plebiscitu dne 23. decembra 1990, je z velikansko večino 88,5% vseh prebivalcev nesporno pokazala, da prebivalci Slovenije želijo živeti v samostojni in neodvisni državi. — Skupščina Republike Slovenije je s posebno resolucijo ponudila vsem republikam v Jugoslaviji začetek pogajanj o sporazumni razdružitvi in o načinu urejanja prihodnjih medsebojnih odnosov v kakršnikoli institucionalizirani o-bliki od možne konfederacije do gospodarske skupnosti. Ker na to svojo ponudbo ni dobila odgovora, je morala v skladu z določili Zakona o plebiscitu in z izidom plebiscita dne 25. junija 1991 razglasili svojo neodvisnost ter sprejeti ukrepe za uveljavitev neodvisnosti. — Zvezne oblasti se tudi po tem dejanju niso bile pripravljene pogajati o osamosvojitvi Slovenije, čeprav je Republika Slovenija 25. junija ponovila svoj predlog za pogajanja, temveč so proti Sloveniji nastopile z oboroženo silo. Glavni cilj operacij JLA so bili: spremeniti obstoječi režim na mejnih prehodih, ki je bil skladen tako z zakoni SFRJ kot z zakoni Republike Slovenije; uvesti zaporo meja Slovenije z drugimi državami ter odrezati Slovenijo od komunikacij s svetom, da bi ji potem JLA lahko vsilila svoje pogoje s povsem jasnim političnim namenom preprečiti osamosvojitev Republike Slovenije. JLA je doživela neuspeh in pristala na prekinitev ognja, ni pa bila in še vedno ni pripravljena imenovati svojih predstavnikov v komisijo za nadzor nad spoštovanjem prekinitve ognja, pač pa še grozi z novim množičnim napadom z uporabo vseh sredstev, ki jih ima na razpolago in na vse cilje, tudi civilne. — Ker želi preprečiti nadaljnje prelivanje krvi in še vedno vztraja pri ponujenem stališču, naj se vprašanja osamosvojitve Slovenije uredijo s pogajanji in na demokratičen način, je Republika Slovenija sprejela usluge ministrske trojke Evropske skupnosti in za devetdeset dni ustavila nadaljnjo implementacijo svojih ustavnih aktov o osamosvojitvi. — Skupščina Republike Slovenije izraža vse dolžno priznanje Evropski skupnosti za vložene napore za miroljubno razrešitev jugoslovanske krize in posebej pričakuje, da bo Evropska skupnost s svoje strani storila vse, kar je v njeni moči, da se prepreči nasilje JLA nad Slovenijo. — Prekinitev ognja in ustavitev vseh sovražnih dejavnosti oboroženih sil proti Republiki Sloveniji razume Skupščina Republike Slovenije kot obveznost za vse strani in bo zato sleherno dopolnjevanje vojaških garnizij s dovajanjem novih enot iz drugih delov Jugoslavije na ozemlju Slovenije smatrala za flagrantno kršitev prekinitve ognja in obveznosti, ki izhajajo iz brionske Skupne deklaracije. — Skupščina Republike Slovenije pričakuje, da bo Evropska skupnost posebej pozorna zlasti do naslednjih odprtih vprašanj: — pospešena mobilizacija rezervnega sestava JLA, zlasti v republiki Srbiji; — zagotavljanje varnosti starešinam in vojakom JLA, ki so v času vojne zapustili enote JLA; — vrnitev vojakov JLA, ki so državljani Republike Slovenije, brez kakršnihkoli sankcij na njihove domove in — povračilo škode, ki je bila Republiki Sloveniji in njenim državljanom povzročena v času intervencije JLA. — Skupščina Republike Slovenije sprejema brionsko Skupno deklaracijo brez rezerv in pogojev ter s tem izraža svoje polno zaupanje v dobronamernost Evropske skupnosti. Rojaki! Priporočajte Ameriško Domovino svojim slovenskim prijateljem in znancem! Prijat el s Pharmacy St. Clair Ave. & E. 68 St. 361-4212 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO. — AID FOR AGED PRESCRIPTIONS Misijonska srečanja in pomenki 906. MZA Milwaukee piknik bo v Triglav- skem parku to nedeljo, 28. julija. Predsednica Mary Coffeltova, ki je letos po zlati maši brata g. Jožeta Mejača šla na obisk v Slovenijo, je v Torontu omenila, da ima za piknik vse pripravljeno in da se bo pravočasno zanj vrnila domov. Začne se s sv. mašo pri kapelici ob 12h. MZA Windsor-Detroit pa pripravlja na Martinčičevi farmi v Maidstone, Ont., piknik 18. avgusta. Sv. maša bo ob 9h zjutraj v hrvatski cerkvi sv. Frančiška. Obema skupinama in odsekoma želimo veliko božjega žegna in lep uspeh, ki je navadno vsako leto malo lepši. Misijonar Klemen Štolcar z Madagaskarja je bil pred nekaj meseci resno poškodovan v avtomobilski nesreči pri Novem mestu. Želimo mu skorajšnjega okrevanja. Nadškof Okoth iz Kisumu, v Keniji, piše, daje bogoslovec Kizito Omondi, ki ga je vzdrževal Štefan Novak iz Scarborough, Ont., v februarju zapustil semenišče zaradi bolezni in je za posledicami raka kmalu nato umrl. Naj počiva v miru! Bil je že na pastoralnem delu Zahvala Misijonske Znamkarske Akcije CLEVELAND, O. - Pretekli teden je duhovni vodja Misijonske Znamkarske Akcije g. Karol Wolbang, C.M. že opisal, kako je bilo na pikniku 14. julija na Slovenski pristavi. Danes se Odbor MZA-Cleve-land zahvaljuje vsem: Hvala ženam in dekletom, katere ste delale v kuhinji in nosile težo dneva. Hvala za hitro postrežbo pri kosilu. Hvala za vse darovano, tako govejo pečenko, piščance, solato, krompir, žemlje, kruh. Hvala za ves čas, ki ste ga porabile za delo v kuhinji, pri pecivu, pri srečkah in pospravljanju. Hvala vsem gospodinjam za domače pecivo, za rože. Hvala tudi vsem možem, ki ste pridno skrbeli, da ni bilo žeje, za čevapčiče in za vse pospravljanje. Hvala vsem, ki ste kupili srečke, vsem, ki ste dodali svoj dar za naše misijonarje ali naročili sv. maše. Iskrena hvala vsem, ki ste se odzvali vabilu in prišli na piknik. Hvala za ponedeljkovo sv. mašo zlato-mašniku g. Karlu Wolbangu, za lep govor g. dr. Pavlu Krajniku in Francetu Hudlu za somaševanje ter vsem za lep o-bisk sv. maše kot tudi sestanka. Hvala Ameriški domovini za vse objavljeno in g. dr. Milanu Pavlovčiču ter njegovemu sinu Mitju za vabila po radijskih valovih. Hvala župniku g. Johnu Kumšetu za vse gostoljubje v teh dneh. Naj bo ljubi Bog plačnik za vse dobro, kar ste storili v teh dneh misijonskega piknika, ker je On najboljši plačnik s svojim blagoslovom v našem življenju. Naj bo Bog vedno z nami vsemi, želi Odbor MZA-Cleveland na fari, ko je zbolel. Diakon Gabrijel Okola, ki ga je vzdrževala Ribičeva družina iz Clevelanda, je bil v mašnika posvečen in je sedaj kaplan v Nyangoma Catholic Mission. Nadškof omenja, da ima sedaj v filozofiji in teologiji 45 kandidatov. Vendar moramo moliti, da bi Cerkev prejela med poklicanimi več kandidatov globlje duhovnosti in kvalitete, kar je veliko bolj važno kot večje število kandidatov. Letni uspeh zadnjih let je vsekakor razveseljiv. Molimo za vse te kandidate, da bi bili polni božje ljubezni. Salezijanski Vestnik 1991, štev. 2, je na str. 24 objavil o »Misijonski Znamkarski Akciji« izpod peresa g. Andreja Majcena poučljiv članek. Jasno, da sedaj MZA podpira večino bogoslovcev, ki jih je veliko, v afriških deželah: Kenija, Uganda, Rwanda, Malavi, Gana, Tanzanija in zadnje čase tudi v domovini, v ljubljanskem semenišču. Gospod Lenček iz Ljubljane piše 1. junjia med drugim: »Pred nekaj tedni je doktorirala iz misiologije v Rimu Slovenka Ivanka Tadina, ki je več kot pet let tam študirala. Zdaj že sodeluje s sedanjim narodnim misijonskim voditeljem lazaristom Jožetom Planinškom. Mislim, da bo tudi na simpoziju v Ljubljani ob vseslovenskem kongresu septembra imela predavanje. Ob pikniku MZA Cleveland so darovali za sv. maše, ki bodo opravljene v misijonih: za pokojnega Jožeta Melaher-ja, njegova žena $350. Za sv. maše so še darovali gospe Carolina Kucher, Mary Štran-car, Mari Miklavčič, Ivanka Tominec, družina Antona in Marice Lavrisha, Anica in Rudi Knez in Ana Tomc ter MZA Cleveland. Mladi advokat Anthony Lavrisha odhaja 4. avgusta v bolnico in 14. avgusta mu bodo skušal z operacijskim posegom pomagati do ozdravljenja. Molimo, da bi uspeli in mladi družini odvzeli križ, ki jih trenutno teži. Vseslovenski misijonski kongres v Sloveniji se bo vršil Skupna brionska deklaracija (nadaljevanje s str. 7) nega komuniciranja v Jugoslaviji, med drugim s koordinacijskim centrom in z veleposlaništvi. Praktična določila Med mnogimi praktičnimi zadevami, o katerih se je treba odločiti, so tudi vprašanja, povezana s prevoznimi sredstvi in prevajalskimi storitvami, ki bodo morali biti na voljo opazovalnim enotam, pa tudi način, kako se bodo opazovalci identificirali in označevali kot člani opazovalne misije KVSE. Ker opazovalna misija ni mirovna sila, opazovalci ne bodo nosili orožja. od 20. do 29. septembra in bo obravnaval temo »Krajevna Cerkev in misijoni«. Iz Misijonskega središča Papeške misijonske družbe za Slovenijo v Ljubljani, je narodni voditelj misijonov Jože Planinšek poslal piscu teh člankov povabilo, ki naj velja za vse, ki čitajo MSIP, saj gre za sodelovanje nas vseh in bo ta kongres nadaljevanje Srečanj v Rimu in Tinjah, na Koroškem, kjer je imela MZA svoje zastopnice. Takole piše: »S priporočilom ljubljanskega nadškofa in metropolita dr. Alojzija Šuštarja, predsednika Slovenske škofovske konference, Vas vabim na udeležbo in k sodelovanju na vseslovenskem misijonskem kongresu od 20. do 29. septembra 1991. V imenu Medškofijskega misijonskega sveta Jože Planinšek.« »Program kongresa je bogat. 18. navadna nedelja, 4. avgusta, nas že opozarja v oznanjevanju na misijonsko kongres. 1. in 2. avgusta, srečanje misijonarjev v Stični. 4. avgusta srečanje misijonarjev v Celju pri Sv. Duhu ob 15. uri. 7. septembra, molitveno srečanje za poklice na Brezjah, Ptujski gori in Sveti Gori. Pastoralni tečaj vključuje v vseh treh škofijah koreferat o misijonih. 15. septembra, po vseh župnijah in skupnostih preberemo vabilo slovenskih škofov na kongres. 20. septembra, odprtje misijonske razstave v Cankarjevem domu v Ljubljani. Razstava bo ponovljena še v Mariboru in Stični. 22. septembra, kongres po vseh župnijah in skupnostih. Popoldne Baragova proslava v Kranju. 23. septembra, molitev vseh Slovencev po svetu za misijone. 24. septembra, dan misijonskih in duhovnih poklicev, ki je prilagojen vsemu tednu. 25. septembra, redovniški dan na Teološki fakulteti v Ljubljani. 26. septembra, Misijonski simpozij na Teološki fakulteti v Ljubljani; zvečer premiera misijonske igre v Ljubljani. 27. septembra, nadaljevanje simpozija. Popoldne sprejem gostov kongresa na Magistratu v Ljubljani. Ob 18.30 misijonska maša v stolnici v Ljubljani. Blagoslov MIVA avtomobilov na Pogačarjevem trgu v Ljubljani. 28. septembra, evropsko srečanje MIVE. Predstavitev MIVE po nekaj krajih Slovenije. Program za otroke po različnih krajih Slovenije. 29. septembra, sklepni dan kongresa, Oznanjevanje in molitve, morebitne dobrodelne prireditve. V Mariboru Slomškova proslava. Gre za dogajanje po vseh župnijah v domovini, zamejstvu in izseljenstvu, po vseh skupnostih Slovencev kjerkoli po svetu, po redovnih skupnostih in samostanih in po vseh skupnostih, kjer delajo naši misijonarji. Ne smemo pozabiti, da gre resnično za klic vseh vernih Slovencev k Bogu, za uresničitev Njegovega kraljestva med nami. V teh vrsticah bi vas rad naj- prej ne le povabil, temveč tudi poprosil za vaše sodeloanje in udeležbo. Kongres ne želi biti neka zunanja prireditev, temveč dogajanje po naših župnijah in krajih. Radi bi, da bi povsod govorili o misijonskem delu slovenske Cerkve, hkrati pa, da bi za to delo navduševali slehernega vernika. To bo še posebej pomembno pri dogajanjih, ki so mišljene za vse župnije in skupnosti, tam bo vse odvisno le od domačega dušnega pastirja, katehista ali katehistinje ali pa od hišnega predstojnika. Za obe nedelji kongresa bo na razpolago gradivo za oblikovanje liturgije. Skušajte pa na oba dneva organizirati ob primernem času kakšno molitveno uro za misijone. Morda bi se dalo prirediti ta dva dneva kakšno manjšo misijonsko praznovanje, razstavo ali predavanje misijonar j a(-ke). V domovini bodo misijonarji za ta dva dneva na razpolago. V začetku septembra bodo imena na razpolago in jih bo možno doseči po telefonu. (Konec prihodnjič) Rev. Charles Wolbang CM 131 Birchmount Road Scarborough, Ontario Canada MIN 3J7 Novi grobovi Anna Jesenko Včeraj zjutraj, 31. julija, je v Parma Community bolnišnici po kratki bolezni in komaj pet dni po njenem 90. rojstnem dnevu umrla zelo znana Anna Jesenko z W. 61 St., rojena Žakelj v Žireh, Slovenija, od koder je prišla v ZDA pred kakimi 70 leti, vdova po 12. 7. 1972 umrlem možu Jakobu, mati mati Myrona, Ann Lekan in Ruth Abbott, 4-krat stara mati, 8-krat prastara mati, vsi bratje in sestre so že pok., znana kot odlična čipkarica, ki je ta obrt učila tudi do svojega 90. leta in prejela državno odlikovanje oziroma nagrado od Ohio Arts Council, izredno aktivna na društvenem polju kot zapisnikarica pri društvu Soče št. 26 ADZ, članica SŽZ št. 47, SNPJ št. 264, Kluba upokojencev v Nevburgu-Ma-ple Hts., Slovenian American National Art Guild, ustanovna članica in veliko let odbornica pri nekdanjem pevskem zboru Triglav. Pogreb bo v oskrbi Fortunovega pogrebnega zavoda, sicer iz zavoda Hopko na 6020 Broadview Rd., v soboto, 3. avgusta, dop. ob 9.15, v cerkev sv. Bonifacija na W. 54 St. v Clevelandu ob 10. in od tam na pokopališče Sv. Križa. Ure kropljenja bodo v zavodu Hopko danes zv. od 7. do 9. in jutri, v petek, od 2. do 4. pop. ter od 7. do 9. zvečer. Mihela Aucin Dne 30. julija je v Euclid Meridia bolnišnici umrla 89 let stara Mihela Aucin, rojena Maslo v mestecu Muggia, Italija, v Cleveland pa prišla 1. 1921, vdova po Lawrenceu, mati Lawrencea J., 2-krat stara mati, trije bratje in dve sestri v Jugoslaviji so že pok., članica ADZ št. 6 in Maccabees. Pogreb bo iz Želetovega zavoda na E. 152 St. jutri, v petek, zj. ob 8.45, v cerkev Marije Vnebovzete ob 9.30 in od tam na Kalvarijo. Ure kropljenja bodo danes pop. od 2. do 4. in zv. od 7. do 9. Michael Marich Dne 25. julija je v Lake-shore Manor Care po dolgi bolezni umrl 64 let stari Michael Marich, mož Naomi, roj. Maxwell, oče Michele Crissin-ger, Michaela III, Marka in Gerryja, 5-krat stari oče, L krat prastari oče, brat Mary Stregsher, Therese Talben (pok.), Sophie Bambič, Ann Kovačič in Louise Orgus, zaposlen kot pomivalec oken pri National Cleaning, glasbenik 38 let in je igral pri godbah v lokalnih dvoranah. Pogreb )e bil iz Želetovega zavoda 30. julija s sv. mašo v cerkvi Marije Vnebovzete in pokopom na Vernih duš pokopališču. KOLEDAR AVGUST 4. — Dan upokojencev na Sl«’ venski pristavi. 10. — Pevski zbor Korotan priredi večerjo na SlovensK' pristavi, ob priliki zborov« 40-letnice. Večerja bo servirana med 6. in 8. zv. 17. — Folklorna skupina Kr«s prireja večerjo in ples na Sl° venski pristavi. Sv. maša ^ 5.30 pop., večerja od 6.30 8.30, nato ples, igra Trio neta Mejač. 25. — Slovenska pristava pr®' znuje svojo 30. obletnico ob stoja. SEPTEMBER 15. — Vinska trgatev na Sl° venski pristavi. MALI OGLAS* Woman to Clean OfflceS j Every other Saturday. 4 t0 e hours. E. 45 St. & Comm« area. Call 591-1334. . Switchboard OperaWr j 2 to 3 flexible hours req^, for a switchboard relief tor. Contact Personnel at co Forge Group, 970 E. & g, Cleveland, OH 44103 E-u' Real Estate a Buying or Selling. Call and ^ for Anton at Cameo R6^1^ 261-3900 ~ Matic res. 33*' ^ • ^ Hiše barvamo zunaj in .j, traj. Tapeciramo. (We paper). Popravljamo in c ^ mo nove kuhinje in kop® ter tudi druga zidarska Pokličite 423-4444 p) zarska dela. ^ Lastnik TONY KRISTAv Child Care Help Housekeeper Need® 2 children, ages 4 and ^ Inquiries from are welcome- Call 531-3413* (JO'3