..iimiiiiimi;iiiniuiimimimiliiiniiiiliimniiimili’M^"minn^.Nii'i>-

Roman,

V angleškem spisala Marija S. Cummins

Poslovenil J. Jesenko

V Ljubljani, 1887

Založil J. Jesenko.

.Narodna Tiskarna'

;  ' -V-. ;  r v >.

.■■■■:.V”. ' ■. .


5  : ' ■

$&r 191

f r-J?  - ' ' -jfj- v*\ Yr, -  iv_ - , > ,

*% ■ 'M

" ■ o/9k^' : y -' v*•:  '•: - ..-c. ■. v  ..

.:,••■ v--.-

■*■■''• .• fvi;.;, . i-'--,-:> ,:y :


■ ' .

iV v

r, P-


7 ? *^V«;

•• - - '■ ^

•f<i - i'. ■ ' ■ > / i '

>V-.' - Wvs'...-' /•.'v j* '" JV ’,'-

-v'*- : C

. . 7 ■■*'*,*



■ , - ■  - ■ . ■

■ - , - TCP  ■• - ■

■ ■ • >■- :'■ “ ■ v. S: ' - •- ■>'?::■*/>•',/ ■ / o,-

isfMi


Bra

/



. j .V. * - V <w 7 '■&.  *

■ ■■-j ■ :■>••.

' >•

■ -7

- ,, gg ^ ,

■i.yy-7 V*■ '/.o, 1  .77

■S :■ -~s > v: .

i®


.: L v •s.

• *

■* ■ \  . y.‘<

v. ; 'V' v ‘'.•'■«.■ Vw,/A?‘;f-

‘y !  y " 1  '

:

©5*5!

ih

v ’;

•v- *V. «-/■■

1

•:.i ■ -v' ‘"V 5 .

H


■*. ■■ s«-r  "• . rr-.k  , ' v. .„•

i® ^

'■V

: 1 :' v ^


'ii N

IšSff

;• — - <-Vv :C* .-


•■',•  ,V\;: .!

■'

; i ;#i5P

“ V C / :•-'vfe

S®




- ■ ; < ’ i? |

It -P ' ‘ ' ! : \P

■r

Roman. V angleškem spisala Marija S. Cummins.

Poslovenil T. Jesenko.

V Ljubljani, 1887.

Natisnila „Narodna Tiskarna"; založil J. Jesenko.

oaooASe^

Prvo  p o gl  a v j e.

Strah je krepost sttžnjikov: a srce, ki ljubi,
je voljno;

Popolna je bila pred Bogom, in popolna je
ljubezen in ljubezen sama.

Sredi vročega poletja je nek lep popoludan
sedela žena srednje starosti v svojej sobi ter je
pridno šivala; bila je kaj milega in resnobnega lica.
Bivala je v kmetski hiši in nje odprto nizko okno
je kar naravnost držalo na položen zelen sadni vrt,
dišeč po ravnokar pokošenem senu, čegar prijetno
vonjavo jej je vsaka sapica v sobo prinašala. Bila
je žena, ki je imela mnogo skrbij in le malo po¬
čitka, kajti že več nego jedno uro ni obrnila očij
od svojega dela. Kar je po radostnih otročjih gla¬
sovih izvabljena sredi uboda obstala in konec še
zmiraj mej palcem in kazalcem držeč, naslonila se
je s komolci na polico pod oknom, ter je več mi¬
nut resnobno opazovala malo skupino, ki se je bila
pod nasprotnim drevesom zbrala. Otroci so bili toli

daleč, da nikakor niso razumeli nje besed, a sreča

1*

4

se je svetila na njih licih, radost se je glasila v
njih brezskrbnem kričanji in veselje je plesalo v
vsem njih gibanji. Naj so lovili lahkega metulja,
naj so drug v druzega seno metali, naj so pri brez¬
mejni radosti prav brez namena in neprenehoma
po solnci letali in skakali, bili so v vsakem oziru
lepa podoba otročje radosti, katero materino srce
vselej rado ogleduje. Če tudi je žena milih očij
sedaj pa sedaj se smehljala njih igram, vender je
je z okna opazovala dosta bolj premišljeno, nego
bi si marsikateri mislil, kajti videla je v njih igrah,
kar bi manj skrbno oko ne bilo zapazilo, ter si je
iz tega ustanovila primeren nauk.

Trije v mali skupini so bili nje otroci; res
jih je tudi opazovala in časih se celo njih nedolžne
radosti veselila, vender se nje misli oni trenotek
niso ž njimi pečale.

Mej njimi je bil še četrt otrok; res ni bil nje
lastne krvi, a imela ga je skoro za lastnega otroka,
ker je že tri leta bival v nje hiši, tudi je bila po¬
doba, da še nedoločen čas pri njej ostane, in prav
to malo deklico, svojo učenko, je žena učiteljica toli
resno in zamišljeno opazovala.

5

Bila je v dvanajstem letu in najstarša mej
otroci. Bila je krasna, kaj živa deklica rudečih lic
in pogumnega duha, neprestana voditeljica pri vsa¬
kem otročjem početku. Pri tej priliki, videlo se je,
udeleževala se je le nekoliko otročjih iger; sedaj
pa sedaj se je udajala radosti ter soigralce navajala
k novemu veselju, a nagloma se je zopet usedla k
deblu stare jablane, pobrala je močno obrabljeno
knjigo v travi, ter se je nekaj časa pridno učila.
Ta pridnost pa je vselej trpela le malo časa. Pri
prvej skušnjavi od strani mladih soigralcev zagnala
je knjigo zopet v stran, skočila po konci ter z njimi
tekla do konca sadnega vrta; potem se je vrnila
vsa razgreta in upehana, da skoro sopsti ni mogla.
Sedaj jej je šaljiv nagajivec vzel klobuk in deklica
ga je morala iskati, sedaj je mimo tekel pito ven zaj¬
ček in deklica je morala z drugimi na vso moč za
njim tekati. Po vsakem novem prenehljaji se je za¬
man z nova vsedla k deblu in svojej nalogi ter je
s prsti ušesa maše, skušala odbijati motljive in
omamljive glasove radostnih soigralcev. A zaman se
je napenjala, kajti mislila je na vse, le na knjigo
ne; nazadnje je nezapažena roka segnila po mnogo

6

obrabljeni slovnici na nje kolenih, ter jo zagnala
prek vrtnega zida; to je učenki zoper nje voljo v
resnici olajšalo srce in bila je prva, ki je vsled tega
radosti zakričala.

Prav ta trenotek oglasil se je zvon. Vsa iz-
nenadena je deklica ozrla se proti hiši, tekla je po
knjigo ter šla, da bi jo izprašali, kajti za to je bil
zvon pozvonil.

Pred učiteljico je stopila z žarečimi lici; s
teh je bilo popolnoma izginilo prejšnje smehljanje,
kazala so le, da se je čutila nekaj ponižano, nekaj
pa mučeno.

Učiteljica je učenki iz rok vzela knjigo ter je
brez vsega vprašanja jela poslušati nalogo, katere
se je bila, kakor si lehko mislimo, že v prvih od¬
stavkih slabo naučila.

Otrok je nekaj trenotkov stal tiho, potem pa
je s solzami nepotrpnosti v očeh rekel: „ Gospa
Herbertova jaz se ne morem naučiti te naloge, pre-
težavna je.“

„Mabel, ti si nisi dovolj trudila,“ rekla je
gospa Herbertova milo.

„Da, trudila sem se,“ odvrnila je Mabel, „tru¬
dila sem se toliko, kolikor sem mogla, a naučiti se
je nisem mogla Rada bi da, bi mi ne trebalo učiti
rse latinščine. “

„ Draga moja, kaj si se zares učila, ko si de¬
set minut ležala v senu skrita, da so te otroci za¬
man iskali, ali ko si tičala na najvišji veji češnje
ter oči napenjala, da bi šmarničino gnjezdo za¬
sledila . 11

Mabel je naglo pogledala skozi okno, s kate-
ega so jo opazovali; potem je pogledala v prijazni
obraz gospe Herbertove. Ko je na tem opazila milo
smehljanje, ki je nje zaupnost vzbudilo, ter nje bo¬
jazljivost razorožilo, vzkliknila je s prav prirodno
otročjo odkritosrčnostjo: „Kako se bi bila jaz za-
mogla bolje učiti, ko so se vsi toliko radovali . 11

„Oh! to je temu resnična skrivnost, pravi
uzrok , 11  rekla je gospa Herbertova ter je Mabel k
sebi pritisnila in jej pot na žarečem čelu obrisala.
»Opazovala sem te že pol ure ter sem dobro ve¬
dela, kako bo z nalogo. Ali se spominjaš, kaj sem
ti danes zjutraj rekla ? 11

8

„ Rekli ste, da je to težavna, najtežavniša na¬
loga v vsej knjigi."

»Ne prav to, draga moja. Rekla sem ti bila
res, da je ta naloga težavniša, nego katerakoli do¬
sedanjih ; a rekla sem ti tudi, da se je bodeš z ne¬
koliko potrpežljivostjo leliko naučila; in ko se bo¬
deš naučila ta glagol, zdeli se ti bodo vsi drugi
kaj lehki. Nisem pa ti rekla, da je sadni vrt oni
kraj, kjer se bi lahko učila, ali da bi otročje kri¬
čanje ti pripomoglo vse tvoje misli zbirati v knjigi.
Imela si iti v svojo sobo, zapreti duri ter vsaj jedno
uro se pridno pečati s svojo nalogo. Ali češ to se¬
daj storiti?"

Mabel je omahovala, hrepeneče se je ozrla na
svoje zadnje igrališče, potem pa je pobesila oči, ka¬
tere so jej solze zalile.

Ko je bila gospa Herbertova zaman čakala
odgovora, objela je otroka ter ga toli milo pogle¬
dala, da je ta moral nanjo paziti; govorila mu je
prijateljsko a s toli močnimi razlogi, da so ti vse¬
kakor njegovo čestihlepnost vzbujali ter ga priprav¬
ljali k večjemu napenjanju njegovih močij. Deklica je
imela obilo odločnih zmožnostij, a navajena še ni

9

bila delati, in trebala je močnih razlogov, ki so jo
k delu priganjali. Takih razlogov je našla gospa
Herbertova ter se je kmalu prepričala o njih uspehu.
Ko je končala, umaknila se je Mabel, postavila se
z odločnim obrazom ter krepko vzkliknila: „Mislim,
da se zamorem naučiti, in čem se tudi naučiti. “

,In spominjaj se,“ rekla je gospa Herbertova
ljubeznjivo gledajoč za učenko, ki je naglo odha¬
jala, „spominjaj se sebi na tolažbo, kar sem ti včeraj
rekla, da čim bolje se bodeš to nalogo naučila, tem
ložje ti bodo vse naslednje. “

Bil je glagol amare — ljubiti — po prvi pra¬
vilni spregi, in Mabeli se je to zdela strahovita
naloga.

A bila je odlične pomnjivosti, tudi je imela vse
druge zmožnosti, da se je lahko in uspešno učila;
ker je sedaj le na delo, na svojo nalogo mislila,
minul še ni bil določeni čas, ko je bila že vse te¬
žave premagala.

Preden je bila jedna ura minula, prišla je zo¬
pet s slovnico v roki, ter je ljubko se smehljaje
prosila gospo Herbertovo, naj jo še jedenkrat iz¬
praša; sedaj znala je natanko vsako besedo, sama

10

se je dvakrat poslušala, ne da bi bila v knjigo po¬
gledala. To je bilo res in mlada učenka je zmago-
nosno zvršila vso nalogo.

„In glejte/ 1  vskiiknila je, ko je prejela pri¬
merno pohvalo za svojo pridnost ter iz učiteljičine
roke vzela slovnico, »glejte, prav tako je, kakor ste
mi rekli. Ogledala sem si naslednji glagol; ta je
današnjemu toli močno podoben, da mi ne bode
delal nobene težave," pri tem je Mabel bistroumno
naštevala razne podobnosti mej njima.

Gospa Herbertova se je smehljala pridnosti
male deklice ter jej je pokazala še druge podob¬
nosti. Čestitala je Mabeli na nje napredku ter jej
roko na ramo položivši s poudarkom rekla: »Tako
je tudi z življenjem, draga Mabel. Če se imenitni
nauk ljubezni jedenkrat naučimo, če se ga v res¬
nici in s celim srcem naučimo ter ga ne rabimo po
neumnem kot igračo, temveč ga globoko v srce
vsprejmemo ter tam za zmiraj usadimo, pomaga
nam ta nauk prenašati vse izkušnjave v življenji
in pojasnovati vse njegove skrivnosti. A veruj mi,
dete drago, le redkoma se tega nauka naučimo
v prijetnosti in radosti posvetnega življenja. Nauki

11

ljubezni se nam ucepijo v tihi sobici, oddaljeni od
vsega ropota, kjer glas veselja za nekaj časa po¬
tihne ter se radost potrpežljivemu spolnovanju dolž •
nostij umakne. Kolikor dolgo lovimo metulje ne¬
umnosti in nečimernosti ali pa ure lepega poletja
zaigravamo, ne moremo si v srce utisniti preimenit-
nega nauka za naše življenje; ko so pa morebiti
skrbi usadile ta nauk ter solze ga zalivale, obrodi
nam neki dan obilo veselja in miru. Draga Mabel,
vspni se do tega najimenitnišega nauka, žrtvuj mu
najboljše moči svojega duha in svoje duše, zasleduj
ga s krepostjo, s katero si danes zmagala in jaz se
nikakor ne bodem bala za tvojo bodočnosti

Mabel takrat še ni popolnem razumela po¬
menljivih teb besed, katere je živo čuvsDo nauda-
jalo; glasile so se tudi bolj v podobi samogovora
ter niso bile posebno primerjone letom mladega
otroka. A za njo vender niso bile izgubljene. Kot
seme bodočnosti so se usejale jej v mlado srce>
spomin je je žive ohranii in čas je je zoril, da so
nazadnje najlepši sad donašale.

In ponavljale so se še jedenkrat. Ko je Mabel
nastopila osemnajsto leto in ko je prišel čas, ki je

12

učenko od učiteljice poklical, ki je mlado devojko
od nje matere in odgojiteljice ločil, takrat so bile
besede jednake vsebine zadnje svarilo, ki je iz
častnih usten starosti in izkušenosti teklo v sluša-
joča ušesa mladosti.

„Pred vsem, draga mi deklica/ rekla je gospa
Herbertova zadnji večer pred Mabelinim odhodom
poleg nje sedeč, „pred vsem varuj se samoljubja
ter goji na vso moč splošno ljudoljubje. To je naj¬
boljši svet, ki ti ga tebi na varnost dam in ki ti
bodočo svečo najbolj zagotavlja/

„Kaj  se vam zdim toli sebična in samoljubna/
vzkliknila je Mabel, nekoliko užaljena po besedah
svoje učiteljice. „Oh, je mnogo ljudij, katere ljubim
bolj nego samo sebe.“

„Ne obdolžujem te toli neljubeznjive napake,
draga Mabel; tvoja blagosrčnost bila je mej nami
prav v pregovoru. A če te prosim, naj bi gojila
ljubezen do druzih ljudij ter samo sebe zatajevala,
ne smeš slabo razumeti mojih besed. Tebi, dete
drago, je tako lahko in prirodno ljubiti vse ljudi,
zato ti ono svetujem, ne za čas, ko bi te to osre¬
čevalo ter ti ne delalo najmanjših težav, temveč

13

svetujem ti za oni čas, ko te bode to vodilo v iz-
kušnjave, da celo v nesrečo, in takrat, prosim te,
ljubi, kakor le ženska more in mora ljubiti. O
draga Mabel, nič ni toli lokavo nego samoljubje,
nič toli plemenito in ženski toli primerno nego ona
nebeška ljubezen, ki svojo srečo le v natančnem
spolnovanji svojih dolžnostij išče! “

Ginjenosti se je tresel glas gospej Herberto-
vej, ko je govorila. In ko bi še kaj bilo moralo
one besede Mabelinemu srcu globoko utisniti, moral
je to storiti pogled v obraz častene prijateljice, kajti
čutiti je morala, da je blaga gospa oni nauk, ki
ga je sedaj mladi devojki toli močno priporočala,
posnela iz lastne skušnje ter se v življenji tudi
zvesto po njem ravnala.

V bolesti ločitve od vseh starih prijateljic in
v veselji in nadah, s katerimi se je novej domovini
bližala, izpozabila je bila Mabel za nekaj časa oni
zlati nauk in ravno tako tudi one nauke iz svoje
prve mladosti; a izgubljeni neso bili. Je naukov,
katere komaj zapazimo, ko se izrekajo, a svojo ve¬
liko in stanovitno moč spričujejo s tem, da iz ne-

14

beške resnice izvirajo. Taki so bili tudi nauki te
verne blagosrčne gospe.

Minulo je mnogo časa, predno je zapela struna,
na katero je bil ta nauk o splošnem človekoljubji
začrtan; le dolga leta potrpežljivega hrepenenja so
premagala vse težave. A sredi hudih bojev je često¬
krat Mabeli na uho bilo osrčujejoče zagotovilo, da
ostane glajša in lepša pot nje življenja, ko si to
nalogo popolnoma prisvoji.

Drugo poglavje.

Ljubeznjivo bitje komaj obraženo ali vpo-
dobljeno,

Cvetlica z vsemi svojimi listi še sklene-
nimi.

Mabel Vaughan je bila hči trgovca v Novem
Yorku. Ta mož je bil kaj spreten v svojih opravi¬
lih, kaj pošten v svojih zavezah in tudi kaj bogat.
Bil je res iz zelo veljavne rodbine in prav dobro
odgojen ter že s prva z vsem preskrbljen, vender
si je bil prav sam ustanovil svojo srečo in je iz¬
kusil vse premembe, ki so s pridobljenjem velikega
bogastva navadno združene.

15

Svojo mladost in najboljše in naj plemenitejše
svoje sile je žrtvoval pvidobljenju velikega bogastva;
nikdar ni našel prilike, da bi si bil ustanovil do¬
mače ognjišče; bil je že v srednji moški dobi, ko
je jel misliti na ženitev. V mestni družbi je bil
dospel že ono stopinjo, da so ga povsodi kot kaj
imenitnega velikega trgovca čislali. Ta velika ve¬
ljava s kaj poštenim in uljudnim obnašanjem mu je
pridobila naklonjenost imenitne gospe, katere lepi
obraz je njegovo fantazijo očaral in katere rodovin-
ske razmere in zveze so se njegovi častihlepnosti
sosebno prikupile.

Vender podobna si nikakor nista bila ne po
mišljenji, ne po življenji; zveza, ki je kratkemu nju
znanju sledila, rodila je obema le malo sreče. Gospod
Vaughan se je bil nadejal, da najde pri domačem
ognjišči oni mir in počitek, katerih je doslej toliko
pogrešal; ker se je v tem čutil varanega, skušal je
to izpozabiti v iskanji neprimernega dobička in v
drznih podjetjih. Njegova žena je nekaj časa lovila
kratkočasne veselice, katerih se nje mož nikakor ni
udeleževal, poslej pa si je domišljala razne male
bolesti, ter je nazadnje v resnici nevarno zbolela.

16

To popolno pomanjkanje mejsebojnega sočutja
bilo je na največo nesrečo nezložnemu paru; tega
nasledki pa so bili še nesrečniši njunim otrokom,
zlasti najstaršemu otroku, hčeri, na katero so oni
žalostni nasledki od otročjih let do deviške dobe
kaj slabo uplivali. Pri rojstvu tega malega dekliča
vrnilo se je zopet vse g. Vaughanovo nagnjenje in
hrepenenje iz kupčijske pisarne v središče njegove
hiše; znova je jel misliti na domače ognjišče in rod¬
binsko veselje, katero mu je nekdaj v sanjah o za¬
konskem življenji pred očmi plavalo. A žena nje¬
gova mislila je drugače, otrok je nikakor ni od¬
tegoval raztresenemu življenju, tem manj, ker ga je
kmalu prepustila tujcem v oskrbovanje; to zane¬
marjenje od strani matere je oče sedaj pa sedaj
samo skušal popraviti z nepremišljeno milostjo in
potrpnostjo. Šest dolgih let je ta hčerka sama bi¬
vala v otročji sobi. Po tej dobi je rodbino pomnožil
deček, in nekaj let pozneje še jedna deklica. Kmalu
je bila Ludvika, starejša hči, družabnica svojej ma¬
teri, ki se je pri nemirnosti in slabosti svojih čut-
nic skušala z zalim otrokom razveseljevati; tudi je
sklenila po svoje jo odgojiti. Konec te odgoje je

17

bil: Ludvika je bila s šestnajstim letom izvrstna
plesalka, igrala je še precej dobro na klavir ter je
gospodovala vsem umetnostim izurjene spogledivke.
Priroda jej je podelila zal obraz in lepo postavo in
od mladih let je bila že privajena ž njima se dobro
ponašati. Kljubu svojej mladosti prisvojila si je bila
z veliko skrbnostjo tudi nekaj tako imenovanih novo-
šegnih darov; ti so močno uplivali na vse, ki niše
nje neprirodnega prisiljenega hlinjenja zapazovali.
Duh in srce sta bila popolnem zanemarjena; a te
pomanjkanje duševne in nravstvene odgoje je v
družbi prijateljic nje matere zakrivala in poravan-
vala nje živa razumuost in pregovorna ljubkost nje
srca.

Kolikor sta se zadnji lastnosti na njej kazali*
bili sta jej prirojeni. Nikakor se nista vrstili mej
nje kreposti, kajti na največo nesrečo so bili pri
nje odgoji nje srce, nje duh in nje dušo popolnem
zanemarili.

Pri toli slabi materini odgoji bi komaj kdo

obžaloval, da sta bila Henrik in Mabel večinoma.

izključena iz nje bližine in nje skrbi. Henrik je bil

toli divji ‘n šumeč in sestra se je toli navzela nje-

2

gove divjosti, da sta oba bila neprimerna nje sve¬
tim sobam, ko bi celo oba bila dovolj stara, da bi
se bila od nje kaj učila. V teh razmerah je mati oba
otroka iztočila popolnoma skrbi novo najete dojke.

Na srečo je bila ta dojka, dasi nevedna, ven-
der zvesta, dasi ostra, vender nepristranska, dasi
brez žive obraznosti, vender resnicoljubna; res je
otrnkoma le redkoma povoljno odgovarjala na vpra¬
šanja nju nedolžne radovednosti, vender ju nikdar
ni ničesa slabega učila. Nje odgojevanje bilo je često,
da ja je v njima priljubljenih igrah motila, a po
krivici ju nikdar ni kaznovala, ttr ju brez razloga
nikdar ni tožila. Ker je bila sama neolikana, krat¬
kočasiti ju pač ni mogla dosta, a tudi vaialaju ni
nikdar ter nikdar ž njima žlobudrala.

Res se mladi duši nesta toli naglo zorili, ka¬
kor se bi bili pri drugej odgoji zorili, res so se
nju zmožnosti le malo razvijale, a obvarovani ste
bili večinoma tudi pred slabim uplivom, ki je bil
srce manj srečne Ludvike rano pokvaril; mladi duši
ste bili res v otročjem razvijanji ovirani, a vsaj ne
v cvetji ostrupeni.

19

Henrik je začetkom devetega leta pri svojej
živahnosti laztrl okove otročje sobe ter je z dovo¬
ljenjem svojega pred-brega očeta hodil v šolo. Iz
hiše prišedši našel je kmalu nove prijatelje in druž-
nike. sestra njegova pa je tako bila oropana ljub¬
ljenega soigralca, jedinega svojega prijatelja v suž
nosti.

Na to je sledila žalostna doba, katere se je
uboga Mabel še dolgo spominjala. Dolge mesece
kratkočasila se j** sama le z igračami; jedina pre-
memba v tem jednoličnem življenji je bil vsakdanji
sprehod z dojko, kratek pohod svojega v opravila
zamišjenega očeta ali pa povabilo v družbino so¬
bano. iz katere so jo pa gotovo pri najmanjši otročji
napaki ali nepristojnosti izgnali.

Potem je prišlo rešenje! Oh, da je morala
smrt matere nje otroku dati novo življenje! Pa tako
je bilo, če tudi so le oči nebeškega angelja spo¬
znale neskončno ljubezen, ki je nezvesto posvetno
mater k sebi pokdcala, da je nebeški oče mogel
svojega otroka izroč ti boljši odgojiteljici. Zbirali so
se lepo oblečeni ljudje, da bi nekdanjemu kinču

svoje družbe zadnjo čast skazali; prestrašeno, črno

2 *

20

oblečeno hčerko imenovali so „ubogo Mabel!“ „ ubogo
siroto brez matere!" Ti kratkovidni ljudje bi se
bili pač prestrašili, ko bi bil jim glas resnice na
uho pošepetal, da včasih je najsvetejša, materi iz¬
ročena naloga iz usmiljenja proti otroku ustavljena
in materi vzeta.

Mabel je pri smrti svoje matere imela osem
let. Kot jedini otrok, ki je takrat še pri stariših
bival, morala je vzbujati skrb očetu udovcu. Lud¬
vika je pred kratkim odšla v neko odgojališče, Hen¬
rik bil je še zmiraj v svojej akademiji, Mabel pa
je bila še le preskrbeti. Kupčijska opravila in svo¬
bodna izvolitev so rekale gospodu Vaughanu, naj
hišo na kmetih zapusti in zapre. A v tem slučaji
moral je mladi deklici preskrbeti nov dom. Drugi
teden po smrti materini je neki večer deklica se¬
dela na očetovih Kolenih; ves presunjen se je ta v
mislih pečal z bodočnostjo svojih otrok. Kar mu v
glavo šine jedna izmej onih mislij, katere srečne in
plodovite posledice nje izvir v nebesih pričujejo.

Minoli mesec dobil je bil list, ki mu je o smrti
starega prijatelja poročal. Ta mu je bil tovariš ?
mladih letih in zmiraj ga je močno ljubil. To staro

21

ljubezen mu je bil zadnjič ponovil z malim poso¬
jilom. Neznatna res je bila ta vsota za bogatega
trgovca, vender preimenitna za prijatelja, ki je imel
obilo rodbino, ter bi bil pri malih zaslužkih od
slovstvenih svojih bdelkov prišel v največjo zadrego.
Sedaj je umrl, preden je bil svoj dolg poplačal.
Gospa Herbertova, udova njegova, mu je bila pisala;
poročala mu je o svojej izgubi ter mu naznanila, da
sedaj nikakor ne more posojila vrniti; naj za tre-
nutk  potrpi ž njo. V to je gospod Vaughan rad
privolil, ter je s pomilovanjem svojega prijatelja vso
stvar izpozabil. Ko je sedaj gledal hčeri v lice, pre¬
mišljeval je vse prevare, katere je pri Ludviki iz¬
kusil ; zato je sklenil, da se Mabel mora vse dru¬
gače odgojevati. Kar nenadoma se mu je porodila
misel, da bi jo izročil samej gospe Herbertovi,
vdovi ranjkega prijatelja; sklenil je njej izročiti na¬
logo, katere se je sam nevrednega čutil, kakor je
je bila njegova žena nevredna; prijateljeva udova
naj izvršuje vso starišino oblast, katera je doslej
bila toli zlorabljena.

Gospa Herbertova je bila revna, ter je z de¬
lom lastnih rok morala tri otroke preživiti; žmiraj

22

je bila v velikih skrbeh za koristno in izdatno delo.
Zato je brez obotavljanja vsprejela predlog, katerega
jej je bil gospod Vaughan nenadoma storil, ter ga
z velikodušnimi denarnimi ponudbami spremljal.
Tako je bila Mabel prišla v rodbino gospe Her-
bertove.

Tu ne mislimo naštevati vseh dobrot, ki so iz
tega dogodka za vdovo in nje rodbino izvirale. Do¬
hod otroka bil je zares znamenie raznega blago¬
slova : gospe Herbertovi je izbujal nade in nove
moči ter je postavil temelj dobro uravnani in bla-
gonosni učilnici. In mnogo pozneje, ko je bila svojo
nezavisnost že zagotovila ter z veseljem opazovala
razvitek svojih otrok, spominjala se je rada, da se
je z Mabelinim prihodom v njeno rodbino začela vsa
nje naslednja sreča. Nerazumljiva so pota božje pre¬
vidnosti !

Deset let je Mabel bivala pri Herbertovih ' r
tudi o počitnicah je večkrat ostala v tej hiši, ki je
bila najsrečniša, kolikor jih je poznala. V tej dolgi
dobi je rojstno mesto obiskala le jedenkrat, ko se
je bila nje sestra z bogatim bankirjem omožila; a
takrat je Mabel bila še otrok. V gospod Vaughanov!

23

hiši to takrat stanovali najemniki in svatba se ja
vršila v gostoljubni hiši gospe Vanekarjeve, daljne
sorodnice ranjke gospe Vaughanove. Ta gospa je
bila ponosna, da je bila Ludviko prvikrat upeljala
v družbo, ter se je sedaj s tem košatila, da je ona
to ženitev posredovala. V nje biši je bila zbrana
rodbina, da je slovesn-st pripravljala ter se poslej
je udeležila. Vsega tega se je tudi Mabel z največo
radostjo udeleževala ter se je pozneje spominjala na
to bolj kakor na kake bliščeče sanje, nego na res¬
nični dogodek.

Razen tega slučaja je šolo zapustila le jeden-
krat v letu, ko je šla obiskat svojo staro mater,
ki je dobro jeden dan hoda od gospe Herbeitove
bivala. Pri tej je ostajala več ali manj časa, kot
ravno je bilo zdravje stare gospe ali pa ugodnost
Mabeline tete, gospice Sabije Vaughanove, ki je pri
materi bivala ter jej gospodinjila. S tega navadno
kratkega potovanja vračala se je zmiraj z veseljem
k svojej blagej učiteljici in k ljubljenim soigralcem,
ki so jo vselej le neradi pogrešali; in vsakkrat so
jo z radostjo sprejeli, kajti Mabel je bila duša in
srce vsej rodbini.

24

V zdravih teh razmerah in po pametnem na¬
bodu najboljše gospe razvijale so se naglo nje sile
in zmožnosti, ki se v prvih otročjih letih nikakor
niso bile mogle razvijati.

Gospa Herbertova je bila kaj pobožna žena,
ki se je neprestano trudila, da je Mabel spoznavala
in ljubila razne kreposti človeškega življenja. Bila
je razsodna in močno izobražena ter je skušala s
potrpnostjo voditi duha svoje učenke, ukrepiti ga
ter ga s stanovitnimi večnimi zakladi obogatiti. Od¬
likovala pa se je tudi z vsemi onimi družbinskimi
lastnostmi, ki bi bile vsako rodovino, vsako družbo kra-
sotile, ter vsako domače ognjišče razveseljevale in
osrečevale; in njeni izgledi so spodbujali mlado dru¬
žino okrog nje, da je gojila vse ženske kreposti.

A ta močno izobražena žena je poznala kaj
dobro tudi dejansko vsakdanje življenje. Poznala je
vse oddelke hišnega gospodinjstva, vsa ženska dela
ter se je tekom mnogoletnega natančnega gospo¬
dinjstva privadila varčnosti previdnosti in spretno¬
sti, katerih so se vse nje učenke bolj ali manj ob-
koristovale in navzele.

26

Tako je Mabel preživela deset let v priprosti,
a dobro in lepo urejeni domači hiši, v katerej si
je na jedni strani pridobila najvišo duševno naobra*
ženost, na drugi strani pa se je seznanila tudi z
vsemi še toli priprostimi ženskimi dolžnostmi; pri¬
vadila se je stalnih načel in zdrave razsodnosti,
postala je veselega srca, pridna in delavna. Mej tem
je telesno jednako napredovala kot duševno in nrav¬
stveno. čisto ozračje, gibanje in priprosta zdrava
hrana krepila so nje život; leto za letom se je mno¬
žila nje lepota in milina, tako da je nazadnje gospa
Herbertova s ponosom in radostjo opazovala krasno
cvetko, katero je nje roka vzgojala in katera se je
pred njenimi očmi tako lepo razvijala.

Ko je bila Mabel z osmim letom prišla h gos-
pej Herbertovej, bila je plaha, neolikana deklica,
zarobljena v govoru in obnašanji ter ni znala prav
mobenega dela. Z osemnajstim letom je bila krasne
postave, kaj olikanega duha in zelo ljubeznjivega
in milega srca. Z obilimi telesnimi in duševnimi da¬
rovi združevala je še pridobljivo odkritosrčnost in
ljubkost, ki sta je, izvirajoči iz nje toplega in pri-

26

prostega srca, z drugi lastnostmi naredili za ljub¬
ljenko in prvakinjo mej ljubljenimi znankami.

A gospa Herbertova ni b la nezmotljiva, in
Mabel ne brez napak. Res je gospa skušala odgo-
jiti in zboljšati deklico, na katero je poleg lastnih
otrok najbolj pazila in za katero je vedno molila.
Nedvoumneno je tudi mnogo dosegla. A Mabelin
značaj je imel napake, katerih do rečene dobe niti
čas niti trud nista moda iztrebiti; teh napak gospa
Herbertova še popolnoma poznala ni; tudi gojile so
jih razmere, katerih ni mogla predrugačiti. Celo
prdjubljenost mej souč* nkami je bila Mabeli velika
nevarnost; menjajoči značaji, s katerimi je občevala,
so včasih nevarno uplivali nanjo, zlasti zadnja leta,
ko se je bilo število učenk pri gospej Herbertovi
toli pomnožilo.

Te napake vender niso bile velike, bistvene..
Bile so napake, ki se pri vseh devojkah njenih let
nahajajo; pri njih se nam pač ni treba mud ti, a
pokazale se bodo o času, ko bodemo Mabel v živ¬
ljenji spremljali.

Gospa Herbertova je res vestno izpolnovala
svoje dolžnosti ter je tudi čutila, da se je večinoma

27

uspešno tiudila, vender je bila prerazumna ter je
predobro poznala napačnost človeškega srca, da bi
bila le za trenotek inisli a, da je Mabel pred vsako
izkušnjavo zavarovana. Zato se je tresla, ko je či-
tala kratke, v naglici pisane vrste, s katerimi je
gospod Vaugl.an svojo hčer pozval, naj bi prišla
njegovo hišo nadzorovat in mestno veselje uživat;
tresla te je pri misli, da bode morala Mabel sedaj
hoditi lastno pot in da jo ne bode mogla podpirati
roka vodnica in skoro materina ljubezen, ki sta jo
doslej toli dolgo vod li in branili.

Res trebalo ni preroškega očesa, da bi bila
naprej videla posebne nevarnosti, ki so Mabeli ča¬
kale. Gospa Herbertova je bila že zapazda, s ka¬
kim ponosom je ljubeči oče pri svojih pohodih opa¬
zoval od dne do dne rastočo lepoto in mičnost svoje
hčere; večkrat je že bila oporekala potratni dobrot¬
ljivosti, s katero je nje dekliškim muhain ugajal.
Poznala je tudi lahkomiselne kroge, v katerih se je
bila ranjka gospa Vaughanova gibala, v katerih se
je Ludvika takrat bliščela in v katerih bodo tudi
Mabel gotovo občudovali in božali. Ker je vse to
vedela ter tudi prav slutila, da se bodo ti novi

28

krogi na vso moč trudili, da bi se Mabelini ošab¬
nosti laskali, da bi nje častihlepnost podpirali, nje
ponos gojili in njenemu samoljubju služili, tresla se
je za čisto in nesebično nje srce. Bala se je, da
bi o času hude izkušnjave mej veseljem in dolžnostjo
Mabelina krepost brez tuje podpore v grenkem boji
podlegla. Bala se je, da bi sebičnost, posvetnost in
ponos nazadnje ne premagali krščanske resnice in
kreposti, kateri je mladi devojki v srce ucepiti
skušala. Ker jo je v bodoče lahko le z molitvijo
varovala, riala jej je za vodilo in ščit oni pri prosti
nauk, ki je toli mil v svojem dejanji in vender toli
močan v svojej moči, dala jej je oni močni čar, ki
vsakega hudega duha razoroži ter je ženski najvar-
niše orožje pri napadu in odboji, — kajti poslala
jo je ven v boj z orožjem krščanske ljubezni.

In gospa Herbertova in Mabel se nista več
videli. Ne, da bi bila jedna izmej njiju nagloma po¬
klicana iz pozemeljskega življenja; a njiju poti sta
se močno razhajali, Često bi se bila Mabel rada
vrnila k verni prijateljici, da bi se bila ž njo po¬
svetovala ter svoje srce olajševala. A to ni bilo
mogoče. Druge koristi so se motale ž njenimi, ko-

29

risti, katerih se gospa Herbertova ni mogla ude¬
leževati; le nekoliko iu v kaj dolgih dobah mogla
je Mabel v listih prijateljici svoje mladosti nazna-
njevati skrivne skrbi in bojazni, ki so nje srce te¬
žile. A neka duševna zveza je bila mej njima,
zveza, katero je čas utrdil in nesreča sčistila; kajti
z zadnjim svarilnim naukom je gospa Herbertova
Mabeli izročila imenitno resnico, katere se ženska
naučiti mora. Sprva je nekaj časa dremala, potem-
se je probudila v polni moči, sprva kot neznaten
tihi glas, kmalu pa kot goreč meč, ki k zmagi-
pomore.

Tretje poglavje.

Vesela, radostna, srečna, jasna, —

Jaz vidim te, da z mirno milino
Delaš solčni svit v senčnem prostoru.

Kaj različni so bili občutki, s katerimi se je
Mabel od hiše svojih dekliških let poslovila; žalost
se je menjavala z radostjo, ko je sedaj spominjala
se užitega veselja, sedaj pa si slikala nade bliščeče
bodočnosti. Ko bi bila naprej vedela, kako dolgo
ne bode zopet videla kraja, ki se jej je bil po ti-

30

sočerih spomenih toliko priljubil, in ko bi jej bila
nje vobraznost le količkaj naznanila, kako bode čas
njo samo in zapuščene nje prijateljice spremenil,
molčale bile bi nežne nade in žalost jedina bila bi
jej srce polnila. A bila je srečne žive krvi; delala
je načrte o poletn h veselih izletih, ki bi jo imeli
v nje staro domovino dovajati, ter je mislila na
razne zimske počitnice, v katerih bi imeli gospa
Herbertova in nje otroci v hiši njenega očeta gosto¬
vati ; tako je izpozabljala, da je ta ločitev lehko
drugačna nego le začasna.

Trenotek poslovljenja je bil njenemu ljube¬
čemu srcu zares zelo bolesten; in že davno ni več
videla zvonika za brdi, pa vender je še ztniraj mi¬
slila t?u ljubo učiteljico in ljube soigralke ter jih
še zmiraj gledala na hišnem pragu, kjer so se bile
zbrale, da bi se v svojej žalosti zadnjikrat od nje
srčno poslovile. Nje sopotniki so bili določili le j den
dan za vožnjo, za katero se navadno dva dni potre¬
buje, vender je imela dovolj časa, da je svoje ža¬
lostno srce utišila, predno je noč napočila; nje živa
vobiaznost se je bila obrnila na drugo stran ter se je
peča la z veseljem, ki jo bode v očetovski hiši pozdravilo.

31

Živo si je slikala, kako jo najbrže vsprejme
oče, ki ga že več mesecev ni videla. Mabel je po¬
gnala blagosrčnega in toli jej udanega moža le po
njegovih priličnih pohodh in njegovih občasnih li¬
stih; a obiskoval jo je le ledkoma in zadnja leta
celo nobenluat, ker se je bi! mudil zunaj domovine.
Zato si ga je v duhu slikala kot velikega m ža s
sivkastimi lasmi, ki jo je bil tekom šolskih let le
dvanajstkrat poklical v govorilnico gospe Hubertove
ter se ž njo razgovarjal; vsak taki pohod sklepal
se je v nje spominu s praznikom, z bogatim dari¬
lom in z v ižnjo na železnično postajo, kamor ga je
šest kilometrov daleč vedno spremljala.

Da je bil najboljši oče, o tem ni nikoli dvo¬
mila, kajti spominjala se ni nobenega slučaja v ka¬
terem bi jej bil kako prošnjo odbil ali njenih muh
ne izpolnil. O njegovi radodarnosti so že davno
pričali zlati prstani in uhani z dragimi kameni,
zlata ura, bogata oprava in obilo plačilo za hrano
in stan. Res je svoje čute le redkoma očito izrazo-
val, vender si je Mabel dobro zavedala njegove lju¬
bezni in njegovega ponosa, s katerima je opazoval
1'azvitek njenega duha in njene lepote, ter poslav-

32

Ijal vsako novo popolnost in vsako novo milino. Pri
vsem tem pa ž njim nikdar ni občevala z ono za¬
upnostjo, ki zaupnost vzbuja; in ker ni poznala
njegovega življenja in mišljenja, nahajala je nje pri-
rodna živost in nje svobodno prisrčno gibanje v nje¬
govi navzočnosti zmiraj neko ograjo, katere se nik¬
dar prekoračiti ni drznila. Njegovi listi so njegov
značaj še manj naznanjali, nego njegovi pohodi j
bili so res kaj prijazni, vender kratki in nekaj po-
oblični, skratka vzbujal je Mabeli bolj spoštovanje
in hvaležnost, kot bi ji bila imela nasproti skrb¬
nemu varuhu, nego ono zaupno ljubezen, ki mej
očetom in otrokom navadno vlada.

Mabel je tudi čutila, da je ta prisiljenost ne-
prirodna; ker je imela odslej stalno bivati v oče¬
tovi hiši, mislila je v svojej živej vobraznosti, da
bode topli vsprejem v njegovem srci in njegovi hiši
precej odstranil vse meje pooblične hladnosti.

Še manj pa je poznala svojo sestro Ludviko,
sedanjo gospo Leroyevo. Od nje poroke sem videla
jo je le dvakrat in še takrat le za malo ur. Jeden-
krat je bila dobila v naglici pisan list, ki jej je
naznanil, da bode vesela družba z Leroyevimi izle-

33

tela blizu nje šole ter naslednji dan v sosednjem
mestu obedovala; naj pride tja. Bilo je to celo leto
po Ludvikini poroki; Mabel, takrat še otrok, dobila
je res od gospe Herbertove dovoljenje, vsprejeti po-
vabilo; vrnila se je veselja vsa prevzeta in naudu-
šena od vse družbe, zlasti pa od svoje lepe sestre.
Ta utis se tudi ni zmanjšal, ko jo je nekaj let
pozneje Ludvika spremljala pri svojem rednem po¬
hodu pri Herbertovih ter prebogato oblečena jeden
dan pri njih bivala; ta dan je mladej učenki po¬
sebno pomnožil navdušenost za premično svojo sestro,
ono prenapeto navdušenost, ki se je tem dalje ohra¬
nila, ker so jo vse nje mlade prijateljice ž njo de¬
lile. Da bode vsak dan občevala s toii ljubeznjivo,
nadarjeno in očarovno gospo, štela si je v največo
srečo in čast.

V nje sanjah o veselem vsprejemu igrala sta
imenitno nalogo Mabelina mala sestriča, dva zala
dečka, katerih še nikdar videla ni. Ker je imela
toplo srce ter je otroke izredno ljubila in se jim
tudi posebno prikupiti znala, pomnoževalo je močno
pričakovano srečo, da si je mala dečka slikala, kako

3

34

jej nasproti skakljata, da bi objela teto, katero sta
že gotovo ljubiti se učila.

Če prav so oče, sestra in sestrica v Mabelinih
sanjah o bodoči srečni domovini bili kaj imenitne
osebe, vender nobeden izmej njih ni bil na prvem
mestu nje vobraznosti, kajti nje spomin jej ni po¬
nujal nobene vezi, ki bi jo bila z domovino nje
otročjih let sklepala. Bliščeče kot so bile nade, kar
jej bodo ti sorodniki v bodočnosti, vender je ž njinji
niso vezali nikakeršni sladki otročji spomini, da bi
jej izbujaii ljube misli, ki k očetovskemu ognjišču
vabijo. Vsi so jej bili zares bolj ali manj tuji in
nje misli o njih, kolikor so jej tudi ugajale, morale
so biti nejasne in nedoločne.

A bil je člen v rodovini, čegar golo ime je že
Mabelino srce z ljubeznijo in srečo napajalo. Nje¬
govo razmerje ž njo je bilo prirodno in resnično,
kajti že od zibelke sem je z njo delil vse zadeve,
nje žalost in nje radost. Bil je soigralec v nje
otročjih letih, ter zaupnik in tovariš v nje dekliških.
Nje dolžna udanost očetu in nje občudujoča ljubezen
proti sestri sta bili razmerno novi, a spominjala se
ni nobenega časa, ko bi brata ne bila ljubila. 2

35

njim jo ie sklepal vsak spomin na ono prejšnjo
dobo, ko sta bila, iz ljubezni drugih izključena, vse
drug drugemu. Oba se takrat nista menila, kako ja
je mati zanemarjala in sestra malo cenila, ali pa je
Mabel že davno vse to pozabila; izpozabila je bila
tudi na bliščeče in bogato opravljene sobe, iz kate¬
rih sta bila za kazen čestokrat izgnana. Živo in
jasno pa se je spominjala otročje izbe, v katerej
sta Henrik in ona se igrala, spominjala se je na
mejsebojne nade in na mejsebojne objokovane pre¬
vare. A ti nežni spomini neso bili vse, kar je nje-
Ijubezen posvečevalo. Ko so čas, ločitev in odsostvo
postavili meje proti drugim členom rodovine, sha¬
jala sta se Mabel in Henrik vsako leto ter sta mnogo
tednov skupaj bivala. Navadno sta se našla vsako
leto pri stari materi gospej Vaughanovi, pa Henrik
je tudi skoro vse šolske počitnice preživel v hiši
gospe Herbertove ali pa v bližnji gostilnici; tako je
srečni dom, katerega je Mabel pri svojej prijazui
učiteljici našla, tudi Henriku bil najljubši dom, kjer
je o počitnicah najrajši bival.

Dalje nego navadno sta bila ločena zadnji dve
leti, kateri je Henrik v West-Pointu prebil. A zato

3 *

36

ga je odškodovalo veselje, s katerim je Mabel mla¬
dega kadeta pri njegovem kratkem dopustu pozdra¬
vila; s ponosom in radostjo je poslušala pohvalo, s
katero so nje soueenke brata poveličevale.

Ko se je nekaj mesecev pozneje bil udeležil
neke neumnosti svojih tovarišev ter je bil iz vo¬
jaške akademije izključen, ker je nje ostra pravila
prelomil, verovala je Mabel rada njegovemu opra¬
vičevanju ter se je dala rada prepričati, da se mu
je velika krivica zgodila; da ljubila ga je celo tem
bolj, ker je toliko krivico trpel.

Gospod Vaughan ga je na to poslal v ino-
stranski svet in Henrik je bival dve leti na nekem
nemškem vseučilišči. Potem je potoval po Evropi
tor se tu mudil dosta dalje, nego mu je bil oče do¬
volil. S tega potovanja se je bil ravnokar nepriča¬
kovan vrnil.

To dolgo odsodstvo pa je njegovo srce le tem
ožje sklepalo z Mabelo. Pisala sta si neprestano in
nju listi so bili popolnoma odkritosrčni in neprisi¬
ljeni ; naznanjala si nista le golih dogodkov, tudi
ne le zaupno si odkrivala svojih mislij, ampak po-

37

gostoma sta si očitno izrekala, kako se drug dru-
zega ljubita.

Bilo ni kota v starem svetu, katerega bi bil
Henrik obiskal, da ne bi mu bila Mabel v duhu
sledila; ni bilo mesta, ne reke, ne gore, da bi je
ne bila v spominu ohranjevala kot kraj, kjer je
Henrik doživel vesel dogodek ali pa zgodovinsko de¬
janje, ali pa je o slavi in časti sanjaril. In kdor se
je udeleževal njegovega zimskega učenja ali pa nje¬
govega poletnega potovanja, čislala ga je močno
ker bil je njenega brata prijatelj.

Tako ja je od otročjih let združevala ljubezen
in vsako leto je le utrjevalo vezi nju mejsebojne
naklonjenosti in zaupnosti. Odločena kot sta bila od
druge rodovine, razvile so se v razmerji mej njima
tem popolniše zaupnost, sočutje in ljubezen, ki so
najsvetejše moči vsake očetovske hiše. In kolikor
rada je Mabel, bližajo se očetovi hiši, tudi prizna¬
vala pravice ostale rodovine, vender rekalo jej je
srce, da je jedina Henrikova prisotnost, katera po
nje mislih tej hiši ime dom daje. Prvo poročilo, da
se je nje brat s potovanja po inostranskem svetu
vrnil, dobila je bila v zadnjem listu svojega očeta.

38

Ta jo je bil pozval, naj se snide s Henrikom v No¬
vem Jorku, ter uravna vse slavnosti, s katerimi bi
združenje toli dolgo razkropljene rodovine praz¬
novala.

„Nemogoče mi je,“ pisal jej je oče, da bi te
kje na potu našel, vender te bode veselilo slišati,
da te sami, jaz, Ludvika in otroka v Novem Yorku
ne pozdravimo, ampak da je tudi tvoj brat na la-
diji, ki so jo v Halifaxu naznanili in katera najpo¬
zneje jutri sem dospe.

Bil je mračen jesenski popoludan, ko je Mabel
prišla v mesto. Potovala je v družbi nekaterih gosp.
Vaughanovih prijateljev, katerih ponudbe, da jo ho¬
čejo na poti varovati, je bil oče prav rad vsprejel.
Na nesrečo svojih nad o srčnem vsprejetji dospela
je jeden dan poprej, nego so jo pričakovali. Ko bi
bila manj živega in manj radostnega duha, potlačila
bi jo bila treznost, ki je pri nje dohodu v očetovi
hiši vladala, popolna tibost po prehodih in sobah
in prisiljena obličnost, s katero jo je resni stari
sluga vsprejel.

Sprva se je nekako skrbno ozirala, ali ni hiše
zgrešila ter v napačno prišla, tembolj ker je ravno

39

dolga okorna gospa v črni obleki na stopnicah bila
izginila in sicer tako hitro, kakor bi se hotela
obiskovalcu odtegniti. Mabel ni poznala nobene take
osobe v rodbini, in da bi umirila dvome, obrnila
se je do sluge, vprašajoč: „Ali je to hiša gospoda
Vaughana, mojega očeta ? 11

„Da, gospica, vašega očeta je,“ odvrnil je mož,
»a pričakovali so vas še le jutri.“

Sedaj je iz sobane prišla zala hišina, ter se
je novej gospodinji ponudila, s čim bi jej postregla;
isti trenotek je doli po stopnicah počasi in previdno
prišla ona velika okorna gospa, ki se je bila čez
držaj naslonila, da bi bolje slišala. Mabel se je ozrla
kvišku ter čudeč se spoznala gospico Sabijo Vaug-
banovo, najzadnjo osobo na svetu, katero videti bila
bi pričakovala. Vsa vesela, da je znano lice videla,
skakljala jej je naproti, objela jo z navadno prisrč¬
nostjo rekoč: „Teta Sabija, kako me veseli, da vas
zopet vidim!"

Gospica Vaugbanova odzdravljala je, če prav
nekoliko okorno in očitno prisiljeno, kajti vajena ni
bila toli prisrčno izraževati svojih čutov; z rokami pa
)e skušala poravnati rob za vratom, katerega jej je

40

bila Mabei malo potlačila. Če prav pa je bilo nje
obnašanje toli prisiljeno, kazala se je v nje obrazu
vender neka zadovoljnost; to je lahko zapazila Ma¬
bei, privajena vsaki premembi, ki se je kedaj v ob¬
ličji nje tete godila. Razburjenost nje čutnic, to je
Mabei dobro vedela, izvirala je le iz njene radosti;
zato jo je mlada deklica ljubko prijela za roko ter
jo spremljala tja gori po stopnicah. Zala hišina
stopala je pred njima ter je odprla duri v sobe,
katere je bil gospod Vaughan svojej hčeri določil.

„Kje so pa vsi drugi? Kje pa je Henrik ? 8
vprašala je Mabei kaj živo, ko je bila teto v sobo
spravila ter jo z nekoliko trudom pregovorila, da
se je usedla.

„No, dete drago! pričakovali smo te še le
jutri," odvrnila je gospica Vaughanova, „in Henrik
je v družbi mladih ljudij se peljal gori po reki ter
se bode le pozno vrnil."

„Tu je tedaj? In počuti se dobro in veselo?"

„Da, da, a premenil se je toli, da sem ga bila
komaj spoznala."

41

„0h, kako bi ga rada videla!“ vskliknila je
Mabel; na to sta se pogovarjali o drugih členih
svoje rodbine. A bilo ni nikogar doma in tudi nikdo
ni imel priti, dokler se ne bi gospod Vaughan ob
šestih k obedu vrnil. Mabel je z nekoliko težavo
umirila svoje čute ter je sklenila ta čas porabiti,
da je premenila obleko, katera se je bila na potu
zaprašila in okadila. Teto je bila pregovorila, da
je ostala na mestu, da bi jo izpraševala o raznih
stvareh, o katerih je bila še le malo izvedela.

Zakriti ni mogla svojega začudenja, da je
gospico Vaughanovo našla na videz prav udoma¬
čeno v očetovi hiši, ko jej oče v zadnjem listu o tem
ni nič omenil. Podoba je bila, da je bila gospica
Sabija še le prejšnji dan došla v Novi Jork, ter
celi popoludan svoj kovčeg izpraznovala; sprva jej
odločene sobe ni vsprejela, ampak si zbrala drugo
v najbolj odležni strani Vaughanove hiše. Ko je
bila pred jednim letom umrla nje mati, stara gospa
^aughanova, gostovala je Sabija v rojstveni vasi;
sedaj je bila na izrečno povabilo svojega brata prišla
v Novi Jork, da bi zimo v njegovi rodbini prebila.
Čutila se je zelo razžaljeno, slišavši, da Mabel o

42

vsem <-em ničesa ne ve, kajti menila je, da so bili
to bratičini kot nekaj posebno imenitnega gotovo
naznanili.

Uboga gospica je bila na tem svetu prebila že
marsikatero zanemarjenje, vender jo je to močno
bolelo.

Bila je nezadovoljna in čmerua in nje navzoč¬
nost ni hiše nikakor razveseljevala, niti jej domače
prijetnosti dajala, ampak zatemnevala je sobo še
bolj nego polagoma nastopajoči somrak jesenskega,
večera. Mabelino ostro oko in nje vedno sočutno
srce je precej videlo in spoznalo otožnost svoje tete.
Res je sama hudo čutila odsotstvo svojega očeta in
brata, res jo je hladni vsprejem močno žalil, vender
se nje živahnost nikakor ni udajala nekoristnemu
žalovanju ali žalostnim slutnjam. Nasproti nje živah¬
nost je rastla, ker se je morala napenjati, da bi
dopadala osebi, o katerej se je zares veselila, da jo
je v hiši našla; zato se je nagloma preoblekla ter
nasvetovala teti, naj jo spremlja skozi sobe v hiši,
katere bi rada ogledala; s tem, mislila je, bode
tudi teta izpozabila one žalostne slutnje. Vse je
Mabeli bilo novo. Gospod Vaughan je bil pred krat-

43

kim svojo hišo popolnoma prenovil in razširil. Stare
sobe so bili predelali v nove različne velikosti in
različnega zidavnega zloga; in celo dobro jej znana
otročja soba, v katero je Mabel nje nagon precej
dovodil, umaknila se je bila osmokotni sobani, ka¬
tera je bila od zgoraj skozi strop razsvetljena in
očito za zbirko slik namenjena. Gospica Sabi ja je
bila bogati opravi in ličnosti še manj vajena nego
Mabel; srce jej je težilo pri vsakej stopinji, ko je
krasoto bratove hiše opazovala in čutila se je prav
olajšano, ko je videla, kako lehko in brezskrbno je
bratičina stopala po žametastih preprogah, kako
brezskrbno in po domače je v raznih sobah zatvor-
nice odpirala, zagrinjala v stran pripenjala ali pa
lehke mize in stole pa drugo pohišje in razni okras
premikala. Ona čmernost in tihost se je gospici
Sabi ji polagoma izgubila in kar nenadoma je vzklik¬
nila: „Res, Mabel, kaj veseli me, da si prišla in
vse to popravila. Vse je v resnici lepo, a zdelo se
mi je silno dolgočasno; dolgočasno zdi se tudi tvo¬
jemu očetu, ker neprestano v knjižnici biva; in
včeraj mi je rekel, da se nobedenkrat še ni mudil
v družbini sobi, odkar je bila po novem opravljena.

44

Tudi Henrik se je le malo mudil doma, odkar sem
jaz tukaj. Oče ga je pri zajutreku vprašal, kako
se mu hiša dopada. Prestrašila sem se bila odgo¬
vora, vender sem se mu komaj čudila."

„Kaj pa je bil rekel?" vprašala je Mabel.

»Hiša, odgovoril je, se mu zdi kot zidau grob.
Oče se je zasmejal ter odvrnil: Le potrpi, ko pride
Mabel, vedela jo bode že nekoliko olepšati."

In gospod Vaughan je prorokoval resnico. Ži¬
vahnost hčerinega duha je bila že začela uplivati s
svojim čarom. Sobe so bile postale že prijazne, in
prijazne je stori le mladost in okus.

V prehodih in sobanah se je že večkrat od¬
mevalo nje radostno prisrčno smehljanje in celo ob-
drveno in nemarno obličje gospice Sabije se je sedaj
pa sedaj posmehnilo in mračne nje oči so pridobile
nekaj one živahnosti, ki se je v očeh nje bratičine
bliščela in plesala. Navdihnem so bili celo posli,
ko so slušali nje glas v raznih sobah. Zala hišina
je svobodnejše in lehkejše skakljala po sobah in
celo resnobni stari sluga je posodo jemavši s police
in mizo pripravljavši brenčal melodijo, katere že od
otročjih let sem ni bil več slišal.

45

Res, nobeno solnce toli ne oživlja kot solnce,
ki iz srečnega srca sije.

„No, sedaj pa priljubljena ti pesen, teta Sa-
bija 11 , vskliknila je Mabel odprši velik pianoforte
ter se vsedši: „Nikdo ne hvali mojega petja kot ti“.
In mlada devojka jela je igrati priprosto melodijo,
katero je bila pred mnogimi leti pri starej materi
v stari knjigi z notami našla ter jo svojej teti na
ljubo na starem fortepijanu pogostoma igrala. Ma-
beli je bilo prirojeno petje in smijanje; tudi je
očitno kazala svojo globokosrčno ljubezen do tete,
da je izbrala pesen, o katerej je vedela, da se nje
teti posebno dopada. In res pesen je precej očitno
uplivala na Sabijino srce. Kot so prej bratičine ve¬
sele šale vzbujale smehljanje na nje upadlih licih,
zasvetila se jej je sedaj pri tem priprostem dokazu
ljubečega spomina solza v očeh, katero si je neza-
pažena obrisala. Kako čudovito moč morala je
imeti devojka, ki je na ta priprosti način medlo in
zapuščeno srce, že davno vsakemu krepkejšemu ob¬
čutku nepristopno, napravila, da se je sedaj smeh¬
ljalo, sedaj pa jokalo.

46

Mabel, nikakor ne zapazivši upliva svoje godbe,
pela je bila le nekaj vrstic, ko je nagloraa po konci
skočivši vskliknila: „Slišim glas očeta“; in v tre-
notku letela je tja doli po stopnicah, da bi ga
pozdravila. Bilo ga ni v prehodu, ampak znani jej
glasovi so prihajali iz čitalnice, katere duri so bile
odprte. Na pragu čitalničnem zinila je bila Mabel
kratko besedo pozdravljeni a, a b kratu se je usta¬
vila, zagledavši tujca, ki je tik vrat stal, ko je nje
oče stran obrnen ravno odpiral pisavnik na drugi
strani sobe. Gospod Vaughan, obrnivši se pri zvo¬
njenji nje glasu, je velik zavitek papirja, ki ga je
ravno iz predala svojega pisavnika vzel, vrgel na
mizo, ves začuden stopil k njej, snel naočnice, kot
bi se bil hotel prepričati, ali ga naočnice neso sle¬
pile, ter je roko jej podavši vskliknil: „Mabel, moja
hči; kaj je mogoče! Joj, od kod si pa prišla ? 11

Mabel je odgovorila le z radostnim smehlja¬
njem, kajti preden mu je mogla pojasniti nje ne- ■
pričakovani prihod, zapazila je bila na lici svojega
očeta nenadno zadrego v pričo tujega gospoda. Jed-
naka zadrega se je polastila tudi Mabele, ker jej
oče tujca ni predstavil. Ta je bil, vsaj tako se jej ■

47

je zdelo, kupčijski opravnik, ker je bil mej tem pa¬
pirni zavitek razvezal in nekaj zemljekazov in na¬
črtov na mizi razgrnil in pazno ogledoval.

»Opraviti imate," rekla je Mabel napol tiho,
»vrniti se čem k teti".

Oče je molčal, pogledal je svojega obiskovalca,
a roko nje je še zmiraj stiskal v svojej roki.

Isti trenotek povprašal je tujec, ki je zemlje-
kaze nagioma semtertja premetaval, po obširnosti in
vrednosti nekih zemljišč; in ko se je gospod Vaug¬
han obrnil, da bi mu odgovoril, izmuznila se je Ma¬
bel iz sobe.

Gospica Sabija se je bila ravno namenila,
da bi šla za bratičino, ko jo je na stopnicah
srečala.

»Oče ima nekaj opraviti," rekla jej je Mabel;
»vrniva se; pesen čem izpeti."

Končala je bila pesen in tudi še več drugih
po vrsti spela. Konci vsake je vprašala, ali je tu¬
jec že odšel. Ko je Mabel menila, da je že odšel,
šla je s teto v čitalnico. A zmotila se je bila, pa¬
pirji so bili še zmiraj po mizi razgrueni. Mabel
ustopivši je mislila, da jo je sluh varal, kajti gos-

48

pod Vaughan jih je še zmiraj ogledoval; pomagala
mu je druga osoba, katere glava je bila naprej pri-
pognena, tako da gospica ni videla nje obraza. Na
prvi pogled imela jo je Mabel za moža, ki je ne¬
kaj trenotkov poprej, kot je slišala, očetu bil lehko
noč voščil.

A bil je nje svak, gospod Leroy, ki je bil ne¬
opažen došel. Ko jo je zagledal, ustal je ter jo če prav
ves raztresen srčno pozdravil. Da, bil je toli zamiš¬
ljen, da ni opazil gospice Sabije, dokler mu je gos¬
pod Vauglmn ni bil dvakrat kot svoje sestre pred¬
stavil ; a celo sedaj ni opazil ledene mrzlote, s ka¬
tero je na njegov prisiljen poklon odzdravljala. Ne¬
mirno je bilo vse njegovo bitje; in ko je bil Ma¬
bel na kratko povprašal, kako se počuti in kako
je potovala, podoba je bila, da bi bil rad zopet se
pečal s predmetom, kateri je njega in gospoda
Vaughana toli zanimal. Mabel je skoro nevoljna
gledala zemljekaze, ki so mej njo in očetom pre-
grajo delali ter ga baje toli izključno zanimali;
kar jo je pomiril, ko je naočnice snevši in pa¬
pirje stran pomaknivši z odličnim glasom rekel:
„Leroy, sedaj ne; Mabel je ravnokar prišla in jaz

49

sem jo komaj videi. Jutri bodeva imela čas ter lahko
vse odločiva. Kar se pa tiče teh delnic vzhodne
železnice — —“ in potem so sledile nekatere nagle
besede, katere je na pol tiho govoril in katerim je
gospod Leroy z naglim kimanjem pritrjeval; nato je
Leroy vzel klobuk, da bi odšel.

Mabel ga je sedaj vprašala po svoji sestri.
„Najbrže ima sedaj pri sebi lasopleta," odgovoril
je. „Mislim, danes zvečer pojde h gospej D ... na
ples.“ Mabel mu je na to rekla, da bi jo drugo
jutro rada obiskala, če ne bode preveč trudna. In
gospod Lerov se je poslovil in odšel, ker ni hotel
ž njimi obedovati.

Gospod Vaughan je vkupe zložil razgrnene pa
pirje, spravil jih v pisavnik, zaprl ga, ter ključ v
žep utaknil. Sedaj se je na obrazu pokazala mu
zadovoljnost, ki je očitno rekala, da je za trenotek
opravil opravila in da se lahko veseli v družbi se¬
stre in hčere. Že po krvi ni bil posebno razgovo-
ren mož; in Mabel se je bila v vsakej družbi pre¬
pričala, da ni imel zmožnosti dalje časa živo se
razgovarjati. Bil je jeden izmej onih mnogobrojnih
Nož, katerih značaj se v njih lastni hiši najpopol-

4

50

niše razvija in ki se v domačem krogu kažejo od
najugodniše strani. Mnogo je Mabel povpraševal,
kako je potovala, kateri so bili sopotniki in kdaj
je bila došla. Ko je k peči primaknil svoj stol ter
jo dopadljivo in ljubko pogledal, osrčila se je Ma¬
bel, da je z zaupnostjo in lehkostjo odlikovanega
otroka ž njim govorila. Polagoma je tudi teto uple-
tala v pogovor, ki se je kaj naglo oživel; in ni bilo
dolgo, kazala se je nenadoma zbrana skupina kot
rodovina, ki se pri domačem ognjišči zaupno raz-
govarja.

Očitno se je kazala ponosna zadovoljnost, s
katero je gospod Vaughan ta dan pri obedu pred¬
sedoval ; hkratu je užival vso ugodnost, svobodo in
domači mir, ki so mu doslej bili popolnoma tuji in
katerih je z rastočimi leti toliko bolj pogrešal. Mirna
dostojnost iu odločnost, najimenitniše lastnosti nje¬
govega značaja, nista mogli popolnoma zakriti pri¬
jetnih občutkov, ki so ga zopet kot očeta rodovine
obhajali. Pod tančico največe uljudnosti proti Sa-
biji se je zasledovala velika bratovska ljubezen; res
je njegov glas z očitno radostjo izgovarjal besedi
„moja hči“, vender je njegovo milo oko, uprto v

51

Mabel, kazalo na dosta globokejši izvor očetovske
ljubezni, nego vse besede, ki so je njegove ustne
govorile.

Nič manj jasno in očitno ni bilo bliščeče ve¬
selje na lici gospice Sabije, ko je Mabel jo silila,
da je pri mizi očetu nasproti sedela; res se je sestra
gospa z dozdevno ponižnostjo temu ustavljala. A
Mabel je odločno odrekla, da bi se na ono mesto
usedla, ter je kar naravnost zagotavljala teto, da
ona jedina ima pravico tam sedeti. Naj bi bil gos¬
pod Vaughan v tem vprašanji za to ali ono, bil je
sam preveč uljuden, da bi se v to mešal. In ta
skromuost, s katero se je Mabel večji pravici svoje
tete podredila, laskala se je nje ponosu ter je mirno
ohlajala nje čute, kateri so bili po starih skušnjah
toli zelo razdraženi.

Da je Henrik bil odsoten, bilo je jedino, kar
je družbi popolno srečo nekaj kratilo. »Mabel, ne
čakaj ga,“ rekel je gospod Vaughan, ko so bili po¬
kosili ter se je bil namenil oditi. »Tudi mene ne
čakaj,“ nadaljeval je. »Jaz imam ob devetih neko
sejo ter se bodem le pozno vrnil. Potovanje te je
gotovo utrudilo in jutri bodeš imela dovolj opraviti.

4 *

52

Ludvika pride po-te, da pojdeta uakupavat; in tudi
Henrik, tega ne dvomim, ima polno raznih načrtov."

Ko sta bili Mabel in gospica Sabija sami
ostali, vrnili sta se v prijetno močno razsvetljeno
čitalnico. Mabel se je usedla na nizek stoliček tik
tete, ter jo je prosila, naj bi jej povedala ne¬
kaj o svojem potovanji, čegar jej še ni bila pod¬
robno poročala. Gospici Sabiji je močno ugajalo,
da je Mabel toli rada in toli pazljivo poslušala po¬
vest o malostnih dogodkih in nevarnostih prejšnjega
dne; zato jih je silno podrobno pripovedovala, Ma¬
bel pa je bila vanje kar zamaknena.

V krajšem ('asu, nego ga je gospica Sabija
trebala, da je svoje potovanje popisala, čemo pre*-
gledati zgodovino nje življenja.

Življenje stare device! Prazen, nepopisan list
za nemisleče ljudi, a zvedenemu očesu, ki minulost,
sedanjost in bodočnost vestno in verno preiskuje,
je to življenje svet močnih občutkov, nasprotujočih
si dolžnostij, bolestnih skrbi j in nujnih spominov,
ki so le v človeškem srci zapisani.

Sabija Vaughan je bila najmlajši izmej treh
otrok ter je razen brata imela še sestro, ki je bila

53

le malo let starejša od nje. Nje oče je v malem
mesta živel v blagostanji ter je bil čislan trgovec
in zadnja leta svojega življenja predsednik mestni
banki. Nje mati je bila izvrstna gospodinja, le ne¬
koliko oblastnega zapovedujočega bitja in čestihlep-
nega značaja. Ta čestiblepnost je dospela do vrhunca s
srečo njenih otrok. Močno se jej je laskala, ko je
nje sin postal imovit kupec in ko se je nje starejša
hči omožila z imovitim možem v sosednem mestu.
Sabija je bila še mlada ter je lehko še nekaj časa
čakala ali kot je nje mati sosedovim navadno re-
kala: „Odkar se Ivanu toli dobro godi in je Mar-
gerita prav po moji volji preskrbljena, ne delam si
zarad svoje rodovine najmanjše skrbi. Prav nič mi
ni mari, ali se Sablja omoži ali ne, in če se omoži,
>ma še dovolj časa izbrati si toli dobrega moža, kot
si ga je nje sestra izbrala.“

Na nesrečo se Sabija ni mogla več toli dobro
omožiti, kakor je nje mati mislila. Ona leta, ko se
je gospa Vaughanova le s srečo drugih otrok pe¬
čala, zaljubila se je bila Sabija v mladeniča, kate¬
remu so le revščino očitati mogli. Res je bil nje¬
gov oče le razmerno mal posestnik, a ker je sam

54

bil kaj priden dijak, nameraval je resnobno, da bode
jedenkrat učil se bogoslovja. In ko se je Sabija na¬
dejala, da bode postala žena duhovnikova, prihajalo
jej še v misel ni, da bi to ne skladalo se z dostoj¬
nostjo svoje rodovine. Ko je to priprosta devojka
zaupala materi, čudila se je ta močno ter se hudo
užalila, tako da jej je to oporekala ter jo hudo
karala. Opominjala jo je na bogatstvo brata, na
imenitno stanje sestre ter jo praševala, ali hoče toli
osramotiti očino hišo, da se z berači meni. Nehote
morala je priznati, da bode minulo še mnogo let,
preden bi se nje ljubček in ona zares lehko po¬
šteno vzela; nazadnje so jej stariši kar naravnost
zapovedali, da naj precej razdere zavezo, v katero
ne bi nikdar privolili.

Sabija je bila blaga devojka. Že v otročjih
letih se je bila privadila natančno slušati zapovedi
in prepovedi svojih starišev. Drznila se ni poslušati
skrivnega šepetanja na uho, ki je v tem slučaji
starišino samovoljo poudarjalo. Še nekaj mesecev,
kot je skupni glas nje rodovine rekal, držala se je
stanovitno svoje neumnosti, potem pa se je, če prav

00

nerada, udala njih volji. Da pa nje srce ni bilo
nezvesto, o tem so pričale mnogoletne bolečine.

Po takem poniževalnem poslovu je nje ljubi¬
mec zapustil rojstverii kraj, izučil se je za duhov¬
nika ter nazadnje vzel drugo za ženo. Sabija pa je
ostal« v očetovi hiši, zvesto je izpolnovala dolžnosti
pokorne hčere ter se je vse svoje življenje kesala.
Kljubu hudim izkušnjam se tekom mnogih let ni¬
kakor ni zmanjšala otroška pokorščina in otroško
spoštovanje, ki sta jej bili toliko žrtve naložili. Ko¬
likor časa je živel oče, žrtvovala se je njemu prav
izgledno, tako izgledno, da jej je to zadnje mesece
hude njegove bolezni pred smrtjo bilo v najhujšo
iskušnjo, kajti Sabijino lice je obledelo in nje po¬
stava je vsled velikih skrbij in neprestanega čuva¬
nja po noči močno medlela.

V tem času je tudi njegovo imenje prišlo v
nered; in po njegovi smrti primanjkovalo je vdovi
in nje hčeri celo potrebne hrane, kajti vsa nje
vlast obsegala je le hišo in nekaj malo njiv nero¬
dovitne zemlje. „Šlo jima bode vender prav dobro,“
rekali so sosedje. „Ivan bode svojo mater podpiral
in Margerita je tudi bogata."

56

Ko je tekom let Sabiji zdravje oslabelo ter so
se nje lasje pobelili in so sosedje opazovali, da se
je nje otožnost naglo množila, rekali so si: „Kaj
pa ima Sabija Vaughan, da jo toliko tare, vkljubu
lepi hiši in prijetnemu življenju? Ko bi imela malo
zadovoljnega moža, bolehne in poredne otroke ali
pa toli obširno gospodinjstvo, kot je moje, potem si
bi lahko mislili, zakaj je sedaj pa sedaj toli občut
Ijiva in čmerna; tako jo pa zares nič ne opravičuje,
kajti ničesar ni na svetu, kar bi jej skrbi delalo 44 ,
Kaj ni bilo nič, da tekom deseterih dolgih let
Sabijino enolično življenje ni nahajalo drugih spre¬
memb nego malostne in mučne skrbi, katere so jej
nje zavisnost in njeni mali dohodki nakladali? Kaj
ni bilo nič, da jo je v vsej tej dobi samovoljna nje
mati, po smrti svojega moža popolnoma neomejena,
neprestano hudo skušala? Kaj ni bilo nič, da vse nje
napenjanje in vse nje žrtve neso našle pohvalne be¬
sede, ko se jej je vsako zanemarjenje ali opuščenje
očitalo, kot bi bila še popolni otrok? Kaj ni bilo
nič, da je mati bahava darila nje bogatega brata in
nje bogastva napihnene sestre vedno neprimerno
hvalisala, za nje služnost se pa še zmenila ni ? Kaj

57

ni bilo nič, da si je stara gospa zaradi bogastva in
blagostanja teh srečniših sorodnikov srečo voščila,
o Sabiji pa je le malokdaj govorila, da ne bi je
bila grajala in v nasprotje stavila?

In osamljeno nje srce ni nahajalo počitka v
priprosti veri in otroškem zaupanji na vsemogoč¬
nega Boga. Kdo bi se po takem čudil, da j" nje
srce oledenelo ? Kdo se bi čudil, da je nazadnje po¬
stajala neobčutljiva, nezaupna, zamolčljiva in mrzla ?
Pila je iz kaj grenke čaše in žolec jej je srce
prešinil.

To srce pa ni bilo popolnoma neobčutno; nje¬
gova občutnost še ni bila popolnoma uničena. Še je
bila mala zelenica v puščavi, mal izvor življenja in
upanja v pustinji. Bil je jedini izvor, a ta izvor bil
je toli globok in toli močen, da bi bil vse oživil;
kajti na svetu je bilo bitje, čegar sreča je Sabijo
močno zanimala. In to bitje bila je Mabel.

čudno dovolj, da se je ta ljubezen do otroka
njenega brata tako tesno ujemala z detinskim spo¬
štovanjem, katero se je v Sabijinem značaji najbolj
odlikovalo in katerega tudi dolgoletna krivica uni¬
čiti ni mogla. Resnica je bila, da je bil otrok po

58

stari materi Vaughanovi imenovan, kar jej je na
prvem mestu izbujalo in pridobivalo Sabijino ljube¬
zen. To, vsaj dozdevalo se jej je, je trdnejše sklepa
z nje rodovino ter jo odteguje vsem novošegnim
krogom nje matere, katere je Sabija nekoliko spo¬
štovala, nekoliko pa črtila. Razen tega so jo nje
otročja leta in nje šolsko življenje popolnoma od¬
tegovala rodovinskim zavezam in predsodkom, tako
da se je neomožena teta nadejala, da bode vsaj ne¬
koliko ljubezni od mlade devojke pridobila.

Tudi neso že omenjeni občasni pohodi pri starej
materi nikakor zmanjševali nje močne udanosti do
Mabele. Pri teh je bik popolnem skrbni teti izro¬
čena ter je večinoma le v njo družbi živela, zlasti
zadnja leta, ko Henrik svoje sestre ni več sprem-
ljeval. Sabija se je celo veselila te skrbi, ki je te¬
kom celega leta bila nje jedino delo ljubezni, ter
se je radovala družbe, ki je nje toli dolgočasno živ¬
ljenje vsaj nekoliko razveseljevala; in vse to je z
vsakim poletjem nje srce bolj in bolj pridobivalo
živemu otroku nje brata.

In Mabel ni nikdar zamudila to ljubezen pri¬
merno ceniti ter jo z ljubeznijo vračati. Res se je

59

pri svojih pohodih večkrat dolgočasila ter se želela
nazaj k součenkam, kajti stare gospe Vaughanove
hiša ponujala je mladini le malo veselja. Kljubu
temu pa je Sabija z največjo zadovoljnostjo zapa¬
zila, da je bila primerno mesto v ljubečem srci
svoje bratičine našla. To srečno prepričanje utrje¬
valo se je tudi, da Mabel kot dorasla devica v nje
družbi ni nahajala le zadovoljnosti, ampak celo po¬
sebno veselje. O nje hvaležnosti in ljubezni so jej
nadalje pričali marsikateri listi, marsikatere besede
in marsikatera znamenja ljubečega spomina. Kako
globoko so one besede Sabiji v srce segale, kako
radostna je one liste zopet in zopet čitala, in s kako
ljubeznijo in prisrčnostjo je ona darilca shranjevala,
tega Mabel pač ni vedela. Tudi ni slutila, da ta
prisrčna ljubezen do nje je jedino zeleno mesto v
osamljenem pustem srci, tako da je to srce lahko
premenila v popolno puščavo ali pa mu je kot duh-
toči cvetki zalivala in je razvijala.

Kako lahko se temu udaja. Res se tega še
ni zavedala, ko je z napeto paznostjo poslušala po¬
vest polno nesrečnih dogodkov, a nje lepo živo ob-

60

ličje pri svitu trpolečega ognja v levi očitno kaže
nje toplo sočutje za pripovedovalko!

Četrto poglavje.

Svet se pred njo smije, — njegovega
nestanovitnega pogleda

Ona skusila že ni; nje steza vidi se
vesela,

S cvetlicami in solčnim svitom, in
glas hvale

Je vedno veseli klicavec njene poti.

Minule so skoro tri ure. Gospica Sabija je
bila prav podrobno povedala vse svoje zadnje do¬
godke, in pogosto se je spominjala tudi bolj odda¬
ljenih ; kar so se pri starej gospe jela očitno ka¬
zati znamenja velike utrujenosti. Mabel ie bila tudi
nekoliko upehana, vender ni mislila iti spat, preden
bi bila Henrika videla. Miluje teto, ki je bila že
parkrat. jela kimati, nasvetovala je, naj bi pozvonila
ter povprašala, ali plin vrh stopnic gori, in potem
šla tja gori. Pri sebi je bila sklenila vrniti se v
čitalnico in počakati Henrika, ko hitro bi teto v nje
sobo spremila ter se prepričala, da je z vsem po-

61

trebnim preskrbljena. O tem jej vender nič ni po¬
vedala, ko je bila Sabija pritegnila nje prvemu na¬
svetu, ustala je Mabel, da bi poklicala strežnico.
Isti trenotek je zazvonil hišni zvonec. In Mabel, ki
je težko pričakovala Henrika, zaslišala je radosten
smeh in razne kaj žive in glasne ženske glasove.
Drugi trenotek je kar brez ovinkov v sobo stopilo
več gospij v pisanih plaščih in popolni večerni
opravi; temu se je Mabel močno čudila, teti pa je
to izbujalo nezadovoljnost, ker so jej te nepričako¬
vane in neljube obiskovalke precej pregnale vso za¬
spanost.

Na prvi pogled se je Mabel videla vsa začu¬
dena in zmočena; a nje lice se je kmalu radosti
svetilo, ko je gospo Leroyevo zopet izpoznala ; ta
je bila spredaj v družbi ter je smehljajoč se zmeš¬
njavi, katero je bi! nje nepričakovani dohod po-
uzročil, svojo mlado sestro najbolj ljubko in najbolj
prisrčno pozdravila. Potem se je obrnila k teti, ki
se je na naslonjači kaj trdo držala, ljubko in ne¬
skrbno dotaknila se koncev nje prstov ter je ob
jednem nekako zaničljivo in ostro nje obleko in nje
postavo pogledovala.

62

Mej tem je Mabel opazovala sestrine tovar¬
išice. Jedna izmej njib, gospa srednjih let, v brokatu
metuljskih boj in z nojevimi peresi na glavi, ni
■čakala, da bi jo predstavili, ampak je kar narav¬
nost izrekla, da pri njej se lahko prezirajo vse ob¬
like, ker Mabel že tako ljubi zaradi ljube matere in
zaradi Ludvike, ki jej je najboljša prijateljica. Po¬
tem jej je predstavila svojo hčer, vilo (silfo) v tar-
latanu, ki je Mabeli kaj toplo roke stiskala. To naj
bi uvajalo prijateljstvo, katero ja ima, kot je nje
mati se nadejala, v najkrajšem času mej seboj
sklepati.

Mabel se je vsega tega močno veselila. Tako
rano, mislila je, so zapustile plesalnico, da bi jo
tako neprisiljeno in prisrčno pozdravile; zato jih je
tudi vsprejela z razmerno živostjo in prisrčnostjo.
Ko so stali še blizu durij ter se ropot njih prihoda
še ni bil popolnoma polegel, znova zapoje zvon; in
takrat je Mabel razločno slišala Henrika po prehodu
stopati. Ko je isti trenotek zaslišala tudi njegov
glas, umaknila se je h kratu uljudnost veselju; ne
da bi se količkaj opravičila ali izrekla, odtrgala
se je od svojih gostov ter je naglo hitela iz sobe.

63

Z začudenjem so gospe gledale druga drugo; a
kmalu so razumele nje obnašanje; kajti preden je
Ludvika svojej sestri sledila, da bi se o njenej ra¬
dostni razburjenosti prepričala, vrnila se je Mabel
z zalim in velikim svojim bratom. Henrik še slutil
ni obiskovalk ter jo je pri svojej prisrčnosti peljal na
najsvetlejše mesto v sobi; ko je z očitnim vese¬
ljem in zmnogimi vskliki začudenja in radosti ogle¬
dal nje obraz, poljubil jo je večkrat kaj prisrčno.

Gospa Vanekar, starejša izmej tovaršic gospe
Leroyeve, je izdala svojo prisotnost z glasnim sme¬
hom, nje hči se je na tihem kihitila, Ludvika pa
je z začudenim, skoro grajajočim glasom vskliknila:
»No, Henrik, ti se pač očitno izrazuješ!“

Prisostvo teh prič Henrika nikakor ni motilo;
popolnem miren se je gospem poklonil ter je za-
rudelo sestro še zmiraj držal za roko. Gospa Va¬
nekar jela je šaljivo pojasnovati njegovo bratovsko
navdušenost, Mabel pa si je naložila težavno nalogo
da bi gospico Viktorijo kratkočasila. A ta je imela
oči in ušesa le za Henrika in razgovor se je kmalu
razvil in oživil.

64

Ko bi bila Mabel izbirala, gotovo bila bi
najrajša našla svojega brata v malem domačem
krogu. V sedanjem slučaji, mislila je, pa ni nič
prijetniše nego mali šum prijateljskih glasov, ki ga
je njegov dohod le pomnožil, — nič ni bolj radostno,
nego pogovor o načrtih, katere so precej snovali;
— nič ne ugaja bolj njenemu samoljubju, nego to,
da so vsi ti načrti bolj ali manj le nje razveselje¬
vanje nameravali.

Ker je bila sama toli srečna, zapazila celo Di
(ta preširna deklica), da se je teta Sabija bila družbi
umaknila, obrnila proti levi ter na videz nezado¬
voljna in vsa zamišljena gledala v ogenj. Celo časa
ni imela pomisliti, ali ni Ludvika tudi izpozabila tuj¬
cem jo predstaviti; pomislila ni, da bi teta po takem
bila iz družbe izključena.

Henrik je res izrazil svoje obžalovanje, da ni
bilo niti njega, niti očeta na pristajališči, da bi jo
bila vsprejela, vender se je kazal kaj zadovoljnega
s popoludanskim izletom ter je rekel, da je našel
par toli lepih konj, da jim ni para v mestu. „Oče
me je neomejeno pooblastil kupiti ja,“ rekel je.
„In jaz sem hotel, da se Mabel z lastnimi konji

65

popelje na sprehod in da lepših konj ne bode videti
na Široki ulici (Broadway).“

»Prvikrat se popelje nakupovat/ 1  vzkliknila je
Ludvika. „Tudi meni je oče privolil, da si nakupim
jednakih ali pa še bolj imenitnih stvarij. Če hočeš
svojo vožnjo odložiti do druzega dne,“ nadaljevala
je smijoč, „poskrbim, da bode Mabel za to priliko
primeren klobuk imela. No, Henrik, ali ti ne pojdeš
na ples?“

Preden je mogel odgovoriti, jela mu je gospa
Vanekar močno očitati, da namerava doma ostati,
in gospica Vanekarjeva je s prilizljivim glasom pri¬
stavila : „0, prepričana sem, da sestra vas opraviči.
To bode kaj bliščeč ples; in ker je bila sestra celi
dan na potu, utrujena je pač preveč, da bi se v
vašej družbi še dalje radovala.“

Mabel se ni lehko mislila, da bi o tej poznej
nri še šle na ples; mislila je bila poprej, da se bodo
domov vrnile. Ker je s tem bila izdala svoje pri-
proste navade in svojo popolno nevednost o mest¬
nih dobah in urah, dalo je to gospici Vanekarjevi
nov povod trditi, da Henrik Mabeli izkaže le veliko

5

G6

usmiljenje, ko bi jej vošči), lahko noč ter ž njimi
šel na ples.

Mabel je spremljala sestro in nje tovaršice do
vrat; tu je vsprejela Ludvikine načrte za drugi dan
ter se je od nje poslovila, Henrik pa jo je sprem¬
ljal do voza. V čitalnico vrnivši se, je Mabel za¬
klicala: „0, tetka, kako krasna je moja sestra!*

„Res prav lepa se vidi*, rekla je gospica Sa-
bija zbadljivo, „a želela bi, da bi se tega toli ne
zavedala*. Prav smešno je bilo, da sta se sestra in
gospica, kako se pač kliče, v zrcali ogledovali, na
vsaki dve minuti, kolikor časa sta tukaj bili*. In
gospica Sabija je s stola naglo ustala, kot bi bila
hotela reči: „Odšle so, sedaj pojdiva spat!*

„Kako blage so pač bile*, rekala je Mabel
na pol tiho sama sebi, teto po stopnicah spremlje-
vavši, da so sem došle naji za par minut obiskat,
ko so vender bile na potu na ples*.

»Zaradi tega prav so bile prišle*, odvrnila je
teta Sabija z istim rezkim glasom, s katerim je
prej govorila. Kot bi bila hotela isto misel zasle¬
dovati, nadaljevala je trenotek pozneje. »Jaz črtim

67

ljudi, ki se to)i lišpajo in košatijo; v mojih očeh to
nima prav nobene veljave 1 '.

Mabel v srci ni našla razloga, da ne bi bila
pohoda izvajala iz najbolj nesebičnih in najljubeznji-
viših namer. Ker se je sedaj prvikrat spomnila, da
se teta za veseli krog ni dosta menila, sumila je,
da je bil čut zanemarjenja prouzročil one zbadljive
besede. Da bi to poravnala, spremljala je teto v nje
sobo, pojasnila jej je napravo pri zatvornicah in pri
plinu, kar je Sabiji bilo res popolnoma neznano;
tudi jej je nasvetovala več prememb, ki naj bi se
drugi dan izvršile, da bi jej soba še bolj ugajala.

Ta paznost je gospico Sabijo silno razveselila,
nje ostro obličje je postalo milejše in glas, s kate¬
rim jej je lehko noč voščila, je očitno pričal, da
svojej ljubljeni bratičini ni ničesa očitala, naj je
nje nezadovoljnost iz katerega koli razloga iz¬
virala.

Gredoč doli po stopnicah, iz tetine sobe drže¬
čih, zapazila je Mabel bliščečo luč v sobi tik druž-
binske sobane; duri so bile na pol odprte, če prav
s o je bili rano na večer zaprli. Isti trenotek je za¬
slišala, kako jo je Henrik noter poklical.

5 *

68

Vsa začudena ga je našla na sofi neskrbno
stegnenega v domači halji in mehkih krevsah; očitno
je bilo, da ni nameraval iti na ples. Ker je bil tako
pazno poslušal gospice Vanekarjeve prošnjo ter se
jej na videz udal, varalo je to Mabel ter jej prave
njegove namere zakrilo.

„Kaj! na ples iti prvi večer po tvojem do¬
hodu?" zaklical jej je za odgovor, ko ga je tako
začudena gledala; „na ples naj bi šel, ko te že štiri
leta nisem videl! Misliti moraš, da so mi plesi
močno mari, ali pa da mi sestra moja ni prav nič
rnari." In to govorivši potegnil jo je prav prisrčno
k sebi na naslonjač. „Ti pač nisi trudna," nadalje¬
val je, „vsaj ne zdiš se mi trudna."

Trudna res ni bila. Nje obličje se je pri tem
dokazu nespremenjene bratove ljubezni kar svetilo
radosti; a tudi vse stvari okrog nje so jej izvab¬
ljale tako prijetno začudenje, da jej je to celo misli
na utrujenost pregnalo. Prvikrat je sedaj videla to
malo sobo, a mladi devojki zdela se je prav čarobni
san. Predrago opravljena obiskovalnica, bogato oskrb¬
ljena knjižnica, široke stopnice in visoki svetli pre¬
hodi dopadali so jej po svojej krasoti ter jo z nova

69

prepričali o bogastvu nje očeta. V tej mali sobi pa
je bilo nekaj, kar je govorilo k vzvišenemu čutu in
bolj izbornemu ukusu, čegar Mabeli kljubu nje lehko-
mislenosti in veselosti ni manjkalo. Z oponami pre¬
vlečene stene in pregrnena okna so tej sobi dajale
neko odločenost in mirnost, kateri je drugod v hiši
pogrešala. Stojalo, iz lične žice spleteno, nosilo je
polno izbranih živih cvetic, da je zrak v njej bil
svež in duhteč kot v vrtu. Ob stenah je viselo ne¬
kaj malo slik, a njih predmeti so segali Mabeli v
srce in čutila je bolj nego razumevala, da izvirajo
iz rok pravega mojstra. Tu ni bilo dragocenih zrcal
niti dragotne pozlate, ki bi oči slepila in mamila,
tu so bile le umetne posode izješčne oblike, mize z
ukusno uloženimi deli, dragotna pisalna miza a la
boule, mala polica z izbranimi knjigami in nekateri
Mali kipi; srebrna svetloba, ki je iz svetiluice, pre¬
čudno iz alabastra narejene, izvirala, podelovala je
vsemu neko posebno milino.

Henrik je z očitno zadovoljnostjo opazoval
sestro, ko je pregledovala posamične lepe stvari,
ko so nje oči radosti se bliščale in ko je svojo na-
udušenost s posamičnimi besedami izrazovala. „Oh,

70

Henrik, “ vsklikDila je nazadnje, „kako krasna je
tvoja soba!“

„Moja!“ odvrnil je Henrik. „Ti pač ne bodeš
mislila, da je vsa ta ženska ropotija moja. Sedež
v kotu tega naslonjača nameravam pač sedaj pa
sedaj za se zahtevati, o vsem dragem pa lehko ti
razpolagaš. “

To je bilo Mabeli preveč. Popustila je bila
brata, da bi mično olepšavo sobno lože in natančneje
ogledovala; ko jo je pa proglasil vlasteljico vse te
krasote, umaknila se je hitro za njega, da ni mo¬
gel videti solza, katere jej je bila hvaležnost izva¬
bila, glavico položivši mu na ramo, skušala je s
prisrčnimi besedami in toplimi poljubi zahvaliti se
mu za njegovo dobroto, kajti popolnem prav je
sklepala, da je to malo zakladišče obsegalo vse, kar
je bil Henrik na potovanji po inostranskem svetu
lepega nabral.

„Draga, tvoja hvala je pač preobila,“ rekel
je Henrik s kaj živim glasom, ko je Mabel znova
in znova njegovo blagosrčuost, njegov ukus in nje¬
govo skrb poudarjala. „Prav nič mi ni trebalo zata¬
jevati se, ko sem trosil denarje, s katerimi me je

71

oče toli bogato preskrboval; zagotovljam ti tudi,
da sem imel prav malo opravila pri izbiranji teh
lepih predmetov, razen nekaterih knjig. Meni se
imaš le zahvaliti, da Terpsichora ni došla s polom¬
ljenimi prsti in Apollon ih z odbitim nosom. Ne¬
izmerno truda pa mi je napravljalo, da so mi te
stvari dobro spravili v zaboje in da sem je varno
dobil iz starinskih skladišč. Tega, Mabel, bi ne bil
storil za nikogar druzega nego za tebe. A ker se
vsega toliko veseliš, čutim se za ves trud bogato
obdarovanega. Kaj znaš francoski govoriti ?“ na¬
daljeval je ter ustal in šel k polici s knjigami.

„Ne,“ odgovorila je Mahel, „a nekoliko že
čitam francoski.“

»Tega se moraš učiti z menoj' 1 , rekel je Hen¬
rik; kmalu bodeš ljubila ta jezik kot jaz. Skup
jih hočeva citati, dostavil je, položivši roko na ne¬
katere najboljše pisatelje francoske; učiti te čem
uživati Berangera in Lamartinea“.

„Češ me imeti za učenko!" vzkliknila je Ma-
bek „To bode lepo! In to bode najina šolska soba!“

Henrik je s police vzel dragoceno vezan zve-
z ok ter je vanj veselo in skoro zaljubljeno p ogle-

72

dal, kar je pričalo, kako visoko je pisatelja cenil.
Bukve zaprši in je zopet na polico položivši re¬
kel je:

„Jedina zavira v tvojem učnem načrtu je, da
te bodo Ludvika in Vanekarjevi ves čas odtegovali.
Ludvika je popolna gospa po novi šegi in navadi,
kar bodeš v osmib dneh tudi ti“, pristavil je šaljivo.

Mabel je resnobno in skoro razsrjeno zavr¬
nila ono opombo. Nikdar ne postane gospa po novi
šegi in navadi, če s tem meni le posvetno gospo.
V družbo bode pač zahajala, kot najbržetudi Lud¬
vika zahaja, a to je ne bode zaviralo, da ne bi či-
tala, učila se in pogostoma součenkam dopisovala.

Henrik se je presrčno smehljal ter ves začu¬
den gledal lepi obraz in krasno postavo, kakor bi
jej hotel reči: „Svet te bode klical in se te lastil,
ali hočeš ali nočeš “

A odgovoriti se ni dalo na smehljanje, naj bi
bilo to še več izražalo. Mabel baje ni razumela pra¬
vega pomena ter se je obrnila k Terpsichori v ma¬
lem pregradku. Izrekši kolika škoda bi bila, ko bi
se bil toli izbran umotvor pri prevažanji poškodo¬
val, vprašala je, kdo ga je pač izbral.

73

„Rekel si mi, da nisi izbiral po lastnem okusu
ali s tem meniš, da so ti te dragotine umetniki
sami priporočali?*

„Ne, tega zares ne; a imel sem za se svete-
valca dosta bolj zanesljivega od mene in umetni¬
kov. Dudley je bil z menoj v Florenci in skoro v
vseh umetniških delavnicah, katere sem obiskal.
Njega ukus je brez pogreška in več nego to, draga
Mabel, laskal se je sam sebi, da tvoj ukus natanko
pozna. Prav smešno je bilo, kako me je naganjal,
naj ti tega genija godbe prinesem. Trdil je, da na
vsem potovanji n : sva videla ničesa, kar bi toliko
ugajalo tvojemu mlademu in olikanemu ukusu. In
ta Iris tudi; pomagalo ni nič, moral sem vsekakor
tudi to nežno lepotico kupiti. Zagotavljal mi je, d?
bode v tvojih očeh neprecenljive vrednosti. Mabel,
močno se veselim, da bodeš Dudleya videla; to je
kaj krasen človek!"

Mabel obrnila se je v stran, da bi sliko ogle¬
dala in isti trenotek tudi bratu zakrila, kako je za¬
rdela o nenavadni pohvali, katero jej je bil mož,
kot je bil Linkoln Dudley. izrekel.

74

če prav malo let starši od nje brats, bil je
Dudley mu tovariš v Par zu, kjer se je več me¬
secev mudil. Pozneje ga je tudi spremljal na kaj
zanimivem potovanji po Franciji, Švici, Nemčiji in
Italiji. Zato ga je že leta in leta poznala iz Hen¬
rikovih listov; iz tega vira je tudi izhajalo nje ve
liko spoštovanje njegovih nenavadnih darov in nje
prav romantično zanimanje za njegov prenapet prav
sanjarsk značaj. Dobro je vedela, da so nje teden
ski dopisi bratu jo seznanili z Dudleyem; vender
jej je močno laskalo, da je nje značaj toli pre¬
mišljeval ter nje ukus tako dobro spoznaval; s tem
se je sklepala tudi neka navdušenost za umetnost,
če prav je ta še bila le malo razvita.

„Kedaj se pa gospod Dudley povrne ?“ vpra¬
šala ga je z navidezno malomarnostjo.

„.V malo tednih. Vrnila bi se bila skup, a bil
je nenadoma v Parizu zadržan. Če ne občuduješ
Dudleya, pač nisi kot druge gospe. Dudley je v
obče jako priljubljen Radoveden sem, kaj bode
mislil o konjih, katere sem danes kupil.“

„Kaj pozna tudi konje?" vprašala je Mabel
nekaj začudena.

75

„Toli dobro, kot vse drugo. Dvomim, da bi
znal le kako stvar na konji presoditi, a vender ti
bi na prvi pogled povedal, ali je ta kočija s konji
lepa ali ne; in jaz bi veroval njegovi sodbi, naj bi
kupil kar koli.“

Kar je oče, prišedši domov presekal Henriku
pohvalnico na njegovega prijatelja. Uro pogledavši
je zapazil, kako pozno je že ter je samemu sebi
očital, da je Mabel toli dolgo zadržaval, in nagloma
jo je zapustil, dasi ravno mu je zagotovljala, da ni
prav nič trudna. Nekaj trenotkov pozneje je gospod
Vaughan, ki je bil nje glas čul in luč v sobi za¬
pazil, pogledal noter, obžaloval jo, da še ni bila
šla spat, ter jej voščil lahko noč. Na to se je uda-
jala lastnim mislim.

In bile so, lahko si mislimo, razburjajoče misli,
ki so Mabeli marsikatero uro prve noči v očetovski
hiši spanje jemale.

Koliko dobrotljivosti, koliko ljubezni, koliko
ponosa jej je izkazovala vsa rodbina! Kake načrte
»jej na srečo so bili nasnovali! S koliko dobrotlji¬
vostjo so jo preskrbeli z vsemi potrebščinami! Ta
trenotek je njenim mislim nadkrilovala prisrčna ve-

76

likodušnost nje očeta. Tej je sledil spomin na mo¬
žatega brata, na njegov srčni pozdrav in na nado,
da bode ž njim srečne dni preživela; to misel je
zopet preganjala podoba nje sestre, ki je bila do¬
vršeni praobraz izbrane gospodske družbe V te
kroge bode Mabel kmalu upeljana ter je že sedaj
gledala bodoče zmage, ki so jo čakale.

A mislila ni na marsikaj, prav na to ne, kai'
jej je gospa Herbertova priporočala. Mislila ni na
zadnje svarilo, na zadnji nauk svoje učiteljice. Po¬
polnem je izpozabila na dolžnost, katero nam vsaka
dobrota naklada, na dolžnost, ki iz vsake predpra
vice izvira; pri prepolni kupi veselja izpozabila je
vprašati, katera roka ga je napolnila. Nje srce res
ni bilo mrzlo in nje plemeniti čuti se niso izgub¬
ljali v zadovoljnosti s samo seboj. Najsrčniša lju¬
bezen bliščela se je v nje ljubkem smehljanji, hva¬
ležnost se je svetila v tekočih nje solzah in ne-
sumna zaupnost, s katero se je nje mlado srce vsa¬
kemu novemu zagotavljenju ljubezni udajalo, do¬
kazovala je globokost nje verne, zaupne narave.

Pa žalibog! Nje ljubezen ni vzdihovala k
Onemu, ki jej je vse to v svojej milosti podelil.

77

Nje mokre oči se niso v hvaležnosti obračale k iz¬
voru, iz katerega se je vsa ta blagost raztekala.
Svoje goreče zaupnosti ni stavila v Onega, brez
katerega je prazno vsako zaupanje. Mabel še ni
spoznala svete svoje naloge, ni še izkusila niti svoje
dolžnosti, niti svoje bolesti. Za sedaj je nje naloga
biti srečna in nje veselje, biti ljubljena. Blagor
jej, če se bode nje duh v ponižni pokorščini proti
nebeškemu vladarju uklonil, ko bodo darilniki ra¬
dosti razdrobljeni, ko se bode samoljubje iz praznih
sanj prebudilo in ko življenje ne bode več le kratko¬
časna zabava.

Peto poglavje.

Naprej zletavši, radostna in vesela,

Naleti gospo Šego na cesti;

In marsikateri ljubki in prijateljski pozdrav
Pozdravlja pri njenem shodu
Pa ne dajte se dogodku vi čuditi,

Šega in ona sta roka in rokavica.

Gospa Leroyeva je bivala v drugem nadstropji
N gosposke gostdne. Skrbi domačega gospodinj¬
iva so bile Ludviki toli zoperne in se je tudi

78

tako malo zanje menila, da se je mož nazadnje res
udal cesto ponovljeni prošnji, naj bi pokusili še ne-
zavisno in prijetno življenje v javni gostilni; in se¬
daj je že dve zimi zaporedoma bivala v dolgi vrsti
kaj gosposkih sob tik bivališča svoje gospe Vane-
karjeve, katere vzgled je nestanovitno Ludviko spod¬
bujal ter nje premenljivost podpiral.

Gospod Leroy se je sprva močno protivil tej
premembi, sedaj pa jo je najtopleje zagovarjal; ker
ga je prirojena mu nemarnost zavirala, da bi se
bil slabemu gospodinjstvu svoje žene uspešno ustav¬
ljal, trpel je sam največ po nerednosti m zmešnjavi,
ki sta v njegovej hiši vladali. Pri sedanji napravi
pa je čutil, da, če že ni pomnožila njegove prave
sreče, vsaj je rešila ga marsikatere male grenkobe
ter je zdatno pomanjšala njegove letne troške. Do¬
mače ugodnosti mu novo gospodarstvo res ni no¬
bene ponujalo, a to mu je nadomestovalo društvo,
v katero je tako redno in stalno zahajal.

Ludviki nastajali so tu kakor povsodi nepre¬
stani razlogi nezadovoljnosti; pogostoma se je vzne¬
mirjala in ujedala, zlasti zato, ker pri sedanjem
življenji ni uživala nekaterih družbinskih predpra-

79

vic, katerim je bila v svojem domu privajena; zato
je s toliko radostjo poslušala prva poročila o oče¬
tovih namerah in načrtih.

Goste vsprejemati pod njegovo streho bilo bi
jej dosti manj sitno in mnogo prijetniše nego bi
sama v lastni hiši vsprejemala veliko družbo. Ma-
bel, prav za prav še učenka iz šolskih klopij, mo¬
rala se bode primerno upeljati v veliko družbo; in
kdo bi znal bolje voditi vse slovesnosti, ki imajo
nje ustop v mestno življenje spremljati ? Kaj res bi
jej branilo, da ne bi se v sobanah nje bogatega
očeta zbirale one vesele novošegne družbe, katerim
bi ona sama predsedovala? Od strani očeta se ni
bala nobene ovire. Gospod Vaughan se je sicer bal,
da ne bi Mabel postala puhla gospa po novi šegi
ali pa Henrik ošaben gizdalin, vender je bil prebla-
gosrčen in premehak da bi se bil ustavil načrtom,
ki so imeli njegove otroke razveseljevati in osreče¬
vati; tudi ni imel ne moči, ne navade, da bi bil
svojej rodovini stavil meje, koliko sme potrositi.
Potrebne odločnosti ni manjkalo gospe Leroyevi in
takrat je napela vse svoje moči iz treh različnih
razlogov: da bi mlado sorodnico upeljala v veliko

80

družbo, da bi lastno razveseljevanje pospeševala in
da bi svoj upliv v očetovi hiši utrdila.

Tudi se ni nikakor varala. Mej voditelji novo-
šegnega življenja vladal je občni glas, da ničesa ni
ukušnejšega, nego je gospod Vaughanova hiša in ko¬
čija, da se nič ni lepše poneslo, nego veliki vspre-
jem na čast došli Mabeli, katerega je Ludvika toli
prijetno vodila, in da nič ni gotovejše nego to, da
prva bode nedosežna lepotica v začeti dobi. zadnja
pa ostane jedna nje najlepših krasotic.

Na valovih ugodne sreče in z najbolj priliz-
ljivimi nadami v veselo življenje upeljana je dospela
naša mlada učenka iz šolskih klopij brez najmanj¬
šega truda na mesto, katero so jej bile baje pri¬
roda in okolščine določile

„No, glej no“, vskliknil je Henrik vjutro prek
časnika Mabel po strani pogledavši, „prav danes je
minul teden, odkar si bila v mesto došla — da
ravno jeden teden 11 , pristavil je, „in moje preroko¬
vanje se je že izpolnilo!“

„ Katero prerokovanje?" vprašala je gospica
Sabija prek mrežastega dela skrbno pogledavši v

v g

81

Henrika, ki je pri poznem zajutreku jutranji časnik
naglo pregledoval.

„Teta, jaz sem bil toli prepekan, da sem na¬
prej vedel, da že sedem dnij in sedem noči kuklo v
metulja premeni. “

Teta Sabija pogostoma ni razumevala nedo¬
ločenih in podsmešnih Henrikovih odgovorov ter
tudi takrat ni dalje vpraševala, ampak je nevoljna
ozrla se v svoje delo.

Mabel je napominjane besede bolje razumela
in je še nadalje pitala Henrikovega velikega psa
ter je slastne koščeke, z mize vzete, držala visoko
nad glavo velikanskega soigralca, da ne bi srečala
bratovih očij, ki so, kakor je vedela, vaujo merile.

„Dva ženitovanjska pohoda in večerni koncert
v torek", računil je Henrik po prstih, „vožnja v ko¬
čiji) opera in ples v sredo “

„Dovolite mi, teta, da vam zamotano štrenieo
poravnam", vzkliknila je Mabel, tik gospice Vaug-
hanove na nizek stolček se usedši ter še zmiraj se
kazavši, kakor ne bi brata poslušala.

„Tri velike družbe v četrtek", nadaljeval je
Henrik, „in v petek veliki ples te dobe! Dobro, Ma-

82

7 4>el! Dobro! Rekel sem ti, da bode jeden sam te¬
den iz tebe naredil popolno novošegno gospo. Le
škoda, da nisva na to stavila.“

„Jaz zanikavam to", odvrnila je Mabel toplo,
„kaj ne, Tatar?" potrkavši psu na glavo. „Novo-
šegne gospe se ne igrajo z velikimi psi ter tudi ne
.znajo mrežic delati" in tako govoreč, izvlekla je
igle iz zamotanih koncev, nekoliko dela razpletla
ter je jela kaj potrpežljivo zopet petljati.

B 0, pa jaz imam dokaz pri rokah n , rekel je
Henrik z zmagovnim glasom ustavši od mize. Tu
Stoji črno na belem in kar časnik pravi, mora pač
3)iti resnica"; in pokazal jej je dotično mesto v
listu. Bil je popis bliščečega plesa prejšnjega ve-
■Jera in mej plesnimi krasoticami stalo je Mabelino
ime prvo v vrsti. Ko je čitala prilizljivi popis svoje
telesne in duševne vrline, zarudelo jej je obličje
primerne srdi.

„To nespodobno poročilo pač ničesa ne doka¬
zuje", vzkliknila je živo.

„Le pečat še pritisne dognani stvari", odvrnil
je Henrik, „da je naša učenka iz šolskih klopij te-

83

kom osmih dnij dozorela v novošegno gospo." Ia
pokazal je na napis članku: »Naš novošegni svet."

»Mislil si tedaj Mabel", rekla je gospica Sa¬
bija resko, „ko si govoril o kukli in metulji? Kaj
uljudne beseda, to moram priznati. Ti si mislil po¬
hvaliti jo, ko si jo metulja imenoval, a jaz ne po¬
znam časa ko bi jej bilo pristojalo ime ostudne
kukle. Jaz sem jo pred osmimi dnevi prav toli ljubila
kakor danes. Bojim se da jo popačite", mrmrala
je na pol tiho.

»Kaj, teta Sabija?" rekel je Henrik živo in
z glasom, katerega podsmeha gospica Sabija ni razu¬
mela, »kaj teta, tega pač resnobno ne misliš? Ti
pač ne porečeš, da si Mabel tako rada imela in
nanjo toli ponosna bila, ko je sveža in živa prišla
iz gospe Herbertove učilnice, kolikor rada jo imaš
sedaj, ko se z nošo, olikanostjo in spoštovanjem ve¬
likega mesta odliku;e? Bila je res kaj dobra de-
v «jka in član naše rodovine, prav prirodno, da smo
jo vsi prav iadi imeli. Pa pomisli, kaj je sedaj.
Sedaj je prva krasotica v mestu, kraljica v novo«
itegnem življenji z velikim spremstvom nespametnih

gizdalinov in neštevilnih dobrih prijateljev, ki se z

8 »

84

nje smehljanjem žive! Pomisli, kolika prememba,
kolika zmaga ! 2

^Henrik, ne bodi toliko aboten", segla mu je
v besedo Mdbel, ki se je sama sicer radovala,
vender se tudi bala, da ne bi teta bratovih besed
za resnico vsprejela, ali kar bi bilo še hujše, da ne
bi njegove šaljive posmešice je razjezile. „Mi metulji,
ker ti pač nisi boljši od mene, hočemo za nekaj
časa peroti stisniti. Danes baje bode prvi dan v
Novem Yorku deževalo in delali si bodemo veselo
družbo doma ter se za minoli teden pokorili."

^Deževni dan!“ vskliknil je Henrik stopivši
k oknu ter skrbno pogledavši. „Ne, ne mislim; po-
poludne imamo izlet v Ohersej' in lepo vreme je
neobhodno potrebne. Pa Mabel, kako pa je, da si
svobodna V Kje pa je poglavitni sovražnik?"

„Kako naj bi vedela, koga misliš, Henrik?
Kako čudne naslove daješ ljudem!"

„Le take. katere zares zaslužijo. Kdo je po'
glavitn: sovražnik našemu hišnemu miru, kdo je vo*
diteljica v vseh teh novošegnih zarotah, kdo na®
tvojo družbo krade ter prav samovoljno svojo družbo
usiljuje ? Če ti ne moreš uganiti, koga mislim, ug»'

85

nila ga bode teta. Upliv Vanekarjeve teta odobruje
tako malo, kot jaz."

»Oh, Henrik", rekla je Mabel smehljaje, »kako
nehvaležen si, ko te gospa Vanekarjeva in gospiea
Viktorija toli močno občudujeta!"

Henrik je zmajal z ramami.

„Za danes si varen", nadaljevala je Mabel,
gospiea Vanekarjeva in Ludvika obiščete danes zu¬
naj mesta nekaj ljudij; na srečo sem jaz popolnoma
svobodna. Škoda, da si obljubil izleta se udeležiti.
Danes bi lahko začela francoski se učiti."

»Poslušajte jo!" zaklical je Henrik z navidez¬
nim začudenjem, kako pridna in uneta učenka, ka¬
tero le neogibno odsodstvo njenega učitelja zadr¬
žuje, da se svojemu duševnemu ukusu ne udaje!"

»Zares, Henrik!" odvrnila je Mabel. »zago¬
tavljam ti, da sem te knjige večkrat s hrepenečimi
očmi pogledovala; a nikdar nisem imela časa za
drugo nego za to, kar gospa Vanekarjeva zahteve
družbe imenuje."

»No", zaklical je Henrik silovito, »na vislice
1  gospo Vanekarjevo!"

86

„In ž njenimi deležnicami tudi?“ vprašala je
Mabel prepekano.

„Ne, milost nedolžnim“, rekel je Henrik ze-
vaje. „Mehkosrčni naši Ludviki privoščim vse veselje 11
mladosti, a želim jej drugo voditeljico. Mimogrede,
kaka koprneča mala neumnica-* ko pa je za¬

gledal Mabeline začudene in očitajoče oči, obmolčal
je, smijal se ter sebi v besedo segel: „No, najina
sestra je, kaj ne? tedaj molčiva *

Naglo in živo prikimovanje gospice Sabije je
pričalo, da je Henrikove napol izrečene misli odob¬
ravala; in kot bi govorila sama s seboj, rekla je
nekako živo: „No, vsaj bodemo imeli miren dan!®

»Da*, odvrnila je Mabel; „tako bodem lahko
čitala liste stare matere Vaughanove in vam labko
klobuk zarobila. Gori zajutrekujeva in predpoludne
ne prideva več doli."

Pri tem nasvetu se je gospice Sabije obličje
kar žarilo očitne zadovoljnosti, a kmalu se je ne¬
koliko zmračilo, ko je trenotek pozneje Mabel za¬
klicala bratu: „Henrik, jaz bi kaj rada- *

87

„No“, odvrnil je stopivši v prehod in z vrhn^
suknjo na lami vrnivši se, „to vemo, da bi ti kaf.
rada —, a povej, kaj bi rada ?“

»S teboj bi rada šla do gostilne.*

Henrik je začudeno pogleda rekoč: »Mislil
sem, da se je imenitna gospa šest kilometrov daleč
iz mesta peljala.*

»To vem,* odvrnila je Mabel, „a jaz bi toli
rada videla otroka; danes zjutraj bodeta gotovo
doma.*

„Prav dobro,* rekel je Henrik, Jaz pojdem
prav mimo gostilne in veselilo me bode, da te
bodem spremljal. A lebko dežuje; zakaj nečeš
voza?*

„Naš voz je vzela Ludvika.*

»Naš voz!* vzkliknd je z na pol razdraže¬
nim glasom. »To je naredila tebi! Kaj pa je z nje¬
nim vozom?*

»Jeden izmej gosp. Leroyevih konj krunca;
z &to je oba čez zimo oddal na pristavo.*

Henrik je pomenljivo požvižgal, Mabelpa mu
Je s prirojeno živostjo rekla, da jej je ljubše peš-
rti; ne boji se dežja, vajena je vsakaterega vre*

88


mena ter neee postati mehkužna rastlina iz rast¬
linjaka.

»Nadejem se, da bodeš za svoj trud obilo po¬
plačana," rekla je gospica Sablja s posebno ostrim
glasom. „Minulo bode nekaj časa, preden se s tema
otrokoma zopet snidem “

„Teta, kako to?“ vprašal je Henrik z živim
zanimanjem. Henrik se je namreč prav objestno ra-
doval, če je mogel potegniti s Sabijo, kadar je ta
svojo jezo ali nezadovoljnost očitno izrekala.

Mabel je bila ravno šla iz sobe, napravit se
za sprehod, ter ni slišala odgovora svoje tete;
vrnivša se popolnem napravljena našla je Henrika,
kako se je močno krohotal; ta jo je nemudoma po¬
zdravil z vzklikom:

»Oh, Mabel, ti si se pač pripravila sniti se z
divjimi živalmi. Po besedah kaj zanesljive osobe
bodeš danes zjutraj videla opico in medveda. Oba
sta nevarna, a jeden očitno napada ter ponavlja
svoje nagajive napade, drugi pa s°sa svoje kremplje
er še večjo nesrečo snuje. Take so razmere, karv
ee žalostna skušnja dokazala." In znova se je Hen¬
rik nezmerno smijal.

89

Gospice Sabije obraz je izrazoval nekoliko ne-
voljo, nekoliko pa zadrego, kateri jej je zmiraj Hen¬
rikovo zabavljanje izvabljalo. Mabel je bila vselej
v skrbeh, ko je njega bistroumnost teto pikala;
zato ga je sedaj potegnila s seboj ter je šaljivo
opomnila, da se bode po takej svaritvi pazila.

Gospica Sabija je pobrala svoje reči ter je z
nezadovoljnim obrazom mislila iti tja gori v svojo
sobo, ko je Mabel v prehodu obstala ter jej rekla,
da se kmalu povrne; pri tej priliki bode v Široki
ulici kupila nekaj metrov trakov, katerih za nje klo¬
buk potrebuje.

Gospica Sabija je hvaležno pogledala Mabel.
Ta je potrpežljivo čakala, da jej je teta iz zasta¬
rele mošnjice odštela denar, ki ga je za trakove
potrebovala; naročala jej je na drobno, koliko tra¬
kov in kakšnih naj jej kupi; mej tem pa je Henrik
z vratno kluko v roki ves nemiren čakal sestro.

„Kaj, teh čudovitih dečkov še nisi videla?"
rekel je Henrik Mabeli, ko sta šla doli po ulici.

Mabel mu je pripovedovala, kako jej je že
Večkrat spodletelo, da bi videla svojih sestričev,
ter mu je rekla, da je silno radovedna, kakšna da sta.

90

„ Včeraj sta pač bila z naj večjim šumom na¬
padla tetino sobo,“ odvrnil je Henrik ter se je z
nova radostno srnijal, spominjaje se gospice Sabije
poročila o tem prizoru. „Danes zjutraj kar divja
nad njima. Preostro, mislim, sodi malega Murraya.
Kaj krasen dečko je ta; drugi je vsekakor nekoliko
potuhnjen. “

Tu je neki drugi predmet nase vabil Henrikovo
pozornost in kmalu je mladi par nehal pogovarjati
se o sorodnikih, da celo mislil več ni na nje.

Rezki jutrauji zrak in žive besede Henrikove
so Mabelinega mladostnega duha toli oživili, da ra¬
dosti skoro mislila ni več, zakaj je šla od doma.
Bila je zares iznenadena, ko sta pred uhodom v
gostilno obstala in jej je spremljevalec dobro jutro
voščil. Vsied hoje so jej lica čez navado zarudela
in obličje se jej je kar žarilo, ko je za trenotek
Henrika držala za roko ter ga prosila, naj se vrne
o pranem času, da bi skup v domači družini večer
prebili. Rad jej je to obljubil. Ko je na to izginila
v vratih, naznanjal je njegov ljubeznjiv pogled za
njo, kako ponosen je brat na sestro.

91

»Vaughan, kaj si postal zvezdar?" vprašal ga
je znan glas na strani. »Podoba je, da opazuješ,,
kako zvezda prvega reda izginja."

»Dudley, dragi mi prijatelj 1“ vzkliknil je Hen*
rik nagloma, ki je pri prisrčnem pozdravu izpozabil
odgovoriti na prijateljevo vprašanje. Ko je bil Dud-
ley začudenemu Henriku pojasnil, kako da se je
tabo nenadoma vrnil, obrnil se je z nova v vežo,
v katero je bila Mabel izginila, ter je z očitnim
zanimanjem povprašal: »Kdo je bliščeča zvezda?"

»Nova došlica, skoro tujka v mestu," odgo¬
voril je Henrik z navidezno hladnostjo. »Kmalu bo¬
deš videl, kako se v svojem krogu giba."

»Jaz gotovo ne," odvrnil jt Dudley neskrbno;
»danes dopoludue odpotujem v Washington ter ne
vem, kedaj se povrnem."

To je Henrika neprijetno dirnulo, kajti zares
je nameraval, da bi prijatelja Mabeli predstavil.

»Časa imam še pol ure," rekel je Dudley na
Ul 'o pogledavši, »ter ti imam sto in sto rečij po¬
vedati “ In prijemši Henrika pod pazduho, sprem¬
ljal ga je doli po Široki ulici.

92

Šesto poglavje.

Oh, kadar ona je jezna, ona je ostra
in huda!

Ona bila je čarobnica, ko prišla je
v šolo,

In dasi je pač majhna, vender je divja.

Ko je Mabel, zapustivši Henrika, šla tja gori
po širokih stopnicah, ki so k sobam nje sestre
držale, slišala je ropot, kot bi bil kdo z debelo
palico po tleh tolkel. Trenotek pozneje prikazal se
je deček, jahaje močno palico. Peketal je, posne¬
maje letečega konja, in pri vsakej stopinji je trstina
za njim po tleh ropotala. Ob jednem je v namiš¬
ljenega konja kričal z glasom, ki je vsaj o zdravih
plučah pričal. Bil je zal otrok, z dolgimi belkastimi
lasmi, ki so mu do ram segali; njegova obleka, res
sedaj nekoliko v neredu in nekoliko pomazana, bila
je silno pisana in kaj čudna. Da je bil silno ne¬
poslušen, videlo se je, ker se kar n ; č ni zmenil za
besede mlade deklice, ki je za njim tekala ter mu
zaman klicala, naj neha. Ko ravno je bila Mabel
stopila na vrhno stopnico, dotekla je bila deklica
otroka, prijela ga ter skušala ustaviti. Ker je jel

93

razjarjeni deček hudo kričati, tako da se je po
vsem dolgem prehodu razlegalo, odprle so se ne¬
nadoma duri sosedne sobe in gospod jej je zaklical
z ostrim glasom: „Če res ne moreš otroka umiriti
in utišiti, moral se bodem pri gostilničarji pritožiti.
Moja žena je zelo bolna in deček nas je vse jutro
močno motil. “

Uboga deklica je bila vsa obupana, tembolj,
ker se jej je mladi jahač iz rok iztrgal ter je dalje
jahal, ne da bi se bil le količkaj zmenil za nepo-
trpni glas in hudo pretenje, s katerima ga je gospod
ustaviti hotel.

Smehljaje je Mabel na nasprotno stran dalje
šla proti sobam svoje sestre in grede mimo pro¬
storne družbine sobe in mimo spalnice, ustavila se
je pred durmi sobe, o katerej je vedela, da otroka
v  njej bivata. Tiho je potrkala; ko pa je isti tre-
notek zapazila, da so duri bile odprte, ustopila je.
Prav njej nasproti pri veliki mizi sedel je jeden iz-
mej dečkov, katera je hotela obiskati, ter je z no¬
gami semtertja bingljal. Imel ni več nego osem let:
ker pa je glavo z rokami podpiral ter v knjigo zrl,
Pilo je v sklučeni postavi in v resnobnem obrazu

94

nekaj, kar je na tako mladem otroku bolestno in
neprirodno pogledati. V licih videlo se mu je le
malo živosti, barve bil je temne in blede; tenke
prste držal je utaknene v dolge lase, tako da so
mu ti v posamičnih močnih kodrih doli viseli ter
mu drugače visoko in jasno čelo skoro pokrivali.
Kar ganil se ni, ko je Mabel ustonila; le pogledal
jo je popolnem mrzlo izpod rok ter je rekel: „Ma¬
ter ni d'>ma“, potem pa je dalje čital.

Predno je Mabel mogla odgovoriti, porinil jo
je v stran mali škratelj, katerega je bila v prehodu
videla. Mimo nje v sobo ropotaje jahal je še zmi-
rom ono palico ter je dvakrat ali trikrat sobo ob'
krožil; ob jednem je neprestano z brado kimal ter
sedaj zazeval, sedaj pa usta zaprl, kot bi bil pre¬
žvekoval. Prišedši do mladega čitatelja pri mizi, ki
se doslej ni bil prav nič zanj zmenil, jel je ska¬
kati ; potem je skušal, glavo majaje, kot bi ga uzda
preveč tiščala, zadeti knjigo, ki je na mizi po konci
stala; in res se mu je posrečilo zadeti jo ter na
tla vreči. Njegov brat, kajti bila sta zares otroka
gospe Leroyeve, se je pri tej neumnosti nenadoma
silno razsrdil ter je z nogo nemirnega hudodelnika

95

sunil. Mabel, še zmiraj pri durih stoječ, je kot pazna
priča vse to videla. A lik se je klical deček, ki je
bil brata sunil; videl je, da ga je Mabel opazovala;
zato jo je nekoliko plašno, nekoliko pa uporno po¬
gledal, kot bi jej hotel reči: „ Videla si me, a to
mi je malo mari.“ Sedaj je pripognivši se pobral
knjigo ter jo je prav tako nastavil, kot je prej bila.

Alikova surovost je Mabel razsrdila; ker jo
je njegov čmrni obraz tudi od sebe odganjal, milo-
vala je le mlajšega dečka, ki je bil vkljubu svojej
samoglavnosti ljubeznivejši od brata. Vzela ga je
na kolena ter skušala ga utišiti; in da bi začudeno
varovalko obeh otrok umirila, rekla je, da je njiju
sorodnica. Ko je rekla: „Jaz sem vajina teta Ma-
bel", ozrl se je Alik nagloma pr^k knjige ter jo
ostro pogledal; nato pa je zopet zrl v knjigo.
Drugi deček, Murray imenovan, se za rečene be¬
sede prav nič ni zmenil; dal se je rad od nje Ijub-
kati ter se je nazadnje popolnem umiril. Ko mu je
bilo privoljeno, v Mabelinih žepih iskati sladkarij,
izpozabil je, kako ga je bil brat razžalil, ter je po¬
stal vesel in blagosrčen.

96

Vender ga Mabel ni mogla pripraviti, da bi
bil priznal nje pravico do njegove ljubezni. U lajal
se je njenemu ljubkovanju kot razvajen ljubljenček,
misleč da ga morajo vsi božkati; majal pa je z
glavo, ko ga je vprašala, ali se ne spominja, da ga
je teta Mabel v listih, materi poslanih, tolikrat po¬
zdravljala ter poljubovala in da je o božiči mu bila
poslala veliko škateljo najlepših igrač. Mabel se je
kmalu prepričala, da ni dečka nikakor za se pri¬
dobila; ker tudi ni bila zapazila, kako ostro jo je
bil Alik pogledoval, čutila se je vso prevarjeno ter
je mislila, da otroka, katera je toliko hrepenela,
videti, jo imata za tujko. A nje ljubeznjiva priroda
se ni dala tako naglo odgnati in sklenila je priza¬
devati se na vso moč, da bi izbudila in pridobila
ljubezen malih sestričev. Zato se je silila, da bi
mlajšega dečka kratkočasila, ob jednem pa je sku¬
šala pozornost molčečega brata nase obiačati, Pol
ure je sedel Murray na nje kolenih ter z zmiraj
večim zanimanjem lepej mladej sorodnici v lice
zrl; rasla je tudi njegova radovednost, s katero je
živahne nje besede poslušal. Vse to je dovoljno pri¬
čalo, da se jej je po stari navadi posrečilo, otroka

97

za se pridobiti. Večkrat obrnila se je od njega ter
je Alika nagovarjala; a ta jej kar nič ni odgovoril,.
a 'i jej je pa odgovoril toli čmrno, da je nazadnje
obupala, da bi se ž njim bolje seznanila.

Bil pa je v sobi še nekdo drugi, ki je, če sam
prav zanemarjen, Mabel opazoval z velikim občudo¬
vanjem in veliko radovednostjo. Bila je mlada de¬
klica, ki je otroka čuvala in čegar mučni obraz se
je Mabeli toli smilil, ko je bila prišla vrh stopnic.
Imela je težavno nalogo, nalogo, ki bi bila v naj-
ugodniših razmerah mlademu dekliču morala ugono¬
biti moči in pogum. Težave nje naloge pa so se po¬
dvojile, ker je v službi gospe Leroyeve imela streči
raznim osobam, izmej katerih nobene ni mogla za¬
dovoljiti. Tudi je bila bol) nežno odgojena in seda¬
nja služba jej je bila nova in zoperna. Videla je,,
kako je nepokojni Murray vsaj pol ure miroval ter
se kratkočasil; ker jej m bilo treba gledati nanj,
Posedela je sama nekoliko časa ter je posl šala
ljubke besede in veseie šale, ki je neso nič manj'
kratkočasile nego nje varovanca; tej prijetnosti
se je nje srce popolnoma udajalo in sicer tem rajše r
ker jo je tako redkoma uživalo In Mabel celo vedela.

7

98

ni, da so jo razen onih očij, ki so jej se z otroč¬
jega obličja toli svetlo žarile, še druge oči pogledo¬
vale z zadovoljnim smehljanjem. Sedaj je nenadni ve¬
ter z dehelimi deževnimi kapljami jel na okno udar¬
jati ; in Mabel je videla, da je nastalo hudo vreme,
ki je že pretilo, ko je bila od doma šla. Tako je v
gostilni zadržana, se bala, da bi si teta zaradi nje
delala velike skrbi. Ravno je premišljevala, kako bi
poročila domov, kar je v bližnjem moslovži zasli¬
šala glas gospe Leroyeve in močno krohotanje gospe
Vanekarjeve. Precej je slutila, da je huda ura pri¬
gnala ja domov, ter je tekla sestri naproti, nade-
jaje se. da bode še lahko voz pridržala A prišla je
prepozno, kočijaž se je bil že odpeljal. Ludvika jej
je šaljivo očitala, da če oditi oni trenotek, ko je
sama se vrnila domov. „Koga si pa nameravala
obiskat?" vprašala jo je.

„Otroka“, odvrnila je Mabel. ^Nazadnje sem
ja vender videla."

„Kako se ti pa dopadata? Ali ljubi moj Mur«
ray ni prisrčen zakladek? In Alik — — nadejam
se, da je bil navadne svoje dobre volje."

99

Z odkritosrčnim glasom je govorila o Murrayi;
ko pa je zadnji stavek izgovorila, obrnila se je h
gospej Variekarjevi ter se je zasmijala; ta smeh in
nje glas sta izdala, da so one besede bile ironične.
Mabel je je razumela ter se močno čudila, da je
sestra mogla o toli resnobni stvari, o slabi lastnosti
lastnega otroka, tako lehkomišljeno govoriti; mislila
si je za se: „videla sem ga pri njegovi navadni
volji; kak neprijeten deček mora pač biti!“

Na to sta se poslovile od gospe Vanekarjeve
in Ludvika je Mabel peljala v sobo; pri tej priliki
je zadnja prosila, naj bi koga poslali po voz, ker
se jej zarad tete silno mudi domov.

A Ludvika jo je tako živo in ljubko prosila
naj vsaj do zajutreka ostane; tudi bi bila, prista¬
vila je, največja neumnost, da bi bila popolna suž¬
nja muham in skrbem stare gospe, ki bi, kar sama
vidi, najrajša po samosilsko ž njo ravnala. Mabel
se je res le prerada udajala besedam sestrinim ter
je ostala. Ko sta stopili v družbino sobo, skočil je
Murray materi naproti. Mati ga je vzela v naročje
ter ga z raznimi prilizljivimi priimki ljubkala. Ne¬
kako prisiljeno in koprneče se je usedla na sofo ter

100

je dovoljila odlikovanemu otroku, da je cepetal pa
nje bogati obleki ter se igračal s ponarejenimi cvet¬
licami, ki so nje klobuk krasile.

Tako ja videvši je Mabel mislila, da ni
nikdar videla zanimivejše slike materine ljubez¬
nivosti in otročje krasote. A prizor, kolikor lep je
tudi bil, terpel je le malo časa; kajti Ludvikina
nečimurnost je bila s to prisrčnostjo popolnoma za¬
dovoljna ter se ni dolgo ustavljala nepotrpnosti in.
preobčutnosti, ki sta jo v takej družbi dolgočasili.
Ko je bil čez nekaj minut samoglavni deček zagra¬
bil za čipkasti ovratnik, posadila ga je naglo s sofe
na tla. Pri tej priliki posrečilo se mu je sneti jej
z ram dragoceni plašč iz gornostajeve kožuhovine
in hodivši na drugo stran sobane vlekel je po pre¬
progi za seboj prelično belo kožuhovino.

Ludvika je Mabeli govorila o lepoti drama¬
tične predstave, ki se je imela isti večer v hiši
kraljice novih šeg in navad vršiti, ter se je delala,
kot bi še zapazila ne bila, kaj otrok počenja, Tre-
notek pozneje pa je nenadoma skočila po konci ter
je z Mabeljo še zmiraj živo dalje govorivši stopila
k Murrayu, ki se je še vedno s svojim plenom igral;

101

ugrabila je konec plašča na preprogi ter ga sku¬
šala dečku iztrgati. Storila je to z določnostjo; a
dečko se ni dal ustrašiti. Trdno je držal novo svojo
igračo in nenadoma iztrgavši jo materi spravil jo
je na ramo ter je objestno prevarano mater po-
gledavši bežal v nasprotni kot sobane. Ludvika mu
ni sledila niti ga z najmanjšo besedo grajala, tem¬
več podoba je bila, da se je celo radovala upor¬
nega duha nemarnega otroka; le posmehljala se je
njegovi neukrotljivosti. Tudi ni več mislila na ne¬
varnost svojega plašča; potrpežljivo ga prepustivši
mlademu zmagovalcu, usedla se je zopet ter nada¬
ljevala pretrgani govor o godbi, nošah in gledališnih
slikarijah pri večerni predstavi.

Mabel se je živo zanimala za večerno vese¬
lico, ki je za njo bila popolnem nova, ter je komaj
mislila na mali prepir mej materjo in otrokom; k
večjemu jej je ta bil očitni dokaz milega in lju-
teznjivega značaja, ki je Ludviki branil, da ni
ostro postopala ter si pokorščine izsilila. Otroku
prav nasproti sedeč je zapazila, da je bil splezal na
stol ter se zopet priljubljenega jahača igral; dolgi
trakovi dragocenega plašča so mu bili uzda. Večkrat

102

se je močno prestrašila, da bi deček padel ali se pa
gornostajeva kožuhovina pretrgala. Vsled tega se
je tudi Ludvika jedenkrat tja ozrla, a boječ se vi¬
ham* ga prizora od strani malega uporneža, se še
zmenila ni za mogočo škodo ter mu je s koprnečim
smehljanjem pustila dalje igrati. Kar je Murray ne¬
nadoma močno potegnil, plašč se je pretrgal, otrok
pa padel na tla, odtrgano kožuhovino še vedno v
roki držeč.

Mabel je priskočila, da bi mu pomagala; dasi
ni padel niti težko niti z velike visočine, veuder je
močno stokal, in Mabel se je bala, da se je zares
hudo udaril. Isti trenotek je skočila Ludvika po
konci, a Mabel je bila dečka že na noge postavila,
predno je mati bila na mestu. Na vprašanje prve^
„Dečko dragi, ali si se hudo udaril?" odgovoril je
komaj ter se je neprestano jokal. Kar je Ludvika
zagledala odtrgan kos kožuhovine ter mu ga vsa
razsrjena iz roke iztrgala. Ob, kaj je bilo s krotko-
srčnostjo, katero so razen Mabele že mnogi ob¬
čudovali ! Izginila je v trenotku. Mehki tihi nje glas
premenil se je v glasno očitanje in vsa razdražena
se je močno ihtila, mala roka pa, katero je tako

103

ljubko znala gibati, izraževala je dejansko nje srd
ter Murraya po roki bila. A trmasti škratelj se je
močno upiral njeni jezi; branil se je kaj pogumno.
In Mabel je opazovala hud in ropotajoč boj. ki se
se je končal s tem, da je gospa Leroyeva dečka
šiloma iz sobe izgnala Gotovo bilo bi vso hišo
vznemirjalo to tepenje, kričanje in preterije, ko bi
se ne bilo skoro vsak dan ponavljalo. Vsa žalostna
in prestrašena mislila je Mabel, da je ta neprirodni
boj sestro hudo razžalil; a kmalu se je čudila,
ko se je Ludvika, k njej se obrnivša, močno za-
smijala.

„Bojim se, da se je hudo udaril," rekla je
Mabel; „tako glasno je kričal, ko je bil padel."

„0 ne," odvrnila je Ludvika z neskrbnim
glasom, „Murray zmiraj tako kriči." In plašč pre-
gledavši primerila je kos, katerega je v roki držala,
na mesto, kjer je bil odtrgan, ter je nazadnje rekla;
»Kolika sramota! Radovedna sem, ali bode Lefarge
ga znal dobro popraviti ?“

Toli močno je mislila, kako bi se škoda dala
najbolje popraviti, da je bila za nekaj trenotkov
na Mabel popolnem pozabila; ta se je sprva močno

104

budila vsem navskrižnostim v sestrinem značaji, a
nazadnje se je zopet umirila, zlasti, ko je zapazila,
da ona materina razsrjenost ni za dolgo ukrotila
radostnega otroka, ker ga je kmalu zaslišala, kako
«e je v bližnji sobi zopet radostno igračal.

Minole so bile skoro tri ure in bilo je že
pozno po zajutreku, ko se je Mabeli vest znova
oživila ter jej očitala, da je bila toli časa ostala;
nazadnje je vender pripravila Ludvike, da je po voz
poslala. Ta še ni bil došel, ko se je v otročji sobi
.zaslišalo glasno kričanje Trenotek pozneje prikli¬
cal je Murray v sobo ter je, minolo popolnoma iz-
pozabivši, tekel k materi in pri njej iskal zavetja.
Mati ga je vsprejela v naročje, vprašala, kaj je nje
ljubčeku, ter mu s prisrčnimi in prisiljenimi bese¬
dami obečala, da ne odide kazni, kdor bi mu bil
kaj žalega storil.

Alik, tožil je, ga je suval in tolkel ter Alik
-3n Lidija sta mu nabavljala.

„Jaz mu nesem zabavljala 11 , vzkliknila je mlada
pestema v odprtih durih; in nje toli bledi obraz je
žaru iel, ko je Mabel opazila.

105

»Molči!“ rekla je deklici gospa Leroyeva za-
povedljivo, in stopivši k odprtim durim vprašala je
Alika z ostrim glasom, kaj je bratu znova hudega
storil, pristavši: »Vem, da ž njim zmiraj grdo
ravnaš. “

»Ne, on z menoj grdo ravnaodgovoril je de¬
ček čmerno.

Ker materi nikdar ni manjkalo besed in pre¬
denja, očitala mu je dalje; a Alik se ni več opra¬
vičeval ter jej na nje očitanja in vprašanja še ni
odgovarjal. Pa našel je zagovornico v Lidiji, ki je
precej rekla: »Gospa, Alik ni uičesa kriv."

»Lidija, tega mi ni treba praviti", odvrnila je
gospa. »Jaz dobro vem, kdo je teh razporov vse¬
lej kriv.

»Zabavljal mi je", rekel je Murray tiho; »re¬
kel je, da sem berač."

»Tega nisem rekel", odvrnil je Alik mej zobmi
memraje.

»Gotovo ne, gospa", zaklicala je Lidija; »pri¬
povedovala sem jima, kako dobro malo sestro imam
doma. Alik je rekel, da bi jo rad jedenkrat videl,
do jaz sem mu obljubila, da ga čem vzeti s seboj,

106

če vi, gospa, nimate ničesa zoper to. Murray je bili
ki je o beračih govoril. Oh, Roza ni beračka; in če
moja mati ni bogata, vender živi v poštenih raz¬
merah/

„Rekel sem, da nečem videti nobene beraške
deklice, in tega zares nečem", rekel je Murray; „po-
tem pa je Alik rekel, jaz sam nisem boljši od be¬
rača. Mati, kaj sem berač ali nisem?"

„To gotovo nisi, dete drago. Ti Alik si pa
kaj hudoben otrok, da si tako bratu govoril. In ti,
Lidija, naj nikdar tega od tebe več ne slišim. Ra¬
zume se samo po sebi, da nobenega izmej dečkov
ne smeš vzeti na take priproste kraje. Naj bodo
tebi znani otroci dobri ali ne, nikakor neso primerna
družba mojima sinoma."

„Oh, gospa Leroveva", vzkliknila je Lidija, in
lice jej je močno zarudelo, oči so se jej srdi žarile,
a tresoče ustne so pričale, da so jo gibali moč¬
nejši čuti od razžaljenega ponosa: „oh, gospa, že¬
lela bi, da bi vi videli otroke, katere jaz pozna®'
So mej njimi nekateri, ki bi lehko celo imenitni
gospe nauke dajali."

107

Če je bila v teh besedah kaka neuljudnost
mlade deklice proti svojej gospodinji, skoro zapa¬
zila je ni Mabel, katero sta globoki čut in resnost
govorjenih besed kar presenetila. Vse drugače je
bilo z Ludviko. Besede mlade dekl ce so jej bile le
nepričakovana nesramnost in precej se je jela nad
njo togotiti. Primerno bi bilo njeni časti, ko bi bila
Lidijo vsaj mirna odpustila A temu ni bilo tako.
Popolnoma je izpozabila, da je imenitna gospa, ko
jej je s kričečimi besedami očitala, da nikakor ni
mislila na svojo službo in na spoštovanje, katero ima
gospodinji izkazovati. Zato so Mabel toli žalile one
trde besede, da je uboga deklica mesečno plačilo
'zgubila in da ne sme zapustiti svoje službe, dokler
ne bodo druge pesterne najeli.

Mabel je le to nekoliko tolažilo, da se je ta
buda jeza hitro izkadila. Ko je Ludvika duri za
Lidijo zalučila, izginila je nje nevolja v besedah:
»No, to bi bila odpravila. S'daj moram otrokoma,
tenia porednežema, poskrbeti drugo pe s terno.“ In
dl 'Ugi trenotek je Mabeli omenila nekaj površnih
besed o svojej obleki za isti večer pristavivši:
»Precej čem iti h gospej Vanekarjevi ter si izpo-

108

soditi par uhanov, da poskusim, kako se mi koralje
podajo. “

Sedmo poglavje.

In ne vsaka cvetka, ki cvete,

Ne razširja prijetne vonjave okrog;

In ne vsak prizor, ki ga nada zlati
s svitom,

Ne bode lep najden.

Ludvika je le godila svojej nečimurnosti ter
je tekla k svojej prijateljici; predno se je vrnila,
že je bil došel voz. Mabel je naglo iskala svoj paj'
čolan; nazadnje je menila, da ga je bila pustila v
otročji sobi, in šla je tja. Ko je duri tihoma od¬
prla iu nezapažena ustopila, gledala je prizor, ki jo
je močno zanimal in nje sočutje vzbujal. Ubogo
Lidija ležala je na ozki otročji postelji ter se jo
toli močno jokala, da se je kar vsa krčevito treslo-
Strmo je gledala in tako močno hropla, da se j 6
Mabel bala, deklico zaduši prevelika razdraženost
Alik stal je tik nje;  njegov obraz ni bil več ne-
občuten in mrzel, ampak izrazoval je srd in žalost
Podoba je bila, da jo je skušal pomiriti, kajti M®'
bel v sobo stopivši ga je slišala reči: „Lidija, j® z

109

bi se za to kar nič ne zmenil; ona je kaj trmasta
stara stvar. 0  Murraya sprva, ni videla; a ko je
bližje pogledala, zapazila je malega dečka. Ta po
prirodi zares blagosrčen deček tugoval je močno,
da je bil Lidiji toli žalosti napravil; splazil se je
bil na posteljo, pritisnil se k njej ter jo z jedno
1’oko objel. Zaslišavši prijazen Mabelin glas, skočila
je Lidija precej po konci. Prisotnost tuje osobe po¬
vračila jej je stare moči in kmalu se jej je po¬
srečilo, da je razdraženost vsaj nekaj pomirila. Ma-
bel je z mize vzela kozarec vode ter jo je malo po¬
škropila, kar je pri jednakej prdiki jedenkrat v gospe
Herbertove hiši videla. Strah je deloval in čez ne¬
kaj časa se je polegla velika razburjenost uboge
deklice.

Daši Mabel takih prizorov ni poznala, vender
J° je tolažila s kratkmi besedami. Uboga Lidija se
•N je zahvalila. „Oh, gospica," rekla je jokaje,
»jaz nisem hudo mislila, a razsrdilo me je, kar je

0  otrocih rekla. Vi se bi čudili, ko bi vedeli-“

la so se uje besede utopile v solzah, a kmalu si je
z °Pet opomogla ter pristavila: „Sedaj sem izgubila
službo in ne vem, kaj bi počela. 0

1X0

„ Prositi hočem mater, da te obdrži," rekel je
Murray s pomirivnim glasom.

Lidija se je smehljala čudovitemu otroku, a
rekla ni nič. Alik je stal malo zadej ter je zrl
Mabeli v obraz; ta je pogledovala deklico, a sama
ni vedela, kaj naj v tem slučaji stori. Ko je hotela,
obrnivši se, sobo zapustiti, ustavil jo je Alik ter
zaklical: „Sedaj ne more dobiti svoje plače in to
je pregrdo. Trebuje je za svojo mater in za Rozo.
Mati je rekla, da je ne poplača in res je ne po¬
plača. kajti pretrmasta je."

Mabelino obličje je kazalo, kako zeio se je
prestrašila otroku nepristojnih besed; a deček tega
ni opazil. Njegove oči so le sledile roki, ki je se
daj mošnjico iskala. Uboga Lidija je bila mej tein
živa podoba žalosti in bede. B sede grenke tuge
so bile opazujočemu Aliku izdale tajnost velike rev¬
ščine v nje rodbini. A kljubu službi bila je dovolj
ponosna, da tega Mabeli ni hotela razložiti. V za'
dregi jo je Mabel vprašala, koliko zaslužka ima še
dobiti.

»Šest dolarjev," rekla je Lidija s tresočim
glasom; „pa, gospica, to nič ne de."

111

Vsota je bila v nje roki, predno je bila izgo¬
vorila. „Obdrži le,“ rekla je Mabel zavrnivši roko,
ki jej je denar botela nazaj dati, „le obdrži ga. jaz
bodem stvar že drugi pot s gospo Leroyevo po¬
ravnala.

Potem je hitela iz sobe, da bi se utegnila za¬
hvali od strani Lidije. Alik je ves začuden zrl za
njo ter jo občudoval, Murray pa je na svoj način
kazal svojo radost ter se je po postelji prekucoval.

Začudenja in zadrege je Mabel nekoliko zaru-
dela, ko je zopet v družbino sobo stopivši zagledala
Ludviko pri napol odprtih dur h, kjer je morala
jasno vse slišati, kar se je tam godilo. Pred na¬
sprotnim zrcalom je poskušala uhane s koraljami ter
se še obrnila ni, ko je Mabel nenadoma ustopila.
Ko bi zadnjo bili zasačili pri podlem činu, ne pa
Pri toli blagosrčnem, čutila bi ne bila večje zadrege
Ce go takrat; zavedala se je, da je igrala nalogo, v
katerej bi nje sestra videla, da je nje obnašanje
°bsojala. Nevsečno molčanje je vladalo mej njima;
Da zadnje je je Ludvika pretrgala. Ker se je bil
De strpnici jeden uhan zamotal mej lase, zaklicala

112

je z nevoljnim in zapovedujočim glasom: „Mabel r
poglej no, kako je to zamotano/

Mabel je naglo iz las snela neporedni lišp ter
je potem stala poleg mične krasotice; ta jo je za
trenotek zadovoljna pogledovala ter vskliknila: „Kako
lepi so! Oh, ko bi bili moji! Ko bi imela denarjev,
da bi jih zametala (nadaljevala je s pomenljivim
glasom), kot jih nekateri ljudje zametajo, še danes
bi jih par kupila/

„Da, zares lepi so in lepo seti podajo,® rekla
je Mabel z nemarnim glasom. Razumela j* sestrine
besede; in ker se je bala, da jo je razžalila, pre¬
mišljevala je, kako bi se opravičila, da je v sili
Lidiji pomagala.

.Nadejam se,“ nadaljevala je Ludvika z ne¬
sramnim smehljanjem, „da me ne bodeš obdolžila
zapravljivosti, katere si se v bližnji sobi sama za¬
krivila. Tvoja mošnja mora biti pač večja od moje,
če lehko daješ denarjev ljudem, ki take prizore na¬
pravljajo in se tako obnašajo/

Mabel se je čudila, kako nič mari ni bila
sestri tuja nesreča, ter je zaman iskala odgovora
tem nepričakovanim besedam nje nevolje. Ko pa si

113

je Ludvika s tem srce ohladila in se ob jednem iz¬
nebila  dolga, katerega ni nikdar plačati mislila, po--
stala je precej zopet dobre volje. Kot otrok prt
pogledu nove igrače izpozabi na male bolečine, opu¬
stila je Ludvika napominjani predmet ter je z gos¬
timi besedami zopet govorila o večerni veselici.

Mabel se ni lahko iztrgala iz razdraženosti in
zadrege, v katero so jo bile besede nje sestre spra«-
vile; a čutila se je olajšano, da je stvar bila tako-
prijateljsko, če prav na škodo nje mošnje in njenih*
čutov poravnana. In prav rada je poslušala vse gle¬
dališke podrobnosti, katere jej je gospa Leroyeva o
gospe Vanekarjevi in o Viktoriji (ki bode sama mej :
igralkami) pravila. To bode res kaj prijetna družba;
a  najbolj se jo veseli zarad Mabeli, ki jej bode
gotovo popolnoma nova in zelo zan : miva; Henrik jo-
bode tudi rad spremljal.

Mabel se je obotavljala. Čutila se je v naj-
v očji skušnjavi, ker jej je sestra lepo malo gleda--
bšče, njegovo lepotijo in vse drugo toli živo in lepo •
naslikovala. A pri Henrikovem imenu se je spom-
n 'la, da se je bila z bratom dogovorila, da ta večer

ostaneta doma. To je omenila Ludviki ter jej rekla*.

8

114

da je zaradi tega ne bode v družbo. In znova iz¬
ginilo je z Ludvikinega obličja nje blagosrčno smeh¬
ljanje; kar obrnila se je ter Mabeli z razžaljivim
glasom rekla: „No, prav dobro! Potem pač tudi
jaz ostanem doma. Sama ne pojdem . 0

Ko je Mabel videla, kako je Ludvika se ka¬
zala prevarano in nevoljno, omahovala je. Že jeden*
krat jo je to jutro bila razžalila in sedaj ni mogla
prenašati misli, da bi jo za preostro ali pusto držala
A kaj bi Henrik rekel o predlogu?

Tako in jpdnake misli jej je pretrgala Lud¬
vika, ki je, razumevši glavni razlog nje obotavljanja,
vzkliknila: „Nespametno je zaradi Henrika ostati
doma, kajti jaz drzno trdim, da on je že sedaj za
to veselico navdušen. Več izmej njegovih prijateljev
je mej predstavljalci. Tekom dne bode slišal o tej
predstavi ter bode za njo kar sanjaril . 0

Zadnja opomba je Mabeli utišila dvome. Od¬
hajajoč je zadnji trenotek le nerada obljubila, da
bode kočijo poslala do gostilne ter se tudi sama o
določeni uri pripravila. In to obljubo jej je pomit'
jena sestra povračala z žarečim smehljanjem in z
ljubkim stiskanjem nje ročic.

115

Ludvika je bila res zadovoljna, a vse drugače
je bilo z Mabeljo. Ko se je peljala domov, zakri¬
vala jej je drugikrat toli jasno in radostno obličje
temna senca, ki je iz raznih nasprotujočih in bo¬
lestnih čutov izvirala.

Mlada devojka osemnajsterih let, radostnega
srca in toplih čutov ne bode lahko ostro sodila na¬
pak in slabostij, katere priietna in pridobljiva zu¬
nanjost zakriva. Kljubu vsej romantiki, občutljivosti
in goreči vobraznosti mladih let se je Mabel odli¬
kovala po globoki in stanovitni ljubezni do pravič¬
nosti, po nepokvarjenem pravočutji in po istinitem
zaničevanji vsakatere malopridnosti in dvojezičnosti.
Niti zakrivati niti prezirati ni mogla v značaji svoje
sestre onih nenadnih lastnostij, katere so jej do¬
godki današnjega jutra pokazali. Ker je nje vobraz-
nost doslej Ludviko olepševala s toliko duševnimi
■n telesnimi prednostmi, prestrašila se je sedaj isti-
nitosti, ki se jej je pri natančnejšem opazovanji po¬
kazala. A ti v Mabelinem srci oživljeni čuti so bili
nejasni in nedoločni; in celo sama ni skušala, da
ki si jih pojasnila; čutila je, a mislila ni; oni omah-

116

Ijivi nje premisleki porajali so le splošni čut ne¬
zadovoljnosti in prevare.

Vse te sumnje in skrbi, ko so se v nje duhu
druge za drugimi drvile, ubežale so h kratu, ko je
kočija obstala pred vrati očetove hiše, in se je
druga neposredna skrb urivala jej v spomin. V hišo
stopivši vprašala se je, kaj poreče pač teta Sabija,
da sem toli časa izostala. Ura v veži bila je ravno
štiri, ko je hitela gori po stopnicah. Kaj je mo¬
goče? In sedaj jej prihaja še mučniša misel, da
se je vrnila brez obljubljenega traka. Zares, to je
dan, ko mi vse navskriž hodi.

Bes vse jej je nekako navskriž hodilo. Gospica
Sabija je bila osamljena ter je preživela žalosten
dan in je vsled tega bila kaj čmerna. Kot muče¬
nica se je odrekla zajutreku, kar je za osobe nje
kmetskih navad in šeg mnogo bilo; in le z veliko
težavo se je dala pregovoriti, da pač še ni prepozno
za suhor in čašo čokolade, kar jej je Mabel sama
iz obednice prinesla. Rekla je, da ne de nič, prav
nič, da je Mabel izpozabila kupiti trak. Kaj to de,
ali sama nosi novo ali pa staro čepico?

117

Razen Mabeli bi bil vsakdo zaman skušal re¬
šiti jo iz te breznadne obupnosti. A v pristranskih
očeh stare tete priljubljena jej bratičina ni bila
flikdar prava grešnica; sedaj pa sedaj se je stara
gospica res pritoževala, kako premočno Ludvika na
sestro upliva in da je že pripravljena Mabelino
družbo v bodoče popolnoma izgubiti, vender se je
Jsnova rada s tem kratkočasila, da jej je Mabel jela
prebirati zvezek starih listov; srce se je stari teti
v resnici ogrevalo, ko je zapazila, kako zelo se je
mlada Mabel zanimala za prašne liste njijinih pred¬
nikov.

Sedaj kot tudi pozneje se je Mabel skrbno
ogibala omeniti svoj pohod v gostilni, ker s pripo-
vestjo o viharnih jutranjih prizorih ni hotela gojiti
starih predsodkov svoje tete. Tudi gospica Sabija
sama ni hotela povpraševati po Ludviki in nje živ¬
ljenji, ker jej za njo, kot je sama izrekala, ni prav
nič mari.

A zadrege in sitnosti nesrečnega tega dne še
neso bile pri konci. Pri obedu je Mabel zaman ča*
kda, da bi bil Henrik, ki se je bil z izleta sicer
utrujen, a kaj radosten vrnil, le besedico sprego-

118

voril o gledališki predstavi. A molčal je neprestano, j
Ko je po obedu krevse obul ter vzemši sviralko,
jej nasvetoval, naj bi jo pri klavirji spremljeval,
morala je prisiljena mu izpovedati, kar je Ludviki
obljubila; ob jeduem mu je povedala, da se ni rada
udala predlogu, dokler je ni ststra z jasnimi bese¬
dami zagotovljala in pregovorila, da bode njega
močno veselilo spremljati io v gledališče.

Vedela ni, ali bi se jezila ali pa veselila e
utisu, katerega je nje poročilo uzročilo. „In ti si
zares verovala tej slepariji (humbug)!" vskliknil je
Henrik. Zadnja dva dni sem tu napenjal vse mo¬
goče zvijače, da bi se iznebil teh neumnih zijal
(„jackanapes“), ki bi me bili radi k tej abotni
glumi izvabili. Zares, komaj sem se drznil poka¬
zati se na nekaterih mi priljubljenih krajih ter sem
se strašil lastne sence, da ne bi se v gledališnega
igralca premenila; in ti, nedolžno jagnje, bi me
rada izvodila v sredo iskrenega boja. Zares brez
milosti bi me obsodili k nalogi Julija Caesarja, ali
pa še k hujši nalogi ljubimca Viktorije Vanekar-
jeve. Na mojo častno besedo, draga moja, to je
prava četa harpij."

119

Na to je gospica Sabija jela razkladati, da
slabo vreme in vedno ponočevanje Mabeli spodjesta
zdravje; te besede so vznemirjale celo gospoda
Vaughana, ki je prek časnika pogledavši opomnil,,
da je danes kaj vlažen večer in da najbrže ne bode
na to mislila, da bi še odšla od doma.

Ta trenotek je pogovor pretrgala došla gospa
Leroyeva, katere trmasta svojeglavnost je bila ob¬
orožena zoper vse ugovore. Mabel bi bila sedaj rada
umaknila svojo obljubo, a Ludvika se temu ni udala.
Največ, kar se je mirnim potom dalo doseči, bila
je pogodba, da se rano domov povrne. Ker je Ma¬
bel toli prosila in je tudi oče temu prigovarjal, udat
se ie Henrik, da jo bode spremljal; a pogodil si je
izrečno, da bode prav po svojej volji lehko odšeL
bo bi skušali za bodoče predstave ga za igralca
pridobiti. Ko se kočija odpre, pozdravili so jih gospa
Vanekarjeva in njena hči, ki sta se bili prav pri¬
jetno na zadnjo stran usedli.

Napol glasen vsklik nevoljnosti izmuznil se je
Henrikovim ustnam. „Jaz sem prav odveč 1 ', poše-
petal je Mabeli. Potem je glasno pristavil: „Kot.

120

vidim, vas vseh je dovolj, da se same lehko čuvate.
Zato, lehko uoč!“

Če se je Mabel vsled tega neprijetnega za¬
četka čutila slabe volje, tako so jej naslednji do¬
godki tega večera ta čut komaj zmanjšali. Toliko
poudarjana gledališka predstava je bila le gola po-
skušnja. Posamični so naloge slabo znali, oder je
ibil le slabo razsvetljen in igralei so bili slabe volje.

Ludvika je šla za prepahe (kulise) ter se je
'Utikala v male razpore raznih tekmic; gospa Va-
inekarjeva pa je Mabel dolgočasila ter jej pripo¬
vedovala, kako je nje Viktorija vse razžalitve svo¬
jim razžaljivcem povračala. Predno sta se Ludvika
in gospa Vanekarjtva dali pregovoriti, da bi se
vrnili domov — in to se je zgodilo še le okolu
polunoči — prepričala se je Mabel kljubu svoje)
blagosrčnosti, da sestra in njeni prijateljici jo ra¬
bijo le za sredstvo lastnemu strastnemu hrepenenju
po veselji. Ker se prav nič ni zanimala za spod¬
letele napore gledaliških igralcev, mislila je le na
teto in Henrika, ki sta jo do na čakala; mislila je
tudi na trudnega kočijaža in konja, ki so jo v zim¬
skem dežji morali čakati.

121

A s tem se še niso nehale prevare tega ve¬
čera, slediti jim je imela še hujša.

Mabel jo je opazila vrnivši se domov. Žalo¬
vala je bolj, nego je sama si hotela priznati, sli-
šavši, da za časa nje odsotnosti sta Henrik in
gospica Sabija v družbi imela Linkolna Dudleya in
da ju je ta s svojim bogatim zakladom mičnih po-
vestic, pesnij in raznovrstne učenosti razveseljeval;
postavljal ju je, tako jej je rekala nje živa vobraz-
nost, v one krasne strani mišljenja in pesništva,
kamor le toli odličen duh postavljati more. Do-
mišljevala si je sama, da bi bilo nekako hudobno,
kako je Henrik ponavljal nekatere najboljše izreke
svojega prijatelja; domišljevala si je, da bi bilo za¬
res razžaljivo, kako je teta jej zagotovljala, da naj-
brže ne bode imela prilike tekom zime videti tega
čredno prijetnega moža; kajti slučajno bil je danes
Popoludne zamudil brzovlak, žrtvoval je njima jedini
to večer ter se v nedeljo z jutranjim vlakom od-
pelje v Philadelphijo.

Tako se je končal dan prevar; Mabel pa je
tedenski zapisnik, v katerem je vse veselice in pri-

122

jetnosti zapisovala, sklenila z nekakim čutom dolgega
časa, kesanja in nevolje.

Kako nemogoče je vsem dopadati, rekla si je,
ko je v samoti svoje sobe dnevne dogodke pre¬
mišljevala in z naj večjo zopernostjo mudila se pri'
naj večji nesreči, da Dudleya ni videla.

Ker je sprevidela, da je nemogoče vsem do¬
padati, ulegla se je z napol utrjenim sklepom, da
bode v bodoče skušala, le sami sebi dopadati.

Na srečo noči ni preživel niti ta nevarni sklep,
niti oni bolestni čut, iz katerega se je bil porodil;
nedeljsko solnce tudi ni obsevalo bolj radostnega
obličja, nego je bilo Mabelino, ter ni v nobenih mla¬
dostnih prsih izbujalo blajših čutov.

Osmo poglavje.

Kako čudovita so Božja skrivna pota!
Strahujoča peč trpljenja

Učila je tega mladega dekliča srce
slaviti

v  Svojega Gospoda v rekah hvale!

Žalost in revščina in bolečina
Morebiti zakrivajo očem blagoslov
tekoč

Od nebes na njeno lepo glavo; pa jasno
Nje oko vere se je žarilo.

Izročimo Mabel umirjajočemu spanju! Sledimo
deklici jednakih let, ki je v kaj različnih razmerah

128

živela; ta deklica je o rani večerni uri sama, ne-
čuvana in peš tekla tja doli po sosedni ulici.

Ko je bila opravila vse dolžnosti tega dne,
ko sta bila otroka zaspala in je bila gospa popol¬
nem oblečena, šla je žalostna Lidija v stanovališče
gospe Vanekarjeve. Poprosivši blagosrčno služkinjo
te gospe, naj jo v otroški sobi gospe Leroyeve na-
domestuje, pokrila si je star klobuk, zavila se v
ogrinjalo (šalj ter obljubila, da se v jedni uri po¬
vrne. Potem je letela doli po zadnjih stopnicah ter
je nagloma zapustila gostilnico.

Noč je bila temna in pot slaba, kajti na ne¬
katerih mestih je bila mokra, na drugih pa zaradi
oa pol zmrznenega dežja opolzla. Ker je Lidija
imela tanke čevlje, prišla še ni bila daleč, ko so
bile noge že vse premočene in mraza se je tresla
Po vsem životu. Bala se je tudi, da je tako pozno
8a ma bila na ulici; in prišedši v ožje in temnejše
u bce, ozirala se je vedno bojazljivejše okrog sebe.
Jedenkrat jej je v naglici spodrsnilo in padla bi
bila, ko bi jej ne bila pomogla močna, pa vender
Prijazna roka. In preduo je lehko videla, kdo jej
je nenadoma pomagal na noge, odšel je bil dalje

124

tije siromašno oblečen dobrotnik. Še bolj jo je vzne¬
mirjalo, da je bila ta mala nezgoda opazovana;
spustila se je v tek, ker je v svojej razdraženosti
mislila, da so jo nekateri mimogredoči čudno po¬
gledovali. Letela je bila že nekoliko, ne da bi se
bila na levo ali desno ozrla, kar jo na oglu neke
ulice močna roka nenadoma za ramo prime. Močno
se je prestrašila, a kmalu jo je umiril glas znanega
jej smehljanja. Ustavila se je ter je vsa zasopljena,
če prav očitno olajšana vzkliknila: »Ivan, kaj si ti?
Kako si me ustrašil?"

»Česa se pa bojiš?" vprašal je drugi s pustim
pa deškim glasom.

»Vsega se bojim," rekla je Lidija. „Jaz nisem
vajena zvečer biti zunaj hiše in ti bi tudi ne smel
biti. Kdo je pri tebi?" pristavila je na pol tiho za¬
pazi vši človeka, ki je blizu njega čakal.

Ivan se je obotavljal, potem pa je odgovoril
nekako nerad: „Bob Martin."

»Oh, Ivan!" glasil se je odgovor deklice, &
;nje glas se je glasil, kot bi mu bila očitala. Brat
nje, kajti to je bilo razmerje mej njima, uprl j e

125

oči v tla, z nogo je risal mali krog v sneg ter je
molčal.

»Pojdi," rekla je Lidija, Jaz grem domov in
mudi se mi. Izostanem lahko le jedno uro. Ivan,
pojdi z menoj!“

Dečko se je nekako branil, da bi jo spremil;
ob jednem pa je pomenljivo tovarišu zažvižgal. Ta
jo bil dosta večji dečko, ki je neskibno in bahato-
bendal doli po ulici, katero sta oba morala pre¬
hoditi.

»Oh!“ pošepetala mu je Lidija, „ne pokliči
dečka sem, ne maram ga.“

»No, pa pojdi!" rekel je Ivan pusto ter je
obral pot proti domu. A nista bila še daleč prišla,
došla sta že Martina Boba, ki je bil nalašč v senci
ne ke hiše postal. Mimo njega grede rekel je Ivan
n o tihem, a vender glasno dovolj, da ga je Lidija
jasno razumela: »Bob, počakaj tu, v trenotku se
Povrnem."

Molče sta oba nekaj trenotkov dalje hodila,
har j e  Lidija zelo razburjeno vskliknila : »Ivan, rada
hi vedela, kaj bi porekla mati, ko bi vedela, da si

126

ti o tem času po noči z Bobom Martinom skup na
ulici!“

„Mati prav nič ne ve črez njega,“ odvrnil je
-dečko, „in tudi ti ga ne poznaš. Bob je zares kaj
blag dečko!"

„Kaj, Ivan," rekla je Lidija, »kako moreš tako
govoriti? Ti veš, Bob je najzanikernejši dečko v
vsej soseski. Mislila bi, dovolj so te svarili, da se
ga ogibaš."

„Za to se ne zmenim," odvrnil je Ivan. „Bob
je zares kaj blagosrčen dečko!"

„Ivan, mislila bi, da se sramuješ samega sebe/
rekla je Lidija, »da se poteguješ za takega dečka,
kot je Bob!"

„Ali se. Bob ni tudi potegnil za mene, rad bi
vedel?" odvrnil je Ivan nevoljno.

Lidija ga je zaničljivo pogledala ter mu od¬
govorila: »Ko bi jaz bila na tvojem mestu, ne go¬
vorila bi dosti o tem."

»Zakaj pa ne?" vprašal je Ivan trmasto j°
pogledavši.

»če ti rad govoriš o tem", odvrnila je, »j aZ
pa ne."

127

„Pah!“ vzkliknil je Ivan s prav junaškim gla¬
som vkljubu očitnemu ponižanju, ki se je vsled se¬
strinih besed na njegovem obličji izraževalo.

Potem sta dolgo molčala, le sedaj pa sedaj je
zažvižgal dečko, ki je poleg sestre navidez neskrbno
in z razkrečenimi nogami stopal. Nazadnje ga je
vprašala Lidija: „Kako je Roza?*

To vprašanje je dečka kar očaralo. H kratu
je nehal žvižgati, izgubil se mu je poprejšnji ne¬
skrbni in ropotajoči glas in odgovoril je z mehkimi
in tresočimi besedami: „Še ni nič boljša, Lidija, jaz
ne upam, da se bi jej zboljšalo.*

Lidija ni odgovorila; hodila sta dalje ter prišla
do hiše, a le besedice nista več spregovorila.
Spremši jo do vrat umaknil sc je Ivan, kot bi ne
hotel ustopiti. Ker je sestra to zapazila, ostala je
ter ga ostro v oči pogledala, rekoč: „Ta večer se
Pač ne povrneš več k njemu?"

„Pač povrnem se“, odgovoril je uporno.

Lidija ga je zaradi tega hudo grajala. Kratki
Pa precej ostri dvogovor nehal se je s tem, da sta
°ba bila razjezena in da je trmasti dečko pri sebi
sklenil vkljubu dobrohotnim a neuspešnim sestrinim

128

besedam z radostnim prijateljem družiti se, kolikor-
krat se mu bode zljubilo.

Stvar je bila taka le. Lidija in Ivan sta bila
Hopove rodovine. Pred tedni je bila ta dobila vzne¬
mirjajoče poročilo, da se je Ivan s četo surovih to¬
varišev po noči na ulicah prepiral in pretepal, tako
da so ga bili stražarji za tisto noč priprli. Drugi
dan so ga imeli v pravo ječo utakniti. Tega se je
rešil le z veliko globo, ki je vse prihranjene in
teško prislužene denarje materi požrla ter sestro
posilila v službo, katero je pri gospe Leroyevi
opravljala.

Nesreča je že tako hudo tlačila ubogo vdovo,
a ta novi hudi udarec jo je še bolj potlačil. Sina,
vrnivš^ga se, je pozdravila z nekakim očitanjem,
ki se je le v razah nje obraza čitalo. Vsakdanjo
svoje delo je opravljala počasi in brezčutno, tako
so skrbi razjedle jej zdravje, strah in reva pa sta
postarala jej srce.

Lidija pa še ni bila dospela do te stopinjo
brezupne udanosti; ona se v šoli nadlog in preval’
še ni bila naučila one mirne in voljne potrpežljivo¬
sti, ki iz krščanske vere izvira. Nje duh tudi ni

129

toli lebko prenašal ponižanja in sramote, katero
bil Ivan vsej rodbini nakopal; porabila je predpra¬
vico starejše sestre ter mu je hudo očitala njegove
napake in se mu kaj zaničljivo izrekala o njegovih-
malopridnih tovariših, zlasti o Martinu Bobu, kate¬
remu se je bil še le v novejšem času pridružil.

Ivan ni mogel tajiti, da ga je Bob zamotal v
zadrge, pa prepričan je bil tudi ter je priznaval s
toplo hvaležnostjo, da ga je Bob kaj spretno in'
premeteno zagovarjal in ga konci prebite noči na
straži popolnem osvobodil.

Na vsako novo zatožbo, s katero je razsrjena
Lidija hotela mu prijatelja počrniti, odgovarjal je
redoma in brez obotavljanja: „Vsekako je Bob kaj
Magosrčen dečko, ki mi je pomagal, ko so vsi
drugi mislili na to, kako bi se sami iz stiske
spravili."

Tako v obče ona dogodba ni pomanjšala,
a mpak le pomnožila je upliv, katerega je bil pre¬
meteni in mnogo izkušeni klatež na mladega in ne¬
pokvarjenega tovariša pridobil. Zadnji pa se je bil
^e davno odtegnil vsemu nadzorništvu od strani
matere, ter je bil še manj voljan, ravnati se po

130

Lidijinih ukazih; podoba je bila, da ni priznaval druge
oblasti nego mestno redarstvo, katerega se je vsled
ondanje skušnje močno bal.

Dečko ni res prav nič maral za skrivne bo¬
lečine, ki so se na milem obličji njegove matere
izraževale; tudi se ni zmenil za neprestano očitanje
od strani razžaljene svoje sestre, še manj pa za
slabi glas, na katerem je bil pri vseh sosedih; le
jednemu uplivu se uporni duh nikakor ni mogel
ustavljati. Jedno oko mu je sledilo, če prav ni bil
blizu njega, jeden glas je slišal, če prav ni govoril,
in jedna mehka ročica ga je lehko odtegovala
lahkomiselnim potom. Milo in brez vsega šuma pre¬
šinil ga je čudoviti čar. A dečka surova priroda
postajala je milejša in njegovo srce udajalo se je
svetemu spoštovanju, ko je slušal sladke, ljubeče
besede svoje bolne sestre Roze ali pa je gledal ma-
lehno, silno izhujšano nje telo.

Bolna ta sestra jedina ga je bila po onej ne-
srečnej napaki vsprejela z duhom, ki potrtemu i*
skesanemu srcu odpuščanje, ljubezen in upanje na*
udihuje. Pomolila mu je malo tresočo roko ter je
s solzami v velikih modrih očeh pritisnila njegove

131

roko na svoja mrzličasto vroča lica ter mu je s
pretrganimi besedami šepetala: „Ti pač nobeno

noč več Roze ne zapustiš." Dečko pa je glavo
položil na nje zglavje ter je grenko jokal, če prav
je jedina Roza za to vedela.

V njegovem srci je bila struna, katere skrivno
pero je znala le ta mala bolnica zadeti. Sredi ro¬
pota in šuma je ta mili žalujoči glas čestokrat
končal ves razpor. In tako se je godilo rečeni ve¬
čer. Ko je Lidija vsa razburjena hotela prijeti za
kljuko pri durih v materino sobo, ustavil jo je ne¬
nadoma Ivan, ki je po neposredno viharnem oči¬
tanji z milim glasom vskliknil: „Pst! Lidijca, ne
delaj ropota! Najbrže spi Roza; dremala je že, ko
sem bil odšel."

V nizko, slabo razsvetljeno in uborno proda-
jalnico so neposredno držale duri, katerih gorenji
del je imel oknice, tako da se je iz ulice skozenj
svetilo. Kolikor zelo previdno je Lidija odprla duri
'n ustopila, vender je zazvončkal zvonček nad uho-
dom. Postala je za trenotek, da bi se zvonca glas
Zgubil; potem je šla v drugo sobo k materi, ka¬
tera je bila zmiraj jej prijetni glas zvončeka sli-

9 *

132

šala ter je hitela, da bi ustopivšemu kupcu po¬
stregla.

„Kaj, Lidijca! ali si ti?“ vzkliknila je tiha
žena bolestno se zasmehljaje; dasi ravno jo je va¬
rala nada, da najde kupca za svoje blago, vendei'
se je pri pogledu svojega otroka materino srce
močno radovalo. A smehljanje je naglo izginilo z
bledega obličja, skrbno jo je pogledala in z bojaz¬
ljivim glasom rekla: „Kaj pa je, dete drago? Kako
si mokra! Pojdi sem v zadnjo sobo! V peči gori 1“
In šla je v malo sobo za prodajalnico, Lidija pa
jej je sledila počasi stopaje in s tresočimi ustnami-
Bil je le gol zaboj brez preprog, s slabim in rev¬
nim pobišjem pa nezdravim zrakom. Ogenj, v peči
pokajoč, bil je še le prižgan, kajti velik kotel Da
njem še ni vrel in zrak po sobi je bil mrzel. Lidija
je položila klobuk na mizo, usedla se na stol tik
nje ter je zamišljena zrla v ogenj. Mati je mešala
po kotlu. Obe sta molčali, nazadnje je Lidije glo*
bok vzdih tihoto pretrgal.

„Povej mi, kaj se je zgodilo/ rekla je gospa
Hopova. »Pripetilo se ti je nekaj neprijetnega in
prav jednako je, ali to precej ali pa nazadnje

133

3vem.“ To govori vši stegnila je roko ter počasi in
tiho zaprla duri, ki so v malo spalnico držale. Ker
je Lidija še vedno molčala, pristavila je mati: „ Ali
si službo odpovedala?"

„Tega še ne!" vzkliknila je Lidija, ki je sama
sebi doslej le šiloma gospodovala; a sedaj je po¬
polnem onemogla ter je jokaje rekla: „Toli hudo
že ni, in ljubo bi mi bilo, da bi ta večer ne bila
sem prišla. Ne vem, zakaj sem prišla, le — le —“
Pri tem si je z rokami zakrila obraz ter je jela
tako grenko se jokati, da ni mogla več besedice
spregovoriti.

Uboga mati je bila vsa v skrbeh ter je, oči
uprši v otroka, prav brez zavesti nadaljevala svoje
delo pri peči. Nekako privajeni in izskušeni značaj
Pa dolga navada jej nista dopuščala, da bi bila
očitno kazala svoje skrbi in muke. A nje sočutje
je bilo kljubu temu prav prisrčno; sedaj pa sedaj
Je izustila nekaj pretrganih besed, ki so hčer tola¬
žile ter jo pozivale, naj jej žalostni novi dogodek
naznani.

Ko se je bila deklica popolnem izjokala, pa-
2i, a je na materine besede: „Pojdi no, Lidijica! ne

134

jokaj se no, Lidijica!“ Nazadnje vzdignila je glavo,
obrisala s :  solze na mokrem lici in približuje se
peči izzula se je ter mokre nožiče položila na
ognjišče. Osrčena po tem ugodnem znamenji usedla
se je gospa Hopova na nasprotni stol ter je kmalu
poslušala, kako jej je zgovorna Lidija pojasnovala
hudo razburjenost svojega srca. Sedaj se je tudi
sama pomirila prepričavši se, da ta nenavadna raz¬
burjenost izvira iz dosta manj pomenljivih uzrokov,
nego si je nje živa vobraznost prej jih slikala.

Pri vsem tem je bila uboga žena močno gt*
nena, ko je slišala nadrobno naštevati vse krivice,
katere je moral nje otrok pretrpeti. Tudi je precej
pritrdila sumnji in strahu, katera je Ivanova svoje-
glavnost Lidiji izbudila, kajti tudi o tem je hči ma¬
teri nemudoma obširno poročala.

Ko bila bi Lidija junakinja, ko bila bi le du¬
hovita deklica, ne bila bi pribežala z mnogovrstni ® 1
skrbmi k materi, odtegnila bi se bila bivališču reve
in bolezni al: pa bi bila radostnega lica sem došla)
s tančico bila bi zagrnila lastne skrbi ter bi bile
premišljevala Ivanovo naklonjenost k slabi tovaršijli
predno bi bila materi srce užalila ter jej*morebiti

135

napravila slabo noč, ko jej je o njegovej silovitosti
in neumnosti govorila.

A Lidija ni bila junakinja, bila je le mučena,
preveč razdražena služkinja; tako p  prišla, kar bi
bilo tudi stotero drugih storilo, vse svoje bolesti
materi zaupat in vse svoje skrbi nakladat srcu, ki
je že lastno revo in nadlogo komaj prenašalo.

„No,“ rekla je gospa Hopova globoko vzdL
buje, „če nečeš več obdržati službe, moraš se po¬
vrniti domov. To je vse. Goditi se nam ne more
dosta slabeje, nego se nam je doslej godilo. Kar
pa se tiče Ivana, no, če se ima ugonobiti, ugonobil
se bode in prav nič ne hasne, zaradi tega delati si
skrbi “

To modrovanje ni bilo posebno tolažljivo;
vender je bila podoba, da si je Lidija svoje skrbi,
močno olajšala, ker jih je tudi nje mati sedaj po¬
dala. Spomnila se je jedinega veselega dogodka
i-ega dne ter jej povedala, kako srečno je bila Mabel.
se gla v nje zadevo; iz žepa pa je potegnila plačilo,
katerega je bila toli nenadoma za trudapolno službo
dobila. Pa kako se je začudila, ko mati ni hotela
denarjev vzeti. »Potrebovala jih bodeš sama dovolj.,,.

136

.predno dobodeš drugo službo," rekla je uboga vdova
v srci prestrašena, da bi se Lidijine plače za vsak¬
danje nje robovanje pdastila. „Še para poštenih
čevljev nemaš,“ pristavila je, pogledavši obnošene
in bkoro raztrgane čevlje, ki so se pri peči sušili.

„Oh, le vzamite jih, mati! le vzamite jih ! 8
'vzkliknila je Lidija vsa ponižana in močno se je ke¬
sala, videč nasledke sebičnie svojih tožeb.

„Posluh!“ rekla je gospa Hopova na tihem
in podoba je bila, da Lidijine moleče roke še opa¬
zila ni.

Sedaj sta obe poslušali. Tih glas se je raz¬
umljivo slišal skozi zaprte duri spalnice. Grospa je
hotela ravno ustati in isti trenotek zaslišal se je
zvonček v prodajalnici. Lidija je skočila po konci
.rekoč: »Mati, pogledati hočem, ali Roza česa tre-
buje, vi pa opravite v prodajalnici."

L ; dija je šla v spalnico. V njej je slabo brlela
luč; to si je bilo izprosilo bolno dete, ki z blazi¬
nami založeno v postelji sedi. Težavno bi bilo, uga¬
niti njegova leta. Mali kumerni členi in tanke ro¬
čice so res podobni mlademu otroku, vender mla-
dostne živosti ni opaziti na bledem in upadlem

137

obrazu, ki na blazinah počiva. Nje lasje so svetli
ter se svetijo kot zlato. Na prozornem čelu se jej
vidijo temnovišnjeve žile, nje oči so črno obrobljene,
oje obličje je zategneno, tanke ustne trdno sklenene,
kot bi bila jih sklenila dolga in neprestana sila
zatreti vsakatero znamenje bolečine, ki se je vender
v vsaki razi nje živega obličja izrazovala. Na tem
zategnenem obrazu, na katerega je dolgoletna bo¬
lezen svoja znamenja utiskala, ni lepote, ni miline,
ni otročje nade, le v temno višnjevih očeh, ki kot
bliščeči biseri iz njih velih jamic mole, lehko čitamo
nekako nado na boljšo bodočnost; a ni posvetna
nada, s katero duša skozi ta svetla okna prek časne
megle zre v srečno, če prav nepoznano deželo, kjer
se mala bolnica lahko popolnega pokoja nadeja.

Lidija je duri odprla toli tiho, da tega ni sli¬
šala nje sestra, katero je bilo jokanje v bližnji sobi
iz spanja prebudilo. Sedaj je jela bolnica peti, ko
ki se to lebko imenovalo petje, kar je nekaj tihih
skladnih glasov, nekaj malo zlogov obsegalo; in te
)e vedno in vedno ponavljala po melodiji, katero si
je sama ustvarila. Oči je imela uprte v nasprotno
steno, tako da ni zapazila Lidije, dokler ta ni tik

138

nje stala. Potem je počasi obrnila glavico, razkle¬
nila je tenke ročice ter je jedno položivši v roko
svoje sestre, rekla z milim glasom: »Lidijica!“
Lidija se je usedla k njej na posteljo. Kdor
bi bil videl zalega, dobrorastenega dekliča in sla¬
botnega otroka, veroval bi ne bil, da je po starosti
mej njima komaj pet let razločka. A bilo je tako,
kajti Roza štela je že trinajst poletij.

»Ali si bila danes zelo slaba, Roza?“ vprašala
je Lidija na pol tiho.

»Oh, Lidijica," odgovoril je otrok, »popevala
sem ves čas, ko sem budila/

Lidija je vzdihnila, kajti Roza jej je bila pred
odhodom iz materinega bivališča zaupno povedala,
da poje takrat, kadar trpi velike bolečine.

»O, uboga Roza!“ vzkliknila je z glasom pol¬
nim najsrčnejšega sočutja.

»Ne, uboga pa ne!“ rekla je Roza vsa za¬
mišljena, »ne uboga“, in bistro je gledala na nas¬
protno steno, kot bi zrla v nepoznano boljšo bo*
dočnost ter je pristavila: »Mali božjepotnik in j »a
sva si drug drugemu ves dan delala družbo, hi-
dijica, steza je temna, a božji blagoslovljeni angelji

139

Čuvajo nad oblaki in pot nazadnje postaja svetlejša,
kot to dobro veš.'“

Ko je Roza govorila, iskale so Lidijine oči
nezavedoma predmet, ki je baje otroka toli zani¬
mal; v tem je skušala Lidija izpoznati izvor na-
udušenosti in vesele radosti, ki je upadla lica bolne
sestre s hipno rudečico polivala. Brleča luč raz¬
svetljevala je ravno malo, a kaj lepo podobo; bila
je v lepem in skoro dragocenem okviru ter je bila
v čudovitem nasprotji z ubornim pohišjem in lisa¬
stimi stenami male sobe; ta podoba bila je jedint
predmet ukusa ali nagizde v spalnici. Del podobe
bil je v senci, le spredaj je bila videti podoba mla¬
dega božjepotnika; nad njegovo glavo so se drvili
Črni in preteči oblaki, temna pa je bila pot, po ka-
terej je hodil. A božjepotnik je stopal varno in
brez skrbi; oči je imel uprte na mesto, kjer so se
svetlejšem nebu tri angeljske glavice kazale; ti
angelji so zrli doli prek srebrnega roba črnih obla¬
kov, ki so ob dolenjem delu bili silno temni in strašni.

Ni bil nov poziv, s katerim se je ta mladi
božjepotnik obračal na Rozino sočutno srce; gledavši
angelja varuha, ki je nad temno stezo nje življenja

140

čuval, ni zajemala novega nauka, naj se osrči in
zaupanje oživi. Že mnogo let jo je podoba sprem¬
ljala iz sobe v sobo ter je dolge tedne nje bolezni
vedno visela nasproti postelji, v katerej je ležala.
A njena zgovornost še ni bila opešala, niti se izgo¬
vorila; nasproti vsak dan se je nebeški nauk utisnil
globokeje v njeno srce ter jo je vedno bolj prepri-
čaval o resnici nebeških obljub; v tihih urah hude
bolečine pa je deloval kot pomirjajoče hladilo, če-
gar moč vsled pogoste rabe nikakor ni pojemala.

Pogled na znano podobo je zadostoval Lidiji)
.katere srce ni bilo pristopno besedam umetnosti;
še manj pa je Lidija razumela stvari, ki se le po
duhu razumevajo. A nikdo ni mogel biti slep za
svete resnice, odsevajoče se v pobožni potrpežlji¬
vosti in verski udanosti in mirnosti, ki so bledo
ebličje Rozino razsvetljevale in globoki in ponižni
čuti kesa in žalosti so se urinili Lidiji v srce, ko
je svoje grenke tožbe primerjala sveti udanosti mu¬
čenega otroka.

»Oh, Roza!“ vzkliknila je s toli silovito ske«
-sanostjo, da je ta celo bolno deklico prestrašila)
„sramujem se same sebe! Želela bi, da bi bila vsaj

.141

na pol toli dobra, kakor si ti! Moje bolečine neso
prav nič v primeri tvojim, in vender sem samo sebe
in druge nesrečne delala; ti pa znaš vse gledati od
boljše strani. “

Roza je sestro skrbno v oči pogledala ter
ljubko odgovorila: „0, Lidijica! ni čuda, da tebi
srce upada. Ti imaš toli dela in toliko ljudij zado¬
voljiti, ko jaz imam potrpeti le s samo seboj. Vso
noč sem mislila na te ter želela, oh, kako sem hre¬
penela, da bi te le jedenkrat videla in izvedela,,
tako se ti godi, in ali sta dečka zelo neporedna in
ali moraš dolgo v noč čakati gospe Leroyeve. Lidi¬
jica, ti si pač zelo trudna, kaj ne?“ nadaljevala je,,
to je videla, kaka obupno se je bila žalostna sestra
t njej na posteljo usedla. „Uleži se za nekaj minut
t meni ter se malo počij." Roza je objela sestro.
Ko se je zadnja ulegla k njej, nadaljevala je z mi¬
lini glasom: „Lidijica, povej mi kaj o njih!“

„Kaj naj ti povem?" vprašala je Lidija.

„0h no, vse, kar ti dela največ skrbij."

A tega Lidija ni mogla. Ko je videla Rozino
Potrpežljivost, izginile so jej vse male skrbi in sit¬
nosti minolega tedna v nič; tako ni mogla bolnemu.

142

otroku poročati ničesa, kar jo je zadelo in kar
je zanjo imelo toli nesrečne nasledke.

„Povedati ti čem,“ rekla je za hip se obo¬
tavljaje, „povedati ti čem, koga sem danes videla.
Toli lepa je, kot-—

„Kot gospa Leroyeva?“ segla jej je Roza v
besedo.

„0 da, gotovo!" odgovorila je Lidija z glasom,
iz katerega se je lahko sklepalo, da se jej je primera
kaj neprimerna zdela.

„A sprva si jo ti držala za zelo zalo?"

„Tako? No sedaj mi ni več zala. Gospica
Mabel jej kar nič ni podobna, če prav je nje sestra. 11
In Lidija se je kar vsa ogrela, vzdignila je glavo
z blazine, podprla jo z roko, oči uprla v Rozo ter
je jela popevati gorečo pohvalnico o svojej novi in
toli ljubeznjivi mladi prijateljici.

Ko je dalje pripovedovala, podoba je bila, da
je tudi Rozi navdihnila svojo navdušenost, kajti ko
je Lidija pretrgala svoje živo pripovedovanje, vsklik-
nila je bolnica z največjim zanimanjem: „Povej m'
še več! Kaj pa je rekla Aliku? Ali se jej je do -
padal?"

143

Ker se je Lidija bila jedenkrat udala, popi¬
sala je na drobno Mabelin pohod tazen onih po-
drobnostij, ki so se na njen prepir z gospo Lero-
yevo in na sledeče odpuščenje iz službe ozirale.

„Sveža, pametna in lepa! ravno kar došla s
kmetov!" rekla je Koza vsa zamišljena. Oh, kako
rada bi jo videla!"

Lidija je vzdihnila misleč, kako neverjetno je,
da bi ta želja jej se izpolnila.

„Ali jo bodeš ti zopet videla?" rekla je Roza
z  vpraševalnim glasom.

„ Morebiti!"

„Ali si bodeš zapomnila vse, kar bode rekla
ali storila, da mi bodeš to zopet povedala?"

„Skusila bodem."

Ravnokar s kmetov!" govorila je Roza s samo
seboj. Kako bi me veselilo videti koga, ki bi bil
ravnokar s kmetov prišel." Uboga Roza je svoje
žive dni videla le mestne ulice in zemlja zunaj
ffi esta bila je v nje mislih prav pozemeljski raj.

»Roza," rekla je Lidija z nadepolnim glasom,
»ozdraviti se moraš, in bodoče poletje lahko poj-
deva na staro pristavo."

144

Roza je zmajala z glavo in potem, ko bi jej
bilo nekaj v misel prišlo, rekla šepetaje: „Lidijica,
kje pa je Ivan?“

„Odšel je z Bobom Martinom," odvrnila je
Lidija in v nje besedah se je glasilo nekaj stare
grenkosti. „Lehko se tudi sama vrnem," nadalje¬
vala je vzdignivši se z Rozine postelje, „ker naj-
brže ga do jutri zjutraj ne bode domov!

„Da, da povrne se!" rekla je Roza zaupno;
povrne se, da mi bode ob desetih dal nekaj kapljic.
Tega še nikdar ni izpozabil, odkar si ti bila odšla.
Ali bode kmalu deset?"

„Dosta manj pač ne more biti," rekla je Li¬
dija. „Jaz pojdem po klobuk in pogledam, ali so
se mi črevlji posušili."

Ta treuotek zaslišal se je Ivanov glas v pro-
dajalnici. Ko prav je cerkvena ura bila deset, sto¬
pil je Ivan po prstih v Rozino sobo s čašico i°
steklenico v roki. Lidija še ni bila odšla, ampak je
nevidena sedela za posteljo. In Bob Martin sam bi
se bil temu, kar so nje oči sedaj gledale, kom a
čudil manj, nego se je čudila Lidija.

145

Ali je bil to isti Ivan, oni ropotajoči in često*-
krat zanikerni dečko, ki je sedaj pri luči stal ter
kaplje skrbno štel? Ali je to bila njegova surova
roka, ki je sedaj sestro ljubko objela, nje glavico
Da svojo ramo položila in zdravilo k nje ustnim,
pritisnila? Pa pred vsem: Ali so to bili njegovi
surovi in pusti glasovi, ki so jo sedaj ljubeznjivo-
vprašali: „Rozica, ali se kaj bolje počutiš?"

Da, bil je Ivan; o tein ni bilo dvomiti; kajti:
izpolnivši svojo nalogo kot strežnik pri bolnici vrnili
se  je v sobo, kamor mu je tudi Lidija precej sle¬
dila, ter jej je nemudoma znova pokazal svoje staro
svojstvo s pretrganim in osornim nagovorom: „No.
Lida! Ali si še tu?“

„Seveda sem še,“ odvrnila je Lidija malo raz¬
dražena, malo užaljena, da Ivan tako čmerno ž njo-
°bčuje. „Kaj si mislil, da bi se bila sama vrnila?*'
»Ivan!" poklicala je Roza v bližnji sobi.

V trenotku stal je tik nje.

»Ti spremiš Lidijo domov?"

»Da “

»In potem se povrneš k meni?“

»Da.“

10

146

„Ti si pač blag dečko!"

»Roza, lahko noč,“ rekla je pripognivši se na
posteljo, da je sestro poljubila; Ivan je bil mej tem
šel po kapo. »Reči ne morem, kedaj te zopet ob¬
iščem. Daj to materi, ko odidem. Lehko noč, Iju -
bica!“ in izročila je Rozi bankovce, katerih uboga
mati ni bila hotela vzeti.

Pot v gostilno je bila neprijetna; dežilo je še
vedno in vse je bilo v vodi. Ivan in Lidija sta
uagloma stopala, pa neprestano molčala; Ivan je
hodil naprej, Lidija pa je za njim kolikor mogoče
ogibala se luž po tlaku. Oba sta imela svoje misli,

• oba sta se morebiti nekoliko sramovala poprejšnje
svoje čmernosti, gotovo pa ni nobenega mikalo go
voriti, kajti Lidija je naglo izrekla lehko  noč!
in čmerno jej je odvrnil brat: lehko noč!  In to
je bilo vse, kar se je mej njima zgodilo.

147

Deveto poglavje.

Iq  večkrat, dasi modrost čuva, sum-
nja spava

Pri vratih modrosti, in priprostosti
Izroči svojo nalogo, kajti dobrotljivost
ne misli nič slabega,

Kjer se nič slabega ne vidi.

Minulo je mnogo tednov, katere se je Mabel
skoro neprestano razveseljevala. Vkljubu vsej pre¬
vidnosti novošegnega razkoša mora biti mestna kra¬
sotica jako trdnega zdravja, da raznovrstnega
škodljivega upliva kar nič ne občuti. Da si je Ma-
kel bila navadno krepkega zdravja, vender ni bila
zavarovana zoper združene moči razburjenosti in
upehanosti. Kar nenadoma se je bila prehladila in
Mrzlica jo je poprijemala; to jo je nazadnje prisi¬
lilo, da se je vsakteri družbi odtegnila. Sedaj seje
morebiti prvikrat prepričala, kako močno so vsi v
očetovski hiši zanjo skrbeli. Ljubeznjiva skrb očeta,
ne prestana in potrpežljiva postrežljivost tete in Hen
vikova bratovska paznost in požrtovalnost presegale
So  daleč vse veselje, katero so jej mnogobrojni
^°pki in lističi sožalovanja na nje rtapravni mizici

Napravljali. In nekaj dni resnobne bolezni pa na-

10*

148

slednji teden počasnega ozdravljenja imela je obilo
prilike spoznavati in primerno ceniti vrednost do¬
mače sreče, ki so jo doslej bliščeče veselice novo-
šegnega in posvetnega življenja zatemnevale.

To začasno in usiljeno ločenje od družbe zgo¬
dilo se je ob času, ko je Mabel jela zavedati se
velike jednoličnosti v onih krogih, ki so po Ludvi-
kinib besedah ves svet obsegali. Nekaka čestihlep-
nost občudovanej biti, in ono prirodno veselje, da
so jo zaradi nje stanu in krasote toliko občudovali,
zasleplali so jo zares nekaj časa nasproti neslanosti
in puhlosti, iz katerih sta izvirali; tudi so jo
mična oblačila, radostne veselice in novošegni raz-
koš zanimali le toliko dolgo, dokler so jej bili novi
l*a nje čutstvo je bilo tudi prekrepko in presveže, da
bi mogla neprestano veseliti se istih vedno ponav¬
ljajočih se povabil, in to tem manj, ker se je nje
razum prilično uprl neskončnemu ponavljanju neum¬
nih d godbic s plešišča, s katerimi so se krogi
gospe Lcroyeve navadno kratkočasili.

A navada je železna košulja. Najbrže bi ne
imela Mabel toli trdne volje, da bi bila ta čarobni
krog novošegnega življenja prodrla, ko ne bi jo bil®

149

«ila z železno roko prisilila. Nje radostno srce je
nahajalo razna sredstva in pota, po katerih je pri
domačem ognjišči veselje uživala in je tudi drugim
napravljala; in večkrat jej je vest hudo očitala
prejšnje zanemarjenje ljubega doma, katerega je
nje prisotnost celo v bolezni s solnčnim svitom ob¬
sevala.

Teta Sabija je bila vsa prerojena, odkar je
bila toli srečna, da je živela v Mabelini družbi ter
jej kot bolniška strežnica stregla. Gospod Vaughan
je odhajal zjutraj dosta pozneje v kupčijsko opra-
rilnico ter je vse večere prebival z družino v čital¬
nici, kjer pa niso nikdar bili razviti mnogobrojni
semljekazi in načrti, s katerimi se je njegov duh
navadno pečal. Henrik bil je uenadoma rešen mno-
ffobrojnih povabil v družbe, imel je dovolj časa teti
'n Mabeli čitati in Mabeli francoske pesni prelagati,
Pa dražiti teto zarad neprimernih nogovic, katere
j e  najrajše narejala; res v družbini sobi je to
v aakdanje delo zamenjavala z ličnejšim in bolj go¬
rskim, a v sobi pri bolnici je je z veseljem zo-
P e t nadaljevala. Njih zavite meče in skrčeni prstje
80  neprestano zanimali Henrikovo vobraznost, tako

150

da jo je vpraševal, za katere živali so pač nje no-
goviee. Daši nikdar ni izvabil drugega odgovora
nego tega, da je pač uboga noga, ki ne bi svojej
nogovici dala primerne podobe, videl se je vender
ves zadovoljen, da je z bistroumnostjo sam se daljo
bojeval. Ta novi red ga je nedvomneno toli osre¬
čeval, da je le redkoma za dalje časa šel iz doma.
Pregnala ga je vsakrat le gospa Leroyeva, ki jo
vsak dan prihajala bolnico pogledat; šumenje nje
oblačila je vselej bratu dajalo znamenje, da je me¬
lodijo neke opere žvižgaje od doma odhajal.

Ludvika se je skoro jezila nad mirnostjo, o
katero se je Mabel osemdnevnemu zaporu udajala;
jezila se je tembolj, ker je čutila nekako dolžnost,
sedaj pa sedaj nje samoto oživljati s svojo prisot¬
nostjo, to pa je bila požrtvovalnost, ki se jej je ne¬
znosno dolgočasna zdela. Vender je vselej našla razlog,
s katerim je opravičevala kratkost svojega pohoda
prihajala in odhajala tako ljubko in s toliko prijaz¬
nimi vprašanji, pokloni in poročili, da se je Mabel
močno veselila nje pohodov ter nikakor ni o njen 1
odkritosrčnosti dvojila.

151

Kar pa je gospo Leroyevo odganjalo, bilo je
na novo srečo nje otrokoma, ki sta prvikrat smela
v hišo starega očeta zahajati. Mabel je za svoje
kratke bolezni sedaj pa sedaj ponja pošiljala. Daši
se je Henriku zdelo silno dolgočasno, da je Alik v
kakem kotu pri knjigi tičal ali pa čmerno skozi
okno zijal, dasi je tudi teta Sabija trdila, da
Muiayevo razsajanje bode Mabeli novo mrzlico po-
uzročilo, vender so ti pohodi ustanovili neko pri-
rodno razmerje mej dečkoma in raznimi sorodniki;
zasejali so tudi seme bodočega upliva, s katerim je
imej vsak posamičnik na vse druge uplivati. Kolika
so te domače veselice in iz njih izvirajoči čuti in
misli Mabelino srce odvajali od veselja posvetnega
življenja ter jej resnobno kazali nje darove in nje
odgovornost, ne da se nikakor določiti; kajti oni
čas, ko je ozdravela ter zopet v javno družbo sto¬
pila, pomnožil se je še močno upliv zunanjega sveta
“a njo, nov čut osvojil si je nje razum in nje srce
ter je izključil vse druge.

Linkoln Dudley povrnil se je bil nenadoma v
“testo. Mabel se je z njim seznanila v okoliščinah*,

152

ki so nje prenapeto zanimanje za bratovega prija-
'telja močno pomnožile.

Neka prijateljica je s plesom obhajala rojstni
dan. Ne dovolj da je Mabel pismeno povabila, prišla
je še sama znova jo povabit. Od zadnje bolezni se
Mabel še nikdar ni upala v večerni zrak; tudi ta¬
krat je povabilo vsprejela le z očetovim pogojem,

• da ne bode plesala. Ludvika je sicer ugovarjala
rekoč, da bi v tem slučaji bilo bolje ostati doma.
A za to se Mabel ni zmenila ter se je s svojo na¬
vadno ljubeznjivostjo veselila, da prijateljici na toli
lehki način zahtevano ljubav stori.

Obdajala jo je cela četa prilizovalcev, ko je
prvikrat zagledala gospoda, ki je Lil malo in v sa-
mosvesti na levo naslonjen ter je prav mirno pre¬
gledoval družbo. Morebiti je bila neka magnetična
vnoč v teh črnih sanjarskih očeh, kajti ta trenotek,
ko je Mabel vanj pogledala, zrle so vanjo z rado¬
vednostjo in občudovanjem Ko ga je pozneje znova
opazovala, pogovarjal se je kaj živo z duhovito gospo,
ki se je nedvomneno z največjim veseljem z nji®
razgovarjala.

153

Ko bi bilo manj očitno, da je poprej Mabel
presojeval, vender inoral bi njeno pozornost nase
obračati, kajti bil je ves drugačen kot moški, katere
je doslej spoznavala Njegova zunanja prikazen je
bila posebna in zavzetna, kajti stasa je bil lepo-
umerjenega in ljubkega, dasi komaj srednje veliko¬
sti: njegovo obnašanje pa je kazalo nezavisnost in
popolno svobodo nasproti vsem prisiljenim šegam in
navadam. Po tej nezavisnosti in svobodi se je v
družbi odlikoval kot mož, ki lahko vsa malenkostna
pravila vsakdanje etikete prezira. Pri vsem tem
obnašal se je kaj uljudno, zlasti proti gospem in
nedvomneno bilo mu je dano, da se je znal povsodi
Priljubiti; kajti Mabel je bila opazila, da so se nje¬
gove uljudnosti ljudje različne starosti in različnega
okusa m-ično veselili.

A kmalu se je bil izgubil v množici; in Ma¬
bel je zopet le mislila na malo četo svojih občudo-
v alcev, ki so si srečo voščili, da je zopet v družbo
P r 'šla; tudi so jej ostali verni kljubu godbi in plesu
v  bližnji sobani. Zato se je nekoliko čudila, ko jo
l e  nekdo dotaknil se z mahalcem. Ko se je obrnila
stala je pred njo gospa Leroyeva z onim tujcem,

154

ki je bil nedvomno Ludviko poiskal, da bi ga sestri
predstavila.

Ali se je Ludviki k plesu toliko mudilo, da
je bila spozabila, njegovo ime jasno izreči, ali pa
je bila Mabel malo zmočena, da imena ni jasno sli¬
šala; dovolj, kar vedela ni, da se je z Dudleyem
seznanila.

Zavedno veselo njegovo obnašanje je Mabel
kmalu popolnem umirilo. In sama ni vedela, kako
se je to zgodilo, da se je čez malo minut zaplela
ž njim v pogovor prav brez vse one prisiljenosti,
ki površnemu in prenaglenemu predstavljanju na¬
vadno sledi. Tudi si ni skušala pojasniti, zakaj so
najdrzniši izmej njenih častiteljev drug za drugim
v plesalnico ali kam drugam izginili ter se Dudleyo
popolnem umaknili. Vedela je le, da je poslušala
moža, ki se je po krasnem jeziku, po izvirnih mis¬
lih in po živi vobraznosti bistveno ločil od vseh
ki so jo bili ravnokar zapustili. Tudi jej je laskahi
da je k sebi privabila toli odličnega duha; ker so
jo morebiti tudi žive oči Dudleyeve navduševal
čutila je v sebi duševno hrepenenje, katerega jej
doslej občevanje z družbo nikdar ni bilo izbudiln-

155

Opazivši, da ni plesala, šel je Dudley jej po stoI r
sam pa se je po stavi navadi in nekako neskrbno
naslonil na podoknico; nadaljeval je z bliščečo da-
rovitostjo pogovor ter jo sedaj pa sedaj z navidez
nemarnimi besedami osrčeval, naj le brez obotav¬
ljanja kaže prirojeno jej milino in ostro razumnost
s katerima jo je priroda toli bogato obdarila.

Ko jej je gospod Leroy, ta večer slučajno
navzoč, naznanil, da voz čaka in da je tudi Ludvika
pripravljena oditi, zapazila je še le, koliko dolgo
se je toli prijetno zabavala, če prav je to bilo le
znanje jednega večera, vender si ni mogla zakri¬
vati občutene radosti, ko jej je Dudley pri slovesu
rekel, da se z veseljem nadeja, da jo bode kmalu
zopet videl.

Henrika so k veselici pričakovali; a ni ga
bilo; pokazalo se je, da so ga bili nekateri pri¬
jatelji v njegovem društvu našli ter ga tam za¬
držali. Še le drugi dan pri obedu je Mabel imela
Priliko, ž njim o dogodkih prejšnjega večera se po¬
govarjati. Nje poročila so bila nekako izsiljena in
Henrik je je s posebnimi vprašanji iz nje izvabil.
Nazadnje jo je tudi primoral izpovedati mu, da se

156

je s novim človekom seznanila ; na to jo je napeljal,
da ga je precej natančno popisala. Ko se je dolgo
časa radoval z njenimi dozdevami o njem, zlasti pa
ž nje sumnjo, da tujec mora biti pesnik, ker ima
črne oči, dolge lase, pa precej sanjarsko obleko in
poleg tega je še kaj prijeten, iznenadil jo je s pre¬
trganimi besedami: „S kratka, ti si videla Linkolna
Dudleya, in zadovoljnost, podoba je, bila je oboje¬
stranska. “

Z radostnim začudenjem je Mabel zarudela pri
prvih besedah Henrikovih, drugo nemudoma sledeče
zarudenje nje lic pa je izdajalo, koliko zelo jo
Dudleyevo dobro misel o sebi cenila. Teta Sabija
je bila tudi precej zelo radovedna, kako Mabel sodi
moža, ki je bil na njo toli ugoden utis napravil.
'Tudi gospod Vaughan se je zanimal za Henrikovega
prijatelja, Henrik pa se je sam najbolj radoval, da
je Mabel z nadaljnimi vprašanji nadlegoval. 1  A Ma¬
bel je dosledno in stanovitno ogibala se vseh vprašanj
ter je nazadnje pogovor spravila na drugo pot; pa pri
vsem tem je Dudley ostal glavni predmet nje mislij-

Za nobeno prilizovanje in sladkanje ni mlada
devojka toli občutljiva, kot če vidi, da se za njo

157

zanima mož, ki je nekaj let starejši od nje, ki ima
dosta večje duševne zmožnosti in darove in je vrhu
tega še jeden izmej najbolj priljubljenih in najbolj
uplivnih družnikov v njej pristopnej družbi. To so-
sebno velja, če jej je po prirodni oliki duha in srca
mogoče uživati više duševno veselje, nego je na-
vadno veselje novošegnega življenja. Celo Ludvika
in lehkomišljeni nje krog so čutili, kobko časti po-
deluje gospoda Dudleja paznost; zato se je Lud¬
vika močno trudila, da bi njega paznost nase obra¬
čala; kajti njegov stan v javni družbi bil je popol¬
nem utrjen in njegove zmožnosti so bile v obče-
priznane. Koliko bolj morala je Mabel ceniti moža,
k' je zahtevam najbolj izbornih krogov zadostoval,
ter izbujal ono nehoteče spoštovanje, katero mla¬
dina zmiraj rada na žrtveniku genija žrtuje.

Dudleyev genij je bil zares kaj vesoljnega zna¬
čaja, Večinoma v inostrancili izgojen hitel je nagloma
,z  jedne šole učenosti v drugo šolo, spoznaval je
evropejsko družbo v vseh nje menah in porabljal je
vazne prilike, kot se le malokateremu ponujajo.
Zato je bil svetan (kozmopolit) po svojih šegah,
u metnik po svojem ukusu in najpopolnejši pozna-

158

vatelj družbe, tako da se je povsodi lehko odliko¬
val. Kdor ga je natančneje poznal, rekel je, da
se mu posreči vse, kar počne; če prav pa je imel
blizu trideset let, izvolil si ni bil še nobenega po¬
klica.

Tako je bil o času ko se je bil Mabeli pred¬
stavil, še zmiraj le zasebnik. Njegovi zmerni do¬
hodki so zadostovali potrebam moža, ki je sicer bil
izbirčen in razkošen v svojem življenji, vender ni
bil prav nič naklonjen brezobzirnemu zapravljanju;
najbolj čudno pa je bilo, da njegova veljava in nje¬
gov upliv nista kar nič zavisela od bogatstva.

Kmalu se bode pokazalo, kako je ta nena¬
vadni upliv deloval na mlado in pregorečo Mabel-

Nje znanje ž njim zorilo se je nagloma. To
je moralo dospeševati že toplo njegovo prijateljstvo
s Henrikom in pa gotovost, da ga v rodovini gos¬
poda Vaughana vselej prisrčno vsprejemajo. če prav
pa je cesto pri njih obedoval ter vsako uro s pri¬
jaznostjo odlikovanega gosta bil vsprejet, vedel j e
vender še po druzih potih Mabel za se zanimati in
nje zaupanje si pridobiti. Našla ga je v vsakej
družbi. In njegove odlične zmožnosti, kratkočasiti

159

in razveseljevati jo, so imele najgotovejši uspeh, ko
jo je sredi raztresenosti mnogobrojne družbe sedaj
pa sedaj poiskal ter po priliki bolj ali manj dolgo
nje misli zanimal, nje vobraznost užigal in nje ve¬
selost izbujal, ker je svoje na videz neusahljive za¬
klade učenosti, poezije, bistroumnosti in satire pred
njo razlagal. Plesal ni nikdar, in tudi Mabel ni več
teli rada plesala, odkar se mu je bila predstavila.
Nikdar je ni skušal drugemu veselju s svojimi mič¬
nimi pogovori odtegniti ali pa velikega dela nje časa
si prisvajati. Prav nasproti, bil je prerahločuten
ter se je znal prelepo vesti, kot da bi se bila nje¬
gova paznost le katerikrat preočitna videla. Da se
Mu je Mabel posebno priljubila in da jo je mej
v semi najbolj občudoval, sklepali so le iz tega, da
je z radostjo porabil vsako priliko, katero sta mu
slučaj ali pa ugodna sreča podelila.

Mabel si je nezmanjšano ohranila občno pri¬
ljubljenost ter je bila še zmiraj kras in življenje
vsakej plesalnici; vender nje obličje ni nikdar bolj
zarudelo nego takrat, ko se je vsled prestanka iz-
uebila plesalca ter prišla v čarobno okrožje, kamor
so Dudleyev blagozvoneči glas in njegove zgovorne

160

oči nje sanjarskega duha toli močno vabili. Vsi
drugi dogodki takega večera so se lahko laskali nje
uečimurnosti in njenemu samoljubju, a te male
stranske pogodbice so bile za njo dosta pomenlji-
više ter se dosta bolj nežno in bolj stanovitno na
nje srce in nje življenje uplivale.

Nova čestihlepnost in novi čuti so se hipoma
v njej prebudili. Pred jeduim mesecem je mlada de-
vojka komaj mislila, da je tekmice v novošegnem
življenji toli slavno zmagala ter toli vzvišeno nad
nje se vzpela, sedaj pa je čutila hvaležniši ponos,
zavedavši se plemenitejših darov, ki so jej bili spo¬
štovanje moža redke olikanosti in izbornega ukusa
pridobile.

Sedaj so znova jele poganjati nje duševne
moči, katere so bile doslej zanemarjene Res da se
je nje vsakdanje življenje le malo premenilo, ven-
der bil bi oster opaznvatelj zapazil marsikatero
znamenje, da se je vse nje mišljenje in hrepenenje
na novo stvar obrnilo; zapazil bi bil, kako zelo se
je zanimala za vsak prizor, v katerem je Dudley
kako nalogo igral. Ona čarobna moč, s katero j®
njegova prisotnost vse imenitne kroge prešinjala,

161

storila je popolnoma konec vsemu obotovljanju, s ka¬
terim je došla jej povabila vsprejemala; a očitno
se je tudi videlo, kako močno je Dudley gospodo¬
val njenemu mišljenju v samoti in odločnosti od
drugega sveta. Stvari, za katere je nje zanimivauje
izbudil, bile so predmet nje poznejšemu premišljeva¬
nju ; pogostoma so tudi na nje napravni mizi ležale
knjige, iz katerih je bil razne besede navedel; tudi
se je večkrat umaknila v ono malo sobo, katero je
bil Henrik toli okusno opravil, da je opazovala in
premišljevala umetniška dela, katera je bil Dudlev
za njo izbral.

Ker se je gospod Vaughan ^zaradi zdravja
Sv oje hčere delal prevelike skrbi, bil je sedaj z nje¬
nim ozdravljenjem tudi preveč zadovoljen, da bi se
M pritoževal o zapuščenosti in tihoti svojega biva¬
lišča ter se je po stari navadi zopet kratkočasil s
svojimi načrti in zemljekazi. Henrik se je sicer
sprva veselil, da je prijatelj njegovo sestro toli
očitno občudoval, a nazadnje se ja je naveličal,
^r se oba nista dosta zanj menila; prilično se je
<loma in v javnem življenji celo ogibal nju družbe,
ne da bi ga bila zelo pogrešala. Gospica Sabija, za

162

Dudleya močno vneta, je nikdar ni grajala, da sta
jo včasih brez namere in premisleka zanemarjala;
telo pospeševala je rastočo ljubezen svoje bratičino,
ker je nje predmet črez vso mero in nepogojno
hvalila.

Kaj je čudno, da se je Mabel, nezavrta in ne-
svarjena, prav brez strahu in dvoma udajala čutu
tekoče ure? Kaj je čudno, da je Dudley, katerega
je ves svet kot učenjaka, pesnika in šaljivca (hu¬
morista) občudoval, v nje očeh bil plemeniti, veli¬
kodušni, pravi in nesebični mož? Res, lehko bil bi
to, a žalibog! da to ni bil. Vkljubu vsem njegovim
raznovrstnim zmožnostim, njegovi znanostni, olika-
nosti, njegovemu dobremu ukusu in njegovemu oli¬
kanemu in prebrisanemu bitju, vkljubu njegovemu
čislanju lepote v umetnosti in prirodi in vkljubu
dobremu in neomadeževanemu glasu prežal je prav
sredi osrčja njegovega bitja skriven, a morilen strup,
ki je vse njegove bolj vzvišene namene in namere
pomanjševal in vse njegove plemenitejše nade uni'
čeval. Bil je sicer brez vseh zunanjih grdih napak,
vender ni imel prave ljubezni do kreposti; res se
je uklanjal pred žrtvenikom ženske lepote in lju-

163

beznjivosti, vender imel ni visokega zaupanja v
ženski spol; in če prav je zaničeval svet, v kate¬
rem je živel, vender moči ni imel, da bi se nad
njega vspenjal. Kana nezaupnosti nasproti vsemu
dobremu oslabila je najplemenitejše darove njegove
prirode in tako je bilo izgubljeno življenje, ki bi
bilo lehko na blagor človeštvu.

Ali naj bode Mabelino zaupno srce nastavljeno
temu uplivu, pri katerem vse oledeni? Ali naj mladi
nje duh, ki po resnici in spoznanji hrepeni, deli
lažno modrijanstvo zmešanega razuma? Ali naj duša,
Pristopna vsem velikim in stanovitnim utisom, gleda,
^ko se vse plemenite namere v hladnem umovanji
napačne izkušnje udušajo?

častihlepnost, samoljubje, napuh srca, zape¬
ljana vobraznost in četa posvetnih prijateljev gonili
J° bodo dalje in dalje po nevarni poti, po katerej
hoditi jej je navidez usojeno. A na potu jih bodo
nekdo srečal, neko otroško bitje, polno svete vere,
u Panja in ljubezni, ter se jim bode ustavilo z milo
'nočjo ponižnega srca, s čistim življenjem in tiho
Molitvijo. Res, nejednak se vidi boj, vender je sam
ki zmago podeli.

11*

184

Deseto poglavje.

Tisoč pripravnih potov mi bodemo
našli,

Da zaničujemo stare zime stiskajoče
gospodstvo;

Mi bodemo oblačili njena vela lica s-
cvetlicami,

In na njeno milo golo glavo

Sanjarske cvetlične vence bodemo po-
kladali.

Okoli štirinajst dni po Dudlejevem dohodu je
Mabelina plemenita, pa nepremišljena gostoljubnost
hudo skusila potrpežljivost stare gospice Vaughanove
in blagosrčnost vse rodovine. Nalezljiva bolezen je
napadla nekaj otrok v istej gostilni, v katerej je
gospa Leroveva bivala. Ko je Mabel slišala sestro
tožiti, da je dečkov zdravje v veliki nevarnosti, si¬
lila je na to, naj prideta v starega očeta hišo, kjei'
naj bi ostala, dokler ne bi nevarnost nalezljivosti
izginila. Mlada dečka sta se močno veselila, da sta
tesno otročjo sobo zameuila z Vaughanovo pro¬
storno hišo, kjer sta lehko svobodno dihala; še rajša
pa je nju mati sprejela predlog, ki jo je kaj ne¬
pristne tovaršije in odgovoinosti rešil. Zato sta

165

«piecej došla s Lidijo Hopovo, ki je kljubu odpu«
šfienju še zmiraj pri gospe Leroyevi služila. Ker je
Ludvika gledala le na svojo ugodnost, trebalo je
komaj Murravevih prošenj, da je toli spretno de¬
klico, kot je bila Lidija, v službi obdržala. Lidija
se je res morala močno premagovati, da je gospe-
jino ponudbo s spodobno ponižnostjo in hvaležnostjo
vsprejela, vender je bila za to obilo odškodovana in
obdarovana, ker je imela priliko nekaj tednov pre¬
živeti v hiši mlade svoje dobrotnice.

Vsa rodovina se je sprva z veliko potrpežlji¬
vostjo udajala temu motenju domačega miru; a Mur*
’ r ayevo ropotanje in Alikova samoglavnost sta na¬
pravljali kmalu mnogo težav in neprijetnostij. Go¬
spod Vaughan njima je utekal, zaprši se v čitalnico
a 'i knjižnico. Henrik se je nekaj časa kratkočasil z
ropotajočimi igrami dečkov, spodbujal njiju radost ter
l u  pogostoma mej seboj v prepir spravljal, a na¬
zadnje je vselej utekal iz hiše ter je puščal, da so
drugi želi, kar je on objestno sejal. Gospica Sabija
'n mnogomučeni posli so pa največ trpeli po teh
ueukrotnih in upornih došlecib; kajti Mabet, če prav
111  imela z drugimi stvarmi opraviti, radovala se je

166

navadno močno v družbi teh mladih gostov. Res j«
morala večkrat prepire razločevati in zdražbe po-
ravnavati. A znala je kaj srečno in na zadovoljnost
obeh strank reševati taka zamotana vprašanja.
Sedaj z dobroto sedaj z ostrostjo se jej je posre¬
čilo pridobiti neko veljavo in oblast nad mladima
sestričema.

Ta upliv je pridobila s spoštovanjem, katero
je neprt stana nje resničnost dečkoma izbujala, še
bolj pa s prisrčnostjo, s katero je prilično njiju na¬
črte odobravala in se njiju veselic udeleževala. Ko¬
likor zelo se je nje srce z drugim pečalo, vender
nič ni moglo nje resnične ljubezni do otrok in nje
sočutja z njijnim veseljem zmanjšati. Tako je Mabel
že davno dogovorjeno vožnjo na saneh pričakovala
komaj z manjšo radostjo kot otroka, ki sta od za¬
četka zime o njej sanjarila. Kot otroka pozdravila
je tudi ona prvi sm g z nehlinjeno radostjo.

Z mrakom jelo je snežiti. V jutro pokrivala ) e
vse mesto krasna bela obleka svežega snega, ki je za-
bavoljubne ljudi vseh vrst prav zapeljivo na pla^
vabil. Predno je bilo poludne, mrgolelo je po Široki
ulici in po drugih glavnih ulicah polno sanij raznih

167

podob in boj, ki so z vozečimi se veseljaki in po¬
nosno tekajočimi konji nekaki predpustni prizor na¬
pravljali. Vender mej premnogimi bogatimi in kras¬
nimi kočijami najlepše narejena in najkrasnejše
opravljena je bila ona, ki je srečno, cvetočo Mabel
in nje radostna sestrica vozila. Naglo so se vozili
gori in doli po gla\nih ulicah ter so veseli se
drvili skozi nebrojno vrsto velikanskih odprtih jav¬
nih sanij, ki so b;le vse pisano ozaljšane in s pot¬
niki preooložene. A mej njimi so bile krasne novo-
šegne sani s postrežčeki v obrobljenih suknjah in
dragocenih kožuhovinah, male sani z naglimi konji,
katere so mladi ljudje vodili, skratka bili so vo¬
zovi vseh vrst, bogati in vsakdanji, ki so se nena¬
doma prikazovali ter po lepoti, pisanosti, blišči in
bizosti mej teboj tekmovali.

„Glej no!“ zaklical je Murray radosti po
konci skočivši, „tam-le je mati z gospico Vanekar-
jevo v gospod Erlovih novih saneh. Vozi hitreje,
Ronald , 8  zaklical je kočijažu, „vozi hitreje in glej,
al > ne bi mogli omh-le sivih konj preteči!“ In ko
s ° veselo drli mimo gospe Leroyeve in nje tovar¬
nice ter vse sotekmece, druzega za diugim, pretekli,

168

morala je Mabel za roko prijeti razburjenega dečka,
da ne bi pri svoji preobili radosti izgubil ravno¬
težja ter s sanij no padel.

„Teta Mabel, glejte no!“ zaklical je jednako
opazujoči pa mirnejši Alik, „poglejte no lepo, malo
belo morsko školjko, ki se vidi, kot bi morske pene
rezala. Volčura, konj in oprega, vse je tako belo
kot sneg. O, ta je pač najlepši mej vsemi! Gospod
Dudley se v njem vozi in vidi nas, gotovo Dudley
nas vidi ter skuša nas dohiteti!"

„A tega ne more!“ vzkliknil je Murray no¬
vega sotekmeca opazujoč. „Stavim, da naših kosta-
njevcev ne bode dotekel; tetka, ali stavite?"

„Pač, pretekel nas bode", rekel je Alik, kije
daljavo skrbno meril.

Mabeli temna rudečica in njene žareče oči so
izdajale, kako močno se je za vožnjo na skus zani¬
mala, vender ni čutila nikakor one Murrayeve pre¬
vare, ko je konj, bel kot sneg, se polagoma bolj
in bolj približeval. Če prav je v zavesti bližajoče se
izgube čutila nekako ponižanje, kazala tega vender
nikakor ni z radostnim smehljanjem, s katerim je po*
zdravila Dudleva, ko je mala kočija nazadnje j°

169

došla. A tudi Dudley ni nikakor nameraval, da bi
se g svojim uspehom ponašal, ampak bil je zadovo¬
ljen, da je poleg nje sanij vozil ter jo vkljubu
vsem oviram nekaj minut spremljal. Ta pogodba je
bila Mabeli res kaj laskava in prijetna, a vse dru¬
gače jo je sodil burjasti mladi sestrič, ki je, še
smiraj zmagohlepen, neprenehoma kočijažu klical :
*Donald, vozi naglo! Le poženi dobro!"

Kočijaž je čital nasprotno povelje na obrazu
svoje gospodinje, ki je odgovarjala Dudleyu, ko jej
je ta k veselemu dnevu čestital; zato ni hotel konj
preveč poganjati, kar je Murrav kmalu opazil.

„Alik, viš no!“ vzkliknil je, iz nanošenega
snega veliko kepo naredivši, „viš no, naredel jima
bodem že jaz, da potečeta!" Potem pa je prežal
n a priliko. Ko se je Mabel pečala s predmetom, na
katerega jo je Dudley opazil, postavil se je na
sprednji sedež ter je kepo zalučal jednemu konju
v  glavo. Dobro je zadel in hipen je bil tudi uspeb.
Srčni in prestrašeni konj je silovito odskočil, potem
P a  se je spustil v tek. Ker se je na ta način pre¬
plašil tudi drugi konj, dirjala sta v bližjem trenutku
konja kot besna tja doli po Široki ulici, kjer so se

170

jima nagloma na obe strani umikale nebrojne sani;
kočijaž je bil izgubil vso moč nad njima.

Mej tem so v drugem delu mesta in v popol¬
noma različnih okolščinah neke razumne in čuvne
oči opazovale različne osobe in prizore svojega ob-
zora. Ta obzor je bil jako omejen in nikakor ne mi*
kaven; a majhna Roza Hopova, ta ravno je bila, naha¬
jala je marsikatero dolgo leto dovolj gradiva, da je je
opazovala in premišljevala. Mala prodajalnica, s ka¬
tero se je nje mati sosebno preživljala, bila je v ozki
ulici in veža usedenega pohištva je bila precej pod ravno
uličnega tlaka. Veselo solnce je vzhajalo za nje hišo
in zahajalo zopet za hišo na nasprotni strani ulice
in nikdar ni prišlo v temačno, kleti podobno sobn,
kjer je vdova Hopova šivanke, sukanec, trakove in
razno drugo malovredno blago pa ledeneč (kristal-
nati slador) iz lastne izdelavnice prodajala.

Ta prodajalnica imela je dve okni, ki sta na
ulice di žali. Jedno okno je kazalo vzgledke uborne
zaloge vdovinega blaga, katere so tekom leta več¬
krat menjavali, da so kupce tembolj mikali in va¬
bili. Nekatere tablice različnih gumbov, ki so bil*
že baivo izgubili ali se tekom dolgega časa poka-

171

žili, nekatere glinjene lule v prstenem lonci, ki je
že dolgo bil brez ušes, semtertja listi različnih-
bucik, predeno (štrenica) sukanca ali pa koledar
ffiinolega leta so občinstvu naznanjali, kaj vse se tu.
noter dobiva.

Razen teh izdelkov gotove vrednosti videli so
se še nekateri slabi poskusi olepšav, katerih pa ni¬
kakor ne smemo prezreti, ker so bile znamenja
gospe Hopove kupčije. Bili sta dve kaj debelo iz¬
delani leseni podobi. Prva je predstavljala papigo,,
ki je, rumeno in zeleno pohojena, kot prav visoko-
roden plemenitnik nespodobno mu obližje zaničevala
ter mimogredoče pozivala, naj bi jo v primernejše
mu okrožje prestavili. Druga podoba je bila smijoč,
star in kaj ponosen pomorščak; roke je držal v
strani zastavljene, noge pa, kakor bi hotel plesati;.
a  podoba je bila, da se je vkljubu nevabljivim okol-
ščinam hotel življenja veseliti.

Leta in leta sta obranila papiga svojo dostoj¬
nost, pomorščak pa svojo veselost, vender ta hva¬
levredna stanovitnost ni bila privabila nobenega
kupca. Obe leseni podobi sta občinstvu sploh bili
imenitni znamenji. A neposrednim bližjim sosedom-

172

je bilo nasprotno in olepšano okao dosta pomeDlji-
više in zanimiviše, kajti tu je vedno stal naslonjač
z ročaji; v tem pa je sedel bolni otrok s kumer-
nim obrazom, katerega so vsi po ozki ulici poznali
kot beli dan.

Malo bilo jih je toli mrzlih, toli brezmiselnih
in pustih ali toli naglih, da bi bili šli mimo vdovine
prodajalnice in ne bi bili prijazno pogledali deklice,
katero so vsi ljubili in jo močno pomilovali. Hodeč
v šolo so mali otroci za trenotek obstajali ter smehljali
jse in ozirali v dobro jim znano okno, ker bili so gotovi
smehljajočega odzdrava. Stare ženske so obraz pri¬
tiskale k oknici ter prijateljsko ž njo govorile ah
jo povpraševale; celo možje z razoranim trdim oblič¬
jem so se nekako omečili, če so z Rozo prijazno
znamenje menjavali Če je naslonjač, kar se je ča¬
sih zgodilo, prazen stal ves dan, pogrešalo je mar¬
sikatero oko bolnico na navadnem mestu ter j fl
skrbno se oziralo v bližnjo sobo, kot bi hotelo vpra¬
šati, kako se godi otroku?

Tako je nastalo in vladalo najboljše porazu®’
Ijenje mej Rozo in skromnimi nje sosedi. Kdo bi
razmeri! necenljivo vrednost dolge vrste ljubih, č<J

173

prav večkrat neizrečenih prijateljev, katere je moč
človeškega usmiljenja in sočutja iz okornega gradiva
kupčijskega življenja napravila?

Mnogobrojniše nego navadno so znamenja ve¬
selja in udanosti pozdravljala ubogo Rozo ono jutro
po prvem snegu. Že nekaj dni je ni bilo pri oknu,
kajti ležala je v postelji v mali sobi za prodajal-
aico. A to lepo jutro počutila se je bolje in poka¬
zala se je zopet pri oknu, kjer so jo s splošnim so¬
čutjem pozdravljali.

Možje, sneg kidajoč, so sedaj pa sedaj pre-
nehavali ter na lopate oprti zrli tja gori, kot bi pri¬
čakovali, da bi njih delo pohvalila. Ko so ženske,
z  vrči po mleko hodivši, toli priljubljeni obraz za-
gledavale, primigavale so jej prijazno dobro jutro,
^kljubu nekaj čmernemu obrazu je celo mlekarče
opustilo navadno klicanje, došedši k prodajaluici:
mirno je čakalo, žvižgalo pred se in blagosrčno ozi-
ralo se tja gori k Rozi ter z rokami zaradi
mraza semtertja mahalo. Čakalo je, dokler ni prišla
vdova.

Te in druge jednake pozdrave odzdravljala je
®°za z navadnimi ganečimi smehljaji; časih pa je

174

tudi neznaten slučaj izbujal jej večo živahnost in
prisrčnišo radost. Mej temi je bil dohod malega
gluhonemega otroka, ki je vsak dan k nje oknu
prihajal, trkal na oknice, da je nje pozornost nase
obračal, ter se potem silno radostno kretal in ve¬
del, če se je Roza kazala vso začudeno, daje  drčka
tako nenadoma zagledala. Ta dan pa je njegova
sreča dospela do vrhunca; kajti poklicala ga je k
sebi ter mu izročila košček rujavega ledenca, ka¬
terega je bila od matere zanj izprosila. Majhni
dečko je bil jeden najzvestejših Rozinih prijateljev;
in mej onimi, s katerimi ni bila nikdar besedice
spregovorila, bil je le še jeden, ki je tudi uje po¬
polno ljubezen užival. To je bil brhek mladenič ru-
dečih lic, voznik velikega in težkega voza, ki je
redoma isti trenotek prihajal iz nasprotne veže.

Ta dan je bila pot toli zametena s snegotD)
da je Roza dvomila, ali se mladi voznik ne pre¬
straši in vsakdanjega svojega opravila ne opusti- A
ne! Ko prav je ura bila osem, prišel je živahni
vnanji konj, stresel je sneg kot prah s kopit ter je
potresal z veliko grivo, kakor bi hotel vsem ovi¬
ram in težavam kljubovati. Solnce ni nikdar sijal 0

175

v  tej ulici na Rozino stran; takrat so pa bliščeče
njegove žarke odsevali kovioasti gumbi, ki so ko¬
mat in uzdo plemenite živali lepšali ter močno zli¬
kani se svetili in bbščeli kot urna verižica novo-
šegnega gizdalina. Nič manj ponosna ni bila hoja
in vedenje zadnjega konja, ki je prav toli velik in
tako lepo rasten kot unanji konj; oba sta bila za
r es živo nasprotje napolsestradanim in pregnanim
kljusam, ki so navadno blago v mestu prevaževale.
Roza je bila njiju dohod uže toliko dni in mesecev
opazovala in pozdravljala, da se jej je zdelo, da
>nia nekako pravico do lepega para. Ta čut je mo-
r obiti ovijal sočutno vez krog nje in zalega mladega
■voznika, ki se je, kot je bila podoba, z njijino lepo
postavo, njijino gladko kožo in njijino popolno vajo
precej ponašal. Ves voz je kazal nekaj zdravega in
radostnega, sosebno pa rudeči obraz voznika, ki je
Po konci in trdo se držeč iz veže prihajal, prav
obraz poštenega delavca, ki na dnevno delo hodi.

Konja sta polagoma in ponosno stopala iz veže;
1(0  sta prišla na ulico, počil je brhki dečko z bičem,
^a je po vsej soseščini odmevalo. A bilo je to le
kamenje Rozi namenjeno, če bi tako smeli soditi,

176

kor se je proti njenemu oknu radostno smehljal in
z roko prijazno migal; ker sta konja le redkoma
trpela pod bičem, nastavljala sta pri sedanjem poku
le ušesnice, kot bi godbo poslušala, in sama od
sebe sta jela veselo dirkati. Roza ni imela nikdar
prilike, da bi bila opazovala dragocene kočije, ki so
se v širokih mestnih ulicah drvile, in one uljudne
pozdrave, s katerimi so se novošegni ljudje mej
seboj pozdravljali, zato tudi ni poznala nič imenit-
nišega, nego je bilo vedenje teh delavnih konj, pC'
znala ni nič prijaznišega in uljudnišega, nego je bilo
obnašanje dobrega jej prijatelja, zdravega in močnega
voznika. Ker so se taki težki vozovi kljubu snegu
na kolih vozili, pokvarili so kmalu čistoto in belobo
ulic v tem najbolj obrtnem delu mesta in zato se
ljudem neso videle tako lepe kot navadno.

Že se je bližal poldan. Roza je za hipec za¬
tisnila oči, po snegu oslepene in po prejšnje®
bdenji vse utrujene, ter zadremala. Kar jo je pre'
budil ropot, poleg katerega je zaslišala še močno
zvončkanje in nenadne vsklike hudega strahu. Tre-
notek pozneje pridrla sta sem doli po ulici kol
besna dva neukrotna konja, ki sta lehke a bogato

177

olepšane sani za seboj vlekla. Pisana olepšava im
bogato oblačilo v saneh sedečih ljudij morali sta
vsakega opazovalca v oči bosti. Spretni kočijaž je
zaman skušal brzdati in ukrotiti splašena konja.
Drvila sta dalje v neomejnern strahu ter sta vse)?
družbi pretila s poginom. Ko sta se prodajalnici
znane nam udove približavala, skusil je kočijafc
zadnjikrat ustaviti ju, h kratu okrenivši ju proti
nasprotni veži. A poskus se mu ni posrečil. Konja,
sta skočda v stran ter sta potegnila jeden saninek.
na kup opeke, ki je ležal prav tik prehodnega tlaku
ter bil s snegom žameten. Sani so se precej zvrnil 0 ..
Razen kočijaža, še zmeraj vajete držečega, pali se¬
na srečo vsi na mehki zamet snega pred prodajal-
ničnimi vrati ter se neso prav nič poškodovali.

Mlada gospa, prava sama Mabel, skočila je-
bipoma po konci; ne da bi se bila mudila in sneg
z  obleke otresala, kar tekla je precej v pomoč
Murrayu, ki je, na pol v snegu zakopan, hudo kri—
čsl, a nikakor ni skušal ustati. Alik je že od prvega
trenotka kazal zares možato pogumnost in veliko
nbruost; sedaj je nagloma otresel sneg z obleke ter -
J e  stekel po Mabelin šticelj, ki je bil precej daleč

178

•odletel, potem pa brzo tekel za nojevim peresom,
ki je bilo z Murrayevega klobuka padlo; piš ga je
magloma nesel tja doli po ulici.

„ Kaj ne, Murray? kako krasno smo padli in
kako lepo smo se v sneg zavalili!" vzkliknila je
Mabel, ki je z radostnim glasom mladega sestrica
skušala pomiriti ter ga je iz mehkega ležišča na
tlak hodnik postavila. Ker pa je še dalje preglasno
vekal, zbrala se je na mestu nesreče nagloma ne-
krojna množica. V zadregi je Mabel nagloma pri¬
jela kljuko pri vratih v prodajalnico vdove Hopove,
& obotavljala se je, ali bi ubežala noter ali ne.
Isti trenotek je zagledala Rozo, ki je radovedna pri
•oknu ven gledala ter migala, kakor bi jih hotela
povabiti, naj ustopijo. To gostoljubno znamenje j®
je določilo. Murraya je peljala za roko, Aliku pa
je ukazala, naj jej sledi, ter je nagloma stopila v
prodajalnico. Celo prenaglo je stopila, kajti v na'
glici ni bila zapazila nizke stopnice, ki je s tlaka
hodnika tja doli držala. In res bila bi padla, ko bi
se ne bila za kljuko držala; Murray pa ves p>' e '
strašen preglasnega zvončkanja nad prodajalničnimi
•durmi je spotaknil se prek stopnjice ter je skoro

179

na glavo padel. Ta nesrečni ustop je vznemiril
vdovo Hopovo, ki se je polagoma pokazala na pri¬
zorišči, kjer so z največo hvaležnostjo sprejeli nje
ponujeno pomoč.

Vkljubu rešitvi iz velike nevarnosti je bila
mala družba v precej žalostnem stanu. Murray se
jo drugopot padši nekoliko poškodoval. Res, da
skoro glasneje ni mogel vekati, nego je prej vekal,
a vender je toliko kričal, da je Mabel imela črez
mero ž njim opraviti. Zadnja se je skoro nevedoma
dala izsneti plašč, na katerem je sneg naglo se to¬
pil, tako da je od njega kar kapalo. Ko je bila
otroka vsaj nekoliko utišila, spomnila se je tudi, da
izsnela lične rokavice, ki so bile vse premočene
tor na pol zmrznenih prstih kot prilepnene. Tudi
D Je klobuk je bil toli zmečkan, da ni bil nikomur
Podoben. Murray je bil izgubil jeden črevelj, Alik
Pa se je bil v padu tlaka nekoliko zadel ter se je
koleno malo poškodoval, vender ni nič tožil.

Kolikor nepomenijivo je vse to bilo, vender je
vse vrelo v tesnih mejah male prodajalnice. Nekaj
minut je vladala splošna zmešnjava, katero je Roza
ne ma opazovala, ker v svojej slabosti ni nikakor

180

pomagati mogla. Nazadnje so iz zadnje sobe Mabelf
prinesli stoi. Brez klobuka in plašča se je gospic®
na njem kmalu udomačila ter na kolena vzela Muf'
raya, ki se je počasi umiril. Alik seje lepo zahvalil
za nizek stolček, katerega so mu ponudili; usedel
se je prav nasproti Rozi ter jo je z radovednostjo
in očitnim začudenjem ogledoval.

Jedino skrb je Mabeli delala usoda nje koči'
jaža; a ta je kmalu popolnoma nepoškodovan, P®
ves žalosten prikazal se pri vratih ter jej poročil?
da sani nje očeta v kosih na tlaku leže “

„ Nič ne de, Donald,** odvrnila je Mabel na'
gloma, „da smo se le mi srečno rešili."

„Gospica, kaj pa naj storim ?“ vprašal je mož?
„kako pa pojdete domov? 8

„Kaj se je zgodilo s konjema? 1 * vprašala/
Mabel le težko se zdržeč smeha nad obupnim obra'
zom nesrečnega kočijaža.

„Gospica! konja sta tam doli v ubornem hlevu-
Pa tu v okolici ni nobenih sanij, zares prav nobe'
nib, ki bi bile vam in mladima gospodičema sp°'
dobne. Bojim se, gospod Henrik bode kar divjal?

181

izvedeva, da se nam je vse na sto in sto koscev
razdrobilo. “

„Oh, to naj te nikar ne skrbi!“ rekla je Ma-
bel blagosrčno. „Donald, ti si storil vse, kar je
bilo mogoče. In gospod Henrik bode storil vse, da
nas srečne zopet doma vidi.“ Slišavši, da se konja
»nesta bila kar nič poškodovala ter se strahu po¬
polnem iznebila, ukazala je Donaldu, naj ja pelje
domov in naj poroči rodovini, kaj se je pripetilo,
potem ge pa naj povrne z vozom po njo in po
otroka.

Kočijaž se je obotavljal ter strahoma se iz¬
rekel, da bode pač dolgo trpelo, predno se to zgodi,
dolgo zlasti zato, ker kolesa po snegu slabo teko.
■Ob istem času se je kočijaž tudi oziral po temačni
prodajalnici, prav tako, kakor bi hotel reči, to pri¬
bežališče je kaj nespodobno njegovej mladi gospo¬
dinji. Mabel je dobro razumela njegovo obotavljanje
je rekla, da je pripravljena ostati tu v proda¬
jalci, dokler bode treba. „To je,“ nadaljevala je
■nbrnivši se z odkritosrčno uljudnostjo h gospe Ho-
b° v ej, „če nam naša dobra prijateljica dovoli, toliko
ia sa ostati. “

182

Bledo, otrplo obličje postalo je kaj pri¬
srčno, ko je na to prošnjo odgovorivši s kratkimi
besedami izrazila željo, naj bi se v nje ubornem
bivališči boljše ko mogoče ustanovili.

Tega zagotovivši se, je Mabel odpustila ko-
čijaža ; a ko je ravno mislil zapustiti prodajalnico,
poklicala ga je nazaj ter mu rekla: „Donald, reci
tudi Lidiji, naj bi prišla s teboj ter Murrayu pri'
nesla črevljičke in moje sukneno ogrinjalo."

„Mati!“ vzkliknila je Roza, ki je oni trenoteb,
ko so se duri zaprle, globoko zasopla ter z glasom
dolgo zatrtih občutkov rekla: „Mati, ona je! Gospic*
Mabel je! “

Mabel se je ozrla ter je vsa začudena pogl«
dala bolnega otroka, ki jo je bil izpoznal.

„Tetka!“ rekel je Alik Mabeli se približavŠi
ter jej na pol tibo zašepetaje: „rad bi vedel, ali j^
ta deklica Roza, Lidijina sestra Roza!"

Po čem pa tako sklepaš?" vprašala je Mabel
glasno, pogledavši Rozo, ko je tako govorila.

„Jaz vem, to je ona," odvrnil je Alik, besede
z zaupnim miganjem potrdivši. „ Roza je prav tol*

183

mala in bolna ter sedi ves dan na blazini v na¬
slonjači."

Mabel je ustala in stol k Rozi primaknila,.
Murraya pa si na kolena posadila. „Alik misli,"
rekla je, roko na ročaj Rozinega stola položivši, „tu
je majhna Roza Hopova. In sedaj se tudi meni tu
dozdeva," pristavila je opazivši veselje, ki je Ro¬
zino obličje pri njenih besedah prešinjalo.

Tega ni trebalo dalje potrjevati. Izrekalo je
to najočitniše obličje male bolnice, ko je ta opazila*
da so se mej seboj spoznali. „Pomislite le,“ zaklicala
je materi, ki je tujce neverna pogledovala, pomi¬
slite le, da imam gospico Mabel pred očmi! Kaj.
poreče Lidija? Ob, mati, kaj pač poreče Lidija, ko'
se z vozom pripelje!"

Naudušenost otroka je Mabelo močno razve¬
selila in popolnoma pridobila; zato je izrazila svoje
čute o ugodni sreči, ki jo je bila v prodajalnico-
Lidijine matere dovedla; materino srce pa je pri¬
dobila s prijaznim sočutjem, s katerim je o spret¬
nosti in zvestobi njene hčere govorila.

Mej tem se je začel Alik prav zoper svojo-
navado nasproti tujcem z Rozo kaj živo pogovarjati *

184

opraševal jo je o raznih stvareh ter s tem kazal,
'kako natanko pozna ukus, navade in značaj bolnega
•otroka. Kako zelo se je temu čudila Mabel, ki prav
*nič ni vedela, koliko močno se je vsled Lidijinega
^popisovanja nje sestre globokomisleči dečko za njo
.zanimal.

„Kaj je to tvoja skrižal?“ vprašal je oziraje
:se na skrižal na široki polici pod oknom; nje ob
•drgneni okvir in kratki skrilno črtnik sta oba naj-
očitnejše pričala, kako pogostoma jo je rabila. „I n
.kaj, toliko ste danes prodali ?“ pristavil je kazavši
ena vrsto števil v kotu. Ko mu je bila obe vpraša-
m ji pritrdila, nadaljeval je: „To je tvoje veliko
sveto pismo; kaj je toli staro? A to je kaj lep*
mala knjižica", vzkliknil je ter radovedno segel po
aijeni „Vsakdanji hrani 0 ,  ki se je le redkoina
tik nje pogrešala. Odprši prvo stran začel je čitati,
a podoba je bila, da se mu vsebina ni posebno do-
padala, ker je knjigo nagloma v stran vrgel ter se
•oziral po druzih rečeb, ki so ga bolj zanimale.

„Alik, ne vznemirjaj preveč male deklice! 4
»rekla mu je Mabel, ki se je bila Rozine bledosti

185

in očitne slabosti ustrašila. „Pomisliti moraš , da je
bolna in da jej ni ljubo izpraševanej biti.“

„0 ne, ne! naj me le izprašuje*, rekla je
Roza tako resnobno zanikavši vsakatero slabost, da
je Mabel skoro napotila, da nikakor ni dalje ovi¬
rala Alikove radovednosti.

Alik je zagledal veliko leseno škatljo ter zrl
nanjo z radovednostjo, ki je očitno rekala, da pozna
nje vsebino

„Tu notri so igrače, kaj ne?“ rekel je bistro
Rozo v lice pogledavši; zaman pa je skušal pokrov
odpreti.

Roza mu je pritrdila, da ima prav. Iz rok,
vzemši mu škatljo, odprla jo je ter iztresla nežne
male reči na široko polico pod oknom, da bi je
ložje ogledal.

Alik je sam imel mnogo igrač, a te se niso
nikakor mogle meriti z Rozinimi igračami, toli raz-
lične, mnogobrojne in lepe so bile. „Tu je lok!*
vzkliknil je, kot bi bil znani predmet zagledal. Po¬
polnoma je narejen in zares čudovito lep. Kje pa
i e  pušica? Kaj Ivan še ni zvršil pušice?*

186

„Da, sinoči je bil jedno naredil", odvrnila je
Roza, „a bila je pretenka in zlomila se je. Mislim
nocoj bode naredil drugo."

To je tudi Murraya privabilo. Doslej je ves
črnem stal v daljavi; sedaj pa se je približal nekaj
stopinj, naslonil se na Mabelino koleno, stopil n®
prste ter je prek Alikove rame lukal lepo igračo.
Roza je to opazila, umaknila se prijazno malo v
stran ter Murrayu naredila prostor mej oknom i®
seboj. Alik bil bi ga najrajši porinil nazaj ter sam
se veselil igrač; a na Rozine prijazne besede j®
Alik pustil tudi Murraya gledati.

Jednajsto poglavje.

Nobeden umrjoe ne ve,

Kaj on zamere storiti,

Koliko svetlobe, kreposti in tolažbe
mu sledi;

No! naprej jaz hodim
In pa Kristus nad menoj,

Nikdo ne sluti, kako čudovito bode
to potovanje.

Mej tremi otroci se je sedaj vnel kaj živabe®
pogovor, ki je večinoma vprašanja in odgovore ob'

187

segal. Roza se je sedaj pa sedaj skrivoma ozirala
na Mabel, ki je malo trojico z očitnim zanimanjem
opazovala. Gospa Hopova se je vrnila v kuhinjo k
delu, katero jej je bil dohod tujih gostov pretrgal.
Mabel je kar mirno sedela ter opazovala, kako se
je pogovor otrok razvijal; s pritrdujofcimi smehljaji
je odgovarjala Rozinim pogledom. Rada bi se bila
udeležila pogovora ter Rozi izrazila svoje globoko
sočutje o njeni nesreči; a že prvi poskus se jej ni
posrečil. Bila je tedaj v največji zadregi, kako naj
bi ravnala z otrokom, čegar resnost jej je kljubu
njegovim mladim letom veliko spoštovanje izbujala.,
Mislila je, kako naj bi ravnala z otrokom, čegar
potrpežljiva zadovoljnost, v njegovem obličji se iz¬
ražajoč, je zavračala sočutje, katero bi bila drugače
njegova slabost izbujala. Zato je Mabel prepuščala
dečkoma, da sta vse lastnosti in posebnosti nove
znanke na dan spravljala in to nalogo sta res kaj'
spretno izvrševala.

Roza je njima pojasnovala korist različnih iz¬
delkov, ki so bili ob jednem igrače in uzorci. Pri
tem je dečka zanimala z jasnimi popisi, Mabeli p®
j e  izbujala največje začudenje, da je vse toli raz-

188

Mimio razvijala. Reči, katerih bolno deto gotovo
nikdar ni videlo, vrtarsko orodje in posodje, tesar¬
sko in mizarsko orodje in celo kaj umetno sestav¬
ljene stroje je pojasnovala z natančnostjo ter raz¬
lagala njih porabo z gotovostjo, ki je pazljivega
Alika zanimala in celo Mabel poučevala. Murray
pa je na Rozino koleno naslonjen mirno jo poslušal
ter spoštljivo v obraz zrl mladi učiteljici, ki je nje¬
gove dolge svetle kodre okrog svojih tenkih, kumer-
■nih prstov ovijala.

Bila je res neskladna družba, ki se je bila v
prodajalnici uboge udove zbrala. Bogatih starišev
otroci v lepi obleki in polni življenja in zdravja
poleg deklice, ki je bila v revščini odgojena, po
bolezni shujšana in od sveta odločena. To nasprotje
mej mladimi poslušalci in bolno deklico je bilo teffl
očitniše, ker se je bolnica po duševnih zmožnostih
tako močno odlikovala.

Morebiti se je Mabel zavedala ponižujočih hib
otrok svoje sestre, kajti prvikrat je vprašala sebe
samo, kako se je pač zgodilo, da dečka nista nikdar
v šolo hodila in da sta v toli obžalovanja vredni
nevednosti doslej rastla. Da sta imela dovolj glave (

189

kazalo se je v tem, da sta se oba za Rozino pri¬
povedovanje in popisovanje toli močno zanimala. Im
pogovor, ki so ga igrače sprožile, trpel bi bil lahko
ves čas njih prisotnosti v Hopinem bivališči, ko bi
se njih pozornost ne bila nazadnje obrnila k dru¬
gemu predmetu.

Nagloma z glavo zmaje zadel je bii Alik na
oster ogel; ozrši se po konci zagledal je Rozino-
podobo, katero so bili iz male sobice sem obesili.
Nemudoma jo je izpoznal. „Tvoja podoba!“ vzklik¬
nil je. »Podoba z mladim božjepotnikom in angelji! ■
No, prosim, pokaži mi jo! Lidija mi je o njej pra¬
vila . 11  In stegnil je roko, da bi jo z žeblja snel. A
ni je mogel doseči; zato jo je Mabel, Rozo dovo¬
ljenja prosivši, doli vzela ter jo na polico pod
oknom postavila. Pri tem je Mabel opazila dragost
podolgovato okroglega okvirja. Ko se je zopet usedla
ter podobo prvikrat v pravi svetlobi pogledala, ču¬
dila se je dovršeni lepoti bakroreza in priprosti kra¬
soti narisanega predmeta

»Kje pa si jo dobila? 1 * vprašal je Alik, ki je
bil kot Mabel precej opazil, kako slabo se z dru-
gimi rečmi v sobi sklada.

190

Prinesli so jo v bolnico, ko sem jaz tam bi¬
vala, da bi se ozdravila. Bila je mladega gospoda,
in jedna gospa izmej predstojnic mi jo je bila pri¬
nesla pokazat. Obesila jo je pri zadnjem konci po¬
stelje ter jo ves teden tam pustila. Kar je zdrav¬
nik izrekel, da se nikdar ne ozdravim in da me
lehko domov neso. Meni se je bila podoba kaj močno
priljubila; pripovedovala mi je povesti ter mi delala
družbo. Ker bi jo bila toli rada imela in ker bi
nikdar ne ozdravela, dal mi je mlad gospod, mislim,
bil je sin one gospe, povedati, da jo lehko obdržim."

„Ali ni bil blag?" vzkliknil je Alik, skrbno
gledavši obličje uboge Roze, iz katere oči se je utr¬
nilo nekaj solza, ko se je minulosti spominjala.

„Kaj pripoveduje povesti ?“ vprašal je Murray
Rozo za rokav potegnivši. „Ali zua podoba govoriti?"

„Meni govori 1 *, odvrnila je Roza smehljaje se
s solzami v očeh. Povem ti lehko vse, kar mi pravi,
a nekatere pripovesti so tako priproste, da se lehko
vidijo; ali ti tega ne misliš ?“

„0 ne “ odgovoril je Murray z nezadovoljnim
obrazom; Alik pa je podobo natančneje pregle*
doval.

191

»No, glej“, rekla je Roza, to je mladi božje-
potnik, ki gre na božjo pot, in ti trije angelji ga
spremljajo. 8  Tu je Roza postala ter Mabel skrbno
in nezaupno pogledala, kot bi jo bila hotela vpra¬
šati, ali naj povest nadaljuje. Mabel je odgovorila
s  tem, da je ustala, da bi podobo bolje videla ter
je pazno poslušala popis podobe.

Roza je nadaljevala: „To je upanje 8 , kazavši
na jednega angelja, ki je prek oblakov doli gledal.
Jedno roko je imel stegneno in oči je upiral v
svetlo mesto, ki je v daljavi zarjo lepega solnčnega
z ahoda upodabljalo

„Kaj pa ta pravi? 8  vprašal je Murray.

»Oj, ta pravi: Bodi srčen, mladi božjepotnik!“

»Kako se pa ta kliče? 8  vprašal je Alik, kazavši
drugega na desnici, čegar glava je bila nazaj nag¬
ona, oči in roke pa so se v prisrčni molitvi v ne-
bnsa obračale.

»To je vera 8 , rekla je Roza, „pravi pa: Za-
u P a j v Boga! 8

»Ta pa je najlepši 8 , rekel je Murray s prstom
“ aza je na srednjo podobo, katere oči so bile pobe-

192

šene, roka pa je v tla kazala, le obličje se jej j?
milega smehljanja najčistejše blagosrčnesti svetilo.

„Da, ta je najlepša*, rekla je Koza, „in tudi
najboljša. To je usmiljenje ali pa ljubezen; kajti obe
imeni ima. “

„Po takem jo imenujmo ljubezen, kaj ne?“
rekel je Alik.

„Da!“ rekla je Roza, „to je ljubezen*

„Kaj pa pravi ljubezen*, nadaljeval je Alik . 4

„Oh, kaj različne stvari!* odgovorila je Roza.
„Pravi mu, pomaga naj vsakemu, kogar bode p°'
tom srečal, ter naj mu stori toliko dobrega kolikor
mu je mogoče, in naj bode potrpežljiv, prijazen i®
dober.*

„Ali je tudi tak? Ali tudi to dela?

„Da, gotovo da.“

,,Od kod pa to ti veš?*

„Kaj tega ne vidiš*, vprašala je Roza; vse to
izraža podoba “

Dečka sta je kaj pazno pogledala, isto je sto*
rila tudi Mabel, a nikdo izmej njih ni zasledil do*
kazov, ki so se Rozi toli očitni zdeli. Mabel je mol'
čala, dečka pa sta svojo nevednost očitno priznal*'

193

^Kaj ti tega ne vidiš ?“ rekla je Roza z ne¬
kakim pomislekom. „Ali ne vidiš vseh cvetlic, ki
so za njim na poti pognale? Pot je temna in z
dražjem in trnjem zarastena, da pred se le stopinjo
daleč ne vidi. Pa glej, kjer se mali sledi njegovih
nog poznajo, in videl bodeš, da je poleg nje cvetlic
posejal. Nekatere so se prijele ter so vzrastle ve¬
like; tu j« roža, ki je skoro do vrha tega visokega
drevesa splezala. Kako prijetno bode vonjala na¬
slednjemu potniku, ki isto pot pojde! To so nje¬
gove kreposti", pristavila je Roza z novim pomi¬
slekom, nje poslušavci so pa natančno pregledovali
predmete, katere jim je naštevala. „Biia je ljube¬
zen, ki ga je spremljala ter mu pomagala cvetlice
sejati. Ali ne vidite, da ima pletenico v roki? V
lej pletenici so korenine in seme, in ljubezen mu
pokazuje najugodniše kraje, kjer naj jih seje in
Sadi in kako naj njih rast pospešuje. “

„V roki ima palico", rekel je Murrav. „Zakaj
Pa mu je palica?"

Roza je pogledala Mabel ter se je smehljala,
»to je palica vere", rekla je „Božjepotnik se na¬
ganja nanjo, kader je truden."

13

194

„Kam pa gre?* vprašal je Alik. „Ali je
‘dolga pot?“

„Ne zelo dolga. Nekaterim ljudem se zdi celo
.zelo kratka. Potuje pa v mesto v daljavi. Kaj ne
vidiš, kako svetloba njega zidove in stolpe obseva?
To je večno mesto, Alik, — mesto našega Boga/
ipristavila je slovesno, suho ročico položivši na
Alikovo ramo. „Mi vsi potujemo isto pot, kot ta
hožjepotnik, ter tudi moramo skušati cvetlice za
seboj sejati.®

Nekaj kot inorek (alegorija) zmiraj močno
■upliva na otroke. Pravo pove st popolnem razumejo,
skrivnostni nje pomen pa le nejasno slutijo. Murrav
je zamogel le prvo razumeti, Alik pa si je že ne¬
kaj mislil, res da nejasno, a ta misel je vender
uplivala nanj po nauku, katerega je Rozina povest
njegovej duši vsaj nekoliko odkrila. Mabel je bil®
kljubu dobrim načelom in vzvišenim namenom v
verskih rečeh prav otrok; bila je svetosti vsa pre¬
finjena in polna spoštovanja pred priprostimi nauki
prave kreposti in vsa prevzeta od vzvišene moči ne¬
beške resnice. Tako je sama Roza nevedoma sejala

195

Mago geme; in kdo bi vedel povedati, kedaj in kako
to seme požene v večno življenje?

Ko je bila Roza nehala govoriti, molčala je
»ekaj časa mala družba. Potem se jelo je Murrayu
Nehati, kakor se navadno zdeha otrokom, če se
prijetno kratkočasijo in kratkočasenje h kratu neha.
»Ali pojdemo kmalu domov ? 11  vprašal je Mabel.
flJaz sem lačen . 11

B Pst!“ rekla je Mabel na tihem, ki ni hotela
2  drugimi potrebami gostoljubno vdove nadlegovati.
»Kmalu pojdemo; tako pozno je že, da se Donald
kmalu lehko povrne . 11  Potem pa je premišljevala,
kako bi najložje povrnila izkazano jej prijateljstvo,
t e r je sklenila nekaj blaga od udove kupiti. Te¬
žavno je bilo, izbrati si takih stvarij, ki bi se vsaj
nekoliko njej prilegale, kajti blago gospe Hopove je
kilo pripravljeno 'le skromnim nje sosedom in so¬
ndam. A s pomočjo otrok je kmalu izdala ves de-
Da r, ki ga je v mošnjici imela; Murray je bil ravno
v  naročje vzel krasno, a toli dolgo zanemarjeno pa-
P'go, kar se duri nenadoma odpro in Lidija ustopi
2  razgretim in razburjenim obrazom.

13 *

Obložena je bila s šali in ogrinjali, katere*
jej je skrbna teta poslala. Naglice in začudenja vsa
zasopljena celo Mabeli ni mogla pametno odgovar'
jati, ko jo je vpraševala, kaj je s kočijažem i»
konji in zakaj je sama peš semkaj prišla.

Nekaj smijoča nekaj jokajoča deklica se j?
črez mero veselila, da se je bila Mabel z otrokoma
toli srečno rešila; še bolj pa se je radovala nad)
slučajem, da je bila v prodajalnico k njenej materi
pribežala. Poljubovala je sedaj Rozo, sedaj pa dečka
ter vmes izrekala besede, ki so nje strah in strah
gospice Sabije naznanjale ter na čudovit način go*
spoda Dudleya ime vmes upletale.

Ker jo Mabel nikakor ni mogla umiriti, od'
prla je nagloma prodajalnu ua vrata, da bi se pre-
pričala, ali voz piihaja ali ne; ta trenotek srečala/
je Dudleja na pragu. Zarudela je nepričakovanega
veselja, ker Lidijinega pretrganega poročila ni ni¬
kakor razumela; in tem temnejše so zarudela nje
lica, ko jej je roko stiskal s strastjo, ki je njegovo
veliko skrb za njo izdajala; skrb, katere nikakor ni
bil utišil Donald za trdno mu zagotovivš;, da se
nikakor ni poškodovala. Nje smehljanje upokojile

197

®u je vse skrbi ter odstranilo ves strah; Mabel je
izvedela, da jo voz v bližini čaka, ker se je Dudleyu
zdelo neprevidno ž njim hoditi v ozko, kaj živo
'Ulico, v katerej je bilo polno snega.

Na kratko jej je povedal, da je njenim sanem
sledil toliko dolgo, kolikor dolgo je videl nje spla-
3ena konja. Ko pa je bil izgubil nje sled, iskal jo
je dolgo zaman ter se je nazadnje obrnil k Vaugba-
uovim, nadejaje se, da splašena konja, katerih ko-
•čijaž nikakor ni mogel več brzdati, bi nagon vodil
domov. Tam je bil došel le malo trenotkov pred
Ronaldom. Slišavši, da se je srečno rešila, hotel se
je sam o tem prepričati ter se je zato ž njim sem
podal.

„Kako žalosten kraj, kjer ste morali čakati !“
Vzkliknil je, pogledavši noter v nizko temačno pro*
dajalnieo in ustrašivši se zadublega zraka v njej.

„ Kaj gostoljubno so nas sprejeli ter nas celo
Prijetno kratkočasili,“ odgovorila je Mabel »Dečka
jaz smo se seznanili z bolnim otrokom, sestro
“jijine pestune. Bolnica je kaj zanimiva mala
stvarica; gospodine Dudley, natopite in poglejte jo. “

198

„ Prodajaliiica, kot je podoba, je že precej
polna,“ odvrnil je Dudley smehljaje, „tembolj, ker
je ob jednem tudi bolnišnica. Gospica Mabel, z ozi"
rom na zadnjo to okolščino čutim se zavezanega,
da vas prej, nego je mogoče, spravim iz tega kraja
reve in nadloge. Tudi sem obljubil gospici Vaugha-
novej, da vas čem varne spraviti domov; topla, po¬
kvarjena sapa pa ima časih toli škodljive nasledke,
kot par splašenih konj."

Mabel je naglo zavrnila to opombo, Dudleyn
poročivši, da je bolezen otrokova kaj dolga in ni¬
kakor ne nalezljiva. Soba je res nekaj nizka in
tesna, a v obče kaj prijetna in posebno snažna.

Radostno se je smehljal, da je Mabel tako
toplo svoje pribežališče zagovarjala zoper krivično
obrekovanje. In kot bi j o bil hotel prepričati, da
se za se nikakor ne boji, stopil je prek vrat ter j®
nje nadaljnih ukazov pričakoval.

Ker ni bilo razloga dalje muditi se, trebala
je mala družba le malo časa, da se je za odhod
pripravila, tem manj, ker je bila Mabel že popi' e J
dobila od gospe Hopove svoj očejen plašč in klo¬
buk; tudi se je bila Lidija popolnem upokojila tel

199

dečka nekoliko na novo oblekla. Mabel je bila vsa 1
ginena globokega čuta, s katerim se je Roza od nje
poslovila, izrekši jej s kratkimi besedami, kako
močno jo je nje pohod osrečil; ob jednem pa je
Mabelino roko pritisnila k ustnom z nekako spo¬
štljivostjo in gorečnostjo. »Roza, povrnem se,“ rekla^
je Mabel s tihim glasom.

Rada bi bila še več govorila, da bi bolnici
v saj nekoliko izrazila svoje prisrčno sočutje; a Dud-
ley stal je poleg nje. Ta bi je bil v srci obkrivil
siljenja; zato jej je le obljubila, da jo zopet pohodi.
Naglo jej rekši „srečna bodi“  prijela se je po-
audene roke svojega prijat*''j i, ki jo je do voza;
spremljal; Lidija pa je peljala dečka.

»Hladni sveži zrak je zares prijeten!« vzklik—
n ‘la je, ko je čista zimska sapa, nekoliko po top-
lem opoldanskem solnci zmečena, hlidila jej v lica,,
k' so se vsled jutranje razburjenosti nekako mrzli-
vasto žarela.

»Ko bi smel svetovati, in ne zamerite mi, če-
se moj nasvet vam zdi nekako sebičen, jaz bi v
sedanjih razmerah domov šel rajši peš, nego bi se-
vozil.«

200

Pog! d voza je le podpiral Dudleyeve besede.
Kolesa so bila polna snega, tako da so se mogla
le počasi premikati. Ker se je tudi Alik izrekel, da
bi šel peš, sklenili so, da Murrav in Lidija se po*
peljeta v vozu, drugi pa pojdejo peš doli po Ši¬
roki ulici.

Mabel in Alik sta res zanimivo uro prebila v
skromnem bivališči uboge vdove, vender ta hipna
prememba zaduhlega zraka in tesne prodajalniee s
krepčajočo sapo, s sprehodom in z bliščečim pri"
zorom na živi ulici je tudi primerno delovala na oba.

Alik je navadno hodil počasi in mlahovo; ta¬
krat pa je tekal tako lehko, kot bi se bil radoval
nenavadne svobode, katero je zares užival; kajti 1®
redkoma je izhajal peš, navadno le z Lidijo, s ka¬
tero se je za malo časa in jednolično sprehajal.
Porabivši ponujano svobodo postajal je tu pa tam
ter prav polagoma ogledoval vse, kar ga je zani¬
malo. Potem je tekal za nekoliko brezskrbnima va¬
ruhoma, ki sta imela mej seboj dosta opraviti ter
sta mu pustila storiti, kar se mu je zljubilo. Pri¬
znati moramo, da te svobode nikakor ni nespodobno

rabil.

201

Mabeli je jako ugajalo, da se je Dudley za
nje rejenje toli zanimal. Polna mladostne pogum¬
nosti dražila je svojega spremljevalca, da jo je zmi-
>'aj bolj občudoval, ker ga je s toli različnimi stvarmi
kratkočasila ter se lepega zimskega dne tako živo
'n prirodno veselila. Bila je zares le priprosta ne¬
pokvarjena živost in svežost tega prirodnega otroka,
ki je bila izkušenega posvetnjaka pridobila. Priro¬
jena dostojnost milina in živost so jej že začetkom
Podelovale vse sposobnosti, s katerimi se je v družbi
posebno odlikovala; a one lastnosti bila bi lebko
imela tudi brez te otroške gorečnosti, ki je bila
najzanimivejša lastnost nje značaja. To zadnjo last¬
nost nje značaja bil je tudi Dudley precej opazil.
In kolikor zelo se je varoval udajati se resnobnim
ntisom, vender ga je nje čar popolnoma na se pri¬
klepal. Tako resnično je, da se nasprotja večkrat
m ej seboj privlakajo.

Sprebajaje sta opazovala kaj vesele in smešne
Prizore, a kmalu se je ponudila prilika, da je Ma-
^ e l lebko pokazala svoje vedno pripravljeno splošno
ijudoljuhje. Prav tam na Široki ulici, kjer je bilo
*rijveč ljudij in so tudi najhitrejše bodili, srečal je

202

našo družbo majhen, raztrgan in umizan deček, ki
je ves skrivljen komaj nesel težko košaro na pol
zgorelega oglja. Mali dečko bil je sredi gnečib se
pešcev, ki so po vzvišenem tlaku semtertja hiteli.
Skusivši se umakniti, spodtaknil se je ter padel na
kolena, breme pa se mu zvali na tlak. Stara in
slaba košara se je že prej komaj skup držala; ko
jo je dečko sedaj vzdignil, da bi dalje šel, razsula
se mu je popolnem; ž njo pa se je razsulo tudi
oglje po globokem snegu poleg tlaka. Nekateri
mimogredoči so se smijali, drugi so milo ozirali se
nazaj in tu pa tam je jeden ali drugi radoveden za
trenotek postal, da bi videl, kako se bode nesrečni
dečko skusil pomagati.

»Oh! ubogi dečko!“ vskliknila je Mabel, ki
je bila isti trenotek na mesto došla; nje usmiljenje
je vzbujal strah, ki se je na otročjem obličji vpričo
razsutega oglja izrazoval. Ko je dečko zaslišal pri'
jazen glas ter zagledal senco sočutne usmiljene osobei
pogledal je kvišku od nesrečne košare, v katero je
bil doslej neprestano zrl. Pogledal je Mabel s tako
prosečimi očmi, da so jej kar srce ganile. Dečko
je bil kaj nedolžnega obraza, pa tudi zelo žalost'

203

nega, ki je dolgo povest o pomanjkanji in prevarate
izrazoval.

»Škoda!“ rekla je Mabel, ozrši se od žalost¬
nega obraza na razsuto oglje in razlomljeno košaro.
Ker so se žalostne oči sedaj naglo zalile s solzami
ter še zmiraj toli ginljivo prosile, zbirale so se tudi
v  nje očeh solze in nje roka je po stari navadi
segnila po mošnjico.

Prej zaostali Alik je isti hip došel, z bistrim
nagonom otroka precej uganil vso dogodbo ter je
zaupljivo vskliknil: „Ob, tetka Mabel, daj mu malo
denarjev!"

Pa joj, mošnjica je bila prazna; ves denar je
bila izdala v vdovini prodajalnici! Na to se pa
Mabel ni zmislila, dokler ni bila male srebrne
®ošnjice potegnila iz žepa ter opazila, da je prazna.
Zarudela je ponižana in prevarjena, da je bila otroku
izbudila nade, katere mu je drugi hip sama uničila.
Obrnila se je k Dudleyu misleč, da je bil nje za¬
lego zapazil; nameravala ga je prositi, naj bi
0n  mesto nje ubogemu dečku kaj podaril. A stvar
ga baje ni prav nič zanimala, vsaj toliko ne, da bi
11111  bil kaj podaril. Stal je par stopinj od nje ter

204

je mirno in radostno opazoval ves prizor. Res se
nikakor ni kazal vznemirjenega, vender je, kakor je
bila podoba, sodil, da Mabel počenja, kakor P°‘
čenjajo svojeglavni otroci, ki se hipnim nagibom
udajajo.

Mabel ni vedela, ali je bil zapazil nje zadrego
ali ne. Ker pa je bila podoba, da ni bil nikakor
pripravljen, da bi mu kako miloščino podaril, utak-
nila je nerada mošnjico zopet v žep. Otrok je m°'
ral sam trpeti nesrečo, ker Mabel ga je mogla to¬
lažiti le s prijaznimi besedami. »Izdala sem p^
ves denar," rekla je. „Kaj žal mi je; morebiti ti
podari kaka druga gospa jedno desetico."

Govorila je zmočena in z očitnim milovanje®!
ki pa se je premenilo v resnično obžalovanje, ^
jej je mladi dečko z žalostno priprostostjo odgc
voril: »Težavno je dobiti gospo, ki bi mi desetico
podarila.

Kolikor zelo se jej je tudi smilil mali dečkO;
vender storiti mu ni mogla nič več; zato je drug 1
trenotek že nadaljevala svoj sprehod, pozdravijo' 3
mimogredoče prijatelje ter se z Dudlevem pog°'
varjala.

205

Alik je za hip zaostal, da bi z radovednimi
očmi dečka dobro ogledal ter ga kolikor mogoče
potolažil, rekoč: „Tetka je potrosila ves denar; in
jaz ga tudi nič nimam; to je prehudo. 1 '

»Gospiea Vaughan, vaše usmiljeuje, kakor vi¬
dim, je tako živo, kakor vsak drugi ljubeznjivi ob¬
čutek,* rekel je Dudlev ž njo dalje gredoč. „Taki
prizoii so vam novi. A kmalu se jim privadite, če
bodete po Novem Torku večkrat peš hodili."

„Oh! jaz sem videla že mnogo reve in nad-
lo g e ,“ rekla je Mabel, »dovolj, da mi srce teži,
Osebno pa me je zanimal ta majhni dečko. Tako
bolehavega obraza je." In Mabel je vzdihnila spo-
®' n .)aje se neizpolnjene prošnja ki jo je bila toli
toočno ganila.

»Ta dečko je kaj zalega obraza," rekel je
Dudley. „Spominja me na krasno podobo, katero
Sem  bil minolo zimo v Florenci videl, na Picciot-
bjevega „Berača". Želel bi, da bi vi, gospica Vaug-
an , mogli videti to dovršeno delo kiparstva. Pre¬
bičan sem, da bi se vam dopadalo. To je prave
^jstersko delo, krasno umetnijsko delo. Podobnost

206

tega dečka z mlajšim izmej onih dveh beračev mu
je precej iznenadila."

„To ni bil berač," zaklical je Alik, ki se je
bil neopažen zopet pridružil ter je le Dudleyeve
nadnje besede slišal: „Saj ni ničesa beračil!"

»Berači se lahko kaj različno," odvrnil je
Dudley Aliku, če prav ga ni pogledal in na videz
celo opazil ni, od kod prihajajo besede, kajti zs
otroke se je malokedaj zmenil. „Najočitniše je p^
to beračenje, ki se na oči, ne pa na ušesa obrača.
Bil pa je dobro izvršen prizor," pristavil je, pri'
srčno se smehljaje; ž njim bi se bil lahko ponašal
vsak mlajši član Ravelove družbe. Čudo je l«i
kako naglo se ti mladi začetniki privadijo svojej
umetnosti."

r  Kaj! Ali vi zares mislite —“ vzkliknila j e
Mabel vsa začudena.

„Da je to bila napravljena nesreča?" rekel ja
Dudley, ki je vprašanje nadaljeval ter se njenemu
■čudenju smijal. ,Morebiti, — morebiti tudi ne; 11
ter je pomenljivo zmajal z ramami. »Vsekakor/
nadaljeval je, kot bi se bil obotavljal v napomina'
nem slučaji odločno se izreči, „ne sodimo ga p re '

207

ostro, ker ste se že vi, gospica! zanj izrekli. A ne-
dvomneno se s takimi zvijačami kaj pogostoma iz-
kuja sočutje. Temu so sedanje naprave nekoliko
krive; prepovedujejo namreč beračenje po ulicah, a
mesto tega se razvija očitno sleparjenje. V ino-
strancih to stvar bolje razumejo. Malo soldov raz-
žene v Italiji veliko druhal — in konec je. A pri
“as se ima družba z nova prestvariti, revščina za¬
treti in ne vem, kaj še vse. Naj bode. Jaz od svoje
strani želim ljudomilom največ vspeha. A če hočejo
omejiti našo blagodarnost, morajo ubožci udati se
nasledkom, če pri tem vsi postradajo.“

Tako je bil napravil zamotano vprašanje na¬
rodnega gospodarstva iz tega, kar je sprva le usmi¬
ljenje vzbujalo; brez ovir je sedaj odstranil vse na-
daljno razmotrivanje težavnega vprašanja, ko se je
Vr nil k Picciottijevima beračema, poudarjal vse njiju
Prednosti, ter je Mabeline misli vodil po obširnem
kraljestvu umetnosti in lepote. V tem spoznaval se
l e  popolnem. Ker je imel čudoviti dar lepo opisa¬
li in neprimerno lepo pripovedovati in kratko¬
časiti, obračal je ostalo pot popolnem nje pozornost
“a sebe.

208

Ivo je ta večer v jedilnici stala pred svetlim
ognjeni ter poslušala, kako je mrzli veter krog hiše
piskal, mislila je zopet na majhnega dečka in raz¬
suto oglje. Lahko je bil slepar, da celo najbolj pre-
pekan malopridnež, a kljobu nje razumu pošepeta-
valo jej je srce nekaj popolnem druzega. Naj je
kar koli storila, da bi jih odstranila, vender nepre¬
stano so jej oživljaje se tužne podobe ostudnih
podstrešnih sobic, v katerih so se napol sestradani
otroci in obupne matere pod tenkimi odejami zvijali
ter mraza se tresli in jokali.

Mabelina izkušnja in znanost nista bili toliki)
da bi bila o razmernih zahtevah beračev in ljudo-
milov razsodila. A jedno je vsaj bilo gotovo: naj
bi bil dečko nje dobrotljivost še toli zelo rabil>
dariteljico bilo bi gotovo blagoslavljalo, ko mu hi
bila dobroto izkazala Tako je lehko le vzdihoval
o revščini, ki je nje moči presegala ter svoje žalo¬
vanje utešila z novo mislijo, da je radodarna roka
nevarna in da lahko najboljše koristi človeške družbo
oškoduje. Pri vsem tem se ni mogla prepričati)
kako bi bil v rečenem slučaji dar v denarjih ko*
ličkaj škodoval; kajti čutila se je preverjeno o res-

209

ničnosti prvega nje utiša. Ali se bode nje srce še-
toli ogrelo, ko bode srečala drugega nesrečnega
otroka? Ali prebujena nezaupnost izgine iz nje pri-
prostih prsij. Roza je rekala pravo, da v življenji j
trebujemo angelja varuha, ki nas uči, kje naj cvetke
usmiljenja sadimo. Gorje mladostnemu božjepotniku,
če mu hladnokrvno in posvetno računjenje prežene
blagega duha ljudoljubja in sočutja! Še huje pa F ,
če se sorodna duhova vere in upanja umakneta*
temačnim dvoumom in malosrčnim sumnjam!

Dvanajsto poglavje.

Kdor zaničuje te čute,

Ta zaničuje njih božjost;

Tudi ne čuti v svoji duši bivat?

Nadsvetnega duha.

Mej povabili naslednjega tedna se je jedno*
bistveno ločilo od družeb, v katerih se je Mabel
večinoma razveseljevala. Povabljena je bila k ve¬
selici, katero je mlada imenitna gospa o nekej rod¬
binski svečanosti napravila. Bogatstvo, zmožnosti in
in odlična izobraženost so tej mladej gospe pode¬
ljevale nespodbijano prednost celo v očeh onih, kP

210

so zares nekaj veljali ali ki so sami mislili, da ne¬
kaj veljajo.

Celo gospod Vaughan je sprejel povabilo v
hišo, kjer bi našel mnogo gostov svoje starosti in
■obilo mož, ki so se v slovstvu ali pa v političnem
življenji posebno odlikovali. Ludvika ni liote'a od¬
povedati se časti, da ne bi se udeležila družbe, v
katerej bodo nedvomneno najizbornejše osebe iz
mesta zbrane. Henrik se je kar očitno izrazil, da
že nekaj velja, če se pride v družbo po dobri stali
šegi in navadi. Mabel se je tega večera neprimerno
veselila zaradi vseh naštetih razlogov in morebiti
tudi zato, ker je vedela, da je gostivka Dudleyeva
bližnja sorodnica.

Z rodovino svojega brata je bila gospica S»'
bija le redkoma povabljena na mnogobrojne vese¬
lice; ne da bi jo bili nalašč zanemarjali, ampak
ker se je sama močno strašila o sprejemnih dneh
v družbini sobani se pokazati. Nikdar se ni zmis-
lila, da bi bila šla k veselicam. Sama je bila zmiraj
zadovoljna, da je nadrobno ogledala ljubo Mabel,
katera se jej je v svojej bogati opravi vsakrat lepša
do^evala. Zato se je rečeni večer močno radovala,

211

opazuje krasno oblačilo, katero je Mabel prvikrat
nosila. Nje radost je dospela do vrhunca, ko je
opazila slabo zakrito zavidnost ošabne Ludvike, ki je
v sobo stopila, prav ko je sestra bila popolnem oblečena.
Ni bilo čuda, da je to močno laskalo tetini pri¬
stranosti, kajti Mabel je takrat res sebe samo pre¬
segla.

Nosila je belo svileno krilo z obrobki; vsak
obrobek je bil prešit z uzorcem vezanega zelenega
Lstja in napolcvetočih cvetlic; tudi lepi venec iz
ovetja na nje glavi je bil najpopolniše pariško delo.
Qkoli pasa jo je krilo tesno oklepalo; ob vratu jej
je lepa igla z bliščečimi demanti pripenjala ovrat¬
nik s čipkami, in rokavci iz iste tenke snovine, kot
ovratnik, so obdajali nje okrogle roke.

Ludvika, majhna kot rojenica, videla se je
nsjlepša v leliki. tenki prav zračni obleki, v kate-
re j je prek plesalnice plavala ali pa vihrala in se
v *'tela. Sedaj jo je preletela najhujša zavist, ko je
v idela sestre kraljevsko postavo, ki se je po tesno
oklepajoči obleki najugodniše kazala.

„Jaz črtim te polovičarske družbe," rekla je

2  ostrim in razdraženim glasom, razteguje gube ža¬
li*

212

metaste obleke, da bi jej lepše visele; ob jednen®
se je pred zrcalom kvišku stegala ter je skušala
sebi samej verovati, da je sama ravno prave velikostv
Mabel pa nekaj prevelika. „Jedna se oblači, kot bi
jo po členih trgalo; res ni čuda, če se ljudje kje-
prehlade, ker postajajo po kotih, kakor bodemo mi
ta večer postajali. Strašno dolgočasno bode. Škorc*
bi ne šla tja.“

Vender se ni mogla odločiti, da bi izostala iz
družbe, katero so vsi drugi toli hvalili; iu nje
čmernost je le povzročila, da so se vsi drugi in oua
sama kaj neprijetno počutili; zato je sorodnike
močno veselilo, da so nazadnje došli v gostoljubne
hišo. Ludvika se je kmalu spravila v neki kot, e
katerem je bila govorila, kjer se je z Viktorijo Va*
nekarjevo in malobrojnimi prijateljicami kratkočasila,
da je družbi zabavljala.

Družba ni bila velika; tudi godbe ni bilo, a
vse je bilo tako ukusno urejeno, kot je bil Henrik
pravil. Kolikor prostorna in krasna je bila hiša io
oprava, vender nič ni kazalo nenavadnega bliša.

Nekateri družniki so bili gotovo pri gostivki
obedovali in v tej pozni uri so še kavo nalivali-

213

Vsled tega in ker so sobe bile toli velike in mno-
gobrojne, razdelili so se gostje na manjše skupine
in vsa družba je bila nekako podobna bolj veliki
družbi čajepivcev. Nekateri starikasti gospodje so
ob levi stoje prilično kavo pili in o politiki se po¬
govarjali; zelo podobna združba prijateljev smijala
se je prisrčno veselim povesticam (anekdotam), ka
dere je jeden izmej njih pripovedoval. Mlad umet¬
nik in gospa, ki je obhodila dokaj sveta, pregledo¬
vala sta skup veliko zbirko najlepših bakrorezov;
skupina mladeničev in gospic, ki so bili komaj
otročja leta prestopili, polastila se je sobane za
godbo; in jeden je igral na klavir, drugi so pa plesali.

Taki in podobni jim prizori so kazali, kako
različna je bila zbrana družba po starosti, okusu
in značaji; res neolikanost, obrekovanje in hudobna
razsodnost neso bile brez zastopnic, vender se te
;Po prirodnero nagonu neso čutile v primernem svo¬
jem okrožji ter so se bolj ko mogoče vzdržavale. In
lehko se reče, da se je povprek vsa družba po so¬
glasji, milini in oliki sosebno odlikovala.

Mabel je že prvi trenutek po ustopu čutila
veliki razloček mej to družbo in večino drugih dru-

214

žeb, katere je obiskavala. A z Ludviko v popolnem
nasprotji priznavala je rada vse nje prednosti; res
se je v tej družbi zbralo le malo onih mladih lju-
dij, mej katerimi se je sama navadno najbolj odli¬
kovala, vender nahajala je dovolj znancev.

Dudley je močno ljubil cdikano družbo; za to
je tudi Mabeli izbudil ljubezen in čestihlepnost ter
je tema celo nekako stregel. Po priliki jo je pred¬
stavljal različnim osobam, ki so se po ukusu, uče¬
nosti ali drugi imenitnosti odlikovale. Državniki,-
umetniki, slavni potniki, imenitni tujci in najodličniši
slovstveniki so se vrstili mej mnogobrojne prjatelje-
Linkolna Dud leja; marsikatera odlična osoba v se¬
danji družbi je pri tej priliki radostna ponovila i ft
utrdila znanje z lepo gospico, katere prirodnost r
krepko čutstvo, obilnost mislij in živa vobrazuost
so močno pomnoževale občudovanje nje osobne mič¬
nosti. Daši je tako poklanjanje bilo nedvomuenO'
znamenje Mabeline zmage, vender nje obnašanje ni
kazalo najmanjšega napuha. Žareče oči in razumno
smehljanje pričale so le, kako živo se je zanimalo
in veselila pogovora z izborno skupino, ki se j &
k r °S nje zbirala. Daši je zavedala se svoje moči

215

drugim dopadati, vender je ni nikdar s prisilje—
nostjo rabila. In naj so kakor koli tudi sodili nje
zmage, vsak je moral priznavati, da je je na pošten
način pridobila.

Dudley se nikakor ni rad navezoval na jedne
bitje ter se je kaj pogostoma iz nje obližja umikal,
da je s kakim drugim govoril, vender ga je neka
nepremagljiva moč kmalu nazaj privlakala. Nikdar
ni minulo mnogo časa, da se je njegov čisti glas
zopet utikal v pogovore male skupine, katero so
njegove žive in zgovorne, ali prilično tudi podsmešue
besede zmiraj znova mikale. Njegova prisotnost je
tudi vselej nje lica prevlakala z novo rudečico ter
očem vpčjo svetlost podelovala.

„Ali vidite tam-le ono krasno devojko?“ rekel
jo starikast glasovit slikar prijatelju umetnosti.
»Slikal bodem nje podobo, predno zima mine. Za¬
gotavljam vam, da dosežem namen ter jo prego¬
vorim, da mi bode sedela. Kako krasna bila bi kot
Korina, ki jo v temp'ji venčajo!“

„To je izvanredna nadarjenost , 11  vskliknil je
odvetnik prve vrste, ozrši se v Mabel, s katero je
bil govoril. „V nekem prepiru me je ta ravnokar

216

prav prisrčno in brez vsega muhovstva (pedantstva)
in še prej, nego sena se zavedal, kam je merila,
popolnem premagala.*

„Jaz bi ne bil rad nje nasprotnik v pričo po¬
potnikov,* odvrnil je gospod, kateremu je bil one
besede rekel.

»Vaša sestra je mlada gospa, na katero ste
lahko ponosni,* rekel je nekaj molčeč star samec
tik sebe stoječi Ludviki: „Vidim, da je kaj lju'
beznjiva in prijetna ter se vsem prav jednakomerno
ifiasmeliljava.*

„Le preveč, mislila bi jaz,“ odvrnila je Lud¬
vika s kratkim smehom, „če se sme soditi po ne¬
katerih nje prijateljih. Prosim, kdo pa je ta očak
.Noa, kateri se jej toli zanimiv zdi?*

„Oni tenki gospod v dolgi suknji? Ime sem
izpozabil; mislim, da duhovnik.*

Ludvika se je na to obrnila h gospici Vane-
karjevi ter je vskliknila s tihim in zaupnim glasom 1
„Mabel je res kaj smešna, da se je postavila sredi
sobane in da govori z vsakim, ki se jej predstavi-
Seznanja se z nekaterimi prav smešnimi ljudmi. “

217

Ko je Mabel nekaj pozneje kaj spoštljivo po¬
slušala zanimivega duhovnika, obstali sta Ludvika
in gospica Vanekarjeva prek sobane gredoč; in prva
je s pretrganimi besedami nenadoma sestri opom¬
nila: ,, Izbrala si kaj očitno mesto, kjer nocoj dvo-
tuješ. Časniki bodo jutri popisovali družbino sobano
ter poročali, glavni kinč je bil cvetlični steber iz¬
vrstne postave; obsegal je več vrst vencev iz cvet¬
lic, na vrhu pa mu je bil tudi venec obešen. “

„ Vrhu tega,“ pristavila je gospica Vanekarjeva
2 a gotovo misleč, da so Ludvikine besede imele gra-
j*tij „je tudi kaj nespodobno, postavljati se prav pod
plinovo luč. “ Ko sta tako kaznovali nje ošabnost,
šli ste dalje.

Mabel je zarudela ter je bila malo v zadregi.
l ve r pa nikakor ni nameravala odlikovati se, ohra¬
nila si je dostojno mirnost. Ker je svojo nevoljo
zakrila s smehljanjem, potrdila je le dobro misel,
katero so novi nje prijatelji že o njej imeli.

Dudley je slučajuo stal v bližini ter je slišal
nepriljudne besede Ludvike in nje prijateljice. Ker
je sam bil zmiraj uljuden, trpeti ni mogel zarob¬
ljenosti od strani drugih ljudij, sosebno, če je nje

218

povod bil toli očiten kot v sedanjem slučaji. Ker je
predobro poznal Ludvikin značaj, rekel mu je razum
precej, da je bila grda zavist temu povod.

Ker bi bil Mabel rad odtegnil mali zadregb
v kateri jo je vkljubu njeni navidezni radosti opa¬
zil, porabil je prvo priliko ter jo je povabil v bliž¬
nji rastlinjak, v katerem je bdo mnogo kaj izbor¬
nih rastlin. Mabel, olajšana po predlogu, je popol¬
noma cenila premišljeno nežnost ter se je z vese¬
ljem oprijela ponujene roke.

Dudley je bil prav dober rastlinoznanec i®
prijatelj cvetlic, da je lehko kaj zanimivo in mično
o njih govoril. Ogibal se je zaznamenovati je z zna-
nostnimi imeni ter je vse imenoval z navadnimi
imeni. Brez najmanjše prečutljivosti govoril je na
široko in dolgo o pesniškem in ginljivem jeziku, ka¬
terega cvetlice lehko govore.

Je morebiti src, katerim so ti prirodni dati
pomenljivejše govorih, a gotovo jih je malo, ki bi
bili znali prijetniše izrazovati radost, katero so njij®
olikanemu lepočutju izbujali.

Mabel ga je občudovala, kako natanko j®
poznal vse rastline, tudi najbolj redke inostrauske >

219

večinoma je ž njim tudi posebno rada imela to alfi
ono rastlino. Čudila pa se je, da je Dudley tolr
malo maral za mnogo njej posebno priljubljenih«'
cvetlic; sosebno nič ga niso mikale navadne cvet¬
lice na našem polji in v naših gozdih. Mabel nika¬
kor ni mogla tem starim prijateljicam odrekati
davka svoje udanosti, in na vprašanje, katera izmey
v seh poletnih cvetlic jej je najljubša, odgovorila je
naravnost: „Ker me vprašate, katera mi je naj¬
ljubša, priznati vam moram, če prav se bodete
temu čudili, najljubša cvetka mi je regrat, prijazni
fumeni regrat. “

Dudley se je neverno smijal.

„Jaz to zares mislim,* rekla je Mabel resno,,
»cegrat se prikaže tako rano ter se ohrani tako
dolgo. Zemlji je zlata zvezda obljubljenja, zvezda,
k> toploto, solnce in poletje naznanja. Izbuja tudi
*°li sladke misli. Ali niste nikdar*, vzkliknila je r
2a  trenotek spozabivši, da je k olikanemu posvet-
njaku govorila, »ali niste nikdar v travi sedeli i»
dolge verige iz votlih stebel narejali ter vzdihovali r
da so toli krhki?*

»Nikdar!* odvrnil je Dudley odločno.

220

„Ali jih niste nikdar z lenimi prsti raztrgavali
ier kosce v vodo metali in gledali, kako so pl»'
vali ter se okrog vrteli? Ali iz šole grede niste
nikdar trgali kosmatih semenjakov ter po trikrat
vanje popihavali, da bi vedeli, ali vas mati čaka?“

B  Nikdar, “ odvrnil je Dudley zopet z glasom,
ki je rekal, da njegovi spomini na otročja leta ta*
kih neumnostij ne obsegajo.

»Potem si pač ne morete misliti,“ rekla j e
Mabel, katere navdušenost je njegovo vedenje ne¬
koliko ponižalo, »koliko srečnih ur se jaz spol®'
njam pri pogledu njih ljubkih glavic!"

»Tega ne verujem; a kljubu temu ljubi®
-cvetlice zaradi mislij, katere izbujajo," rekel jo
Dudley, in pripognivši se, je pobral mignoneto? 0
vejico, katero je bila trenotek poprej imela v ro®
ter jo nemarno v stran vrgla.

Ko je Mabel to videla, zarudela je'; če p l ' a?
se ta trenotek še ni sramovala svoje ljubezni do
regrata, vender je rada priznala, da je res otročji
in neumno, pa tudi krivično misliti, da odraste®
ljudje morajo jednako čutiti.

221

Dela umetnosti pa je znal Dudlej’ še bistrejše-
soditi, nego je razlagal rastline in cvetke. Najprej
je Mabel opozarjal na nekaj slik in kipov, ki so
prostorni prehod poleg rastlinjaka lepšali. Po nje¬
govem navodu se je Mabel nekako naučila primerno
soditi lepoto in prednosti vsakega umetnijskega iz¬
delka ; in skoro si je že domišljevala, da lehko raz¬
ločuje izdelke različnih šol in časov. A bila je še
toko nepokvarjena, da je povsodi najprej mislila na
predmet, potem še le na to, kako je izvršen; tako
Se  je precej zamislila v starinsko sliko z angeljem,
ki veselo naznanilo o skesanem grešniku v nebesa
n °si. Serafinska lepota njegovega obraza, radost,,
ljubezen in sveto zmagoslavje, katere je slika iz¬
rezovala, navdihovale so Mabeli svete občutke. Ne¬
kaj trenotkov jo je molče opazovala, potem pa se
l e  obrnila k spremljevalcu s pogledom, ki je nje
občudovanje izrazoval.

8 Malovredna slika 1 “ opazil je, nalašč ne vi--
deč občutkov, katere je bila Mabeli izbudiia. n Nik-
dar je ne morem pogledati, da ne bi se smehljal
^slanemu prepiru, katerega je prouzročila. Vedeti
borate, da čislana moja sestričina/ — zmanjšal jer

222

nalašč svoj glas ter se ozrl, ali je kdo izmej rod¬
bine v obližji, ki bi ga lehko slišal — je toli ošabna
ali pa toli lahkoverna, da to sliko ima za delo kaj
starega mojstra. Kdor slike le količkaj pozna, ne
more tej misli le za trenotek pritrjevati. Nedvom-
neno je krivotvorje ali k večjemu patvorina.

Ali patvorina ali krivotvorje, vsekakor je slika
imela svojo vrednost, kar so očitno pričali občutki,
katere je Mabelinemu srcu izbujala; a imela d*
daljše prilike, da bi jo natančniše ogledala. Ko j e
bil Dudley izrekel, da je serafinov obraz ponarejena
sleparija, odpeljal jo je naglo od te slike ponav-
Ijavši, da je mazarija, gola sleparska patvorina, ki
ni vredna, da se človek le za trenotek pri n i e J
pomudi.

Tako je sodil tudi o dveh kipih, namreč °
»Usmiljenji" in o »Resnici", ki sta Mabelino P«'
zornost posebno izzivala ter iz raznih ozirov bila
najlepša v vsej zbirki. A Dudley ni mogel v prve®
ničesar zaslediti razen kaj čudovito zasukanega h®'
zinca, zadnji pa mu kaže malo neprimero v dolg 0 ^ 1
vrata, — če njegovo oko vidi toliko dobro kot na¬
vadno.

223

Nikdo pa bi mu ne bil mogel oporekati, kako
natančno je popisoval in razlagal nedosežno dovrše¬
nost, katero je slika „Nizozemska kuhinja", delo
glasovitega umetnika, kazala; nikdo bi mu ne bil
odrekal prave sodbe, s katero je izvenredno lehkost
’ n  gibčnost članov priljubljenega mu bronastega
Merkurja poudarjal. Da se umetnost v resnici uživa,
zdelo se je Dudlevu neobhodno potrebno, da se po¬
drobno razume in opazuje. Kar nič ni mogel raz¬
umeti nje najbolj vzvišene moči, s katero lehko na
'judi upliva. Mislil je, da umetnost le na prosvet¬
ljene in plemenite izvoljence upliva, nikakor pa ne
n a ljudstvo; in vender je umetnosti glavni namen,
^ množico poblažuje in povzdiguje.

Pogovor je prav po prirodni poti prihajal od
umetnosti na umetnike. Ker je Dudley dobro po-
znal mnogo osob tega poklica, vedel je o delih, o
Vi'h, o zmagah in porazih tvornega duha (genija)
Marsikaj posebnega in zanimivega povedati.

Bila sta sedaj prav na mestu, kjer je družba,
Tp činoma po prehodu se sprehajaje, polagoma mimo
n i'li očij hodila. Zato je Dudiev v stran pustil od-
toišljene predmete ter jej nekaj časa pripovedoval

224

po raznih osobah, o njih posebnih značajih, o rodu
vinskih dogodbicab, ali pa o njih zaslugah za državo
Mabel ga je pazno poslušala in časih celo z
veseljem; nazainje pa se je ozirala prav tja na
konec prehoda. Dudley se je tudi ozrl na isto stran
ter je precej zapazil predmet, ki je toli močno nje
pozornost izbujal. Starikasta gospa s ponosnim krep¬
kim vojščakom je bila ustopila prav na zadnjem
konci prehoda ter se je polagoma približavala mestu,
kjer sta stala. Bila je dokaj večja nego so navadno
ženske, bila je visocega imenitnega stasa in nje
mirno in radostno častitljivo vedenje je precej iz'
bujalo največe spoštovanje. Kar nič odurnega m
imelo nje milo in dobrotljivo obličje, katero so pf e '
bele čipke ob nje vdovski čepici obsenčevale; v
mladosti je morala biti izvenredno lepa. Tudi čas
jej ni mogel oropati vse osobne mičnosti, če pr* v
je blizu sedemdeset let štela. Nje polt je bila Še
zmeraj lepa, nje oko svetlo in nje sreberni lasj e r
na čelu razdeljeni, so se izpod čepice muzali v kras¬
nih kodrih, ki so ob licih jej viseli. Tudi nje hoja
je bila krepka, skoro prožna in nje roka se je lebko
držala roke brhkega častnika.

225

Mabel jo je občudovala ter jej z očmi rado¬
vedna sledila, ko se je počasi prek prehoda pomi¬
kala, pozdravljajoče mnogobrojne prijatelje odzdrav¬
ila ter se nazadnje 'približavala mestu, katero sfc
je bil Dudley kot kaj ugodno opazovališče izbral.

»Gospica Vaughan, sem prihaja sol zemlje",
rekel je s podsmešnim glasom. „Naslanja se n&
roko, ki največje spoštovanje zasluži."

„Kaj imeniten par se vidi", rekla je Mabel
goreče ter se je z vprašavnimi očmi vanj obrnila,,
kajti rada bi bila kaj več o njiju slišala.

»Ta žena“, nadaljeval je Dudley, „je genera-
lissimus vojske novošegnih novščin, — poveljnica
krdela ljudomilih amazonk, ki pred seboj vse po¬
razijo. Pozvala naju bode pred vojni sod", vzklik¬
al je hlinijoč nenadno nemirnost, ko se jima je
Mižala. „Kako bi jej ušla? V petih minutah bodeva
ojeta, preiskana in izpraševana, uličena ali prepa¬
da in obsojena."

B Podoba je, da nosi le mirovno orožje", rekla
i e  Mabel smehljaje, „in deniva, da ima drugo, kaji
Pa sva storila, da bi naju napadala?"

15

226

„Vredna sva že njenega napada 11 , odvrnil je
Dudley, „zlasti vi. Ali ne vidite, da novince in no¬
vinke nabira?*

Čestitljiva gospa, o katerej je Dudley se drznil
tako lahkomiselno govoriti, bila je ravno naletela
mladi devojki, ki sta prek prehoda šli. Postavši za
trenotek, da je z živahnejšo izmej obeh govorila,
položila je kaj ljubko svojo roko na glavo drugej,
vitkej, svetlolasej deklici, ki je z obrazom, polnim
najljubeznjivejšega spoštovanja zrla v staro pri¬
jateljico.

Ko je Mabel videla očitno ljubezen, katero je
stara gospa uživala, zdelo se jej je, da bi jo pi -e '
močno veselilo, ko bi stara gospa jo s svojim p 1 *'
jateljstvom počastila; in če prav je Dudleyevo ob¬
našanje nekaj zmanjševalo nje navdušenost, vendei
je nehote opazovala vsakjtero nje stopinjo, vsaka'
tero nje gibanje, kajti nje zunanjost je zavračala
vsakatero zasramovanje in zabavljanje.

»Saj vidite,* nadaljeval je, „gospa Parcival j e
prednica svojim podanikom in podanicam. Nje de¬
lavnost, nje krepost je nedosežna in nje pogumnost
jo zmiraj postavlja na čelo vsem abotnim podjetjem

i

227

(quixotic enterprise). Zlate misli ima za se in nje
Vera (kredit) je neomejena. Čudovito je, koliko
istine (kapitala) se dan denašnji lahko iz rev in
nadlog ubožriiših ljudij nabira.“

Mabel je še zmeraj molčala; premišljevala je
besede svojega spremljevalca ter se je nadejala še
več slišati.

„Nosi kot zmeraj isto vojno obleko,“ rekel je
Dudley po kratkem prenehljaji, „črno svilo in bru-
selske čipke; tudi ima, kot vidim, isto vojaško
spremstvo. Gospod na strani je nje pastorek, ge¬
neral Parcival od redne vojske. Že dvajset let se
skup kažeta (pri paradi). To priča o veliki zlož-
nosti in jedinosti rodovine v neugodnih razmerah.
Slišal sem tudi, da je bilo jako težavno, premoženje
te rodovine popolnoma urediti."

Dudley je zadnji stavek kaj tiho govoril, kajti
predmet njegovih opazek je bil le malo stopinj od
njiju ter je oči obračal vanj, kot bi mu hotel be-
se de potrditi.

„Ali se drznete počakati napad ter se žrtvo¬
vati?" vprašal je Dudley na tihem ter se h kratu
0 z rl, kot bi pribežališča iskal.

15 *

228

»Jaz se tega ne bojim, 8  odvrnila je Mabel;
»saj mene še ne gleda. 8

»Dovolite mi potakem, 8  rekel je kaj uljudno,
»da vam pojdem po nekaj ohladnine. 8  In tekel je-
za služnikom, ki je z desko polno ledenine mimo
šel. Tako se je ognil sili na videz toli strašenega
spoznanja.

Njegov pogovor je bil sedaj toli podsmešljiVr
sedaj pa toli šaljiv, da Mabel nazadnje ni mogla
določiti, ali je le jedno besedo resno govoril. Tudi
je bila prepričana, da se je Dudley le nalašč bal r
da bi gospe ne naletel. Vender njegove besede m
njegovo vedenje niso bile brez učinka; nje pleme
nito, zaupno srce je bilo okuženo z neprijetnimi
slutnjami. Usiljena nje sumnja o črezmernih na*
petostih stare gospe je bila tolika, da se je za'
res nadejala, gospa jo bode kar naravnost i°‘
brez vse predstave nagovorila, ko se je bila prav"
pred njo ustavila. Zato je bila malo v zadregi, k®
je osoba, za nje hrbtom sedeč, dotaknila se cje
roke ter jej s prijaznim glasom rekla: »Mislim, da
gospa mene išče. Bodite toli dobri ter se ustopit^
malo na desno! 8

229

Mabel je v hipu stopila v stran. To storivši
je zadela na brgli, ki sta na tla padli; naznanjali
ste jej popolno nezmožnost onega predmeta, do ka¬
terega se je navidezna neolikanost obračala.

Ko se je pripognila ter bergli lastnici vrnila,
opravičivši se zarad neljube nevljudnosti, posmeh-
Ijala se je gospa Parcival prijazno nje milini; ven-
der se za njo dalje ni zmenila, ampak jela se je
Pogovarjati z zanimivo krulovo gospo. Predno se je
Dudley z ledenino vrnil, spremljala sta stara gospa
ln  general Parcival hromo gospo v drugo sobo.

Pozneje je Mabel z navadno svojo ! blagosrčno-
s«o sprejela povabilo, naj bi se pridružila plešoči
mladini, ki je v godbini sobi rajala ter še jedne
plesalke potrpbovala. Kolikor mlada je tudi bila,
v ender so bile mlajše skoro vse devojke, ki so se
današnje rodovinske slavnosti udeleževale; tudi uje
plesalec je bil komaj toli velik kot sama. A ra¬
dostna se je pridružila njih veselici ter je kmalu
Pridobila vsa srca mladostne družbe. Bil je staro-
^gen ples. Ko je Mabel radostna zvršila svojo na-
J °go, usedla se je smijoč in vsa zasopljena.

230

„Stara mati! slišite, vaš ples se krasno pleše\
zaklical je nje plesalec, stopivši ves radosten skozi
odprte duri ^ bližnjo sobo ter nagovorivši gospa
Parcivalovo. Ta je z očitnim veseljem in zanima¬
njem opazovala ples ter živo se pogovarjala s sta¬
rim gospodom v dolgi suknji, katerega je bila Lud¬
vika očak Noa krstila. Gospa se je posmehljala ter
je prijazno prikimala dečkovim besedam. Tudi je
Mabel opazila, da se je par, nehajoč plesati, z jed'
nakimi znamenji zadovoljnosti ž njo sporazumljevah
„Ta ples smo zaplesali na ljubav stari ma¬
teri", rekel je Mabeli nje plesalec. „Pred petindvaj¬
setimi leti so ga plesali pri ženitvanji naše gostilke*
Moja mati je bila takrat družica; in stara mati je
nasvetovala ta ples na spomin na stare čase.“

Ko je dečko imenoval svojo mater, pogledal
je prisrčno v gospo, ki je pri klavirji sedela. Sedaj
je Mabel še le zapazila, da je bila lastnica onih
bergel mladi družbi na klavirji zaigrala. Kako lep a
veže sočutje te ljudi! mislila je; in ta zanimi va
stara gospa je gotovo sklepajoči člen. Ali bi se
njeno obličje moglo hliniti ? Gospod Dudley se ) 9
pač le šalil.

231

O tem se je prepričala tudi v oblačilnici, kjer
je prilično opazovala, kako ljubeznjivo je gospa
Parcivalova za hromo prijateljico skrbela, namreč
odklonila si je vso postrežbo, katero je po svojej
starosti lehko zahtevala ter je le na hromo gospo
gledala. „Dragi moj, ponudi roko svojej materi,
rekla je unuku prišedšemu na stopnjice, da bi jo
do voza spremljal; in ker ni bilo generala Parci-
vala, šla je častitljiva gospa sama do kočije.

„Ta gospa je kaj plemenita žena! Tega sem
gotova“, mislila si je Mabel; „a kaj neki je mislil
gospod Dudley?“

Ta očitna pohvala in usilijoče se jej vprašanje
kazali sta Mabelin dovzetni značaj. V prvej se je
'zrekalo nje srce, v drugem pa se je izrazoval ujdiv
Po zunanjosti prebujene sumnje. Oh, kaka senca
zatemni le po jednokratnem šepetanji peklenske ne-
zaupnosti najlepši predmet!

232

Trinajsto poglavje.

In kdo si bil ti, da si v malenkosti

Svoje lastne sebičnosti hotel staviti
meje

Svobodnemu toku vsake plemenite
misli

In vsakega blagega dejanja, zapove¬
dujoč čistim valovom,

Naj obstojč in naj ne teko dalje?

Čuditi se ni bilo, da je na Mabel toli lehko
■uplivalo Dudleyevo šepetanje, kajti bila je kaj ži¬
vega razuma ter je zmeraj rada poslušala nauke
onih ljudij, katerim sta znanost in izkušnja dajali
pravico, da so mladino vodili. To je bila pač jedna
izmej  najljubeznjiviših in najbolj ženskih lastnostij,
vsled katere se je prepričanju toli rada udajala;
.zato je tudi bila velika odgovornost onih, ki so se
drznili zavirati prirodne nagone nje bitja. Res Ma¬
bel ni bila toli brezznačajna in breznačelna, da bi
se bila dala kot mehki vosek vsem menjajočim se okol¬
iščinam prenarejati; temveč imela je kaj živ čut za
dolžnost, veliko spoštovanje pred čednostjo in kaj
plemenito hrepenenje odlikovati se. nekatera trdna

233

načela so jej pa bila prave prednje straže, ki so
trdnjavo nje vesti čuvale.

Pa dolžnost sebe same ne brani zmeraj z
močjo, katera ne bi se lahko izgubila. Merilo kre¬
posti in odličnosti se lahko menja in na skrivnem
se da spodkopati trdnjava, ki očitne napade odbija.
Da je Ludvika očitno žalila resnico in pravico, s
tem je sicer dražila Mabel in nje blagosrčnost hudo
skušala, vender od te strani njenemu značaju ni
pretila posebno [velika nevarnost; dosta večja ne¬
varnost pretila mu je od strani na videz hvalevred¬
nih in vender toli pogubnih načel, katerih Dudley
ni toli očitno izrekal, temveč je le s posamičnimi
besedami omenjal.

Ravno popisanemu večeru sledil je dan, ka¬
terega je Mabel vsak teden sprejemala razne ob¬
iskovalce.

Navadno je bila Ludvika pri njej ter jej po¬
lagala, pa tudi ž njo vso čast in odgovornost de¬
bla. Došlo je bilo nenavadno veliko gostov, a odšli
bili že vsi razen Dudleya. Zoper navado je
gospod Vaughan hotel ta večer napraviti obed.
Dudley, jeden izmej njegovih povabljenih gostov.

234

prišel je bil kaj rano ter je s seboj prinesel nekaj
posebno lepih in dragih bakrorezov, ki so kaj na¬
tančno in krasno tuje noše predstavljali. Dudley.
gospa Leroyeva in Mabel so jih kaj pazno pregle¬
doval, ker so si prav pristne značajne šeme za
bližnji ples v šemah izbirali. Kar se je zaslišal
zvonec pri hišnih vratih.

Bilo je prepozno, da bi pričakovali še jutranjih
obiskovalcev, a tudi prerano, da bi gostje že k obedu
prihajali.

»Kdo pač bi prišel o tej uri?“ rekla je Ma¬
bel ter je s prav dekliško radovednostjo stopila v
senco z lavoriko zakritega okna in je pogledala na
ulico. „ Voza ni nobenega, pač mora biti Henrik ali
pa oče.“

Obrnivši se od okna, je opazila, da je gospa
Leroyeva listek krog prsta neskrbno ovijala ter
slugi, kateri ga je bil prinesel, nagloma nekaj od¬
govorila.

Ko je sluga stopil v prehod, vrgla je Ludvika
listek na mizo ter je zaklicala: „Ali je bilo kedaj
že kaj toli smešnega ? V bodoče bode semkaj došet
celo očak Noa!“ in očitaje je pogledala Mabel.

235

Zadnja je nekoliko zarudela, vzela listek ter
čitala: „Gospa Jakoba Parcivala".

Žarek očitne radosti zasvetil se jej je na ob¬
ličji, ko je kaj željno pričakuje s tihim glasom,
vskliknila : „Ob, ona lepa stara gospa!“

Ludvika je zopet jela z zaničljivim obrazom
prebirati bakroreze, Mabel pa, boječ se neuljudnosti
od strani sestre, šla je proti durim, da bi gosta
^sprejela; njeno obličje je kazalo neko iznenadenje
in začudenje zaradi nepričakovanega pohoda.

Trenotek čakavši slišala je, da so se vrata v
prehodu zaprla in da se je sluga povračal. Pri tem
pomenljivem zuamenji se jej je posvetilo v glavi iu
obrmvši se k Ludviki, vprašala jo je hipoma: „Kaj
je pač odšla?"

„Jaz menim, da,“ odvrnila je Ludvika vsa za¬
čudena zaradi vprašanja. „Ti bi je pač ne bila
^sprejela! — če prav se ne more dobro vedeti,
kaj bi bila ti storila," pristavila je z zaničljivim,
smehljanjem, „ker so ti, kot je podoba, starine toli
priljubljene."

n Zares so mi priljubljene," odvrnila je Mabel
odločno. „Ali je po meni povprašala?"

236

»Seveda, po tebi,* odgovorila je Ludvika precej
viporno, opazujoč, da so Mabeli lica zarudevala.
»Gotovo sem ti dobro ustregla ter te rešila kaj
dolgočasnega pohoda, ko sera ukazala jej reči, da
gospice Vaughanove ni doma; za to, mislim, bodeš
mi vsaj hvaležna.*

»Ludvika!* vskliknila je Mabel; in golo ime¬
novanje njene sestre je izrazovalo vse začudenje,
žalovanje in ponižanje, katero so jej one hladno¬
krvne besede uzročile; kajti Ludvika ni mogla celo
z najnavadnišim izgovorom opravičiti laži, ker je
hil Mabelra sprejemni dan.

A Ludvika naj bi se bila čutila še bolj krivo,
vender je bila zmeraj pripravljena odgovoriti; tudi
iakrat je Mabelino očitanje zavrnila z rezko opombo :
»Draga moja! ne jezi se toliko; gospod Dudley
imel te bode za pravo prepirljivko. Ko pride očak
Noa,“ pristavila je z zbadljivo pomirljivim glasom,
»ukazovala in urejevala bodeš sama ter se njegove
družbe tudi sama veselila, kajti upam, da jaz ne
foodem prisotna, da bi to čast s teboj delila.* I®
po Bvojej navadi lehkomiselno se smeje, drobnela je
®iala gospa k odprtemu klavirju, ter je zaigrate

237

radostno melodijo, spremljajoč jo s pesnijo: „0 ne r
one, mene ne bode ne 1“

Očitna srd, ki je Mabeli obličje porudila itn
sestri dala povod obkriviti jo, da je huda, umaknila.
*e je očitni žalosti; in solze so jej svetile se v
očeh, ko je z zares častitljivo blagostjo rekla: „Ne-
srdim se, Ludvika, a užaljena sem močno/ V svesti r
da jo Dudley neprestano opazuje, bila je v zadregi
t er  je naglo stopila k oknu z lavoriko; na pol.
skrita v senci njegovih težkih zaves opazovala je,,
kako se je gospa Parcivalova oddaljevala ter z ra¬
dostno nesumnostjo o nespoštujočem vedenji prav
polagoma tekala tja doli po ulici/

Mabel je bila še zmeraj utopljena v mučno
ffi isli, ko jo je prebudil glas tik nje stoječega Dud-
%a ter jej tiho pa sočutno rekel: „Tudi meni
je žal!«

„Kaj vam je žal?« vprašala je Mabel zmočena*
„Da ste bili toli razdraženi in užaljeni. Vse¬
kakor je to bilo kaj krivično — o tem ni vprašanja,,
kdo bi pač moral biti gospodinja v hiši/

„0, to pa zares ni bilo,« rekla je Mabel, „ne
ltQ ejte me, prosim, za toli otročjo,« in nje oči so

238

zopet sledile gospe Parcivalovi; „a ona je mnogo
starša od mene in vrhu tega prišla je peš; mimo
tega," pristavila je, „pa sem jaz doma."

„Prav res," rekel je Dudley; nato je sledil
hipen premolk, kajti Ludviko obsoditi, to bilo bi
Mabeli težko ugajalo; in zdelo se mu je skoro ne¬
mogoče, stvar na dobro stran obrniti. Vender jo je
Dudley kmalu tako zasukal, da jo je od druge strani
razkazoval. „Nedvoumneno kaj nevitešk način, od¬
tegniti se nevarnosti," pristavil je ves zamišljen,
„neka zvijača, katere se bi vi, gospica Mabel, go'
tovo ne bili poslužili. Ko pa dvournim o izbranem
sredstvu, moram vam nehote častitati, da ste se ne¬
varnosti rešili “

„Ali vam je to rešenje iz nevarnosti?" vpra¬
šala je Mabel, pogledavši ga z nekakim začudenjem-
»Ta pohod zdi se mi kaj nezaslužena in tudi ne¬
pričakovana čast."

„Vam je bil nepričakovan." rekel je Dudley s
pomenljivim smehljanjem in le njemu lastnim zrna-
janjem z ramami; „jaz pa sem prepričan, da ste vi
preveč vreden novinec, da bi vas prezrli. Tresel
sem se za vas, odkar sem bil opazil, da ste nase

239

vlekli pozornost gospoda, katerega gospa Leroyeva
očak Noa kliče. Ta je minister za vse podrobnosti,
s katerimi se podčastniki nabirajo. Nesumneno vas
je priporočil nadpoveljniku, ki najbrže še poznal ni
pomožnih čet, katere bi mu vi lahko izročili. “
»Jaz!*

„Da, vi gotovo; ali ne razpolagate prav po
svojej volji o času, uplivu in denarji ?“

Mabel se je zavzela in nje obličje se je za¬
senčilo. „Jaz sama tedaj nisem bila, ki bi jo zani¬
mala,* mislila si je, „ampak le stan mojega očeta in
velikost njegove mošnje."

„Da, gotovo da," nadaljeval je Dudley s samo¬
ljubnim glasom, „čutim se rešenega raznih mučnih
mislij, katere mi je te gospe listek izbudil. Gledal
sem vas že v priprosti obleki učiteljice v najdeni š-
n >ci, kako ste s prsti jedne roke nemirne učence
Po glavah tolkli, kazavec druge roke pa prete kvišku
držali, klicajoč: »Posluh!“

Mabel se je zasmijala.

»Ali z dolgim črnim predpasnikom iz bom¬
baža in z velikanskimi škarjami v roki stali bi kot
pomožna ravnateljica v znanostni krojaški akademiji

240

za odgojo pomoči potrebnih šivilj, ali pa s peresom
za ušesom in z velikansko knjigo dohodkov m
stroškov pod pazduho in z nagubancenim čelom kot
odgovoren blagajnik vrstili bi se mej družnike, ki
priseljevanje tujih beračev pospešujejo . 11

Mabel se je kar močno smijala tej smešni in
glede na okus kaj zoperni podobi, katero jej j e
naslikal.

„ Pojdi!“ vskliknila je Ludvika zapustivši kla¬
vir, zakaj si pa ne izvolimo svojih pristnih šemt
Mabel, jaz sem že sklenila, da predstavljam šalo-
igro, če hočeš ti biti žaloigra."

»Nasvetoval sem vašej sestri že več tragičnih
nalog," rekel je Dudley nagloma, »a ne mislim, da
bi se jej bila le jedna popolnem dopadala. čez tri¬
deset let," pristavil je k Mabeli obrnen s tihim gl a '
som, »bode še dovolj rano, svoje smehljanje zakri¬
vati s črno kukuljo usmiljene sestre. V tem časa
pa poiščimo kaj mičnejšega."

Nato se je Mabel udajala nepotrebnim in ni¬
čevim domišljijam ter je izpozabila častitljivo krščan¬
sko staro gospo in nje plemenite načrte o posp e '
Sevanji občne blagovitosti; če pa se je spominjala

241

^ nje, bila jej je le žena, ki je hotela gospoda
Vaughana bogatstvo pridobiti svojim abotnim pod¬
jetjem, njegovo hčer pa zapeljati, da bi svojo mla¬
dost bolestnim in v najboljšem slučaji nepotrebnim
delom žrtvovala.

Mesec dni po pohodu gospe Parcivalove spom¬
nila se je Mabel, da je pač treba pohod odvrniti;
to je tudi storila, a samo listek je pri vratih pu¬
stila. Tolika je moč smešnega in razžaljenega sa¬
moljubja!

Ko so imeli iti k obedu, našla je Ludvika
zopet priliko pokazati, kako zelo jej je manjkalo
resničnosti in uljudnosti; tudi takrat posredoval je
I)udley. Gospieo Sabijo je imel k obedu peljati res¬
noben starikast gospod, kateri jo je prav prirodno
za  gospodinjo imel. Kar mimo nje prišumi Ludvika
z  mladostnim gospodom ter jej prek rame reče: „Z
dovoljenjem, tetka, oče bi želel, da bi danes jaz
Predsedovala ; 8  in naslednji trenotek se je že usedla
na  prvo mesto pri mizi ter je, ne da bi količkaj
z arudela, prav ljubko sedela na mestu, katerega je
kila doslej zmeraj gospica Sabija imela.

242

Bilo bi kratkočasno, ko bilo bi le količko manj
razžaljivo opazovat nje nesramnost, ki se je silo¬
vito polastila tujega sedeža. Ker je večina gostov
bila tujih, zapazili neso rečenega dogodka. Ko pa
je Mabel slišala to drugo nesramno laž svoje sestre
ter videla nje predrznost, bila je vsa prestrašena
in je komaj svojo razdraženost zatirala; tudi Hen¬
rik je od druzega konca mize kaj jezno pogledal
sestro, gospoda Vaughana milo obličje pa je kazalo
se vse pobito.

Živčna razdraženost gospice Sabije pa bi bila
lahko na se vlekla pozornost vseh, ki so blizu nje
sedeli, ko ne bi bil Dudley tik nje skušal nje zmo-
čenost zakriti, namreč zaplel jo je za nekaj minut
v pogovor, katerega seveda je moral sam razvijat'.
Tako jej je bilo mogoče, da je svoje moči zopet
zbrala ter se po stari navadi trdo in oblično držala.

V tem slučaji je Mabel posebno visoko cenila
Dudleyu prigojeno lehkost igrati nalogo olikanega
gospoda (gentleman) ter mu je štela to v izvenredno
veliko zaslugo; kajti nje srd nad grdim vedenjem
Ludvikinim ni bil manjši nego žalost zaradi razža¬
ljenega ponosa nje tete. Z besedami se mu ni mogl 8

243

zahvaliti, a nje hvaležno smehljanje je očitno pri¬
čalo, kako živo je cenila njegovo obzirno dobrot¬
ljivost. Sedel je mej njo in teto; ko se je obrnil
od zadnje ter srečal Mabelin hvaležni pogled, opom¬
nil je s tihim glasom: ,,Grospice Vaughanove živci
so kaj občutni."

„Da, občutni so," odvrnila je Mabel skrbno po-
gledavši gospieo Sabijo, ki je sosedu na drugej strani
]ednozložno odgovarjala.

„Mi smo pač vsi običajne stvari," opazil je
Dudley; „tudi vidim, da starikaste gospe častna
mesta kaj ljubijo. Če se jim ta že odtegujejo, mo¬
rale bi se vsaj zadovoljevati s tem, da vidijo hišne
dedičinje na njih mesto stopati."

Njegov obraz je očitno izrekal misel, da izmej
obeh sester pač Mabel ima največ pravice do pred-
sedništva pri očetovi mizi; še jasnejše pa je to iz¬
razil z besedami: „Gospica Sabija, mislim jaz, je
tukaj le za malo časa ter ima komaj primerne last¬
nosti, da bi nalogo gostivke dobro izvrševala; —
Sospica Mabel pa je nedvoumneno predsedujoča bo-
8'nja (genius) in prav prirodno mi pričakujemo, da
to jo na častnem prestolu videli."

16 *

„Prav ima,“ mislila si je Mabel in prvikrat
se je zmislila na okorno vedenje in na olikani družbi
neprimerne oblike svoje tete; tudi je v sebi čutila
zmožnost odlikovati se na mestu, katero je bila
doslej gospica Sabija zasedala; skoro se je hudo¬
vala nad blagim in kot je sedaj bila podoba, ne^
premišljenim čutom, ki jo je bil domov se vrnivše
napotil, da jej je ono častno mesto brez obotavljanja
prepustila.

Kdo bi povedal, koliko samoljubja je bilo v
tem žalovanji? Kdo bi povedal, koliko nje prirod-
nega spoštovanja proti starim spominom in večjej
starosti se je ugonobilo v hladnokrvnem merjenji
lastne koristi?

A še na drug, bolj bistven način so se ta dan
napadali vsega spoštovanja vredni čuti. Mabel je
resnično ljubila svojo domovino, trdno je verovala
na nje republikanske ustanove in na nje vzvišeni, od
nebes jej usojeni poklic mej narodi na zemlji.
se je pogovor nekaterih darovitih družnikov jel su¬
kati o političnih razmerah, zanimala se je zanje z
največo pozornostjo.

245

Razne politične stranke so bile pri obedu kaj
dobro zastopane; in vsi so se prav prijateljsko, če
prav zelo iskreno pogovarjali o raznih vprašanjih;
pri tem so se vsi zlagali v toplem domoljubji, v
gorečnosti za čast in blagor očetnjave in v živem
prepričanji o uplivu, s katerim ima njih domovina
svobodomiselna načela po vsem svetu pospeševati.

Obličje se je Mabeli kar žarilo in oči so se
jej kar bliščale, ko je nadepolne preroške besede
flaudušenega moža poslušala. Ta je bil že preživel
različne uprave ter natanko opazoval učinke naše
vladovine; poudarjal je sedaj, kako se veseli, da
resničnost in pravičnost v srci naroda rasteta; drz¬
nil se je celo izreči, da bode napočil dan, ko bodo
Zjedinjene države, očiščene vseh marog zastarelih
napak, prav uzor bodočim ljudovladam.

»Gospica Vaughan, vi ste državuica“, rekel
je Dudley, ki jo je opazoval s tolikim zanimanjem,
kot je Mabel govornika poslušala.

„Jaz!“ vzkliknila je Mabel, ki je hipoma k
njemu se obrnivši zarudela, kot vsakrat, ko je vi¬
dela, da se je nje naudušenost izdala. „0 ne!“

„Kaj ste tedaj domoljubka? 11

240

»Tudi to teško“, odvrnila je Mabel, »bojim
se, da nimam junaštva prave domoljubke, vender
pa se nadejam, da napovedani dan narodove slave
jedenkrat napoči in da ga jaz še doživi m. “

»Nadejam se,“ rekel je Dudley z glasom, ki
je nameraval nje gorečo navdušenost nekoliko ohla¬
diti, »nadejam se, da pa vi ne doživete dneva, ko
se ta toli slavljena zaveza poniža v vrsti narodov
toli globoko, kot mi bojazen to napoveduje. Že de¬
lujejo snovi razrušenja in propada, čudno je, s ka¬
kim slepim zaupanjem tako imenovani državniki
skušajo s šopirnimi besedami ohraniti trhleuo p°'
slopje narodovega blagostanja. Obrnivši se h go¬
spodu čegar zgovornost je bila Mabel toli navdu¬
šila, prosil ga je, naj mu reši one težavne in za¬
motane naloge v bodočnosti naše ljudovlade, nad
katerimi navadni človeški razum obupuje in katere
najboljše zmožnosti modrih mož v zadrego spravljaj®’
V prašanje je izvabilo odgovor, ki je zopet kra¬
tek pa kaj živahen razgovor pouzročil. Obe stranki
ste kaj spretno zagovarjali svoje stališče, posebno
spretno pa Dudlev, ki je svojega nasprotnika gled®
na jasnost in bistroumnost svojih razlogov mofin®

247

presegal. In razen Mabeli so celo starejše in pre-
vidniše glavice morale priznavati njegovo bojazen;
skoro vsi so čutili, kako se je državno poslopje pod
njih nogami majalo, ko se je Dudley o bodoči ne¬
varnosti izrekal.

Vender ni bilo ne po njegovem vkusu, ne po
njegovi previdnosti (policy), da bi bil prepir dalje
gonil. Dovolj mu je bilo, da je nekaj duhovitih mislij
in besed spregovoril; potem pa je kaj uljudno in
spretno odklonil nadaljevati pogovor, ki ni niti času
niti kraju nikakor primeren; zato je celo svojemu
nasprotniku prepustil veselje zadnje besede, ki se
jo glasila, da nikdo ne more naprej vedeti, kako
se bodo te reči končale; da se gospoda Dudleya
vprašanja pač ne dajo lehko rešiti, da pa sam, kot
rečeno, popolno zaupa v skupni narod in na božjo
previdnost, ki ga je doslej ohranjevala.

»Gospod ima čudovito zaupanje na snovi, ki
državo sestavljajo," rekel je Dudley Mabtli, ko so •
vsi okrog mize se jeli zopet pogovarjati. »Podoba
je, da se tudi na božjo previdnost močno zanaša.
Kaj misli, da amerikanska republika v duševnem
oziru presega izješčno (klasično) Grško in Rimsko r

248

ali da je prvej namenjeno neprestano rasti, zadnjima
pa je bilo usojeno poginiti?"

Vprašanje je bilo navidezno ter je močno upli-
valo na Mabelin razum; kajti bilo ni nikogar, ki
bi jej bil pošepetal odgovor, da v krščanstvu naroda
je pravo varstvo njegovih sinov in nada bodoče nje¬
gove slave.

čudno ni bilo, da so Dudleya obhajali hudi
in žalostni dvourni o slavni zmagi, katere kali je
popolnem preziral. Oh, koliko je preziral na tem
•svetu, čegar umetnosti, znanosti, bogatstvo in ponos
je toli občudoval! Kako uborni so vsi ti zakladi v
primeri onemu biseru, ki ga je v zaupanji sebi sa¬
memu zaničeval. Pa ne dovolj, da je ta biser sam
tako malo cenil, pomišljeval se tudi nikakor ni,
drugo osobo oropati one otroške priprostosti in
onega zaupanja, katero našo zemljo z nebeškim svi¬
tom obdaja in katero je najkrasniša dragotina v žen¬
ski nje kroni.

In kaj naj bi jej za to povrnil?

Naj jej nakopiči vse zaklade učenosti, naj jej
dzprazne vse bogate zaloge znanosti ali naj jej iz*
.zajme izvore domišljije in razuma noter do dna,

249

nikdar jej ne more zopet povrniti svetega veselja,
ki iz ljubezni do vsakdanjih stvarij, iz udanosti k
prirodi, iz vere in upanja na človeško krepost in
božjo previdnost izvira.

Štirnajsto poglavje.

Oh! kako hudo,

Oe bogatih nad polno, mlado blago srce

Začuti svoj prvi udarec! — če ne pozna
še naloge,

Katero je uči življenje, — naj trpi in
molči.

Zopet je minulo nekaj tednov. Radostni ime¬
nitni svet je po stari navadi radosten. Godba, smeh,
ples in novošegni lišp in blišč še zmiraj zlatijo zu¬
nanjo stran onih ljudij, kateri bijoče svoje srce s
lenčico staronavadnih običajev zakrivajo ali pa svoje
bolesti z videzno radostjo zagrinjajo. Pred zelo krat¬
kim časom Mabel še ni nosila take tenčice ter se
”1 ugibala pod takim bremenom. Nje gibanje je bilo
sv obodno, nje smijanje prirodno in nje srce lebko.
A- sedaj je vse drugako; Mabel ni več nobena
l 2 jema in kaj močno se je premenila. Svet jej mo-
re biti ni odtegnil svoje udanosti, če prav je njego-

260

vemu občudovanju primešane nekaj zavisti. Tudi
zdravje jej ni spodkopano, če prav so rože nje lic
nekoliko obledele; tudi se tega življenja ni presi-
tila, kajti novi živelj, katerega je bolj vzvišen dul>
vsakdanjemu življenju udihoval, še ni izgubil prav
nič svoje mičnosti. V kljubu temu se je nenadoma
in čudovito premenila nekdaj toli srečna, vesela in
brezskrbna Mabel.

Kratkovidni svet tega ne opazuje, celo ljube¬
zen tega ne vidi, tudi nje srce komaj priznava, da
je teško, a neizrečno breme tlači.

In vender tega bremena upliv prešinja vse nje
življenje ter gospoduje vsem nje mislim, če P raV
je to breme drugim zakrito in če prav je je Mabel
sama odbijala, tako vender nekaj doslej toli lehko-
srčni Mabeli tlači njenega duha.

Naj bode kar koli, nekaj je, kar jej dela teško
srce, kajti nje radost, nekdaj tako prirodna, je se '
daj le prisiljena in le prilična. Je nekaj vznemir*
jajočega, kar skrb in strah naznanja; je nekaj
skrivnostnega, kajti nikomur je ne pove; Mabel
ohranuje navidezno mirnost ter se ogiba vseh, ki jo
bistro opazujejo.

251

Tudi nje premenjene navade izdajajo primerna
meno v nje čutih, razlogih in namenih. K zajutreku
ne prihaja več pojoč veselo pesnico, tudi ne skaklja
več z lehkimi nožicami k durim svoje tete, da bi
jej radostna dobro jutro voščila, ampak ostaja v
svojej sobi, zvesto posluša stopiuje sorodnikov, ki
se k zajutreku zbirajo, in sama prišedši ozira se
prek mize z bistrimi očmi in skrbnim obrazom. Ko
se zvečer vrača od veselic, katerih se z nadnavadno-
strastjo udeležuje, izpozablja baje na spanje, po ka¬
terem utrujena mladina navadno hrepeni; postrežnico
Poslovivši, koraka neredno po sobi gori in doli, zre
Po noči skozi okno ali pa prav tiho duri odprši hod
kot duh po hiši ter kuka skozi razpoke in ključav¬
nice; potem pa prestrašena po kakem šumu beži
naglo v svojo sobo, obriše si morebiti solzo v očeh
ter se uleže spat, svetilnico pa še pusti goreti.

V družbi večinoma res ne zapazujejo teh gos¬
tih znamenj, vender bistrim očem izdajajo vsaj oni
skrivnostni strah, ki se v vse nje mišljenje upleta.
Naglo zarudenje njenih lic, razdraženi pogovor o ne-
Ponienljivih predmetih, živčno prestrašenje, če je nena-

252

-doma nagovorjena, neka prilična raztresenost, to vse
pričuje, kar bi sedaj najrajša zakrivala.

Da celo nje steza, toli solnčna kot je bila,
drži prek golih puščav, katere prehoditi je človeštvu
usojeno. Kot vsak drugi naložila si je breme ter je
mora nositi, kakor ravno more. Nenadoma jo je
prijelo. Svarijoča senca, — neznana bojazen se je
bila res jedenkrat ali dvakrat nje polastila, a uda¬
rec, ki so ga neusmiljene roke nameravale, zadel jo
je brez proreka in svaritve.

Zgodilo se je tako le. Sedela je nekemu umet¬
niku, ki je močno želel naskkati nje obraz; ker ga
je bil Dudley priporočil, privolil je bil v to tudi
gospod Vaughan. Bilo je ono jutro po plesu v še¬
mah, katerega smo bili omenili, ko so se zanj pri'
pravljali. Ker je oni ples kaj dolgo trpel, držala je
Mabel umetniku svojo obljubo le nekaj nerada; a
čas mu je bil drag in Mabel ni hotela, da bi jo bil
zaman čakal. Gospica Sabija jo je navadno sprem'
ljala o teh prilikah; ker pa je bila pri častitljiv*
starosti in poštenem značaji obrazarja nje prisotnost
odveč in ker bi tudi kočijaž dal rad konje preko¬
vati, šla je Mabel sama in peš v slikarnico; teto

253

je le prosila, naj o neki določeni uri z vozom po
njo pride.

Gospod Geraldi je bil kaj olikan umetnik, če-
gar prijetna zgovornost je tekmovala z umetnostjo
Vegovega čopiča; navadno se mu je posrečilo, da
je dolgočasno jednoličnost teh sej s prijetnim po¬
govorom odganjal. To jutro je z nenavadno navdu¬
šenostjo govoril o raznih predmetih svoje umet¬
nosti, ter je slučajno ali pa nalašč posebno hvalil
vednosti in vkus svojega prijatelja Dudleya; s tem
je na Mabelina lica izvabil ono živost in ljubkost,
kateri bi bil prerad na svoje platno prenesel. Do¬
spel je bil ravno do težavne točke v svojem delu,
~~ zato je kaj kislo zategnil obraz, — ko so se
Vnanje duri njegove slikarnice kar nenadoma od¬
prle in je ustopilo več novošegnih mladih gospij, ki
80  iz gole radovednosti došle, da bi nekatere raz¬
stavljene obraze ogledale.

Velik zastor prek vse sobe zakrival je gospoda
Geraldia in Mabel očem radovednih obiskovalk. A
n Ph glasno govorjenje in njih brezmejna veselost
s ^ a  ga spravile v toliko zadrego, da bi ga v večjo
De  bila spravila njih ženska prisotnost; in to tem-

254

bolj, ker ni mogel biti popolnem neobčuten o ne¬
opravičenih opombah, ki so je o njegovih slikah iz¬
rekale.

»Glej no,“ zaklicala je jedna, »to je gospa
Leonardijeva!“

„Obraz jej je tako malo podoben kot meni,“
rekla je druga. „Dobro, mislim, ga je plačala, da
je tako krasotico iz nje naredil,“ rekla je zopet
prva govornica. Tretja pa je nedovršeno, na steno
naslonjeno sliko odgrnila ter jo za izvrstni obraz
gospe Oldbelle proglasila — ne glede na Dje lepo-
tilo in na nje pohojene lase.

Gospod Geraldi se je smehljal, Mabel pa je
zaiudela, ker je izpoznala glasove nekaterih prija¬
teljic ter se je bala še drugih rezkih in zbadljivi ! 1
opomb.

Lehko se je tresla, a ne za umetnika; stru¬
pene pušice teh nečimernih jezikov so imele bližje
zadeti ter ujej srce prebosti.

»Kje pa je Vaughanova Mabel ?“ zakričala
je Viktorija Vanekarjeva. „Gospod Geraldi jo sedaj
slika. To je jedina podoba, katero bi rada videla.

255

„ Viktorija, ti se prav po sesterski za njo za¬
nimaš!“ vzkliknil je zopet drug glas. „Temu ni
čuda!" Na to so sledile nekatere abotDe surove
šale, merjoče na bližnjo sorodnost, ki bi se imela
®ej gospico Vanekarjevo in rodbino Vaugbanovo
ustanoviti.

Ko je Mabel to slišala, izrazovaln se je krog
njenih usten neko zaničevanje teh nepovoljnih in
preranih načrtov sorodnosti.

„Kladvičevim čem ustreči, ter jim povedati,"
kričala je najstarša in najglasnejša Viktorijina pri¬
jateljica, „da vso to zimo ni bilo nič le na pol toli
lepo, kot je bil sinočni ples. Vse je bilo krasno na¬
pravljeno in zadnji ples tako zelo mičen; meni kar
n °ge privzdiguje, če le nanj mislim!" In končala
l e  s tem, da je nekaj udarov najbolj priljubljenega
valčka te zime dibljala

„Pripovedujejo, da šampanjca se niso mogli
dovolj napiti," rekla je Viktorija.

„To bi mislila," odvrnila je druga z nekaj
milejšim glasom. „Ali si videla gospoda Van Ros-
d er ga in mladega Kreolca ki se je po španjski no-

256

sil? Jaz sem se zares bala, da se bodeta spopadla.
Prepričana sem, da sta bila oba pijana."

„0, to  pač ni nič“, zakričala je gospa z moč¬
nim glasom. „Za gotovo vem, da dva ali trije iz-
mej naših znancev neso šli pred dnevom domov, in
tudi ne brez tuje pomoči. Viktorija, tvoj malteški
vitez ga je imel pod kapo, kolikor ga le kdo more
imeti."

Gospica Vanekarjeva se je zasmijala.

»Kaj si pa ti delala v obednici prav pred
zadnjim plesom? Kaj si pač napivala?"

»Oh, Robin Hood je napravil toli šaljivo napit¬
nico," rekla je Viktorija; „radabijo še vedela. Bilo
je nekaj o rogu. In mladi Ivan ali prav za prav
Fred Earle je odgovoril. Moj malteški vitez pa jo
govoril — vse to, kot veste, v kotu prostorne obed-
niče; oh, kako smešno je bilo! Francika in jaz sva
se toli smijali. Pravim, Francika, — Francika Si-
rokoglavka, rojenica kraljica, je bila toli vesela, da
je popolnoma izpozabila na svoje repetnicejiz tenčic p j
kar se ob njo podrgne debela in velika gospa Ma¬
kova ter jej jedno repetnico odtrga; to je bilo p a ^
smešno. Francika je bila strašno huda! A zgodil®

257

se jej je prav, kajti nikdar bi ona ne bila mislila
na to nalogo, ko bi ne bila vedela, da jaz sama
sem nanjo mislila. Kar norela je, ko je malteški
vitez nekako se izrazil, da je kriva rojenica. To
bilo je prav, ko smo se k plesu ustopili", prista¬
vila je Viktorija s prisiljenim in samoljubnim gla¬
som; „tudi ne vem, kako je poškodovano repetnico
zopet popravila."

„Zvesti tvoj vitez je bil o istem času kaj lebke
glave in kaj lehkih nog“, rekla je nje prijateljica,
»Viktorija, glede na tvojega plesalca in na mojega,
Dioral je biti ples jako živahen. Pravijo pa", in tu
je zmanjšala glas, da bi besede tem bolj poudarjala,
— »Kladvičevi in nekateri drugi, ki to lehko vedo,
vsaj so rekli, da ni bilo prvikrat, da je malteški
vitez potreboval pomoči služnika njih očeta. A to se
govori o polovici mladih mož.“

Seveda", rekla je Viktorija, ko je bila družba
že davno vse slike ogledala ter se za odhod pri -
pravljala; in duri so se za njimi zaprle, ko so drzne
ustne jedne izmej njih ravno izrekle besede:

„Pah! zakaj pa je šampanjec, če ne za pi¬
jačo ?“

17

258

Gospod Geraldi je naprej pripognen v slikar'
skem krožka mešal nekaj boj ter je neustrpljivo
čakal, da bi žlobudrave obiskovalke odšle. Sedaj ja
zopet pogledal v Mabef, da bi svoje delo nada¬
ljeval. — A komaj je sebi samemu veroval, da
zopet gleda isti obraz, katerega je bil pred ne¬
kaj trenotki opazoval. Prej živo obličje je bilo
otrplo, ustna stisnena, polt skoro brez vse boje; tudi
ona duševna živahnost, katero bil bi rad ohranil,
izginila bila je popolnoma ter se je umaknila praz¬
noti in nezavednosti, ki se večkrat na obrazu izr' a '
zujeta, če se duh le s srčnimi bolečinami peča.

Mabel skoro ni več mislila, a spomin in vo-
braznost sta v živih bojah izbujala dolgo vrsto do¬
godkov, v katere je duševne oči upirala. Že p re J
urivale so se jej čudovite sumnje; sedaj jej je bilo
vse jasno. Hladnost mej Dudleyem in Henrikom,
zadnjega prenapeta paznost proti gospici Vanekai-
jevi, — Mabeli pa se je skušal ogibati —, da se
je minulo noč sama vrnila domov in oni nenavadni
ropot na ulici, ki jo je bil z dnevom prebudil,
te nečimerne žlobudre so jej vse to pojasnile
kajti malteški vitez bil je Henrik.

259

Še le močno zaloputnenje hišnih vrat in hipna
naslednja tihota sta jo zopet prebudili iz nezaved¬
nosti in precej je izpoznala, kako nujno je, da nad
sabo gospoduje. Ko se je ozrla ter videla, kako je
gospod Geraldi oči vanjo upiral, polila jej je hipna
rudečica lica in čelo. Naglo je ustala, kot bi ne
hotela, da bi še kdo dalje nje obraz in morebiti
tudi notranjo razburjenost opazoval.

„Častita gospica, vi ste pač utrujeni; predolgo
sem vas pustil sedeti!“ rekel je prijazni stari umet¬
nik, ki je bil le jeden del navedenega pogovora v
slikarnici slišal; tudi ni v njem nahajal ničesa, kar
bilo bi jo lehko vznemirjalo.

„Da“, rekla je Mabel s slabim glasom in skoro
ne vedoč, kaj je rekla, „sedaj čem oditi. “ Vzdig-
nivši se je vzela kiobuk in plajš ter je stopala k
dunim; celo spozabila je bila po stari navadi se po -
sloviti; na to se je spomnila, ko je bila že skoro
sobe stopila, ter tudi tega ni z navadno ljub¬
ijo storila. Stopila je bila na tlak, predno je
Da  voz le mislila. Videvši, da voza ni, še sto«
Pala je počasi gori po ulici, potem obrnivši se je
korakala nazaj; in to je ponovila večkrat, ne da

260

bi vedela, da so jo opazovali. Le Boga je hvalila
da je bila sama in v svežem zraku.

»Gospica Mabel“, zaklical jej je Donald, ^
je nevedoma šla mimo voza, ki se je nazadnje ven-
der bil k vratim umetnika pripeljal. Moral je sle¬
diti mlado gospico ter znova jo poklicati, predno je
nje pozornost izbudil.

„Donald, kaj ste vi?“ vskliknila je vsa izne-
nadena. Ne spregovorivši več besede obrnila se je*
tekla k vozu, skočila vanj, usedla se na zadnji se'
dež z očitno olajšanim srcem ter mu rekla, da naj
požene.

„Kam?“ vprašal je; ker mu ni odgovorila!
ponovil je vprašanje.

„Domov,- rekla je nazadnje. Kočijaž se j e
prvikrat čudil nje razdraženemu glasu.

Na srečo bila je mirna, tiha ulica, tako d 8
razen Donalda ni mogel nikdo opaziti nje vedenja
ali se nad tem čuditi.

Peljala se je le nekaj stopinj, kar je nena¬
doma in sicer zapovedljivo, kot bi kočijaž nalaš c
ne bil razumel njenega ukaza, mu zaklicala:
pelji me h gospe Leroyevi.“

261

Ubogi deklič! komaj je vedela, kaj je govorila
ali storila. Ludvika je bila doma. Mabel jo je našla
v  dragi obleki ležati na naslonjači; bila je od prej-
^ojega večera še preveč utrujena, da bi se le ko¬
ličkaj napenjala.

Ko je Mabel sedela že pred sestro in je na¬
vadnemu pozdravu sledil premolk, vprašala se je,
2akaj j e  pač sem prišla. Gotovo ne, da bi gospe
Lerojevi predmet svojega mišljenja izdala. Morebiti,
dasi sama ni vedela, da bi poizvedila, ali Ludvika
pozna ono usodno skrivnost. In če jo pozna, poiz-
"vedila bila bi morebiti nje misli o tej nesrečni stvari.

»Kaj ti si bila od desetih sem pri Geraldiji?“
vskliknila je gospa Leroyeva ter s temi besedami
Potrgala hipni molk. „0 Mabel nadaljevala je s
slabim glasom ter se ugodno na blazine usedla,
»kako krepka si ti! Mene pa je minula noč toli
Upehala, da sem komaj k zajutrku došla."

„Ti si več plesala nego jaz", rekla je Mabel
2  vastresenim glasom in napol boječim pogledom.

»Da, zares da“, odgovorila je Ludvika z ra¬
dostnim obrazom mlade krasotice. »Nikakor se ne
^orem izgovarjati. Mabel, kako pa ti delaš?" A,

262

nadaljevala je ne čakaje odgovora, „ti nikdar nisi
tako rada plesala kot jaz; jaz sem bila prav zato
odgojena. Krakovsko s kastanjeti (eracovienne vvith
castanets) sem že plesala v četrtem letu, da sem
materine goste kratkočasila. Neki večer bil je pri¬
soten neki grof; njegovega imena se več ne spo¬
minjam, prav natanko pa se še spominjam, «kaj jo
o mojem plesanji rekel.“

Ludvika prišedša do tega predmeta nehala
ni prej, dokler ni Mabeli naštela vseh prilizljivib
pohvalnic, ki so uho najprej otroku in potem žeW
do sedanjega časa otrovale. Ko je nehala, usopla
se je Mabel prav globoko, kajti vse te izjave ne¬
omejene uečimurnostije že predobro poznala. »Nikdar
bi ne mislila na se in na take neumnosti, ko h)
vedela, kar jaz vem“, mislila si je Mabel; in č“'
tila se je že nekaj olajšano misleč, da vsaj jeden
član izmej rodovine nič ne ve o Henrikovi sramoti?
o njegovi nesreči.

Cele pol ure je Ludvika skakala od ničevega
predmeta do ničevega predmeta, ne da bi bila se
nje žlobudravost le količkaj ozirala na Mabelino ne-

263

navadno molčanje; nazadnje je ta vender ustala r
da bi odšla.

„Podaj mi no kolinsko vodo“, rekla je sestra
Mabeli; in steklenico vzemši jej iz roke, ulila je je
malo na rutico ter jo k čelu pritisnila. »Zli  se mi
da me danes glava boli“, zdehnila je, »vsekakor se-
kar vse vrti po glavi. Mislim, to prihaja od šam¬
panjca, ki sem ga sinoči pila. Zapri zatornice, kaj,
ne i Mabel? Ko bi hotela danes le Lidija biti pri
otrocih, radi bi malo zadremala. Ali je Henrik bit
danes pri zajutrku?" pristavila je smije.

Mabeli se je kar tresla roka, ko je od Lud-
T *ke obrnena zapirala zatornice; nje glas je izdajal,
veliko razdraženost, ko je vprašala: »Zakaj?"

„0 nič" odvrnila je Ludvika; „mislim le, da
Se  je bil pozno povrnil iu da ima velik popi tek.
P r espati“.

Mabel ni odgovorila ter je le drnkala s kljuko-
Pri zatornicah, katere je zaman skušala zapieti.

»Bilo je že dve, ko smo mi odšli," nadalje
Va la je Ludvika; »moj mož mi je rekel, da so ne-,
kateri izmej mladih gospodov v gostilni še ie tri ali
Štiri ure pozneje domov prišli. Henrik mislim, bil

264

je jeden izmej najzadnjih, kajti podoba je bila, da
se nikdo ni bolje zabaval. Njegove žive dni ga ni¬
sem še videla tako Židane volje, za katero se je
imel bolj bogati večerji nego Viktorijinim doutipom
zahvaliti. Viktorija Vanekarjeva bi se mi gotovo
ne zahvaljevala, da tako govorim 14 , pristavila je z
neskrbnim glasom.

Mabel se je obrnila, odprla je vehice ter de¬
belo in vsa začudena gledala sestri v obličje. Lud¬
vika je zavrnila ta pogled srčne skrbi z njej na¬
vadnim lehkomiselnim in zaničljivim smehom

„Ne glej me toli prestrašena,“ vskliknila j®
nazadnje, nekaj razdražena po Mabelinem molčanji)
ki pa je govorilo zgovorniše nego vse besede, ka¬
tere bi bila izustila. „Ti si prav taka kot moj mož.
Ta le govori, da je Henrik zašel v slabo tovaršijo
in kar je več takih neumnostij. Jaz pa sem pr e '
pričana, da so njegovi znanci najimenitnejši mladi
ljudje v mestu. Jaz sama imam kaj rada, če mladi
ljudje imajo v sebi nekaj življenja in ognja; j aZ
nikakor ne ljubim onih bedakov, ki svoje vedenja
natanko premišljajo in premerjajo strahu, da hi
mej svetniki svoje veljave ne izgubili; in nazadnje

265

vender niso za betvico boljši. A Mabel, kako slo¬
vesna si vender,“ pristavila je Ludvika skoro jezno.
»Ti pač ne misliš Henrika narediti puščavnikom in
meni svetovati, naj postanem nuna in naj grem z
gospodom Leroyem v puščavo, kar mi je sam danes
zjutraj nasvetoval? Moje gaslo je, uživai toliko, ko¬
likor moreš in glej življenje le od lebke stiani.
Na to je na naslonjači se obrnivši jela izvrševati
svoje gaslo, namreč sklenila je oči, da bi zaspala.

Mabel je precej porabila migljaj tega dejanja
ter je hitela iz biše in ukazala kožijažu, naj jo po¬
pelje domov.

Z onim dolgim molčečim pogledom v obraz
svoje sestre je bila popolnoma, prav do dna spre¬
gledala. to puhlo posvetno bitje; premerila je bila
brezdno mej močnim bitjem lastnega srca in sla¬
botnim tripanjem Ludvikine žile; izpoznala je bila
žalostno resnico, da bi v resnobnih izkušnjavah tega
življenja pri sestri dobri svet in blago sočutje za
®an iskala.

Pri kom naj bi v tej grenki uri iskala tolažbe.
fri očetu ne, kateri, kakor je mislila, še dolgo ne
bode ničesa zvedel o slabem življenji svojega sina,

266

pri teti ne, ker ta bi nad njim se ujedala z
ostrostjo, katere si Mabel še lehko ni mislila; do
višje nebeške pomoči obračati se pa še ni bila se pri¬
vadila, če tudi ni nikakor tajila nje moči. Zato pri-
šedši v samotno svojo sobo, čutila se je prvikrat v
svojem življenji v resnici osamljeno, — osamljeno z
grenko žalostjo.

S kako razrušno močjo je ta bolest tlačila jej
srce ter je razjedala! Svet naj je norost opraviče¬
val ter lahkomišljeno se smijal, nečimerneži naj so
jo zagovarjali in slabotneži in zanikerneži jej celo
ploskali, Mabel se je o njej le tresla in jokala.

Mislila ni na konec, presapila ni strahovitih
nasledkov, ki so lehko iz nje izvirali; udarec na
nje srce je bil pretežek, da bi bila mislila na kaj
drugega, nego da se je zgodila nesreča, katera se
ne da več poravnati.

Henrik, plemeniti nje brat, katerega so si iz¬
brali za šalo in smeh! Možka njegova postava io
lepo, njegovo obličje zaničevan predmet, na katerega
s prstom kažejo! In njegovo duševno bitje poži-
vinjeno! To je bilo preveč. In ker jej ni bilo več

267

treba sebi samej gospodovati, vrgla se je na po¬
steljo ter se je srčni bolečini popolnem udajala.

Kdo bi premeril duševnega boja bolečino, ka¬
tera jo je mučila ? A iz te strašne nevarnosti otela
se je kot drugo in novo bitje.

Petnajsto poglavj  e.

Oh! da ljudje morajo voditi sovražnika
V t svoja usta, da jim ukrade mož¬
gane; da mi

Moramo z veseljem, prijetnostjo, klica¬
njem in odobravanjem
Prenarediti se same v živino.

Henrik ni z jednim skokom prišel do roba
strašnega brezdna. Ker je bil že odnekdaj svoboden
vsakatere sile od strani starišev, ker je neomejeno
razpolagal o denarjih in ker je po prirodi bil na¬
klonjen čudovitemu življenju, prišel je bil rano v
izkušnjave, ki dečku in mladeniču prete. Ker je
preveč rad uganjal neumnosti, izgnali so ga iz aka¬
demije v West-Pointu; nato seje  bil udal življenju
Uajbolj neumne razuzdanosti. Nekako se je poslej
Ua boljše obrnilo, ko je jel obiskovati nemško vse¬
učilišče ter se jel za slovstvene in zuanostne stvari

268

zanimati. Naslednji dve leti je prepotoval ter se
seznanil z ljudmi in običaji raznih dežel; priznati
moramo, da je bil mladi mož v raznih izkušnjavah
časih preskočil meje prave previdnosti in premiš¬
ljenosti Na srečo so veselo potovanje in potem
prebujene plemenite težnje naudihovale njegovemu
ognjevitemu in silovitemu značaju neko zadovoljnost
ter so zmanjševale nevarnosti, ki so mu od vseh
stranij pretile. Vkljubu temu pa se je njegov zna¬
čaj privadil nekej brezozirnosti, od katere se v bo¬
dočnosti ni bilo nič dobrega nadejati.

A vrnivši se v domovino se je še le popol¬
noma udajal veselemu in prijetnemu življenju ter
je žrtvoval plemenitiše želje in težnje malostnemu
veselju dneva in ure. Lenoba, težava izvoliti si
poklic in gnjus sedanjega življenja so se tudi zjedi-
nili, da so izpodkopali mu silo, s katero se bi bil
lahko možato odločeval. Njegova velika družljivost
in njegov oblli denar sta vabila v njegovo družbo
ljudi od vseh stranij; med temi so se za njegovo
prijateljstvo poganjali sosebno taki, ki so dobro
.2mli laskati se mu in srce mu pokvariti.

269

Ko človek izgubi spoštovanje pred seboj sa¬
mim, navadno kmalu potem izgubi tudi spoštovanje
od strani druzih ljudij.

Mabel se je zavedala, da se je bila mej njo
in bratom vzdignila pregarja, še predno je uzrok
slutila.

Ko bi se bila manj pečala z novim čutom,,
morebiti bi bila hujše čutila, da jej je Henrik
svoje zaupanje polagoma odtegoval, morebiti bi bila
skrivnost njegove na videz zmanjšane ljubezni glo-
bokeje in nadrobneje preiskavala, vsaj bila bi se
vprašala, zakaj se več ne ujemajo ujijino veselje,
njijino zanimanje in njijine težnje, ki so se doslej
zmirom skladale.

V sedanjih razmerah pa jej prepričanje, da
je Henrik nje ljubezen nekaj izgubil, ni pripustilo,
da bi pomanjkanje ljubezni od njene strani natanč¬
ne preiskavala. časi čutila se je užaljeno, da jej.
ie manj zaupal nego nekdaj, vender se je dvo-
umila, da bi imela pravico pritoževati se o njego-
ve j hladnosti, ker je sama enako hladno ž njim.
ravnala.

27b

Če pa je zavest o njegovej malovrednosti
Henrika navajala, da se je sestre ogibal, vzviševala
se je le pregraja mej njima, ko je bila Mabel to
izpoznala. Treba mu ni bilo več ogibati se očij, ki
so se bale pogledati v njegove oči, tudi se mu ni
bilo bati, da bi sama bila izrekala domene in sum-
nje, katere je celo pred njegovimi očmi zakrivala-
Ko pa je skrbela Mabel na vso moč, da bi mu za¬
krila, da nesrečno njegovo skrivnost dobro pozna,
izdala se je prav s to preveliko skrbjo. Tako se
je brat nenadoma zavedal, da nedolžna sestra vsled
njegove lahkomiselnosti premnogo trpi.

Nasledek temu je bilo mučno in od dne do
dne rastoče ločenje, ne ločenje, ki izvira iz hudih
pogledov, iz strastnih besed in mejsebojnih zatožeb,
kajti takih ni bilo. A Mabeli so srce komaj manj
mučili postranski in skriti pogledi, nepojasnjena raz¬
tresenost, prisiljeno molčanje ali neugodna veselost,
ki so o nezadovoljnem srci pričali.

Koliko sta gospod Vaughan in njegova sestra
delila njeno žalost, določiti je bilo težavno. Kljubu
od dne do dne rastoči raztresenosti je prvi sedaj
pa sedaj kaj skrbno pogledoval sina, Sabija pa j e

271

na svojega bratiča se ozirala z največo zadrego, ki
se je časih premenila v očitanje, ko je opazila, kako
malo sta mu bila mari blagor in sreča vse rodo¬
vine. A svojih mislij ni izrekala in tudi še ni bilo nika¬
kor gotovo dokazano, ali je Henrikovo vedenje in živ¬
ljenje količkaj poznala. Tajiti se pa ni dalo, da se je
neka boječnost polagoma polastila vse rodovine in
da je neki skrivnosten čut malo družino tlačil.

Nazadnje je skušala Mabel očine in tetine
družbe ogibati se toli zelo, kolikor se je umikala
Henriku. Nikdar se ni vpraševala, ali je previdno
ali pravo, da se zbog gole bojazni ne ustavi nesreči,
katere odstraniti ni znala. Prav slepo se je udajala
prirodnemu nagonu ter je skušala ubežati mučnemu
strahu, kateri jo je pri vsem tem kot senca pre¬
ganjal.

Zato se je sedaj bolj nego poprej utapljala v
ono razburjeno življenje novošegnega sveta, ki je
bilo res za njo vso nekdanjo mičnost izgubilo; v
veselem in brezsrčnem vrtinci posvetne družbe je
skušala zadušiti vse grenke bojazni in hude slutnje,
ki so jo doma mučile. Bil je neki čas, ko bi bila
Mabel zavrnila vsako veselje in vsako čast, katerih

272

bi Henrik ne bil lahko delil; bil je neki čas, ko se
je zanimala le za iste stvari in koristi, za katere
se je tudi Henrik zanimal. Pred šestimi meseci bi
bila učenka vsemu svetu drzno izjavila, da sta ona
in brat nerušljivo zvezana ter hočeta skup zmagati
ali pa pasti. A Mabel od danes (to naj bode opom-
neno) ni bila več prostosrčna učenka gospe Her-
bertove. Nekaj časa sem je hodila v drugo šolo ter
je nevedoma nasrkala se drugih načel. To ni bil
upliv imenitne gospode, ki je res ves nje čas z ni*
čevimi mislimi in težnjami polnil, a plemenitih ob'
čutkov nje srca vender ni pokvaril. Bil je globo-
kejši bolj uglajeni upliv moža, ki nikakih nesebič¬
nih občutkov ni poznal, kateremu so bili drugi ljudje
toliko neresnični in puhli, kot je sam bil neresnice®
in puhel; ta mož je bil prav po zvijaški nedolžno
in ljubeče nje bitje okužil z nekako olikano sebično¬
stjo, ki se straši vsakatere dotike z ostrimi i -0 ^ 1
delavnega življenja ter s tresočim glasom zavrača
vse, kar bi jej lastni razkošni mir količkaj motilo*
Na tak način skušavši se osvoboditi vseh na¬
sledkov Henrikovega vedenja, razširjala je od dne
do dne le brezdno mej bratom in seboj; dasi Ma-

273

bel ni pospeševala pogina zapeljanega mladeniča*,
vender mu tudi ni podala roke, da bi ga pogube-
otela.

Kljubu temu ni ubežala ponižbi, katere se je
toli skrbno ogibala. Pogostoma zabledeva'a so nje lica,
in radostna beseda tresla se jej je na ustnih, če'
je hipoma in nenadoma Henrika zapazila pri kakej
priliki, kjer je njegovo prisotnost najmanj slutila,
časi je o pozni uri ustopil v družbino sobo, z obia-
zom, ki se mu je vina žaril, in z glasom za jedno
stopinjo višjim, nego je bil navadno, časi ga je
srečavala na sprehod.h, ko se je po ulicah vozaril
v odprtem vozičku („gig“); vlačil ga je brzonogi*
konj, ki se je že pri raznih dirkah odlikoval Več¬
krat je tudi pozornost občinstva na nje predelek v
°peri obračalo glasno govorjenje in ropotanje, s ka
terim je poslušalce motil.

Očem nekaterih Mabelinih novošegnih prija--
teljic so to bili le dokazi velike duhovitosti, a —
Pjsj na slavo naj bode rečeno — nje zdrava pa¬
štet in nje topla ljubezen sta bili kaj občutni za
sramoto in grajo, kateri so zaslužili.

18

274

Take izkušnje in bojazen pred njimi so za-
Gostovale, da so nje veselost zamračevale. Pa to ni
t>ilo še vse. Iz njih so kmalu izurala še druga zla.
Mabelino preobčutno in na videz nedosledno vedenje
so krivo razumeli in napak razlagali in sieer v kro¬
gih, v katerih bi bila najrajše ugodno sojena. V
prvih dobah njenega znanja z Dudleyem je ta le
radostno skušal izbuditi njenega duha in razvijati
duševne nje zmožnosti, nikdar pa ni nameraval ome¬
jevati nje priprostega veselja, tudi se ni dosta zme¬
nil, da so še drugi okoli nje se muzali. Ko pa j e
zadobival moč na njenega duha in njeno srce, P°'
stajal je v istem razmerji ljubosumen na vse ume-
šavanje, naj je bilo to utemeljeno ali pa le domi¬
šljeno. Očitno jej ni priznaval, koliko zelo ga je za¬
nimala; in prav to zanimanje za njo je pokvarjeno
1  mu dušo nekako prirodno pretresalo ter mu srce
ogrevalo. Celo sebi ni priznaval velike moči čuta, ki
mu je srce napolnjeval. Izrazoval pa se je ta čut
prav tako, kot je bilo pričakovati od toli nezaup -
nega značaja. Pogostoma je Mabel sama zapazovala.
Itako jej je gospodovalo ljubosumno, nj;ej nerazum¬
ljivo samosilje ali jo pa žalila nepojasnena jej * a ’

275

mera. Vender je bilo lehko udajati se samosilju,
ki se je navadno v rastoči naklonjenosti izrazovalo,
in lehko je bilo prenašati zamero, ki je redkoma
dalje nego malo trenotkov trpela. In dokler niso
Mabeli srca mučili nasprotujoči si občutki, ni bilo
nikdar resnobnega povoda, da bi se ona in Dudley
bila drug druzemu ogibala in se odtujevala.

Sedaj pa je izkušnja dokazovala, da v trenot-
kih hipne razburjenosti Dudley ni bil nje najkrep¬
kejša podpora, ako tudi je nikdo ni toli lehko oteval
mučnih mislij, ki so jo težile. Nje jedino pribeža¬
lišče v takem slučaji je bila prisiljena veselost.
Tedaj je pogostoma bila blizu nje ona oseba, ki je
bila popolnem zmožna in voljna, nje živahnost po¬
speševati; ta oseba jej je tudi ponujala najlajša
sredstva, s katerimi je skrbi in bolesti zakrivala in
premagovala. To je bil mlad mož žive krvi, dobre
v °lje in prilične blagosrčnosti; zmeraj je bil pri¬
pravljen prepirati se z radostnimi besedami, smijati
se ljubki šali ali biti prvi plesalec v priljubljenih
Dovošegnih plesih, v katerih se je odlikoval. O teh
koristnih lastnostih je Mabel vedno razpolagala,
kajti gospod Marston je bil jeden izmej mnogobroj-

276

nih mladeničev, ki so se neprenehoma trudili, da
bi se kraljici veselične letne dobe ljubeznjivim storilk

Ker je Mabel vsekako hotela ohraniti svojo
mirnost, prezirala je, kako neprimerno je osrčevala
laskavega svojega občudovalca, prezirala pa je tudi,
kako ostro je Dudiey v sebi samem sodil nje spe-
gledljivost in lahkomišljenost.

V večjih skrbeh nego navadno je neki večer
silila se svoje misli na drugo stran obračati in se
tujemu opazovanju odtegniti; sprejela je gospoda
Marstona povabilo k brzemu plesu, pri katerem se
jej je kar v glavi vrtelo. A kako se je prestrašila?
pri oddihu zapazivši, da jo nasproti jej stoječi Dud'
ley z očitnim zaničevanjem pogleduje; še hujše jej
je bilo, da je Henrik isti trenotek občno pozornost
na se obračal, gospici Vanekarjevi glasuo se slad'
kuje z neslanimi besedami, katerih bi trezen nik'
dar ne bil izustil.

Vsled navskrižnih mučnih občutkov na P°^
omedlela, spustila se je na bližnji stol; in nje raz¬
burjenost je prikipela do vrhunca, ko je Dudle)
pristopivši nagovoril jo ž njemu lastnim zbadljivi 111,
glasom: ,Gospica Vaughanova," rekel je, „kaj ve

277

seli me, da vas danes toli veselo vidim. Spomin na
veliko radost, s katero ste ta ples plesali, bode mi
za moje odsotnosti veselje delal.“ In hladno se po-
Monivši zapustil je dvorano.

„On me zaničuje," mislila si je Mabel, „za¬
ničuje me zaradi moje lahkomišljenosti in navidezne
nemarnosti, katero pač vsak videti mora." A pre¬
ponosna, da bi se uklonila pod bremenom njegove
nevolje, odzdravila mu je z napušno hladnostjo ter je
gospoda Marstona povabilo k drugemu plesu sprejela.

Grenke so bile Mabeline misli to noč, skoro
80  jej srce razdirale. Prvikrat je jela dvoumiti o
Modrosti in previdnosti, celo o spodobnosti svojega
dosedanjega vedenja, da bi svoje bolečine očem
drugih ljudij zakrivala. Celo Dudley, mislila si je, me
nna za brezsrčno; kajti mislivši na dostojniši razlog
»ego ga je v resnici vodil, dvoumila nikakor ni, da
? a  je njegovo toplo prijateljstvo za Henrika toliko
ra zjarilo nad njeno lehkomišijenostjo. In še sanjalo
Se  jej ni, da je le prenapeta in neprirodna njegova
ljubosumnost prouzročila one zbadljive besede o
B ie navideznem veselji s tovaršijo z gospodom
^arstonom.

278

Ker je napačno razumevala uzrok njegovi ne-
volji, žalovala je tudi brezkončno, da je razžalila
prijatelja, katerega je toli dolgo čislala iu katerega
nikdar ni bolj cenila, kot o tem času mučnih in
ponižujočih skrbij. Dajo je o tej nevarni dobi za¬
pustil, zdelo se jej je neznosno.

Varana s svojim bratom, grajana in zapuščena
od onega, čegar glas jo je kot čar pred popolno
obupnostjo varoval, in boječ se bdečih, pazljivih očij
očeta in tete, drznila se ni velikosti svoje nesreče
premišljevati, temveč sprejemala je navadno število
povabil, igrala je svojo nalogo s samogibno pravil¬
nostjo, šemila se je s smehljaji ter je zatirala raz^-
burjenost, katere izdati se ni upala.

Šestnajsto pogl  a vje.

Skromna ljubezeo,

Ne pa ponosna znanost, Čuva vrata
nebes;

Ljubezen lehko ustopi, kjer ponosna
znanost pade.

Za štirinajst dni je bil Dudley odpotoval in t*
bo bili tudi meja njegovega odtujevanja od Mabeli •

279

v tem sta bila sestrina otroka jedina družba, ki jot'
je nekaj olajševala. Brez vspeha se ni bila trudila
pridobiti ljubezen dečkov; in vsak izmej njiju je na
svoj način izraževal naklonjenost svojej teti, katera
jo je z vso toploto ljubečega srca povračala. Vsklik
radosti, s katerim je Murray nje dohod pozdravljal,
govoril ni glasneje in jasneje, nego gorečnost tihega
v eselja, ki se je na Alikovem obrazu izraževala
ojijino mejsebojno občudovanje tete Mabeli bila je
tudi jedina točka, o katerej sta se vedno zlagala.

Murrayeva nemirnost se je premenila v srečne
otroško veselje, če jej je smel o mraku na kolena
splezati in dnevne dogodke pripovedovati; najsreč¬
nejšega pa ga je storilo, če je zvečer mogel roke
j e j stiskaje zaspati. Ko je starega očeta obiskoval, •
opustila je Mabel pogostoma novošegne veselice, da
je le poslušala ničevosti, katere bi bil jej toliko rad
Povedal; večkrat je tudi z bogatim večernim kri¬
lo® pometala preprogo, pokleknivši tik njegove po-
stelje, da bi otroka v spanji čuvala. Po prirodi in >
navadi je bil Alik zaprt vsemu ljubkanju, a pri¬
jazni pogled, s katerim se je bil znad knjige vanjo
ozrl, ko ga je prvikrat vprašala, kaj čita, pokazat«

280

jjej je pot v njegovo srce; in dečko ni mogel več
tožiti, da se nikdo ne meni za njegovo veselje in
in za njegov napredek.

Mabel je našla svoje plačilo. Otročja ljubezen
je okrepčujoče hladilo razdraženi duši. Njeno srce
se je močno upokojilo, če je Murraya za roko drže
opazovala možato srčnost, s katero jo je Alik pri vsaki
priliki spremljal in čuval. Vrhu tega se jej v družbi
z otrokoma ni bilo ničesa bati. Otroka nista mogla
slutiti nje nemirnosti, tudi nista nikdar skušala iz¬
vora te nemirnosti pojasniti. Ker se je v njiju bli¬
žini čutila toli varno, prihajala je večkrat ko mogoče
■v njiju družbo.

Neko [nedeljo sta spremljala Mabel po do-
poludanski službi božji iz cerkve domov. Ko so po-
obedovali, šla sta ž njo v malo sobo tik družbine
sobane, v katero Mabel sedaj ni nikdar brez čuta
neizrečne žalosti stopila. Dečka s polnimi žepi ore¬
hov sta se usedla k oknu ter sta jela orehe treti,
Mabel pa je po sobi sem ter tja hodila, v bogatih olep-
šilih gledala dokaze Henrikove ljubezni ter se ču¬
dila, kje je pač to nedeljo, ker ga že od jutra ni več
<widela.

281


Obstala je pred lepo udelano pisno mizo; pri-
'tisnivši pero odprla jo je ter iz nje vzela mal za¬
vitek listov, katere je pred kratkim od nekdanje
učiteljice in od součenk prejela. Ti listi so odgo¬
varjali njenim listom, katere je bila pred malo
tedni v preširnosti mladostne radosti pisala; njih
glasovi se nikakor niso ujemali s sedanjimi nje ob¬
čutki. Ljube devojke so jej častitale ter jo zavidale;
gospa Herbertova, ljubljena jej prijateljica, jo je
mislila srečno ter jej je pisala malo vrstic, v ka¬
terih jej je sočutje zaradi veselega nje življenja iz-
raževala ter jo tudi svarila, naj se na njegovo sta-
uovitnost preveč ne zanaša. Oh, svaritev došla je
prepozno!

Nato je zaprši mizo, vzela knjigo, usedla se
v naslonjač ter je hotela čitati. A nje duh blodil
je okrog. Ko se je že dolgo utapljala v svoje mračne
misli, ustala je ter stopila k oknu, v katerem sta
otroka mimogredoče ljudi opazovala. Dan, dasi mrzel,
bil je svetelj in jasen in razne družine, po ulicah
gredoč, kazale so kaj prijetne podobe.

„Kaj hočeta iti malo na sprehod ?“ vprašala
je Mabel siljena po hipnem nagonu, da bi svojim
kislim ubežala.

282

Nasvet je bil z veseljem vsprejet. Dečka sta
hitela po svoja plajšča in klobuka; v tem se je
tudi Mabel za sprehod pripravila; a gospodovala
jej je neka nenavadna nemarnost, ki se nikakor ni
z nekdanjo nje gibčnostjo ujemala. Šli so bili že
precej daleč tja doli po ulici, a nikakor se še niso
bili odločili kam? Kar nenadoma vsklikne Alik:
»Oh, tetka Mabel! pojdimo k Rozi!"

»Pojdimo!" rekla je Mabel, »če le Murrayu
ne bode pot predolga."

Murray je oporekal, da bi ga ta pot utru¬
dila; in nemudoma so se obrnili na pot k pripro-
stemu bivališču gospe Hopove,

Reven je bil sicer oni mestni oddelek, v ka¬
terem je bivala, a v njem je vladal naj večji red.
Brez posebnih dogodkov so dospeli do hiše, dasi
tudi so nase obračali pozornost sosedov, ki so l e
redkoma imeli priliko videti obleko bogatih ljudij-
Našli so okni male prodajalnice zaperti z lese*
nimi blanjami; tudi vrata so bila zaprta in zamanj
je Mabel večkrat nanja potrkaka. Čutila se je va¬
rano, da bi bila zaman tako daleč prišla; ker se
je tudi bala, da bila bi kaka nesreča zadela w

283

dovino, ozirala se je po drugem uhodu. Naposled
prišedši do hišnega ogla zapazila je ozko temno 1
uličico, ki je na vzadnjo stran stare hiše držala.

Malo se je obotavljala korakati po tej nepoz¬
nani poti, a po njenem značaji ni bilo, da bi jo bik
prazen strah zadrževal od dobrega namena in bla¬
gega smotra. Ukazavši otrokoma, naj jej sledita,,
prodrla je do konca uličice ter je h kratu bila na
malem dvorišči, ki je bilo s starim zidom iz opeka
ograjeno in z razsipom posuto; držalo je to dvo¬
rišče, kot je prej menila, poleg zadnje strani vsega
poslopja. Več durij je držalo v skupno to dvorišče;.
Mabel je bila nekaj v zadregi, kako bi mej njimi
našla gospe Hopove duri. Kar ven stopi vdova sama
2  vrčem ter misli k vodnjaku pri nasprotnem zidu
iti po vode. Ko je Mabel zagledala in izpoznala, za¬
kričala je začudenja, vrč na tla postavila ter jej
šla naproti z obrazom, na katerem ste se radost
in zadrega izraževali.

Zadnji občutek je nekaj izginil, ko je Mabel'
nagloma opravičevala svoj na videz skrivnostni ustop
ter s prisrčnostjo popraševala, kako se gospa ia
■Koza počutita.

284

»Roza se sedaj počuti prav dobro rekla je
vdova; „gospica, veselilo jo bode vas videti. Danes
popoludne ima malo nedeljsko šolo v svojej zad-
njej sobi; mislim, nje petje je bilo, da nisem sli¬
šala vašega trkanja. Kaj močne glasove imajo, ti
mali vekači. Sedaj so skoro izvršili; zato le usto-
pite, gospica Vaughanova. Kaj lepo jih je pogle¬
dati. Nikakor jih ne bodete motili", pristavila je
zapazivši da se je Mabel obotavljala. In stopivši
v leseni zaboj za njenim tesnim bivališčem odprla
je kuhinjske duri ter je prosila Mabel, naj pride
do praga. Storila je to, ne da bi koga motila,
in kazavec po konci molivši ukazala je dečkoma,
ki sta tudi za njo pridrla in notri gledala, naj
molčita.

Na malem naslonjači sredi sobe sedela je
Roza, okrog nje pa je bilo šest ali sedem otrok,
katerih nobeden ni imel nad sedem ali osem let.
Oči so upirali v Rozo, ki je počasi in razločno po*
navijala zadnjo vrsto hvalnice, katero so imeli peti.
Svetlo v ono srečno deželo
Žari vsako oko;

Življena po očetovi roki,

Ljubezen ne more umreti.

285

Oh! mi bodemo srečni,

Ce, brez greha in žalosti,

Gospod, mi bodemo kraljevali s teboj,

Blagor, blagor, za večno.

Ko je Roza izgovorila zadnjo besedo, zapeli 1
so otroci. Ljubeznjivo in ginljivo je bilo poslušati,
kako lepo so se zlagali otroški glasovi v ptipro-
stem napevu, katerega jih je bila Roza naučila. Še
ljubkejše in sladkejše pa je bilo gledati, kako so
po petji otroci pokleknili ter za njo rekah besede
kratke molitve, katero so pred odhodom navadna
molili.

Mabeli so se oči solzile; in prav po prirod-
nem nagonu se je konci slovesne molitve spoštljivo'
umaknila ter je Alika in Murraya za seboj po-
tegnivši tiho zaprla duri, da ne bi se mala družba
motila.

„To so večinoma nemški otroci," rekla je
gcspa Hopova Mabeli. „V tem oddelku je obilo Nem¬
cev ; ker ne razumejo jezika, nauče se v navadni
Soli le malo, malo. Roza jih uči najprej angleški,
Potem pa čitati in moliti. Petje bilo je prav pri-
r odno. Poučuje pa petnajst otrok, mej temi so ne¬
kateri večji od nje. To res ni veliko," pristavila je-

286

je mati vsa zamišljena, „a bolje je nego nič in Rozo
to toliko osrečuje."

„ Bolj e nego nič,“ vskliknila je Mabel resno,
s da, res to je vse."

In Mabel je čutila, kar je rekla. Ta trenotek
srčne ginjenosti pogreznili so se jej bogatstvo, uče¬
nost in posvetni ponos v ničevost, ko jih je pri¬
merjala s čisto in otroško vero, ki po večnem živ¬
ljenji hrepeni.

Jednako je ves prizor uplival na Alika in Mur-
raya, kar so radovedna njijna obraza in njiju spo¬
štljivo molčanje očitno pričali. A prilike nista imela
to ginjenost še drugače pokazati, ker po zmešanem
šepetanji v sobi razšli so se otroci nagloma na vse
strani. V tem so radovedno se ozirali v Mabel in
njena sestriča, katere je gospa Hopova peljala v
snažno, dasi skromno kuhinjo.

Roza, nekoliko utrujena, se je prijetno naslo¬
nila v naslonjači, da bi se odpočila; a zagledavši
Mabel oživila se je precej ter je z gorečnostjo
vskliknila: n O, blaga gospica Mabel, kako me veseli)
•da vas zopet vidim!"

287

Mabel se je z nekakim spoštovanjem usedla
tik Roze na nizek stolček, na katerem je bil malo
poprej neki otrok sedel, in prijemši nje malo medlo
roko, stiskala jo je kaj ljubko.

»Kaj veseli me, Roza, da se toli dobro po¬
čutiš," rekla je otroku s toplim zanimanjem pogle-
davši v obraz. »Saj ima res rudeča lica,“ opazila
je gospe Hopovi, ki je nekoliko radostna, nekoliko
pa v skrbeh opazovala Rozino obličje.

„Da,“ odvrnila je udova obotavljaje se, »le
bojim se, da ta rudečica ni popolnem prirodna, ker
o tem času jo pogostoma mrzlica trese."

»Roza, upehala si se, poučuje ta malobrojni
razred," rekla je Mabel; »to je, mislim preveč za
tvoje moči."

»O ne!" vskliknila je Roza nagloma, »kaj
lahko jih poučujem in tudi kaj rada."

In hoteč govor od sebe obrniti na drugo stran
vprašavala je Alika in Murraya tik nje stoječa po
Lidiji, po njiju materi in kako so sem došli. Sedaj
pa sedaj ozirala se je smehljaje in ljubeče na Ma¬
bel. Nje oči so nekako izraževale dvojno srečo, ču-
teno v pričo devojke, v katerej je nje ljubeče bitje

288

sorodnega duha izpoznalo; mladi bolnici prirojeni
ukus za vse lepo pa je v tej novej prijateljici na¬
šel popolno in jedino utelešenje svojega uzora.

Ta svoj upliv je Mabel zapazila z mešanimi
občutki. Če se je srečala z občudujočimi očmi bolne
Koze, šir ; la se je prek nje obraza rudečica samo'
zadovoljstva, katere jej vse prilizovanje na plesišči
nikdar ni izbudilo. Ko pa je lastno življenje brez
vsega smotra primerjala požrtvovalnosti bolnega
otroka, tlačila je ta nenavadna jej misel o lastnej
nevrednosti oni čut laskane nečimernosti. Ta zad¬
nja misel potrdila se je še pred koncem svojega
pohoda.

Mala družba se je mej seboj pogovarjala
dosta svobodniše in zaupniše nego prvikrat. Mabe*
lina prostosrčnost je odstranila vse zadrege in za¬
držke in celo prisiljeno vedenje gospe Hopove se
ni moglo ustavljati razumni dobrotljivosti nje bitja-
Zato je postal razgovor živahen in občen. Izpozab-
ljeni so bili skoro vsi razločki v stanovskih raz¬
merah in prejšnje dobro porazumljenje posamičnih
mej seboj dozorelo je v zaupno prijateljstvo.

289

Izvabili so nekaj iz zgodovine gospe Hopove
rodovine, nekoliko so se spominjali boljših nje dnevov
ter se menili tudi, česa se ima gospa Hopova s
svojo rodovino v bodoče nadejati ali bati. Našte¬
vali so Rozina opravila o delavnikih in govorili o
»je nedeljskem delu in veselji; pri tej priliki je
Mabel prvikrat izvedela o Ivanu, kajti njegovo ime
se  je pogostoma imenovalo.

Za vse to se je Mabel kaj živo zanimala, go¬
tovo ne manj živo nego Roza in gospa Hopova, v
katerih obrazu so se dotični čuti očitno izraževali.
Naposled je Mabel prav slučajno izvedela, da je gospa
Hopova že v otročjih letih bila sirota brez matere.

V tem je Alik prav rad poslušal poaovor;
Murraya pa ni bilo volja molče jih poslušati, zato
se  je oziral po kakej igrači. Na mizi zapazivši iz-
venredno razparano knjigo vrgel jo je na tla ter
J° je z nogami pehal gori in doli po kuhinji.

Ko je Mabel zapazila, kako ga je Roza po¬
dedovala, in ko je videla, kako si je Murray dal
°l J raviti, poskočila je, ustavila mu igračo ter otela
^igo, blagosrčno rekoč: „Murray, ne ceptaj^po

290

stari knjigi. Bojim se, drago dete, ti nikakor ne
spoštuješ starosti*.

Roza se je posmehljala. »Dobro mi je slu¬
žila", rekla je »morebiti jo zarad tega tem rajše
imam".

Mabel jo je odprla. Bil je star iztisek „ Božje
poti"  („Pilgrim’s Progress".) Pregledavši jo opo¬
zarjala je Alika, da je iztisek iste knjige, katero
mu je na njegovo prošnjo pred nekaj tedni kupila
ko je bil ž njo slučajno v knjigarnici ter mu l e
■dragovezana knjiga s podobami sosebno dopadala-

»Moja ni taka", rekel je zaničljivo, »moja je
lepa, — to je stara grda capa".

Ko je izgovoril, zasledilo je njegovo bistro
oko, kako ponižano se je Roza čutila vsled njegove
■ne prav laskave primere; obžaluje svojo nepremiš¬
ljenost, skušal jo je precej poravnati, vskliknivši :

»Tetka Mabel, Roza mora imeti prav tako
knjigo, kakeršna je moja".

»Naj  pa jo ima", rekla je Mabel brez obo¬
tavljanja. »Roza, kaj rada ti prinesem iztisek, ka-
keršen je Alikov, če ti je ljubo".

291

Roza se je smehljala, zamišljena a vender
vsa radostna. Aliku se je obličje kar veselja
žarilo, ko je Rozi nemudoma jel popisovati, kako
dragoceno je knjiga vezana, z zlatom obrezana in
s  pobojanimi podobami olepšana.

„Roza, ali bi se ti dopadala?" rekel je kon-
čavši svoje popisovanje.

„Kaj bode mnogo veljala?" vprašala je Roza
vsa zamišljena.

j, O da, mnogo!“ rekel je Alik pritrdivši jej.

»Kaj toliko?" rekla je Roza pogledavši Ma-
in stegnivši se po močno obdrgneno sveto pismo
,n  nekatere raztrgane liste molitvenika, »ali toliko,
kolikor bi dva nova taka iztiska veljala?"

»Toliko, kolikorbi veljalo pol ducen ta teh knjig,"
odvrnila je Mabel, nekaj čudivši se temu vprašanju.

„Oh!“ vskliknila je Roza globoko zasopši, »po
takem bi rajše ti knjigi imela." Pri tem seje umi-
r |t nje razdraženi glas in obotavljaje se, je prista-
v 'la: „Pa jaz ne bi morebiti smela voliti."

»Da, da, voliti smeš," odvrnila je Mabel, Alik
jo je močno prevaran gledal. »Dobila bodeš, kar
”°češ, ali pa tudi oboje."

19 *

292

„0, da, oboje!“ rekel je Alik umirjen in z
veselja žarečimi očmi.

s Ne, ne obojih," rekla je Roza z očitno od¬
ločnostjo. Nje praktični duh, v šoli reve in nadloge-
odgojen, ni videl nič nespodobnega v tem, da je
zameno nasvetoval, a nje razumno občutno bitje se
je strašilo, da bi si svobodno naložilo dvojno dob¬
roto.

„Roza, naj bode prav po tvojej volji," rekla
je Mabel, ki je nje obraz z največjim zanimanjem
opazovala.

n  Po takem imela bi najrajše sveto pismo in pa
molitvenike," rekla je Roza. „To-le je vse, kar
imamo v nedeljo popoludne za čitanje in premišlje¬
vanje; in še to je vse raztrgano. Otročiči pa ne
morejo čitati materinega svetega pisma, ker jih
črke preveč motijo. Kako se bodo veselili, ko bode
vsak svoje sveto pismo imel. Res, gospica Mabeh
kako dobri ste vi!"

»Jaz, dobra!" vskliknila je Mabel z globokim
čutom največje ponižnosti. „Meni ni nobena žrtva,
da jim preskrbim knjige, a Roza, koliko so pa tebi
dolžni!" In vzdignivši se z nizkega stolička in ko*'

293

žuh krog sebe potegnivši, kot bi hotela oditi, pri¬
pognila se je ter Rozi čelo poljubila; s tem polju¬
bom je tudi zakrila veliko ginjenost, katero jej je
bila nedvojena blagosrčnost bolnpga otroka izbudila.

„Kaj drugega bi ti pa še prinesla?" vprašala
le. „Ali se ne zmisliš na nič, kar bi ti dišalo, kar
bi te okrepčevalo, ko bi te po noči mrzlica prijela."

»Pomaranče!" zakričal je Murray v kotu, kjer
se je bil okobelj na nizki stolček usedel. Murrava
je le jedna prijetna stvar spominjala na mrzlico in
bolnišnico, namreč pomaranče. Vsi so se zasmeh-
Ijali; Mabel pa se je ravnala po tem migljaji.

»Rada jej prinesem nekaj pomaranč," rekla
je gospe Hopovi, »če vi menite, da bi jej dobro
dele."

»Jaz pač menim, da bi Rozo okrepčevale",
odvrnila je gospa Hopova. »Proti jutru jo navadno
Prijema mrzlica. Pravim jej sicer, da bi tega ne
bilo, ko bi se rano ulegala ter se zvečer nikakor ne
r azdraževala; a ostaja po konci ter se peča z igra-
^smi itd. Časi jo Ivan podpira v postelji s kako
stvarjo in tako poseda, izrezuje igrače in uzorce,
dokler je hrbet ne boli in ne more zaspati."

294

Roza se je nemirno ozirala v mater, ko je te
besede izrekala; Mabel pa jo je bistro pogledala
vsa začudena zbog obdolžbe, ki je le na videz ka¬
zala, da bi mladi bolnici previdnosti in pokorščine
manjkalo.

»Roza, tega bi pač ne smela storiti,“ rekla
je ter je z mehko roko otroku raz prezornega senca
poravnavala svetle lase. „Kaj imaš toli rada igrače? 8

„Ivan jih ima —“ rekla je Roza z mebkinv
tihim šepetanjem, ki je bilo le Mabeli namenjeno.

Besede so Mabeli presunile srce. Te priproste
besede so izraževale gorečo sestersko ljubezen > D
premočno požrtvovalnost, ki je morala ganiti pr« v
nepremagljivo pri deklici, katere slabost jo je osvo-
bojala vsakatere odgovornosti.

Mabel je čutila popolno moč vzgleda, kateri
jo je ob jednem učil in grajal. Trenotek je gledal«
Rozo, kot bi na njenem obličji hotela čitati skriv¬
nost božje sile, ki je slabost mesa premagala. P°'
tem zaman besed iskaje in morebiti se boje, da b*
izdala, kako globoko je ginjena, poslovila se j e
naglo. Ko sta se tudi dečka od bolnice poslovil««
šli so vsi v prodajalnico, kjer jim je gospa Hopov«

295

sprednje duri odprla in jih na ulice spremila. Po*
slovivši se od nje, prosila jo je Mabel, naj jej po
Lidiji o Rozinem zdravji poroča ter naj se narav¬
nost na njo obrne, ko bi jej mogla s kako rečjo
postreči.

Dan se je naglo končaval. Mabel je spremila
mlada sestriča v gostilno ter potem hitela domov*

Koliko zelo sta dve kratki uri spremenili nje-
zunanjost in nje mišljenje! Kako mil, kako ljubez*
njiv je bii glas, ki je bil nevedoma izbudil spečo
vest! Ni bila strašna svaritev, ne glasen bolesten
klic, ki bi bil tresočo se dušo s strahom prevzel;
kilo je le milo bitje ljubečega srca, ki se je v naj-
Ijubeznjiviših besedah izrazovalo; kaj slaboten glas-
v  njej je odgovarjal tihemu šepetanju in se ni dal
ntolažiti. Ustavljala so mu je lahko, da res ustav¬
ljala se mu je, kajti posvetne izkušnjave so močne,,
kratko in nejasno pa je nebeško opominjanje. A
§las se je znova oglašal, kot angelj, ki pri vratih
sedeč zavrača vse sovražnikove napade.

296

Sedemnajsto poglavje.

Pa lepša znamenja
Ket žarečo rudečico lepote
Devojka kaže,

Ko njegovo ime zasliši: —

Mlado srce trepeta,

Izpozabi sebe simo, — svojo dolžnost —,
Nje črno oko se polni
In nje žila nade se trese.

Kolikor časa se je Mabeli ohranil utis nje¬
nega pohoda pri Rozi in kolikor dolgo so jo vodili
prebujeni blagi čuti, potrudila se je večkrat, da bi
ši prejšnji upliv na Henrika in njegovo zaupanje
zopet pridobila.

Nekoliko se jej je posrečilo. Podoba je bila,
da so ga ganevale, ob enem pa tudi užaljale po¬
navljane one sesterske ljubkosti, katere je zadnji
čas nemarno prezirala ali pa popolnoma opuščala.
Prilično je kazal nekaj stare svoje radosti v njenem
društvu; drugekrati pa je zopet hitel od doma, kot
bi nje prisotnost mu nikakor ne ugajala. Ogibal se
je z najmanjšo besedo omeniti svoje neredno živ¬
ljenje, vender obotavljal se nikakor ni izreči svoje


297

nevolje in svojega gnjusa nad tako imenovanim No-
■voyorškim življenjem.

S sesterskim sočutjem in stanovitnostjo bila
bi Mabel s časom zopet ponovila zaupno razmerje,
katero je prej mej njima vladalo. A priznati mo¬
ramo, da se je v svojem prizadevanji kmalu utrudila.

Neki večer je o pozni uri vrnila se domov
ter od sluge izvedela, da Henrika se ni doma. Bolj
nego navadno v skrbeh sklenila je, čakati in ne
prej iti spat, dokler se ne povrne. A mladini je
treba počitka; ker jo je trudnost polagoma prema¬
govala, ulegla se je na dolg naslonjač v sobi ter
Je zaspala.

Nekaj ur pozneje so jo izbudile omagujoče
stopinje pred njenimi durmi in slišala je glasen
prepir. Skočila je po konci, živci so se jej tresli
ro ves život jej je trepetal nenadnega strahu, ker
je izpoznala glas očinega sluge, ki mu je zaman
prav brez uspeha prigovarjal, Henrik pa mu je
brez ozira zabavljal in mu pretil. Isti trenutek so
se nenadoma odprle bližnje duri in v prepir se je
stikal tretji poznani glas, ki je hudo, da si bolj
tiho Henrika nagovarjal. Malo pozneje slišala je

298

več osob stopati tja gori po stopnicah, ki so v na¬
slednje nadstropje držale. Henrik se je očitno ustav¬
ljal ter oporekal, vender polagoma se je izgubil
prepir v daljavi; vse je bilo zopet tiho.

Bleda in brez sape je Mabel stala nekaj časa
ter je uho na ključavnico nastavljala. Ker ni ničesa
slišala, odprla je duri ter ven pogledala. A naglo
se je zopet umaknila, tako naglo, kot bi bila od
puščice zadeta, kajti na prvi pogled izpoznala je
očeta, ki je v ponočni suknji in s svetilnico v roki
stopal sem doli po stopnicah. Svetilnica mu je raz¬
svetljevala popolnoma obraz ter je kazala, da tudi
naj hujše pozna.

Mabel se je uže davno strašila tega ali ena¬
kega prizora. Ko so nje oči gledale žalostno ob¬
ličje očetovo, ni se jej več smilil Henrik in tudi na
lastno tugo ni več mislila, ampak le srdila se j e
nad mladeničem, ki je očeta sivo glavo lehko ža¬
losti v grob spravil. Jokala ni, obupovala ni, am¬
pak po sobi je gori in doli počasi hodila, mile rus«
oči so se jej žarile nenavadne razdraženosti in krog
tenko rezanih usten kazalo se je nekako zaničO'
vanje. Dolgo ni mogla pomiriti si razburjenega srca-

299

Ko se  jej J e  posrečilo to, ostajala jej je mračna,
tlačeča, obupajoča zavest o nesreči, katere doslej
še nikdar ni bila čutila. Nezgoda rodovine je do¬
spela do vrhunca. To ni bila več skrivna, mučna
bojazen, ki se je v njenih prsih skrivala, to bil je ža¬
losten poznani dogodek.

Tej misli, kolikor tudi žalostni, primešaval se
je tudi neki čut, ki jo je močno olajševal. Nade¬
jala se je bila, da bi bil očetu ta udarec še dolge
prihranjen. Ker se je pa jendenkrat zgodilo, bila
je njemu naloga, da se je bodočih udarcev kolikor
Mogoče varoval. Uporabljal je lahko še razna sred¬
stva, da bi zapeljanega mladeniča zopet na prave
Pot pripeljal; in če je bilo tako, ne bode opustil
užaljeni oče storiti potrebnih korakov. Ali bi te ostrejše
namere tirjale pomoči od nje blagega upliva ali ne,
na to še se ni zmislila. Ker so jej pa lastni sla¬
botni poskusi precej podrli srce in se je le pre¬
bada odtegovala vsem nadaljnim poskusom, brata
poboljšati, odvalila si je svoj del težkega bremena-
Zato se je s teškim srcem, vender o lastnej odgo¬
vornosti umirjena, naposled ulegla v posteljo.

300

O tej nevarnosti se je Dudley povrnil v mesto.
Štirinajstdnevno življenje v podnebji kanadskem,
kamor so ga bile nenadne skrbi za njegovo premo¬
ženje poklicale, ohladilo mu ]e res močno malostno
ljubosumnje; sedaj se je močno trudil, da bi to iz
Mabelinega spomina izbrisal. To ni bila težavna na¬
loga. V pričo njega jej je srce uaglejše bilo in iz-
pozabila je prejšnje odtujevanje, svetle nje oči in
žareča nje lica so pa pričala, da noben žalosten
spomin ni motil nie radosti o njegovi vrnitvi.

Bilo je meseca sušca. Zimske veselice v mestu
so bile nehale in imenitna gospoda jela je že, polna
nad, misliti na poletno dobo. O tem prestanku mej
razveseljevanjem v glavnem mestu in v kopališči imel
je Dudley najlepšo priliko, da se je Mabelinega
duha in srca bolj izključno nego kedaj polastil.
Bliščeče veselice novošegnega sveta niso si več svo-
.jile svoje kraljice; operna družba je bila odpoto¬
vala v Havanno; krog Mabelinih občudovalcev je
večinoma ali neuspešno uklanjanje srčno nadaljeval
ali pa je brezupne svoje namere na nje udanost
plaho opuščal; vreme ni ugajalo sprehodom niti z
“vozom niti peš. Sedaj, če kedaj, bil je čas, ko so

301

duševne zabave, slovstvene in umetniške veselice-
prav mirno kraljevale.

Ni minul dan, da ne bila bi se Mabel veselila
Dudleyeve družbe. Nova knjiga, posebna cvetka,
naznanilo razstave izbornih slik, najdba zanimive
stvari na znanostnem polji, — vse to je dovolj
opravičevalo njegove pohode, če pa mu je primanj¬
kovalo takih razlogov, bil je dovolj spreten in raz¬
soden, da je prav dobro razumel storiti se neob-
hodno potrebnega pri nameravanem veselji, ki je
njej posebno ugajalo. V družbi z Dudleyem, pri
narobnem glasu njegovih usilujočih besed in pri
oarodelnem uplivu njegovih črnih, sanjarskih očij,
mislila Mabel ni lahko na kaj druzega, kot kar jej
je njegova prisotnost kazala. Ž njim je zasledovala
lepoto v pesništvu, prirodi in umetnosti ter je baje
komaj mislila, da življenje ponuja priliko po bolj
vzvišenem in bolj plemenitem smotru hrepeneti.

To prevladanje je bilo kaj nesrečno nje naj¬
boljšim in najčistejšim željam in težnjam; jasno je
budi, da ni nikakor pospeševalo načrtov sesterske
ljubezni, katerim bi drugače bila godila; kajti Dud-
] ey ni bil mož, da bi bil v katerih koli okolščinah

302

lastno neomadeževano ime postavljal v nevarnost,
skušavši, da bi bil padajočega prijatelja rešil. Ma-
bel je kmalu opazila, kako se je njegovo prijatelj¬
stvo s Henrikom zmanjševalo; in njegov vzgled in
upliv sta jo le nagibala, da je vse skrbi in nade
glede svojega brata opuščala. Njegovo gospodstvo
nad njenimi mislimi pa je tudi zmanjševalo ponižbo,
katero je zaradi mladeničevega življenja čutila, ter
jej utolaževalo bojazni zbog njegove bodoče usode.

Naj je bil kateri koli razlog — ali če je sploh
imel kateri razlog, — dovelj, Dudley trudil se je
na vso moč, da bi Mabelinemu srcu in življenju iz¬
ključno gospodoval. Ker se je tudi rada izročala
njegovemu voditeljstvu, uravnavala se je po njego¬
vih željah in njegovem okusu, udajala se popolnoma
njegovim mislim in nameram ter si prav slepo nje¬
gova načela prisvajala.

Tako je on bil zadovoljen, ona pa srečna.
Vsaj sama je imela sebe za srečno. Bili so čudo¬
vito mešani, nestanovitni občutki, nedostojni imenu,
ki izrazuje pravo bitje vsega veselja, katero se toli
redko na zemlji nahaja. Bila je sreča, katero je
bila za mnogo domišljav, za mnogo nad, za mnogo

303

pozab kaj drago kupila Bilo je le frfranje mladega
srca, ki še ni počivališča našlo. Oh! kakor je go¬
lob, iz ladije izpuščen, dolgo zaman iskal počivališča.

Tako imenovana ta sreča je bila podvržena
raznim prestankom. Kot vsi sebični ljudje bil je
Dudley neplemenit in nizek, celo v ljubezni. Zahte¬
val je več, nego je nujal. Preskrbno se je ogibal,
da bi bil svoje čute za njo drugače izraževal, kot jih
je vse njegovo vedenje očitno izraževalo; vender pa
je prisvajal pravice, katerih si ni imel prisvajati;
nikdar se tudi ni obotavljal po svoje voditi in urav¬
navati vse nje mišljenje in življenje; celo drznil se
je presojati nje vedenje ter prilično, kot smo videli,
je hudo natolcevati.

Res je bil toli ljubeznjiv in razsoden, daje z
navidezno laskajočo marnostjo znal zakrivati, kar
je bilo v resnici prenapeto; tudi njegove posebnosti
80  opravičevale, kar bi bila pri drugih največa pre¬
drznost. Vender Mabel ni lahko prenašala tega ne-
jednakomernega vedenja proti sebi in prilično se
je njegovi hladnosti in siljenosti ustavljala z napu¬
hom, ki je bil njegovi ledenosti prav primeren.

304

Potem so sledili časi nepriznanega, a očitnega
odtujevanja; ker je takrat Mabel nenadoma razpo¬
lagala le o lastnih pomočkih, delovala je ta odbojna
moč na njo toli silno, da se jej je prejšnji duševni
vzlet dozdeval le gola omama in sleparija.

Ta čas so se v hiši pokazale vse nesreče v
podvojeni meri.

Teta je prej le tožila o neljubeznjivem ve¬
denji gospe Leroyeve ter Mabeli kazala, kako slabo
ta neprestano upliva na vse sorodnike. Sedaj so nje
tožbe našle nov brezkončni predmet, ki jej je še
večji strah izbujal. Mabel jej je to kolikor mogoče
zakrivala, a naposled je vender vse zvedela. Lud-
vikina lažnjivost in sebičnost sta se kazali še
dosta predrznejši nego navadno, Mabel pa je
neprenehoma mučila brezsrčna nemarnost nje
sestre, ki se za nje veselje in zadovoljnost prav
nič ni menila. Neka trda zunanjost je zakrivala pti
gospodu Vaughanu bolestne čute, a njegova steg-
nena postava se je sklonila in lica so se mu udrla;
to ga je naredilo starega moža, ki so ga hude
skrbi tlačile. In Henrik! Oh! ubogi Henrik. Kje i°
kaj je bil? Mabel se ni upala po tem vprašati ali

305

na to misliti. A oko, ki se ni več upalo brez strahu;
drugemu človeku v obraz pogledati, roka, ki se je-
obotavljala, predno je roko staremu prijatelju stis¬
nila, obličje, raz katerega sta mladost in lepota
naglo izginevali, vse to so bile neme priče žalostne
povesti.

A ta čas samotnega premišljevanja spominjat
ni Mabeli samo na dolgo vrsto hudih izkušenj; po-
novil jej je tudi drug spomin, ki je bil iz njenih
veselih in srečnih ur izključen, — spomin na dek¬
lino, ki se je v revah in nadlogah priučila najsve¬
tejši nauk za življenje, — spomin na deklico, ki
jo bila v svojem malem krogu našla skromno stezo’
dolžnosti ter je po njej tudi z junaštvom mučenice in
8  potrpežljivostjo svetnice hodila. Mabel ni mogla
biti slepa nasproti temu živemu vzgledu, niti nema
Nasproti skrivnemu, v prsih prebujenemu svaritelju.
Napačni nazori in sebično modrovanje so lehko jej
omajali vero na gola pojmovna načela, a nikako
lažno umstvovanje ni nmglo spodbiti ali le zamra¬
čiti svete resnice, ki jo je Rozino življenje raz-

20

306

Misel na to majhno pobožno božjepotnico in
na njeno vsakdanje občevanje z Bogom morala je
toli prostosrčni Mabeli izbuditi marsikatero bolestno
vprašanje. S tem blagodejnim kesom prihajali so
drugi nič manj blagodejni uplivi, ki so bili prijetni
in dobro vsprejeti.

Po neprijaznosti, napačnem obračanji in hlad¬
nosti razžaljeno srce nahajalo je pokoj in okrepčilo
v mislih na deklico, katere duh, očiščen v božji lju
bežni, je krog sebe razširjal nebeško roso resnič¬
nega in ljubeznjivega sočutja; tudi nade, v hudih
izkušnjah razdrobljene, so se po nje svetem zago¬
tovilu ponovile in posvečile, da se celo na zemlji
nahaja mir, ki ga božje ljudstvo uživa.

Kolikorkrat je Mabel Rozo obiskala, umirilo
se jej je srce in čutila se je kaj okrepčano, časih
je čutila nekaj one potrpežljivosti, ki iz udanosti
izvira, časih tudi žarek upanja, ki iz vere prihaja.
Napredovala je po tej poti, če ne okrepčana s sve¬
tim sklepom, vsaj prevzeta skromne želje, da bi
Rozo posnemala. Na lastno osobo je izpozabljala v
močnem in živem hrepenenji, da bi vsaj nekoliko
blagostanju in sreči drugih ljudij pripomogla.

307

V tem nesebičnem in plemenitem prizadevanji
so jej ovire pogostoma jemale srčnost in nemarnost
jo je večkrat strašila, predno je imela priliko, blago
delo izvršiti. Časi se je oni blagodejni upliv izra-
ževal v plemeniti gorečnosti, s katero je trudila se
izvršiti dober namen.

Jedenkrat se je peljala skozi ulico, ne daleč
od gospe Hopove. Kar je njeno pozornost na se
obračal izvenredno lep sad v oknu ondešnjega diša*
Varja. Pri zadnjem pohodu pri Rozi je bila opazila,
da so jej bile pomaranče, s katerimi jo je vedno
preskrbovala, skoro popolnem pošle. Zmislila si je,
da je najlepša prilika novih jej kupiti. Dala je
Ronaldu znamenje. Kočijaž je ustavil konje pred
prodajalnico, dasi njegovi precej zaničljivi pogledi
»iso dovolj zakrivali začudenja, da bi mlada gospa
v  toli neznatno dišavarnico šla. Mabel pa je bila
dosta skromniša od napušnega kočijaža ter se celo
oi na to zmislila, da bi sama si kratila čast, ter je
brez obotavljanja noter šla ter si potrebnega nakupila.

Ko jej je mladi strežnik tehtal nekaj grozdja,
obračala se je nje pozornost na dva dečaka, ki sta
P r ed mizo stala.

20 *

308

»Obljubim ti, Ivan,“ rekel je starejši izmej
njiju, „če popelješ te kamenice (ostrige) k Tatamii
na morski strani, da ti preskrbim za ta večer sedež
pri Bovverji v jami. No, stari dečko, kaj praviš k
temu? Tom Ratlin bode igral Hudiča  mej  ku¬
ha  r če  ti,  to bode veselje. Tom Ratlin je res dečko-
po mojem srci! No, reci, da.“

„Jaz se ne dotaknem vaših starih kamenic,*
odgovoril je dečko; kratek, čokast dečko s pegasti®
obrazom in debelimi ustni. Veliki naprej moleči
zobje so dajale neko posebnost njegovemu obličju,
ki pa je kljubu temu bilo odkritosrčno, pošteno in
v obče tudi pridobljivo.

„Ti nečeš?“ odvrnil je prvi govornik. „Te®
večji tepec si. Splača se gotovo boljše, nego če ti
materi ledeneč prodajaš; in zaničljivo se je oziral
na pletenico, ki je bila polna ledenca in je na
usnjastem jermenu tovarišu ob vratu visela.

Zadnjega so besede nedvoumneno neprijetno
dirnule in poniževal ga je namek na njegovo opra¬
vilo, kateremu je bil res že odrastel; zato je čre£
in črez v lice zarudel ter nekaj osramočen, nekaj
pa razkačen odvrnil: »Ledeneč prodajati je še zmi'

309

Tom boljše opravilo nego delati drugim ljudem, ki
mnogo obetajo, potem pa ne plačajo. Boljše bi bilo,
'ko bi ti poplačal stare dolgove, predno misliš nove
narediti."

„Tebi pač ničesa ne dolgujem," odgovoril je
prvi govornik togotno.

„Tako?“ vskliknil je Ivan. „Rad bi vedel, kaj
bi bil dobil, da sem bil oba soda s kamenicami iz
kleti starega moža valil tja doli do broda v Jersey ?
Kaj lepo opravilo, kaj ne, če ti s sodi skočiš v čoln
in mene na cedilu pustiš ? Tega ne izpozabim nikdar,
to ti povem."

Veliki dečak smijal se je neizmerno pri tem
spominu na dogodek, ki mu je bil najizvrstniša
3ala. „Kaj pa sem mogel storiti?" vskliknil je.
»Ali sem smel pustiti čoln čakati? Poveljnika Ia-
dije pač nisem mogel podkupiti, hotel je nemudoma
Proč. Pa viš no, Ivan," nadaljeval je, pregovarja je
§a, „ti mi popelješ sode tja doli k Tatamu in jaz
ti poplačam, — na poštenje."

„Kaj, ti mi plačaš za obakrat, za danes in
2a  oni dan?"

310

.Mislim. Bodem videl/ rekel je veliki dečko
umikaje se.

.Bob, ne, nič mislim; takrat narediva jasno
kupčijo."

.Dobro, dobro/ rekel je Bob. .Ti vsekakor
dobiš ustopnico za gledališče."

.In petelinovo pero tudi?"

.Tega ti nisem obljubil/ rekel je Bob.

.Seveda si mi je obljubil," odvrnil je Ivan
živahno.

„0h, Ivan! Ti si dober dečko", vzkliknil j®
Bob, trkaje mu na ramo. .Tom Ratliu in petelinovo
pero. Dobro, oboje dobodeš, če se precej na pot
podaš. Nemudoma pojdem po kamenice. Tam za
oglom sem pustil samokolnico. Malo počakaj." I z '
rekši stekel je Bob skozi stranske duri, da bi svojo
kupčijo izvršil.

.Kaj pa misli? Kaj hoče temu dečku dati’'
vprašala je Mabel mladega Človeka, ki jej je na*
kupljene stvari skup spravljal.

Služnik jej je pogledal v resnobni obraz t er
je dalje zavijal; pripognivši se, da bi konec pregrd

311

zil, skusil je zakrivati smehljanje, ki se mu je na
lici kazalo.

Opazivši njegovo obotavljanje, je Mabel znova
virašala. Mladič se je znova ozri ter jo pogledal v
nepremenjeno resnobni obraz, umiril se je ter od¬
govoril na drugo vprašanje.

„Kaj ne, gospa, kaj je mislil s petelinovim

peresom ?“

„Da“.

„ Nekaj za pijačo*, odgovoril je mladič. Kei
ni mogel več zakrivati, kako ga veseli Mabelina
radovednost, zasmijal se je glasno ter pobral za¬
vitke, da bi jih na voz nese).

„Zdelo se mi je, bala sem se“, rekla je Ma¬
bel z resnim očitajočim obrazom. „To je sramota!
Ko je kupčijski služnik odnesel zavitke, postala je tei
naposled šla k Ivanu, ki jo je po strani gledal tei
®islil, da sta o njem govorila.

„Ne 'sprejmi ponudbe*, rekla je z prijaznim
glasom ter roko položivši mu na ramo, da bi svoje
besede bolj poudarjala.

Ivan, Ivan Hopov, kajti on je bil, dasi tega
celo ni slutila. Ivan jo je pogledal sedaj v mile

312

»očitajoče oči, sedaj pa v bogato obleko, nje imenitno
zunanjost in nje plemenito postavo. Potem je pobe¬
sil oči ter je nekoliko uporen, nekoliko pa ponižan
v zadregi z nogo bobnal ob prodajalnično mizo.

»Kaj ti dam, če ne vsprejmeš petelinovega
peresa?" vprašala je Mabel po kratkem prestanku.

Še jedenkrat se je Ivan ozrl ter s svojimi očmi
srečal mile oči Mabeline. A naslednji trenotek po¬
besil je glavo pred njo, ki ga je tako usmiljeno
gledala. Sledil je zopet hipen molk, kajti Ivan ni
odgovoril na nje vprašanje.

Mabel je iz mošnjice vzela zlat ter ga polo¬
žila na mizo. Ivan je zrl vanj z očitnim hrepene¬
njem; a takrat se ni drznil Mabeli pogledati.

„Ali ga češ imeti?" vprašala je.

»Rad bi ga imel," rekel je dečko, „pa —
pa —“

»Pa kaj?"

Ivan se je pomišljeval; potem pa je rekel z naj-
sečjo silo besede izgovorivši:

»Ne smem se dati kupiti, — to je grdo.“

Mabel se je čudila surovemu čutu za poštenje.
Za trenotek je bila v zadregi, potem pa je rekla:

313

•»Ali doma nimaš nikogar, za katerega bi ga po¬
trosil? Ali nimaš matere ali sestre? To bi pač ne
bilo grdo, ko bi kaj za nji kupil."

Nevedoma je zadela pravo struno v dečku.
Ivan jo je radovedno pogledal v obraz ter se je
čudil, kako je uganila njegove skrivne misli. Mabel
l'e to sprevidela in se po tem ravnala.

„Ne sprejmi, kar ti je hudobni dečko oblju¬
bil; ne hodi tudi v gledišče; ogibaj se taki tovai-
šiji, če ne, se ugonobiš. Zlat ti čem dati, samo slabo
ga ne smeš obrniti. Morebiti si lehko kaj misliš,
kar bi s tem lehko kupil, kar bi se tvojim dopa-
dalo in jih osrečilo?"

„Rad bi ga imel za nekaj posebnega," rekel
le deček. .Nič slabega ni, tako zares, kot sem na

svetu."

„No,“ rekla je Mabel, „no, {potakem ga le
■Vzemi; verujem ti, ker vidim te, da resnico govoriš.
Le deni ga v žep."

„Kaj pa naj porečem Bobu?" rekel je dečko
®ebi samemu.

„Ne reci mu ničesa; odteci, predno se vrne."

314

Ivan se je smehljal gorečnosti svoje lepe sve¬
tovalke ter je vzdignil pletenico, katero je bil prej
odložil, čakajoč na Bobovo opravilo.

Da bi videla Ivana oditi, pomagala mu ja
Mabel z nežno roko usujasti jermen prek rame na¬
takniti.

„Tako, sedaj teci’!“ rekla mu je vsa radostna.
»Dobro srečo, a ne izpozabi!“

In Ivan je odskakljal, nekajkrat se oziravši,
da bi jo videl, ko bi šla v voz, potem pa je stekel r
kot mu je bila nasvetovala.

Pol ure poslej je Mabel sedela tik okna v
Hopovi prodajalnici ter je z Rozo se pogovarjala,
Donald pa je nekaj proč od hiše konje gori in doli
vodil. Kar se nagloma odpro prodajalnične duri,
zvonec je močno ropotal in Ivan je z zlatom v roči
nagloma ustopil ter zaklical: „Alo! Roza! naj g a
imam od koder koli, a denarja je tu dovolj, da

kupimo-“ Kar je zapazil Mabel sedečo za

durmi, ki so jo zakrivale. Brzo je prestal, opotekal
se začudenja ter ves zarudel. Ne da bi bil vpraša*
kaj ali se količkaj opravičeval, položil je roke na

315

usta ter se zakadil ven ravno tako brzo, kot je bil
ustopil.

Roza, razžaljena po tem nespodobnem prihodu
in odhoda, skušala je pri Mabeli ga opravičiti, re¬
koč: „To je Ivan; družbe ni vajen.“

Mabel je le mislila na čudoviti slučaj, po ka¬
terem je deček z ledencem bil Rozin brat, ter je
osje prezrla Rozine besede. Zato je Roza, sklepa¬
joč po njenem molčanji, da je huda, pristavila še
besede: „Gospica Mabel, Ivan ni zmerom toh
surov/

„Surov! o ne!“ odgovorila je Mabel brzo, ki
je, odtegnivši se hipni raztresenosti, opazila Rozino
»emirnost. „Hotel ni biti surov, iznenaden je bil,
to  je bilo vse. Roza, mene močno zanima Ivan; po¬
doba je, da je kaj blagosrčen dečko/

Roza se je videla neizrečeno vesela, »fo j®
Iv an res, gospica Mabel,“ vskliknila je brzo.  Osr-
čena govorila je o njem ter ni nehala prej, o er
vseh njegovih dobrih lastnostij naštela.

V nje hvali se je videla neka bojazen in skrb,
da  bi te dobre lastnosti pokvarili slabi uplivi P»-
alične trgovine. Mabel, zmotrena po jutranjem o-

316

godku’, je sedaj bolje nego poprej razumela požrtvo¬
valnost in stanovitnost, s katero ga je mala sestra
'kolikor mogoče skušala pri sebi imeti.

Ta imenitni slučaj se je utisnil globoko v
Mabelino srce. Podal jej je bil priliko, da je sto¬
rila dobro delo, ter je napravil novo vez sočutja in
ljubezni mej njo in Rozo.

Osemnajsto poglavje.

In oni, katerim smo zaupali s trdno
vero,

Obrnili so se ter nas zbodli v srce;

la življenje zdelo nam se je kot
ničeva prevara,

Od katere se obrnemo v stran — *
bolnim srcem in ranjenim.

Spomladanski meseci so skoro minuli, priroda
se je skoro popolnem razvila in poletje se je bli¬
žalo. Mestni vrtovi so vsi bujno zeleneli in bresti
so nad tratami zibali pokajoče popkovje in gosto
listje, ki je od dne do dne temnejšo senco delalo-
Tiče so popevale po vejah ter sedaj pa sedaj P°
hišnih žlebih in odprtih oknih visokih poslopij P°'
sedale. Mehka sapica, opoldanska toplota, kričanje

317

>n šumenje otrok in gorečnost živalskega in dušev¬
nega življenja po cestah in ulicah so pričale o po¬
navljajoči in oživljajoči moči, s katero poletje i»
nolnce celo v srce velikega svetovnega mesta segate^
Neko krasno jutro konci meseca maja je stala
Mabel z malim polijalom v roki pri oknu svoje na-
pnavne sobe ter je nemarno gledala na lepo pro¬
storno dvorišče. Pomakala je nekaterim cvetlicam;
Me so Henrikovo pomenljivo darilo, katero jej je
tol pred mnogimi meseci poklonil. Nje duh se ni
Pečal z opravilom; nje oči so res zrle na solnčno-
tr ato malega vrta, a sanjarsko smehljanje na obličji
i e  naznanjalo, da je njen duh pohajal po ra-
dostnih poljanah žive vobraznosti. Očina biša je
toia še zmeraj polna skrbij, sedanjost polna gren¬
eti in bodočnost polna britkosti. A s temi se
"'so pečale nje sanjarije, kajti udajala se je po~
P°lnem radostni vobraznosti ter je za trenotek od-
fftnjala vse mučne misli in se polna najljubših nad
Počala le z obilnim veseljem, katero prvo potovanje
^todi devojki ponuja.

Ko je še v šolo hodila in ko še ni bila svo¬
bode okusila, razdraževala je nje mladostno naudu-

318

lenost najbolj nada, da bode neki dan obiskala ve-
likolepne slape Trentonske, velikanski slap Niagare
in veletok sv. Lavrencija s tisočernimi otoki. Hre¬
penela je, da bi te natanko poznala, predno se bi
udajala gorečnišim nadam potovati v inostranski
svet.

To pa je bilo le nejasno hrepenenje v pri¬
meri mičnim podobam, s katerimi je Dudley, dobro
poznajoč vso lepoto amerikanskih pokrajin, nje vo
braznost nagibal in nje srce oživljal. Tako živo po¬
pisoval jej je lepo domovino.

Zgovorni njegov jezik le je zamogel te veli¬
kanske in slikovite pokrajine okrasiti z novo lepoto
in čarobo. Lebko je misliti, kako zelo se je Mabel
nadejala veselja, da bode te priljubljene jej kraje
v njegovi družbi obiskala. Ker jej je sam razodel
vsakatero posebno lepoto in mičnost, mislila je, da
bode nje ponovljena naudušenost njemu prebudila
jednako, če ne celo večje veselje, nego je je jeden-
krat poprej občutil.

Ko so začetkom spomladi prijatelji pogovar¬
jali se o raznih načrtih za poletno dobo, izrekala
je Mabel večkrat željo, da bi meseca julija poto-

319

^ala. Ko se je čas približal, naznanil jej je gospod
Vaughan, da mu opravila nikakor ne dopuščajo po¬
tovati. Mabel se je v malem krogu očitno izrazila,
tako hudo jo boli, da so jej vsi načrti o potovanji
tako nenadoma po vodi splavali.

»Zakaj pa bi ne šli pogledat slapov?" vsklik-
je Dudley neki večer, ko je bila mala družba
Pri gospej Leroyevi ter je slučajno o tem govorila.

»Gospa Leroveva, gospa Širokoglavka, ali se
v am dopada ta misel? Gospodine Earle, vi ste
ravnokar govorili, da ne veste, kaj bi bodoči mesec
Počeli.« Nagovarjal je še razne druge, slučajno pri¬
sotne osobe, ter je z vedno novimi razlogi vedel
Sv oj nasvet priporočati.

Daši je bil predlog le v šali storjen, vender
so mu vsi pritegnili. In Dudleya je veselilo, da se
bode njegov na videz nepremišljeni nasvet izvršil.
Pečina družbe je bila lenuhov izmej imenitne gos¬
pode, — priznanih družbinih trotov, ki neso nobe-
® e ga opravila in nobenih skrbij imeli. Soglasno
Pritrdili so načrtu in poti, katero je Dudley nasve¬
toval.

320

Gospod Leroy je bil začetkom meseca maja
zapustil Novi York, da bi se nekojih imenitnih ob¬
ravnav v zahodu udeleževal; tako je Ludvika lehko
letala za svojim veseljem. Mabel tudi ni nikakor
dvoumila o privoljenji dobrega očeta ter je rada
pritegnila načrtu, ki je bil njej na ljubo, kot je mi¬
slila, nasvetovan.

Tako se je porodil načrt, ki je od dne do dne
bolj ugajal in kmalu postal najimenitniši predmet
pogovorov mej Mabeljo in njenimi prijateljicami. Vsi
so se ga neizmerno veselili. Mabeli pa ie srce kar
trepetalo sanjarske radosti, ko je polDa nad poslu¬
šala tihe besede, katere jej je Dudley v uho šepe¬
tal, kader je o obljubljenem potovanji govoril. Tre¬
petalo jej je srce, ko ie skrivši premišljevala ne¬
jasne, napolglasne besede, s katerimi se je blagro¬
val, da je v tem slučaji kot tudi v vseh drugih
njegova sreča ž njeno srečo sklenena.

Nikdo izmej imenitne družbe ni hotsl zapustiti
Novega Yorka, dokler bi ne minula dolgo že raz*
pravljana svatovščina v gospodski hiši na kmetih
malo kilometrov pred mestom. Imenitna gospoda J®-

321

to svečanost pričakovala z velikimi nadami ter se
dalje nego navadno v mestu mudila.

Ta svečanost se je hitro bližala. Mabel je pri
okun stoječ preštevala dni, kateri morajo minuti,
predno se bode na kratko potovanje podala; kar
jej je prijetno premišljevanje pretrgala misel, da še
'd imela prilike to očetu naznaniti. Toli gotovo na¬
dejala se je, da doslej dana jej svoboda tudi v seda¬
njem slučaji ne najde nobene ovire, da o tem ni
dalje mislila. Kar so nje premišljevanje motile ne¬
navadne stopinje v njeni sobi; ozrši se je ugledala
°četa z listom v roki.

»Kavno sedaj sem od tvoje tete Margarete
dobil list", rekel je oče začudeni Mabeli.

Mabel se je prestrašila in nenadna nemirnost
Se  jej je izraževala na obličji , kajti pred tednom
je bila teta Sabija zapustila mesto, da bi to poletje
Pri sestri vdovi prebila. Mabel se je strašila, da se
Jej je kaj pripetilo.

„Ali se je kaj zgodilo ?“ vprašala je brzo, »teta
Sabija-“

»Teti sta obe zdravi," segel jej je oče v be¬
sedo. »Ta list le odgovarja, kar sem jo zadnji te-

322

den po teti Sabiji vprašal; prihaja res kaj ugodno
— res kaj lepo je od tvoje tete Margarete, stori
mi izvenredno ljubav," in oče jej izroči list, naj
ga čita.

Na Mabelinem obrazu so se izrazovali mešani
čuti, ko je list čitala; ko ga je prečitala, bila je
nekako v zadregi ter je očeta pogledavši rekla:
„Oče, ne razumem, kaj tu pravi o Henriku."

„Henrik pojde bodoči teden v Lrekel  je
gospod Vaughan odločno, s sklenenimi ustni in z
glasom, ki je vsakatero radovedno vprašanje zavra¬
čal. „Pri mojem starem prijatelji sodniku Para¬
doksu naj se uči pravoslovstva ter naj precej začne.“

Mab 1 je hotela svoje začudenje o hipnej iz -
volitvi poklica izraziti ter očeta še dalje vprašati.
A v obraz ga pogledavši, molčala je; kajti zdelo
jej se je bolje, da jej sam stvar pojasni, če se niu
to primerno zdi. Pa pojasnil je ni, ampak dozde¬
valo s<T mu je dovolj, da jej je namere glede Hen¬
rika le na kratko naznanil, in .nadaljeval je v
kratkih stavkih in kot sebi samemu govoril tako le :

„Tvoja teta ni le nasvetovala, da bode Hen'
rika v hišo vzela, dokler niso njegove sobe. priprav-

323

Ijene, temveč tudi tebe kaj prisrčno vabi, da bi ga
spremljala. To me močno veseli. Želim, da tudi ti
spoznavaš teto. Jaz sam je že pet let nesem videl.
Veselilo te bode, da bodeš bivala s Henrikom. Ta
predlog meni samemu srce močno olajšuje. Ravno¬
kar sem dobil poročilo od gospoda Leroya ter vi¬
dim, da me opravila kličejo v zahodne kraje. Zato
hišo zaklenem. Ko se pa povrnem, kar se — nade¬
jam se — v nekaj tednih zgodi, pojdem v L. Stra¬
žim se močno tega potovanja, a ne morem ga več
odlagati."

Mabel je postajala kaj tužna, ko je poslušala
te načrte očetove; celo pogled v skrbipolno njegovo
obličje je ni odtegnil, da ne bi bila mislila na uni¬
čene svoje nade. Kar nema je stala in vsa zamiš¬
ljena, zrla skozi okno, grizla se v ustna ter ni ni-
oesa odgovorila.

Gospod Vaughan, gori in doli po sobi hodeč,
je naposled jo pogledal, kot bi odgovora pričako¬
val. Potlej je rekel, opazuje nje obličje, z Ijubeznji-
vim glasom: „Upam, hčerka, da bodeš zadovoljna
z  načrtom. Teta Margareta ti je res tujka, a Sa-

bija, kot veš, je tam.“ Zapazil je bil že nje ne-

21 *

324

voljo ž njegovimi načrti ter se je trudil, da bi jib
jej od najlepše strani kazal.

„Da,“ rekla je Mabel obotavljaje se, „a na¬
dejala sem se-“

Jezik se jej je zapletal; a oče jo je zopet
upokojil stopivši k njej ter roko položivši jej na
ramo; nepotrpno je čakal, kaj poreče ter skušal z
vprašanjem jej pomoči: „Česa si se nadejala, draga
moja? Ali si kaj drugega nameravala?"

Tako osrčena povedala mu je o veselem po¬
tovanji, čegar bi rada ne opustila. Razložila mu je
vso pot, naštela sopotnike in sopotnice,- ter mu je
kar očitno priznala, da bi se tega izleta silno rada
udeležila. Vedno pa se je močno varovala, omeniti
mu pravi razlog.

„Ali Ludvika z vami potuje?" vprašal je
gospod Vaughan, ves zamišljen zopet po sobi gor*
in doli hodeč.

„Da, potuje."

„In Henrik?" pristavil je obotavljaje se; n ali
tudi Henrik misli z vami potovati?"

325

„Ne,“ odgovorila je Mabel žalostno, vest jo je
pekla, kajti vedela je prav dobro, da nikdo ni bil
Henrika k izletu povabil.

„Kaj bi ti zelo rada ž njimi potovala?"

„Seveda,“ rekla je Mabel pomišljuje se; in z
razdraženimi živci je tu stala ter vele listke krvo-
močenelu (geranium) odbirala, čakajoč očine od¬
ločitve.

Nje zadeva je bila v dobrih rokah. Gospod
Vaughan ni imel toli srca, da bi jo bil v nje na-
dah prevaral; rajše se je sam odpovedal nadi. Po
kratkem pomolku je rekel: „No, dobro, drago dete,
stori, kar ti je ljubo. Samo nadejam se, da bodeš
tekom poletja našla toliko časa, da teto Margerito
v saj za malo časa obiščeš. Kako bi bilo, ko bi ti
teti odgovorila ter jej naznanila, da v juliji ali pa
v  avgustu prideš?"

Mabel mu je obljubila. Ker je bila stvar po¬
ravnana, hitel je gospod Vaughan, ker se mu je
močno mudilo, zopet v svojo kupčijsko opravilnico.

Mabel se je stoje ozirala za njim, ko je prek
malega vrta korakal, ozirala se je za blagim, ljub.m
°čelom, ki jej ničesa ni mogel odreči. Kako se mu

326

je zahvaljevala ter ga blagrovala! Nje stari oče,
ves v skrbeh, s sklonenim životom in senčnatim
čelom, — tako je vest Mabeli šepetala. Ali je bila
tudi vredna njegovega blagoslova?

Res svobodno lehko voli. Dovolil jej je iti,
kader in kamor hoče. Njegova roka je nikakor ne
ustavlja, njegova ljubezen je odpravila vsakatero
oviro nadejane se sreče, — vsakatero oviro razen
jedne, V tem jej je v prsih nestrpno trkala nad¬
ležna misel, svečan klic urival se je njenemu sluhu.
Ali naj tujemu, nepovoljnemu gostu odpre?

Vprašanje je rešil nenadni prihod Ludvike,
ki se je bodoče svatovščine in bodočega potovanja
neizmerno veselila. Nje gladki jezik je kmalu spod¬
rinil in odpravil sestri vsakatero resnobno misel
Presojala je razna draga oblačila, katera si je Ma-
bel za spomlad napravila. H kratu se duri napravne
sobe odpro in v njih se prikaže oseba kaj visokega
in debelega života na glas kričeč: „Oh! tu ste?
Cecilija mi je odprla in šla sem drzno kar gori, ne
da bi čakala povabila. Oh, Mabel! Kako lep klo¬
buk ! Kar naravnost iz Pariza, kaj ne ? In to j e
obleka za pot? Za senco temnejša nego je Viktori-

327

'lina, a kaj lepo opravljena, kaj ne, Ludvika?” In
hrusta gospa Vanekarjeva spustila se je upehana in
nsopljena na naslonjač.

„Odložite plašč in usedite se k odprtemu oknu,“
rekla je Mabel opazivši, kako razburi« na in razgreta
je došla obiskovalka.

„Ne, ne, hvala lepa, pustite me tu sedeti,”
odvrnila je gospa, vzela je ponujano inabalce iz
Mabelinih rok ter si ž njim močno sapo delala. „Oh,
kako so ljubki”, opazila je, ko je pohlepno ogledo¬
vala dragi svilnati obleki, ki sta ravno od krojača
prišli ter na zofnem naslonilu viseli. „Vender ta ze¬
lena boja dobi rada madeže; rudeča boja pa je zelo
bleda, a vsekakor se rode kaj lepo podajala. Ne¬
zmernost čez nečimernost!” nadaljevala je prav po
gledališko ter je ob jednem močno vzdihovala, ker
jej je sape zmanjkovalo. „Kaj bi gospod Dudley ž
njegovim zaničevanjem vsega lišpa porekel, ko bi
vso to razstavo lepih umetnostij, kot navadno pravi,
videl. “

Mabel jo je brzo pogledala, ko je gospa Va¬
nekarjeva nje prijatelja imenovala; a dolgi jezik
blebetalke ni treboval nje pogleda, kajti srčno je

328

nadaljevala. „Jaz pravim," zaklicala je, „kar sera
danes zjutraj že Viktoriji rekla, jaz bi skoro rada,
da bi gospod Dudlev ne potoval z nami. Ne morem
reci, da bi bil imeniten dobiček našej družbi. Je
tak stoik, — cynik mislila sem," pristavila je po
kratkem prestanku, ko je bila zameno besed opazila.

Mabel se je v stran obrnila in smehljala;
smijala se pa ni zameni besed, temveč gospe Va-
nekarjeve želji, da bi se Dudley izključil iz poto'
vanja, katero je bil sam sprožil in kateremu se je
bila gospa s hčerjo nepovabljena urinila.

„Kaj je Dudley cynik?“ rekla je Ludvika vsa
raztresena. M Mabel, koliko si pa De Tronu dala za
te cvetke?"

»Cynik je gotovo," rekla je gospa Vanekar-
jeva odgovarjaje na prvo vprašanje. „Jaz ne poznam
njemu primernejšega imena. Slišali ste, kako je oni
večer v vašej hiši psoval in grdil vsakega in vse;
oni dan sem ga našla pri Earlu. Kako je tam gra¬
jal Novojorčane! Da je toli Yankeev mej možkimi
in da se ženske z nošo toli pačijo, čutila sem v
sebi poklic, povem vam, da sem jih zagovarjala)

329

tudi se mi je še precej posrečilo. Vsekakor sem ga
ugnala, da je molčal — to me je tolažilo."

„Treba vam je bilo pač velikega zaklada be¬
sed, gospa Vanekarjeva. da ste toli slabo stvar
zmagonosno zagovarjali", rekla je Mabel z vedenjem
in besedami kažoč, da bi rada Dudleyevo ostrost
opravičevala.

„Slaba stvar!" zaklicala je gospa Vanekar¬
jeva. „Vi, Mabel, vi tedaj vlečete z mojim lordom
Dudleyem brez razločka in brez izjem'? Ko, slišala
sem, da ste njegova učenka."

„Jaz ne govorim o družbi sploh," rekla je
Mabel. „temuč le, da izveden in olikan mož, kot
je Dudley, ne bode lehko z velikim veseljem gledal
neumnih žensk in bedakastih gizdalinov."

r Koliko izmej nas pa jih je izjel? Niti mene
če prav sem jaz bila mej srečnimi prisotnimi,
niti vas, draga moja," pristavila je s tihim
smehljanjem, „če prav vi tako radi njegovim besd-
dam pritegujete. Tudi vas je opletal toli dobro kot
nas druge. No, le ne pogledujte toli debelo, prista¬
vila je videvši, da je Mabel nagloina boje spremi-
n jala in oči pobešala. „Nekako mora plačati globo,

330

kdor je bila najbolj slavljena krasotica v tej dobi.
Ker pa razen gospoda Dudleya, tega čmernega
starega samca, vam nikdo nema ničesar očitati,
tožiti pač ne smete, celo ne, ko bi bil vsemu svetu
velik veleum in kdo ve kaj še vse.“

„Star,“ opazila je Ludvika, ki je Mabelin klo¬
buk pomerjala ter le sedaj in sedaj ujela kako be¬
sedo rečenega pogovora. „Jaz bi gospoda Dudleya
ne zvala starega; saj nema čez trideset let.“

„Jaz ne poznam njegovih let, “ odgovorila je
gospa Vanekarjeva, „le toliko vem, da je svoj do¬
ber humor že preživel. Ko je gospod Earle pravil
nekaj o lepoti in darovih Teodora Marstona in kako
lepo stanovanje je izvoljenki svojega srca napravil/
in pomenljivo je jpogledala Mabel, „renčal je go¬
spod Dudley, kot bi mu bil kdo na prste stopil-
Pravim, ko bi zmeraj ne trdili, da se ni še pred
nobenim altarjem priklonil in da se ne misli oženiti,
mislila bi za trdno, da mu je pred leti gospodujoča
krasotica odpovedala in da se sedaj še ni utolažil-
Zdi se mi, da se vrsti v vrsto ubog in pono¬
sen;  to tudi popolnem pojasnuje, zakaj je tak zbad¬
ljiv rešetar.“

331

: ,Kako, mislila sem, tla gospod Dudley ljubi
družbo, " rekla je Ludvika; „saj ga povsod najdemo."

„To je res," odvrnila je gospa Vanekarjeva,
»pa zakaj se nahaja povsodi? Da igra prijetnega
v  družbi in da ljudi za hrbtom opravlja. No, ta¬
kega jaz zovem pravega hinavca! Na primer, vsi
dobro vemo, kako se je Mabeli to zimo uklanjal in
sladkal; to vse pa, ker je mislil, da je pravi fant
od fare, če je prvi mej njenimi občudovalci; sedaj
Pa naj ti povem, kaj je o njej rekel; in ko bilo bi
le zato, da otroka prepričam, da jaz brez razloga
Oe govorim mnogo, kot mi Mabel pravi."

Mabel se je pripognila ter je baje v omari
oekaj iskala, ko je gospa Vanekarjeva nadaljevala:

„ Govorili smo, kot sedaj povsodi govore, o
Lrancike Širokoglavke ženitvi s polkovnikom, in
gospod Earle je menil, da se je kaj dobro omožila."

„Dobro!“ rekel je gospod Dudley ponavljaje
besede Earlove. „To je prav navadna, popolna in
zadovoljujoča udaja šegam in običajem olikane družbe.
Lepota, mladost in vsi darovi in vse spretnosti za jedno
hišo v mestu, za jedno pristavo na kmetih, za jedno
kmetsko hišo v Newportu in za jeden voz o vsakem

332

letnem času, to naj bode dobra ženitev. Za milost
božjo!“

»Lehko si ne mislite," rekla je gospa Vane-
karjeva, „kako grenek in zbadljiv je bil njegov
glas. Gospod Earle, bratranec Francikin, se je ne¬
hote za njo potegnil. Tako, gospodine Dudley, ali
vi tedaj mislite, da srce nema s to rečjo nič
opraviti?"

»Srce — pah!" rekel je gospod Dudley; »kaj
neki ima imenitna devojka s srcem opraviti ? Srce
je pač zadnje, s katerim se posvetuje novojorška
krasotica, ko se moži."

„No,“ rekla sem jaz, „vzemite Mabel Vaugha-
novo in gospoda Marstona."

„Gospa Vanekarjeva!“ vskliknila je Mabel,
ozrši se vanjo s temnorudečim obličjem in gorečimi
očmi, „kako ste mogli moje ime uplesti-—

„No, draga! zgodilo se je to le v priliki,
odvrnila je gospa Vanekarjeva.

V

»Da, dobro, a kot ste vi z našo rodovino,
jecljala je Mabel, »mislili bi — —“

»Nič bi ne mislili, nego kar je res ali kat
bode neki dan res: če temu ni tako, lahko opor e '

333

češ besedam, ki se okolu govore. A dovolite mi
nadaljevati povest, in sami bodete sodili, kako Lin¬
coln Dudley o vas misli.“

„Xa primer Mabel Vaughanova in gospod
Maraton,* rekla sem jaz, „oba sta mlada, zala in
umovita ; ali mislite, da je to zveza, pri katerej ni-
kakoršna mičnost (romantika), nikakoršna ljubezen
°beh delov ne naudaja?"

„To tudi mislim," rekel je pogledavši me,
kot bi ga bila hudo razžalila. „Gospica Vaughanova
je preveč razumna, da bi takega gizdalina ljubila."

„In vender, verujte mi, vzela ga bode," rekla
'-eni jaz.

„Ne drznem se o tem dvoumiti," rekel je z
odločnim glasom. „Zakaj pa ne? Vse imenitne de-
v °jke so si jednake. Žive na ljubo svetu, može se
°a ljubo svetu in rajše bi umrle, nego ustavile se
občnemu mnenju sveta. Na ljubezen v koči ni več
®>sliti. Drznem se trditi, da ne poznam v Novem
Jorku dekleta, ki bi moglo ljubezen do lišpa
žrtvovati kakemu vzvišenemu čutu; in gospica Vau«
banova je zadnja, o katerej bi mislil, da bi bila
'rjema od pravila. Poskusila je vse mene novošeg-

334

nega življenja razen zakonske. Skoro da ne ostane
na predzadnji stopinji pred vrhuncem vse sreče.”

»Mabel, to je bil dolg govor, a zapomnila sem
si vsako njegovo besedo, kajti povedati sem vam
hotela vse. Zagotavljam vam, bila sem vsa razjar¬
jena, slišavši ga reči, da devojke dan danes nimajo
prav nič srca. Tudi sem mu svoje prav dobro po¬
vedala ; lahko trdim, da se je čutil zadetega, čb
prav ni ničesa odgovoril, temuč se je le na raz-
žaljivi, kaj lični način krog in krog poklonil ter
tako neskrbno odšel, kakor se je le videti moglo.
Mabel, kaj mislite vi, ali je Dudleyeva sodba res¬
nična ali ne ?“

Razžaljeno srce, ponos in nevolja so se izra-
ževali na Mabelinem obrazu.

»Gospa Vanekarjeva, jaz mislim," rekla J 0
neposrednemu odgovoru se ogibaje, „jaz mislim, da
je jako neprijetno biti predmet družbinemu pog 0 '
voru, in v bodoče moram prositi-

„0, draga moja!" segla jej je gospa Vane¬
karjeva s pomirljivim glasom v besedo, »pač 01
bila imenitna, velika družba, bilo je prisotnih ka¬
kih šest ali sedem osob, in omenila sem vas in g°'

335

spoda Maratona kot vzgled mladega para, ki se v
vseh ozirih popolnoma skladata."

„A bil je kaj neprimerno izbran vzgled," od¬
govorila je Mabel. „Jez se nikakor ne zanimam za
gospoda Marstona, in želela bi, da bi me prav ra¬
zumeli."

„0, draga moja! koliko^krika za nič!" vsklik-
n >la je Ludvika. „ Mabel, ti pač veš, če nisi še za¬
ročena z Teodorom Maratonom, zaročiš se najbrže
te dneve. Boljše se bi v našem mestu ne mogla

omožiti. “

„No Ludvika, jaz res ne vem, kaj meniš,"
Vskliknila je Mabel, in solze nevolje so jej oči
zalile.

Ludvika je odgovorila le s pogledom v gospo
Vanekarjevo in z nevernim smehljanjem. Ob jednem
je diblala ter pred zrcalom skušala nekatere sto¬
pinje novega in kaj težavnega plesa. „  Vroče pri¬
haja," rekla je zevaje, „oditi moram, predno bode
te bolj vroče. V četrtek zjutraj lahko prideš po
toene, pa rano. Radovedna sem, ali bode Francika
Sirokoglavka lepo igrala nalogo neveste."

336

„Ludvika, počakaj malo," rekla je gospa Va-
nekarjeva, ki je vzemši senčnik in pasico ozirala se
po svojih rokovicah. »Viktorija prav nič ne bode
vedela, kje sem. Ljubka, vi tedaj nečete, da bi se
govorilo o vašej zaroki z gospodom Marstonom?"
rekla je Mabeli na podbradek tolklaje, ko se je
zadnja pripognila, da bi na tla padlo rokovico
pobrala.

»Ne, nikakor in nikdar!“ rekla je Mabel z
njej prav nenavadno ostrostjo.

»Oh, tega ne recite," odvrnila je gospa Va-
nekarjeva prilizljivo, ko se je skozi duri gnjetla.
»Recite Henriku, naj dojde k nam, da se o poto¬
vanji pogovorimo. Viktorija ga ima sto rečij vprašati."

»Henrik ne potuje z nami" rekla je Mabel

naglo.

»Ne potuje z nami," vskliknila je gospa Va-
nekarjeva z žalostnim glasom, »kaj to res mislite?
Vi me strašite. Medve, jaz in Viktorija svi mislil*
za gotovo, da z nami potuje. Kako bi se bili toli
motili?"

Mabel ni odgovorila; in varana gospa je po¬
navljaje svojo tožbo, zapustila sobo z besedami*

337

»Varala sera se; Heurik ne potuje; kaj pač Vik¬
torija poreče?"

Devetnajsto poglavje.

O deklica, preminjaje se v žensko
Ti nisi imela drugega obraza!

Ali ko bi podelila svoje belo čelo
Kot človek človeku,

Malika senca bila bi

Po tvojem svitu zginila kot senca

Mabel se je vrnila v napravno sobo; u-edla.
se  je na stol pri odprtem oknu, roke nemarno skle-
Dl la, oči pa strmo uprla v sinje nebo ter se vsa za¬
mislila.

»Tako, Dudley me ima za popolnem novo-
Šegno gospo, za posvetnjakinjo," mislila je sama pri
se bi. »Kdo razen njega je imel toliko prilike iz-
poznavati me? Komu razen njega sem toli očitno
in odkritosrčno zaupavala svoje misli, svoje nade, svoje
težnje? Ali me je mogel toli napačno razumeti?'
Ali me res ima za hladno, presodno, nizko bitje, ka¬
tero, kot pravi, zaničuje? Kako krivično! Kako ne¬
usmiljeno! Kaj sem jaz temu kriva, da se v svojem
krogu novošegnega življenja gibljem? Ali ni le golf.

oo

338

fslučaj moje usode, ki me je sem postavil? Ali naj
se moje misli, moji razlagi, moja dejanja merijo le
z merilom lehkomiselnih mojih znancev in znanek?
Jaz jih nisem izbrala, izbrali so mi jih le drugi;
jaz le svojo nalogo ig am v krogu, katerega mi je
ipriroda odkazala.“

„In ta krasna oblačila," mislila je nestrpno
po konci skočivši in slučajno pogledavši drago svilo
in še dražje čipke, ki so bile preobile prek obleke
prišite, „kaj mi je treba teh ličnih oblačil? Ali so
mi kaj mari? Ali niso le gole spremljevalke mi v
sedanjem stanu? Ta obraz in ta postava, katera
svet lepa imenuje," in postala je pred zrcalom, „ali
jaz hrepenim po lepoti, razen one lepote, katera
me njegovim očem mično dela? On mora vedeti in
on dobro ve, da se lahko vsi drugi nad menoj jeze,

me da bi se jaz za to menila, če se le on sam mi

smehlja. On govori o žrtvi, in vender veruje, d a
■bi jaz rajše pustila, da mi srce poči, kot da bi se
odpovedala nadi na bliščečo hišno opravo. Oh, ka¬
tero bila bi pač večja žrtva ? On pač ne pozna sile

ženske ljubezni. Vedela sem, da druge zaničuje, a

339

nikdar se mi še sanjalo ni, da bi v mene ne ve¬
roval."

Ob, to je bila res grenka žalost, da jo je
vrstil v isto vrsto z lebkomiselno in nečiinerno tolpo,
katero je vpričo nje tolikokrat zaničeval in grajal.
Ubogo dete! Z vso gorečnostjo plemenitega svojega
srca je bila zaupala možu, ki ni vedel, kaj je za¬
upanje. Igrala se je nepremišljeno z otrovanimi
puščicami, a te so odletavale in jo v srce zadevale.
Ni čuda, da jo je nenadna rana toli skelela.

A nje plemenito zaupanje še ni bilo popolnem
uničeno. Ko je nehal ta prvi boj z razžaljenim srcem,
znala je z res žensko iznajdljivo ljubeznijo razža-
Ijenje zakrivati in olepšavati ter razžaljitelja opra¬
vičevati.

„Gospa Vanekarjeva črti gospoda Dudleva “
mislila je, B ter je nesumneno njegove besede po
svoje zasukala („own colouring"). Mnogo se glasi
toli različno, če se z nova pripoveduje. Vrhu tega
je tudi rekla, da je reven. Tega jaz pač nikdar
uisem mislila. Reven ne more biti in njegove zraož-
Uosti in darovitosti se bi v vsakem stanu ne dale
Poplačati. A v primeri gospodu Marstonu je sedanje

340

njegovo premoženje morebiti manjše . 11  In Mabelino
srce je postajalo milejše, ko je premišljevala, kako
grenko mora pač biti razumnemu možu, če malo
svoje premoženje primerja s knežjim bogastvom
svojega tekmeca. „Bila sem neprevidna in neskrbna, L
mislila je, „ni čuda, če je zaradi tega užaljen, ker
so se celo tujci varali." In na to se je Mabel spo¬
minjala na one doslej jej nepojasnene slučaje, ko
se je bil gospod Dudley pri dohodu gospoda Mar-
stona proč obrnil, ali pa je s skeleče-rezkimi pod-
smešnicami sodil nečimerni okus in lehkomišljeno
vedenje ljubeznjivega in nedolžnega mladeniča.

„V bodoče moram na se bolj paziti," rekla
je. „Previdna čem biti i zarad sebe i zarad tega,
kar ljudje mislijo; in nikdar več ne bode imel raz¬
loga, zbog tega se srditi."

»In mislil je, da sem jaz toli zaslepljena po
nadi na bliščečo srečo; kaj je to res toli čudovito ?
Zaslepilo je to že dosta boljše devojke od mene.
Kaj pa mi je toli mari? Kako more reči, da jaz
priprostost ljubim in lišp in razkošje črtim? Videi
me je le sredi tolpe prilizunov in v velikih dvora¬
nah ? Ali si me lehko slika, kaka sem bila v otročji

341

svojej domovini pri gospe Herbertovi? Ali si lebko
misli, s koliko radostjo bi jaz otresla okove tega
presiljenega napravljenega življenja ter opravljala
e sladke dolžnosti, ki vso prijetnost domačega
ognjišča napravljajo? Krivična sem bila sebi in
njemu. Kazala sem se njemu z napačnim značajem,
in sedaj pričakujem, da naj me za resnično smatra.
V bodoče spoznava naj rne, kakoršna sem v resnici."

Po golem umovanji, pri katerem je srce, ne
pa razum, razloge podajalo, prišla je bila Mabel na¬
posled do sklepa, po katerem je, kot je mislila, še
zmeraj svojej usodi gospodovala. Kazati jej je bilo
treba le odkritosrčnost, priprostost in resničnost,
prave in poglavitne lastnosti svojega značaja, in ker
je poznala Dudleyevo občutno nezaupnost, težavno
jej pač ni moglo biti to nezaupnost premagati.

Bodoče potovanje, kot je mislila, ponuja jej
zato neprecenljivo priliko. Rečeno je že bilo, s kako
Ijubeznjivimi in čarobnimi nadami je pričakovala, da
bi se mestnemu sužništvu odtegnila, da bi nekaj
tednov v priprosti prirodi živela in se družila z
možem, ki jej je bil najboljši razlagatelj prirode.

A sedaj je to tolikokrat že zgovorjeno potovanje

342

nenadoma zadobilo novo imenitnost, prav življenski
pomen; postalo je prav prekret v nje življenji.

„Treba ni vsega tega lišpa,“ mislila je, ko
je ves napotili in nespolobni lišp hlastoma skla¬
dala in v stran spravljala. Živčno tresenje nje mar¬
ljivih prstov se je popolnoma ujemalo z nepotrp-
nim bitjem mladega srca, ki je hrepen lo po pri¬
liki, da bi pokazalo, kako resnično in toplo ljubi.
„Na potovanji mi ni treba toli lišpa, to me tolaži.
Lahko izpozabim na vse običaje mestnega življenja
ter vsaj za nekaj časa živim sebi sami ter sem
srečna tako, kakor mi je najljubše."

Kako pa se je s temi čuti zlagal mož, zbog
katerega bi bdo to požrtvovalno mlado srce rado
vse žrtvovalo? Ali se je s to radovoljno požrtvo¬
valnostjo ujemala jednaka gorečnost?

Ob, gospa Vanekarjeva, toli kovarna in žlo¬
budrava posvetnjakinja, izrekala je b la nekaj prav
osornih resnic. Ta hladni, presodni, sebični Dudley
je res zaslužil ime hinavca; — kajti kedo je večji
hinavec od onega, ki drugega nareja za strašjivca
pa je vender sam največa šleva! Dvoumil je bil
nad Mabelino nesebičnostjo in požrtvovalnostjo, > z '

343

rekel je očitno, kako malo zaupa devojki, katero je>
ljubil. Ali je smel zanikati resnico, da je sam b!b
kriv iste slabosti, katero je drugim očital? A vse
to je bilo le pol resnice; kajti še resničniše, hujše
in usodopolniše je bilo, da prav nič ni zaupal
sebi samemu, maliku, katerega je najbolj ljubil.

Jasnejše nego Mabel je sam videl vse ovire, kit
so njijino ženitev ovirale, vender ni imel njene ple¬
menite gorečnosti, da bi je odpravil ali preskočil-
R' s nje navade so bile drage, a drage so bile tudi
njegove, katerim se je že davno udajal. Vsi njegovi:
zmerni dohodki zadostovali so prav le njegovim last¬
nim potrebam; ali se je dalo pot-m kaj prihraniti?
Prav dobro je \edel, da ko bi napeto in možato
uporabljal svoje zmožnosti in darovitosti, ko bi le
z dušo in telesom z usodo se boril, napravil si bi
toli koristen in časten stan, da bi bil gmotno ali,
denarno popolnem nezavisen. A za to ni imel niti
moči niti volje, pred vsem pa ni imel vere, vere na
svoje zmožnosti, s katerimi si bi stanovitno dalje
pomagal, vue na plemenit smoter iu na previdnost
božjo, ki dobro presojene in prav uravnane težnje^
z uspehom venča.

344

Kaj! opustiti svojeglavna svoja potovanja, od*
•povedati se vihravim učenostim in umetniškim tež¬
njam, ter se pogrezniti v prah človeškega življenja,
‘napenjati vse svoje sile, da bi si pridobil častno
mesto mej prvimi, najbolj odličnimi možmi v deželi!
Njegova občutnost se je strašila in umikala pred to
mislijo. Ločiti se od olikanih krogov imenitne go¬
spode in odpovedati se prijetnemu miru neoženje-
nega stanu, da bi se udal odločnosti, potrebam in
vsakdanji odgovornosti domačega rodovinskega živ¬
ljenja! Njegovo plemenitniško in napušno bitje je
• odločno zavračalo tako misel.

„Še malo tednov v okrožji Mabelinega prijet¬
nega smehljanja," mislil je, ko je tople ure polet¬
nega dne na naslonjači zasebnega društva posedal
in za sinjim dimom svoje smodke nemarno zrl. »K
slapovom potovati ž njo, z najlepšo oduševljeno de*
vojko," vzdihnil je; kajti Dudley ljubil bi bil Ma-
bel, ko bi v njegovem srci bil prostor za toli ne¬
sebične čute. „Dobro — ha, že dobro! Vsak letni
■čas ima svoje veselje in svoje zahteve. Pri p rvl
•priložnosti morebiti izlet na Sandvvichove otoke —•
t podnebje baje je nepresežno."

345

Ko bil bi električen tok mej njegovim in Ma-
belinim srcem, nje zlati gradovi bili bi se kot od
strele zadeti razrušili; a take magnetne vezi ni bilo •
in sanjarila je dalje.

Še zmeraj se je utapljala v žareče in skeleče
razburjene svoje misli, kar je nenadoma nekdo motil
nje samoto, nekdo, ki je zadnji čas le redkoma v
nje samotno sobo prihajal. Bil je Henrik. Jahanja
ves razgret došel je v nje sobo; nekaj stare svo¬
bode in prijetnosti je kazalo njegovo priprosto ve¬
denje, kako se je usedel na sestrin naslonjač in si
pot z obraza obrisal.

„Kaj toplo je,“ rekla je Mabel.

„Neizmerno vroče," odvrnil je Henrik vzemši
mahalce, s katerim se je bila gospa Vanekarjeva
hladila. „V maji še nisem nikdar doživel tolike vro¬
čine. Menim, da ti imaš najhladnejšo sobo v vsej hiši."

Sledil je premolk, Ko sta se bila razgovorila
o vremenu, bila sta brat in sestra, nekdaj si toli
zaupna, v zadregi, o čem naj bi govorila.

čez malo trenotkov pa je zopet spregovoril
Henrik, opazivši s pretrganimi besedami: „No, imeli
bodemo v rodovini nov stan."

346

Mabel je zarudela ter čutila, da se jej je vse
živčevje treslo. Bala se je, da te besede na njo
merijo. A o tem se je kmalu upokojila, ko je Hen¬
rik z na pol šaljivim, na pol pa razjarjenim gla¬
som nadaljeval: „Da, nič manj nego odvetnika —
plesnjevega, zadublega odvetnika, — (rustv, fusty
1— —). Določeno je vse, da si poglavitne osebe
niso le za trohico vprašali. Urad starega Para¬
doksa je ona kovnica, v katerej naj bi jaz bil za
zakonito orodje izkovan," in Henrik se je grenko
zasmijal.

Mabel je na to poročilo le molčala; kajti zo-
perno jej je bilo priznati Henriku, da je to novico
že od očeta slišala.

Henrik, nesumneno utopljen v razne misli, je
sedaj pa sedaj vsklikoval besede srdu in zaničevanja,
naposled pa je svoje čute izraževal s sledečimi be¬
sedami : „Res lep način! smešna gluma! Ravnati z
možem, kot bil bi še otrok. A celo deček, če je le
količkaj pogumen, uprl bi se, ko bi na ta način o
njem določevali."

Sedaj je Mabel razumela, da je gospod Vau¬
ghan vse uredil, ne da bi bil Henrika količkaj vpra*

347

šal ali se na njegove želje količkaj oziral ;  nje bistro¬
umnost je precej spregledala verjetne nasledke tega
nepremišljenega koraka. Vedela je, kako nemogoče
je bilo, mladeniča na ta način nadzorovati, mlade¬
niča, ki od otročjih let ni nobene sile poznal

Da bi pa načrtu nekako pritegnila, omenila jer
»No, Henrik, ti si pač zmeraj ta stan povzdigoval,,
jaz sem tudi zmeraj mislila, da si bodeš tega iz¬
volil."

„In ko bi to storil," rekel je Henrik zbadljivo.
»Ali je to primerni letni čas, da bi se jel s tem.
suhoparnim naukom pečati ? Ali bode ozračje v L.
Spodbujalo častihlepnost mladega moža ? Ne, oče
se močno moti, misleč, da se bodem jaz udal vo¬
diteljstvu predpotopnega sodnika, ali se pa dvema
starima ženskama dal voditi. Ti lehko bivaš pri.
teti, če ti je po godu, in ves dan pri njej čepiš ter
se učiš nogovice plesti, a kar se tiče mene, lehko-
t* rečem, da moja vobraznost višje leta.“ Izgovo-
rivši sklenil je ustna ter je na blazine položil glavo
2  odločnostjo, o katerej se ni dalo dvojiti-“ v

„A Henrik," vskliknila je Mabel, Je pomisli,
kako bi varal očetove nade. Jaz ne dvojim, da se-

348

je s starim prijateljem na tanko pogovorili Nje
vest se je prebujala, ko je govorila. Ali je bila nje
naloga, spominjati brata na njegovo dolžnost ? Ali
očini načrti niso tudi nje zadevali in ali se jim ni
sama na jednak način upirala?

„No, po takem si lehko diplomatinja," rekel
je Henrik. »Naročim ti nekaj na starega njegovega
prijatelja ter se nadejam, da vse zvesto opraviš.
Reci mu, da ozračje v njegovi okolici ne ugaja mo¬
jemu zdravju in da bi silno nerad bil v L. poko¬
pan. Ti, mislim, odpotuješ že bodoči teden .' 1

»Odpotujem?" vprašala je Mabel v očitni za¬
dregi, »Kam, ali k teti Margeriti?"

»Gotovo, ali ti še niso naznanili prijetne tvoje
usode?"

„Ne,“ rekla je Mabel obotavljaje, »vsaj me¬
nim -— “

»Ti se pač ne misliš umakniti, upam?" rekel
je Henrik navzdol potegnivši ustne kotičke ter g°'
voreč z glasom šaljivega očitanja.

Ponižana in nekako težavno je Mabel jecljal 3,
besede: »Mislila sem baš o tem času na drugo po¬
tovanje ter sklepala, da — da —.“

349

„Da bi ti zrak v L. ne ugajal," rekel je Hen¬
rik s poudarkom in pomenljivim smehljanjem. Na
to  jej je pa ponovil besede, katere je bila trenotek
poprej izustila: „Le pomisli, kako bi varala očetove
nade.“

„No, to pač nič ne de, kam jaz potujem,"
rekla je Mabel, ki bi se bila rada opravičila.

A Henrik ni poslušal takega opravičevanja.
Nje samovoljnost in upor nasproti očetu sta jo za
^ trenotek postavila v jednaki stan z bratom. Nor¬
čeval se je s hinavskimi poskusi, da bi prebudila
mu otroške občutke, ter jej je čestital, da se je
očetovemu sužništvu srečno odtegnila. In na pod-
iogi sorodnostne vezi, katero je njiju obojestranska
u pornost sklenila, prisvajal si je bratovsko pravico
n a nje zaupnost vsaj toliko, da jo je vprašal, kateri
mlet nameruje in kdo bodo nje sopotniki?

Mabel mu je drobno načrtala potovanje ter je
Uaštevala sopotnike, končavši z imenom Linkolna
I)udleya.

Pri zadnjem imenu je Henrik na poldho iz¬
ustil : „Oh, poh!“, kar pa je Mabel prav dobro razu¬
mela ; kajti prav po nagonu je bila že davno opa-

350

žila, da nekdanje prijateljstvo mej bratom in Dud-
leyem se je bilo popolnoma izgubilo ter največji
nemarnosti umaknilo.

Henrik je bil ustal ter na videz opazoval
sliko na steni; a na obličji se je izrazovala gren-
ikost, katere pač nikakor ni mogel predmet na
platnu pouzročevati.

„Če ne greš v L.“, rekla je Mabel nezaupno
in s skrbno sumnjo, »storil bi pač najbolje, da bi
z nami potoval.”

„Jaz?“ vskliknil je Henrik skoro strastno se
proti njej obrnivši, Jaz gotovo ne. Jaz bi precej
rajše odpotoval v L, ko bi imel le voliti mej L-
in to družbo." Te besede izrekši zasukal se je na
peti ter iz sobe odšel.

Ko je bila Mabel zopet sama, najrajše bila
bi znova gradila zlate gradove. A zaman. Prilizu¬
joče podobe so res znova okrog nje skakale, a
upala se ni več, da bi jim bila brez premislika sle¬
dila. Nekaj jo je zadrževalo. Nikdar je priprosti
glas dolžnosti ni klical tako močno in odločno kot
takrat. Svečano in ostro, zdelo se jej je, jej šepeta:
»Otrok zemeljski, varuj se! tvoja steza se tu dvoji.

351

Ti se lahko obrneš na desno ali pa na levo, a
samo zase ne moreš več voliti. Morebiti pri tvojej
izvolitvi gre za mir starega tvojega očeta ter od¬
ločuje pogin ali pa poboljsanje tvojega brata. Pazi
tedaj in voli prav."

Te misli so jo preganjale do noči. Ropale so
jej prve ure spanja, mešale so se mej naslednje nje
sanje, pozdravljale so jo z jutranjim svitom, — a
3e zmerom jih ni hotela slušati.

Dvajseto poglavje.

Oni, ki imajo redko veselje, poznajo
veselja pravo mero,

Oni, ki največ trpč, cenijo trpljenja
prestanek;

Oni, ki le redkoma uživajo najpripro-
stejše veselje,

Poklekajo največkrat pred Bogom in
Dare m.

Poletje, ljubo, lepodišeče poletje je bilo našlo
Pot v mesta temačni oddelek, v katerem je Roza
bivala. Prišlo ni s polno svitlobo solnčnega svita, s
sapicami polnimi sladke vonjave, ali z godbo radost¬
nih tičev pevcev. Tesne temačne hiše zatemnevale

352

so svetlobo, zagrajale so razgled ter so odstranje¬
vale okrepčajoče sapice in le glasno, neskladno ro-
ropotanje in šumenje po ulici je segalo do posluša¬
jočih ušes. Vender je Roza, potrpežljivo sedeč pri
odprtem oknu, z živim duhom in hvaležnim srcem
videla več prirodnega stvarstva ter je v njem
o Bogu čitala več, nego marsikateri bedasti, ne*
misleči potnik, ki potuje sicer po krasnih zemelj¬
skih pokrajinah, vender ne vidi njih lepote in veli¬
čanstva ter ne sliši njih svetih glasov.

Male travne šopke na oglu nasprotnega uhoda
je Roza v rastji opazovala, odkar se je bila prva
bilka mej zidom in neravnim tlakom iz tal poka¬
zala. Jutranje solnce je je jedno uro ali še dalje
obsevalo z radostnimi žarki, popoludanski dež p&
je je okrepčeval z rodovitno močo in dan za dne¬
vom je bolni otrok v svojem vrtiči trgal nove do¬
kaze ljubezni onega, ki nad vsemi čuva. V otesnjeni
krog njenega opazovanja prihajala ja tudi rana ze-
lenjad, poslej pa poletno sadje; res zapeljivo je bile
vse to razstavljeno in glede na popolnost in bujnost
je drugo z drugim tekmovalo. In vsak sledeči pri¬
delek letnega časa izbujal je Rozinemu srcu ljube-

363

zen in hvaležnost proti onemu, ki vse toli dobrot¬
ljivo preskrbuje. Plemenita konja prihajala sta vsako-
jutro iz veže ter jo pozdravljala. O. oludne ali zve¬
čer vračala sta se redkoma brez hrastove ali vrbove
ali brezove veje, ki je nad njiju glavama vihrala: -
Zadovoljna rudečica na obličji mladega voznika pa
je toli očitno kot rumene vijolice, ki so prilično-
klobuk mu zaljšale, pričala, da je imel opraviti s-
prijetnišim delom in. radostnejšimi prizori, nego jih <
mesto ponuja.

Majhni travni šopki bili so vse, kar je uboga
Roza o zelenih poljanah in bujnih livadah vedela.
Zgodnja zelenjad in razno sadje, katero je videla,
a le redkoma okušala, ste bili nje jedina izkušnja o-
bogatosti in blagovitosti vročega poletja; vejice na
glavah razgretih in ugnanih konj bili so jej jedi ni.
dokaz o sladkem in okrepčavnem pokoji, ki se v
senci zelenega gozda nahaja.

A bilo je že nekaj, da je vedela, da se nekje
onostran mesta polje širi kot se onostran tega sveta
Širijo nebesa njenih nad. Živa vobraznost se je-
lahko sončila v veselji pozemeljskih poljan, kot

354

je hrepeneča duša hrepenela po slavi, miru in
končnem pokoji onega sveta.

Kot je videla tik uhoda travo rasti, tako je
v sladkih sanjah pohajala po zelenih poljanah ter
se usedala poleg šumljajočih potokov. Ko je opa¬
zovala zapeljivo razstavo v leseni prodajalnici ze*
lenjadarja, okušala je z nekim notranjim čutilom
drage sadove, katerih imena je komaj poznala. Ko
je mehka sapica gibala vejice na konjskih glavah,
dozdevalo se jej je, da sluša mile vzdihljeje polet¬
nega vetra, ki skozi oboke neskončnega gozda piha.
Da bi njeno radost venčal, odkrival se je rudeče-
lični smehljajoči voznik ter je ves vesel rumene
vijolice s klobuka snemal ter razveseljenemu in
osuplemu otroku v naročje metal; takrat Cerera
sama z vsemi svojimi zakladi ni bila bogatejše od
R iže obložena.

A kljubu dragim darom poletje ni podelilo
zdrave rudečice licem med e deklice, niti novih močij
njenim udom. Dolga zima jo je zapirala v zaduhlo
sobo ter jo še bolj oslabila; pusti vetrovi prve
spomladi so bili prihruli do sedeža nje slabotnega
življenja in sledeča hipna vročina je še bolj vzela

365

moči njenemu medlemu in hirajočemu životu. Ra¬
dostno, veselo, nadepolno kot zmeraj iskale so mirne
sinje oči stvarij, katerih ni bilo, ki pa bodo kmalu;
zrle so mirno v globoko bodočnost, ki ni bila, kot
se je videlo, toli oddaljena, ampak bila je že blizu
nje. Kot božjepotnik po dolgem potovanji naposled
pride k ozidju obljubljenega mesta ter le čaka ju¬
tranjega svita, kateri ga bode skozi vrata izpustil,
tako stala je deklica pred nebeškimi vrati, čakajoč
jutranje zarje, ki jo bode v nebesa vodila,

Udova Hopova se giblje po mali prodajalnici
In razstavlja razno blago po stari prav tlačanski
navadi; nje vedenje izdaja otrplo, nepremenjeno
nemarnost nasproti bolečini in prevari. Sedaj pa
sedaj žalostne njene oči bistro pogledujejo bolnega
otroka ter izrazujejo vso materino skrb in bolest.
Ko se v stran obrne ali si da opraviti s kakim hiš¬
nim delom, priča globok vzdihljaj ali pa le na pol
zatrt jok, da ubogemu srcu še ni usahnila moč pre¬
našati trpljenje.

Tudi spomin na nekdanjo srečo Še ni popol¬
noma izginil. Mlačna poletna sapa, pogled Rozinih
fumenih vijolic, dobro jej znana njih vonjava, —

356

vse to jej je oživljalo spomin na minole dneve.
Prizdigne vrč z razbitim ročajem ter duha prijetno
dišeče cvetlice v njem, oživi se jej podoba rojst •
nega kraja iz otročjih let — zelena trata pred
hišnimi vrati, stare kamenite stopnice, katere so
otročje nožce uglajale, grmi in rumene vijolice, ki
so je na obeh straneh lepšale, in nežne tašice, ki
so onikrat tam gnjezdile in pevala. Slišala je sestre
in brate pri njih igrah, mater v hišo hodit', očeta
pa zunaj govoriti in celo glas Rozinega očeta Sepe-
tal jej je v ušesa. Naj bode žalostno spominjati se
veselih dni, ki so za zmeraj izginili, a če je to res r
bila je prijetna žalost, kaj * i zopet in zopet se pri¬
klanja nje skrbipolna glava h kmetskemu šopku,
čita na nj* m spomine svoje mladosti ter se proč
obrača, da jih dalje razmišljuje.

„Ob, Roza!" vskliknila je, ko so nje misli,
ki so bile nekaj časa po minulosti krožile, znova
jo dovedle v hudo islinost žalostne sedanjosti, „ob,
Roza! kako bi rada, da bi ti mogla ven na staro
kmetijo in naj bilo bi tudi le za teden dni. Strijca
tvojega bi močno veselilo, ko bi prišla, in goli po¬
gled priproste kmetije ti bi močno ugajal." Ko je

357

fevna mati domislila se, da je nemogoče izvršiti to
željo, vzdihnila je globoko.

Roza je tudi vzdihnila; — a vzdihnila je le
milo, tiho, tako da se je komaj slišalo. Če je ubogi
otrok imel kako željo na svetu, bila je ta, da bi
staro kmetijo obiskala.

Isto veselo jutro, ki je srčno obupnost blage
vdove in brezupnost Rozinega posvetnega brepe-
•njen;a gledalo, pripravljala se je novojorška ime¬
nitna gospa k slavnosti, ki je imela biti krasna in
vesela in toli nova, da je radovednost vsakega po¬
vabljenca mikala. Bil je dan, kateri se je Francika
Širokoglavka s polkovnikom poročila. Po poroki so
imeli svatje nekaj kilometrov tja gori po Hudsonu
se peljati do pristave ženinove ter tam pod milini
nebom veselico obhajati. Lepe livade obširnega po¬
sestva so pripravili in okrasili tako, kakor se pod
neugodnim in nestanovitnim anierikanskem podneb¬
jem to le redkokrat zgodi. Vse je tedaj zavisalo
od vremena. Ko bi si tudi lahko kupili jasno solnce
in mehko ozračje, ne mogel bi bil lepši dan po¬
zdraviti radostnih src mnogobrojnih povabljencev.
Kodravci in hišine so od ranega jutra neprestano

358

delali, pomladanski klobuki, katerih izborno cvetje
in cvetličje se je bilo doslej skrbno skrivalo, po¬
znali in razcvetli so se iz raznih klobučnic, bogata
svilnata oblačila sa šumela in vršela, kot bi mej
seboj tekmovala, in kočijaži z belimi rokovicami so
sedeč na širokih, znova loščenih vozovih, ponosno
ogledovali svoje prelepe kočije ter se zaničljivo
ozirali po kočijah svojih sosedov.

In sedaj so te krasne kočije, kot njih vlasti-
telji olepšane z najponosnišim lišpom, drketale druga
za drugo po različnih ulicah v različne strani ter
so se naposled divile tja po široki cesti, ki je iz
mesta držala; odpeljale so vso krasoto, vse bogat-
stvo in vso izborno družbo velikega mesta.

„Mabel, kaj pač je z Donaldom?" vskliknila
je gospa Lerojeva z največjo nestrpnostjo, v tem
je nenadoma pretrgala lično rokovico, ker je bila
tazdražena gospa jo piesilno potegnila.

»Misliti si ne morem, u  rekla je Mabel, ki je
sicer kazala zunanjo mirnost, vender se v srci ni
jezila manj od s.oje sestre; ozrla se je na uro nad
pečjo ter potem skrbno pogledovala tja doli po
ulici.

359

»Prepozni bodeve,* rekla je Lud\ika z očita¬
jočim glasom, „vsi so se že mimo peljali. Škoda,
da se nisem sama odpeljala. Donald vsakikrat za¬
muja.*

Mabel ni odgovorila, ampak je dalje gledala
skozi okno, ne malo razsrjena zbog sebičnih tožeb
sesti in h.

Ko je bila Mabel sestro obiskala v gostilni,
zapazil je bil nenadoma kočijaž neko nerednost na
vozu. V redu ni bilo jedno kolo odprte nove kočije
(barouche), katero jej je bil oče za vezilo podaril.
Donald je izrekel, da ni mogoče se odpeljati, dokler
ni kolo popravljeno. Zato se je smel odpeljati, a
zagotovil je, da se bode k večemu pol ure
mudil.

Ta čas je bil že davno minul, a že zmerom
se ni povrnil. Gospe Leroyeve otročja in svojeglavna
nestrpnost se je množila od trenutka do trenutka ;
tako je Mabel razen lastnega srda imela še prena¬
šati nevoljo in brezozirno očitanje sebične Ludvike.

V toli imenitnem slučaji ne imela bi bila le za tre-
notek odpustiti Donalda, ki je toli nezanesljiv. Za¬
kaj pa mu ni vsaj rekla, naj mesto poškodovanega

_3ti0

•voza pripelje zaprto kočijo? To bil bi lahko za¬
klenil v polovici časa, katerega ga sedaj čakate.
JBilo bi pač bolje peljati se v onem starem vozu,
tnego se ne peljati. Prav je že, da je Mabel to
> tako neumno uravnala, a hudo je, da tudi ona sama
ipo toliki neumnosti trp\ Na to je Lidiji v?a raz*
• srjena zaklicala, naj jej nove rokovice prinese, Mur-
•raya pa je šiloma pahnila v stran, ker jej je bil
ma rogljiček plajšča s čipkami slučajno stopil. Vsa
■ obupna se je vrgla na naslonjač ter se je kot trmast
-otrok nekaj minut gnevala in kujala.

„Slušaj!“ vskliknila je naposled, „ali to ni
glas gospoda Earla? Da, gotovo, njegov glas je.
'Hotel je priti po mladega Rosberga, a van Rosberg
je že odšel. Za druga izvoljen, odpeljal se je rano
.z drugimi svati." Naslednji trenotek je izginila nje
ilahka postava skozi duri, ki so v prehod držale.
Mabel je preslišala nje zadnje besede, da bode po
■takem najbrže prazen jeden sedež v gospod Earlo-
'vem vozu. „ Kolika sreča, ko bi to bilo."

Trenotek poslej prikazal seje stiežnik v durih
■napravne sobe ter je Mabeli naznanil, da gospa Ls-
troye\a se je z gospodom Earlom v Riversido od-

peljala in da se nadeja, gospica Mabel Vaughanova
jo bode še o pravem času mej potom dohitela.

Kolikor primerno je tudi bilo to vedenje zna¬
čaju gospe Leroyeve, vender sta ta sebičnost in ne-
sesterska nesramnost močno jej užalili srce. „Sedaj
se nikakor ne morem tja popeljati , 11  mislila si je;
Ludvika je prav dobro vedela, da se nikakor ne
popeljem, če bi me tako popustila." Ker ni dalje
Voza pričakovala, odložila je mirno klobuk ter se je
usedla, da bi svojo prevaro premišljevala.

Da si sama ni vedela, pričakovala je to sve¬
čanost z zanimaujem, katerega še pri nobeni po¬
dobni priliki ni bila čutila. Ne, ker sta ženin in
nevesta izmej najimenitniše gospode; ne, ker bode
zbrana vsa gospoda, da bi ja primerno počastila;
tudi ne, ker bi se jej ponujala nova prilika pridab-
ljati ljubimce in nad drugimi zmagovati. Taki raz¬
logi in take misli niso pomnoževale njenih nad,
zato jih tudi prevara ni iehko neprijetniše storila.
Jedina nje misel je bila: „Dudley je bratičženinov.
Dudley bode gotovo tam. V njegovi prisotnosti čitala
bodem svojo slavno zmago in ž njegovim pohvalnim
smehljanjem pridobim jedino to, česar toli želim."

362

Morebiti se je tudi nje duša, če se prav tega
ni zavedala, skrivoma ozirala po njem, da bi ž nje¬
govimi pogledi, njegovim glasom, njegovim smeh¬
ljanjem zaklela duhove nepokoja in dvourna, ki so
zadnje kratke dneve nepiestano jej notranji mir ka*
lili. Morebiti je zaupavala njegovi magnetični moči,
da bi utolažila notranjega svaritelja, pogodila se z
lastno vestjo in s seboj samo se pomirila in spravila.

Kako hudo je po takem bilo izgubiti to pri'
liko, jedino, katere se je nadejala, predno bi odpo¬
tovala; kajti dobro je vedela, da je Dudley sklenil
spremljati poročenca v Albany, kjer so ja druge
svečanosti pričakovale, in pozdraviti potovalce pri
njih dohodu v rečeno mesto, v katerem se bodo
prvikrat ustavili.

Katere nade je tudi stavila na to dolgo pri¬
čakovano priliko, sedaj videla jih je hipoma vse
uničene; in zares čutila se je osamljeno in razža¬
ljeno. Zjokala se bi bila, ko bi ne bilo sestrinih'
otrok prisotnih. Zaradi dečkov je Mab. 1 morila svoje
žalost, dečka sama pa sta jej tudi izraževala so¬
čutje, ki je nje občutno bitje ginilo in umirilo.

363

»Tetka! kaj se je mati brez vas odpeljala?"
vskliknil je Alik; »to je pač zelo grdo/ Murrajr
pa je bil zlezel na stol, gledal skozi okno ter vsak
trenotek živo, pa kot se je pokazalo, napačno po¬
ročal, da za njo kočija prihaja.

»Murray, nič ne de, no se pa ne popeljem,*
rekla je Mabel, ko je bila že ura skoro minula,
»prepozno je.“

»Oh, tu je zares/ zakričal je Murraj, »vi¬
dim Donalda se pripeljati! Oh, kako krasna od¬
prta kočija! Alik, prepričan, da brat takrat resnico
Poroča, tekel je k oknu ter potrdil radostno nazna¬
nilo, zlagavši se o Murrayevi pohvali lepe kočije.

»Kaj se zares nikakor ne popeljete?“ vpra¬
šal je s prevaranim glasom opazivš', da je Mabel
2a  njim stala, čmrno in brez namena na ulico zrla
ter se ni ganila, da bi klobuk znova pokrila.

»Ne, Alik.“

Deček je pobesil glavo, kot bi se mu bil
ustavil lasten priljubljen načrt. Murray pa se je
nenadoma zmislil nekaj novega ter je brzo vsklik¬
nil: »Tetka, potem se pa popeljimo na sprehodil
vzemi me za malo časa s seboj v novi kočiji!

364

„Prav rada,“ rekla je Mabel nemarno. „Po-
prosi Lidijo za klobuk in ti Alik teci po svojega."
In vesele se radosti Murrayeve silila se je sama
postati radostna ter je rekla: „Popeljemo se na
sprehod ter se četno sami mej seboj dobro imeti."

Aliku se je obličje kar bliščelo, ko se je Ma¬
bel, kot je bila podoba, obečala neko odškodovanje
za svatovščino in prisedši k vozu sta vsaj dečka
bila kaj dobre volje.

Donald, precej razumivši nasledke dolge za¬
mude, pripovedoval je dolgočasno povest o nje uz*
roku. Mabel je komaj poslušala njegove besede
ter le malo maraia za neznatne podrobnosti, iz ka-
terih so, kot je mislila, toli nesrečne posledice iz*
virale; molče je poslušala njegovo opravičevanje
ter mu rekla, naj požene; izvolila si je pot pra?
v nasprotno mer, ki je v Riversido držala.

Le malo so se peljali tja doli po Široki ulici
kar je Mabel zmislila se na nekaj novega, ter uka*
zala kočijažu, naj obrne in pelje domov. Alik jo J e
bistro pogledoval, Murray pa se je zajokal, a nje
smehljanje ja je kmalu umirilo. »Dragi moj, le za
trenotek , 11  rekla je Murrayu z dobrikajočim glasom,

365

»saj ne pojdem z voza, le s Cecilijo čem govoriti-
Donald, pozvoni rlo,“ rekla je Mabel, ko so pred
očino hišo se ustavili. Precej je došel sluga doli po
stopnicah, da bi zvedel nje ukaze. Zaklicala mu
je na začudenje poslušalcev: „ Cecilija naj mi pri¬
nese škotsko ogrinjalo in veliko blazino, — Robert,
ne, dve blazini, nadaljevala je, ko je sluga odhajal,,
da bi nje naročila izvršil.

Cecilija je smehljaje se prinesla zahtevane reči;
ter je v kočijo spravila.

„Kaj se bodemo vso noč vozili? 8  vprašal je
Murray nekoliko vznemirjen, Alikov obraz pa je bil
kot cela knjiga vprašanj.

A Mabel ni odgovorila ter se je le smehljala.

„Obrni tu noter," rekla je Donaldn, ko so bili
do ozke ulice došli.

„Oh! jaz vem, jaz vem!" zakričal je navadno
mirni Alik, ko je zapazil pot, ki je k udovi Ho-
Povi držala. „Tetka, vi hočete Rozo s seboj vzeti."

Mabel mu je prikimala. Murray je na sedeži
kar gori in doli odskakoval ter je radosti z rokami
Ploskal. Alik je ves zamišljen in začuden teti v

366

obličje zrl. Mabel je skoro izpozabila zadnjo grenko
prevaro, misleč, koliko veseljs bode napravila.

Kdo bi slikal začudenje, veselje, radost v hiši
vdove, ko so ponosni konji se ustavili pred vrati,
ko so naznanili namen svojega dohoda in ko so
nadrobno premišljene priprave za ugodnost male bol¬
nice neverjetno na popolnem gotovo postavile. Solze
lile so prek lic srečnega hvaležnega otroka; malo-
l>esedna mati pa je toli zelo izpozabila navadno
svojo hladnost, da je roko Mabeli na ramo polo-
živši vskliknila: „Bog naj vas blagoslovi! Roza je
pram toliko hrepenela iti malo ven na kmete! Oh,
pri srci jej bode, kot bila bi v raji!“

Malo trenotkov pozneje se je Roza, sedeč na
Blazinah in z Mabelinim ogrinjalom krog naročja,
peljala v lehkem razkošnem vozu tja doli po Široki
nlici. Nje ozki bledi obraz in tenki suhi život sta
bila v najočitnišem nasprotji veliki lepoti in poln*
milobi Mabeli, ki se je naprej pripognila, da bi
Blazino pri nogah zopet uredila ter prijazno povpra¬
šala, ali jo drdranje voza kaj zdeluje. Roza se je
ozirala po ulici gori in doli ter je z jednim pogle*
dom videla in razumela sto in sto zanimivih stvarij*

367

Od nasprotne strani sta jo opazovala Alik in Mur-
ray ter jo sedaj na to, sedaj na ono opozarjala
Njiju živahna lica so pričala, kako prisrčno sta se
»je radosti veselila.

A mesto in šum po njem je Roza razmerno
dobro poznala; ta vožnja je res pomnožila nje ved-
»osti in skušnje, a popolnem novega jej vender nič
»i ponudila. Sedaj so se približevali bateriji; ko je
skozi oboke visokih brstov zagledala temnosinje
fflorje v zatonu, bela jadra v solnčnih žarkih se
blesteča in zelene otoke onostran vode, gledala je
vsa začudena, nje mala postava se je, tako se je
vsaj zdelo, povečevala in iztegala, nje prsi so se
»apele, sklenila je nežni roki ter je vskliknila z
dolgim vsklikom začudenja in spoštovanja. Mabel in
dečka so z nemim veseljem gledali zamaknenega
otroka, ki je v krasno to panoramo morja, zemlje
i» nebes utopljen, z obrazom in kretanjem izrazoval
fadost, katere bi besede ne bile nikdar izrazile.

Z odprtimi ustni in debelimi očmi je opa¬
jala razgled, kot bi se vsa druga čutila jej bila
v vidilo stopila; navadna mirnost se jej povrne še
k) ko so nekatere hiše čarobni izgled zapirale. Ko

368

je voz za trenotek se ustavil pri brodu, da bi pri¬
čakal ladijo, katera jih je imela na nasprotni breg
prepeljati, obrnil se je otrok polagoma, pogledal v
Mabeline sočutne oči, globoko zasopel in s smeh¬
ljanjem svete radosti stegnil se je po roko svoje
prijateljice ter jo je s hvaležno naudušenostjo stis¬
kal. Še vedno je molčala, kot bi se bala razdreti
čar, ki jo je preseval. A potrpno, ako tudi tresoč
se, je pričakovala trenotka, v katerem se nje očem
krasni čarobni prizor znova prikaže.

Naslednji trenotek bili so že na ladiji sredi
prezoruega morja v zatonu. Tu nič ni zavirale raz¬
gleda ter nič ni motilo skladnosti lepe pokrajine;
tu je oko lehko krožilo na vse strani ter segalo do
oddaljenega obzora.

Glavico je bolna deklica imela malo naprej
sklonjeno in mila sapica je igrala z lasmi ob mod-
ožilastih sencih, lica pa jej je bojala tanka rude-
čica, katero sta jej bili radost in razdraženost iz-
budili. Videla se je, kot bila bi upeljana v novo
stvarstvo in kot bi se novo življenje po njej preli¬
valo. Kot bi bil pozemeljski prebivalec zašel v nad¬
zemeljske kroge ter bi z močno bijočim srcem stal

369

na pragu višjpga žitja in bitja, tako je ta trpeči
otrok, izstopivši iz teniote, samote in odločnosti, v
katere jo je bilo življenje doslej zakrivalo, veselil
se, iztegoval se in se nauduševal, kot bi bil stal
pred božjim obličjem.

Nje tovariši so čutili jednake občutke. Mabeli
je srce radosti bilo, ko je gledala žareče Rozine
oči, zamakneni nje obraz. Tudi Alik je izpozabil na
navadno zanimanje za ladije v luki ter je le sledil
nje radovednim očem, ki so sedaj v sinjo visočino
neba gledale, sedaj gibanje kipečih valov opazo¬
vale, sedaj pa z radostnim pokojem v bujno zelene
bregove zrle. Celo Murray se je časih v vozu stis¬
nil k nje nogam, oziral se ob njej navzgor ter je
radost na obrazu jej čitajoč vsklikoval: „Roza kaj
ne, to se ti dopada?" Roza mu je vsakokrat odgo¬
varjala s toli pomenljivimi smehljaji, da je mali
poprašatelj njih pomen razumel ter se ž njimi za¬
dovoljeval.

Tudi niso bili to jedini prijatelji, ki so se
današnjega nje veselja udeleževali. Komaj so bili do¬
speli v ulice in ceste sosednjega mesta, pozdravljalo je
Rozina ušesa poznano drdranje. Ker je prihajalo

24

370

od nasprotne strani, ugledala je dobro jej znana
konja, katera je bila pozdravila v jutro, ko sta iz
veže izhajala. Nikdar se medni gumbi lepe oprave
v popoldanskem solnei niso toli bliščali nego takrat,
nikdar se voz ni videl tako črnomoder, nikdar se
mladi voznik ni toli čudil, nikdar ni kazal toli žareče
irudečice nego sedaj, ko je majhno bolno sosedinjo
zagledal in izpoznal. Z bistrimi očmi je precej pre¬
gledal vso kočijo, živa konja, njiju svetlo opravo,
ikrasni voz, radostne potovalce v njem in Rozo
sredi njih. To je bilo preveč njegovemu mirnemu
srcu. Mimo peljaje smijal se je, pokal je z dolgim
'bičem, odkril se je, zavihtil klobuk trikrat krog
glave ter je potem kaj nežno poljubil svojo roko
v znamenje, da jej iz srca čestita.

Ta radostni pozdrav je prav primerno razve¬
selil tudi srca mali družbi v kočiji. Dečka sta kar
i radosti odskakovala, ko sta ga videla. Roza, kateri
je ta neznatni slučaj veselje močno pomnožil, ste¬
gnila se je iz voza ter mu je v zmagoslavnem ve-
selji z roko migala.

»Voznik te pozna! ozira se za teboj! veseli
se, da se pelješ na sprehod!" klicala sta Alik in

Muray v isti sapi; in celo Mabel se je morala ne¬
hote še jedenkrat ozreti na poštenjaka, ki je toli
očitno svoje sočutje z Rozino radostjo izraževal.

Res to je bil imeniten dan za Rozo, — je-
dini svečani dan (gala day) v nje življenji. A po¬
doba je bila, da se razen prirode tudi človeško
srce tega veseli in ga občuti. Celo Donald, ponosni
zali Donald na sedalu jej je kazal neko sočutno
ljubkost, vozil polagoma prek trdega tlaka ter se
je ogibal vsakega slabega mesta na cesti, koti bi jej
hotel vse nepotrebno sovanje in odskakovanje pri¬
hraniti.

Sedaj so polagoma zapuščali mesto ter se
peljali tja ven v odprto pokrajino. Zelena polja in
snujoči vrtovi so jih srečavali pri vsakem ovinku
široke ceste; visoki brsti so prekrivali cesto ter jo
s senco okrepčavali, tiči so Mali po vejah in cve
toči grmi so s prijetno vonjavo srce razveseljevali.
Tu pa tam v presledkih so stale čedne holandske
kmetske hiše, katerih vsaka je Rozo na prvo do¬
mačijo nje matere spominjala, če so pa prilično
dospeli na malo višino, pregledovale so nje oči ob¬
širne poljane valujočih se travnikov, zelenih sadnih

372

vrtov in solnčnih reber, ki pokrajino Long-Islandsko
posebno značijo, v veliki daljavi pa so še lehko raz¬
ločevale sinje vodovje širokega morja.

Pogled kmetskih hiš, goved, ki so se mimo
pasla ali pav senci ležala, in nebrojnih drugih pred¬
metov, s kateiimi se je bila Roza iz raznih popisov
nekaj seznanila, nauduševal jo je močno; in s pre¬
prostimi besedami je prav neprisiljeno bolna deklica
izrazovala svojo veliko radost. Globoko v srce pa
je bila Mabel ginjena, ko je otrok na priprosti na¬
čin pripovedoval že toliki at ponavljano povest o
srečnem življenji svoje matere na stari kmetiji, e
kateri so nje v mestu odgojeni otroci vedno sa¬
njarili.

»Roza, tja moraš iti!“ vskliknila je Mabel vsa
goreča, ko je otroka srčno in le malo zakrito hrepe¬
nenje opazila. »Jedenkrat te dni moraš z materjo
tja iti obiskat blagi stari kraj.“

Roza je odgovorila le msjaje glavo z obrazom
odpovedanja; Mabel tudi ni dalje v njo silila, kajti
dospeli so bili na precej visok hribček, kamor sta
jih bila konja le počasi pripeljala. Na tej višin*
pozdravil jih je najprijetnejši in najobširniši i'® 2 '

373

gled; pri tem je Roza kar molčala; strmenje sve¬
čanega strahu se je širilo po nje medlem, ozkem
obrazu, ki pa je pri vsem tem brezštevilne stvari
naznanjal. Kdo bi povedal, koliko je videla, kar je
telesnim očem zakrito, koliko je slišala, kar se le
dušnim ušesom reka.

Alik in Murray sta pri tej priliki bila toli
srečna kot Roza. Kot ta uživala sta tudi dečka ne¬
navadno veselje ter je različno izraževala: jeden z
živahnimi opombami in vprašanji, drugi pa s smi-
janjem in nebrzdano radostjo otročjih let. Tu pa
tam ob senčnih krajih ceste ali pa na mestih s po¬
sebno lepim razgledom postajala sta konja za nekaj
minut; dečka sta lehko šla z voza, da sta se v te¬
kanji mej seboj skušala ali sta pa ob cesti nabirala
poljske cvetlice, s katerimi sta, igraje se, blago teto
m srečno malo tovaršico obsipala.

časi so Mabeline misli pohajale k veseli sve¬
čanosti v Riversidi. Neki neznatni čut zavisti jo bode
v  srce, ko je mislila o srečni, ondi zbrani družbi in
flehote se je vpraševala: „Ali mene pogrešajo v
zbrani množici?* A pogled na Rozino zamakneno
obličje in radostni klici živih dečkov so jej precej

374

pregnali ves kes ter jo umirili z mislijo: „Ti tu bi
gotovo ne mogli brez mene prebiti.“

A čas je samosilnik. Daši je Mabel bila doma
pustila uro, vender jih je polagoma zahajajoče solnce
opozarjalo na konec dneva. Kljubu nebrojnih pre¬
sledkov in prestankov so vender obvozi i nad polo¬
vico oboka, katerega so si bili za ta popoludanski
izlet določili; sedaj so se že peljali proti domu.
Alik in Murray sta bila vsled nenavadnega gibanja
nekaj ugnana; miren tih čut veselja je bil prevzel
vso majhno družbo ter je izključeval vsakateri po¬
govor in vsakateri glasni izraz radosti. Cesta ob
zavojih zatona je sem ter tja držala tik brega, ob
katerem so se neznatni valovi z milim šurnljanjem
lomili; vsa priroda je bila v onem pokoji, ki konec
prijetnega poletnega dne znači. Navzad na blazine
naslonjena, glavo mehko oprto na Mabelino ramo,
ležala je Roza ter opazovala svetle zračne oblake,
ki so se polagoma v veče oblake močnejših boj zbi¬
rali ter nad zahodnim obzorjem plavali. Tako pri¬
jeten in miren je bil prizor, tako tih in brezgiben
je bil otrok, katerega je čudo stvarstva znova oča-
alo, da je Mibel mislila in se nidejala, da je za-

375

spal; in motili ga ni hotela z najmanjšo besedico.
Ko pa je nenadni zavoj ceste jim ponudil popolen.
razgled čez mesto, vzdignila je Roza glavico; kot bi
bila hkratu iz prijetnih sanj prebujena, zrla je dolgo
in vsa zavzeta po j  velikanski množici nebrojnib
biš, v katerih je bilo nje mlado življenje doslej;
zaprto.

Mabel je uganila nje misli. „Novi Jork je le
uborno mesto v primeri s svetom na kmetih, kaj
ne Roza?“ vprašala je.

Roza se je smehljala ter z glavo majala.

„Nekaj lepega sem izmislila za te,“ nadela¬
vala je Mabel. „ Prepričana sem, da se ti bode do-
padalo. Roza, tvoja mati in ti morata iti ven na.
staro kmetijo ter tam ostati, dokler seti ne okrep¬
čaš in ne ozdraviš. Tam lahko vidiš mnogo gozdov
in njiv in poljskih cvetic ter lahko vsak večer opa¬
zuješ solnce zahajati. Pot ni dolga,“ pristav la je
živahno; in tembolj se je zanimala za predlog, za-
pazujoč radost in nado, ki sta Rozino obličje obha¬
jali; ^potovali bodeta le jeden dan. Jaz hočem po¬
skrbeti, da vaju ničesa ne stane; Ivan pa bode ostal

376

doma ter gledal na hišo in prodajalnico. Še ta ve¬
čer se bodeva z materjo pogovorili."

Rudečica radosti je oblila Rogino obličje, ko
jej je Mabel to ugodnost nasvetoval; a nagloma
se je umaknila bolesti in skrbi, ko je bolnica zad¬
nji del načrta zaslišala. Solze so jej solzile oči in
brzo je položila roko na Mabelino ramo ter je ža¬
reče nade, da bi sreča, morebiti celo zdravje mladi
bolnici se povrnili, zavrnila z besedami: »Draga
gospica Mabel! vi ste pač premilostivi, a prosim
vas, ne govorite o tem z mojo materjo: jaz ne mo¬
rem stran, — jaz res ne morem stran!"

»Zakaj pa ne, R>za? Kaj se ne čutiš dovolj
močno za pot? Ali bi ne potovala, ko bi mati bila
s tem zadovoljna."

»Da, — ne, — prosim, ne recite jej ničesa
o tem. Res dosti rajše ostanem v Novem Jorku".

Mabel se je čutila v zadregi in prevarano;
misliti si ni mogla razloga, zbog čegar se otrok od-
poveduje toli velikemu veselju.

»Gospica Mibel", pristavila je Roza po krat¬
kem obotavljanji, ko je videla, da Mabel še zmeraj
pojasnila pričakuje; »vi pač ne bodete verovali,

377

«da me v m stu nekdo potrebuje, mene ubogega bol¬
nega dekliča, ki je vse žive dni svojim le skrb in
žalost napravljal.

A jaz bi ne bila srečna, ko bi odpotovala ter
morala tu pustiti ljubega mi Ivana. Gospica Mabel,
Ivan je morebiti prav surov dečko, a meni nasproti
ni nikdar surov. Lidija sicer pravi, da se je priva¬
dil grdim besedam, a meni nasproti rabi le dobre
besede. Pravijo mi, da ljubi slabo tovaršijo, a jaz
dobro vem, da svojo majhno Pozo ljubi. Ivan je
budil vso noč, da mi je glavo močil in hladil; nosil
me je po ves dan v naročji; pogrešal bi me v mali
moji sobici. Hudobni dečki žvižgali bi krog ogla in
ne bilo bi tam tenkega glasa, ki bi mu rekal: Oh,
Ivan! ostani pri Rozi!“

Nedolžna, blaga Roza! Mislila nikakor ni, da
je vsaka beseda nje priprostega opravičevanja kot
ostra puščica Mabel v srce zadela. Videla ni, kako
je nenadno kesanje vesti obraz jej oblilo s temno
rudečico, da je oči pobesila ter roki krčevito skle¬
pala. Roza je mislila, da je prijateljico razžalila ter
je nadaljevala z mi'o prosečim glasom: „Jaz sem v
resnici kaj nehvaležna, in vi ste toli dobri; jaz tega

378

pač nisem vredna; pa vi \saj niste name razsrjeni?*
In roko položivši na Mabelino ramo ter jo z debe¬
limi očmi bistro pogledavši pristavila je z ganljivim
glasom: „0'n, draga gospica Mabel !  ali vi imate
brata? ali ga vi ne ljubite, kot jaz ljubim Ivana?*

Pogled, vprašanje sta bila Mabelinemu srcu
huda izkušnja. Prestrašila se je nje bistrih očij ter
je skusila njim se ogniti, da je R>zo k sebi pri¬
tisni vši obraz si zakrila v rje ogrinjalo. Roza je
mislila, da jo je Mabel razumela, in umirila se je.

S daj so se poslovili od sinjega vodovja v za¬
tonu, od zelenih otokov in od neba, žarečega se od
rudečkastega svita zahajajočega solne«, ter se zo¬
pet peljali po mestnih ulicah, ki so bile polne vo¬
zov in motečih se glasov. Marsikatero oko jim je
sledilo z ljubečim in hvaležnim zanimanjem, ko so
došli po ozki ulici tja, kjer je v skromnih durih
udova Hopova svojega otroka pričakovala. Vsa so¬
seska jo je pogrešala, pezvedela je bila, kaj da po¬
čenja, ter se veselila uje veselja Miti jih smsh-
ljaje pozdravi. St^ia žena onostran ulice prikobaca
k durim ter komaj veruje lastnim očem; natakne
si naočnice, da bi se prepričala, da je prav videla.

379

Majhni gluhonemi deček se naslanja na hišno stena
ter se čudi in strmi. Ker mora Donald brzdati ne¬
mirna konja, prikazal se je iz nasprotne veže ve¬
seli mladi voznik, hitel je k vozu, Rozo vzel mehko
v naročje, nesel jo v hišo ter jo posadil v nje na¬
slonjač. Roza se ozre skozi okno, posmehlja se Ma-
beli in dečkoma, ki jej tudi prijazno prismehljavajo r
in voz brzo oddrdra.

Marsikateri plemenit konj se je ta dan vrnil
v mesto, razgret, prašen in uspehan, a koliko njih
imenitnih vlasteljev je izvršilo toliko delo krščan¬
ske ljubezni ? Gotovo je, da v poznejših letih in,
sredi drugih prizorov spomin ni se spominjal v le¬
topisih Novojorških krasotic nobene svečanosti, ka¬
tere priprosto veselje bilo bi toii srečno in katere
stanovitne posledice bile bi toli svete, nego je bila
svečanost, ki je bila mali Rozi Hopovi jediui bli-
ščeči dan tostran nebes.

380

Enoindvajseto poglavje.

Obdala se je

S pogumnostjo, vero in blago stano¬
vitnostjo,

Te so nje naprsnik.

„No, mislim, povedala sem ti vse, kar koli je
■fcilo znamenitega in kar je vredno povedati. Bilo
je prelepo! Za vse na svetu ne hotela bi, da bi se
me bila udeležila “ Tako je vsklikala nesramna Lud¬
vika. Izpozabivši nesestersko vedenje, je po stari
navadi Mabeli kaj prisiljeno in s čreznavadnim ma¬
janjem z glavo pripovedovala vse podrobnosti sva-
tovščine, katere so se jej najzanimivejše dozdevale.
Te podrobnosti so večinoma obsegale razne poklone,
katere je Ludvika pri tej priliki sprejemala, razno po¬
zornost, ki jo je na mnogih krajih izbujala, obču¬
dovanje in zavist, katero je nje ženski plaščiček
izbujal in čudoviti način, po katerem je Francika
Širokoglavka pajčolan nosila in kako se je pri sva-
tovščini vedla. Pri tem je lahko misliti, da se je
Mabel le malo [časa za stvar zanimala, posebe, ko
je Ludvika naznanila, da ima sestri sto in sto iz-
tazov milovanja od mnogobrojnih znancev poročati,

381

da se jih pa z najmanjšo besedo več ne spominja
ter jej vsaj ne more natančno povedati, kdo je po
njej vpraševal, kdo ne. „A za milost božjo! saj ni¬
sem došla sem, da bi o svatovščini govorila," za¬
klicala je Ludvika. „Toliko utrujena kot sem, in
toliko misliti kot imam, moram se še ongaviti s to
zoperno Lidijo! Misli si, da mi je pred malo minu¬
tami naznanila, da ni nameravala ostati v službi pri
meni, ko je bil zadnji mesec minul, in da je mislila,
da sem poskrbela za drugo deklico, ki bi me na
potovanji spremljala."

„Ali ti ni bila odpovedala?" vprašala je Mabel
vsa začudena.

„0, da; pravi, da mi je večkrat rekla, dane
more toli daleč stran; verujem tudi, da mi je to
rekla, a jaz tega nikdar nisem verovala. Posli prete
vedno na ta način, da se imenitne delajo. Pravi,
sestra jej močno boleha, mati jo trebuje itd."

„To je popolnem res," odvrnila je Mabel res¬
nobno. „Roza pač ne bode več dolgo živela. Jaz se
ne čudim, da je Lidija neče zapustiti."

„Roza!" vskliknila je Ludvika zaničljivo. „Ti
izgovarjaš nje ime toli zaupno, kot bi ti bila dobra.

382

znanka! Slišala sem, da si jo včeraj peljala na
sprehod. Moja dečka še neprestano kramljata o tem.
Razumeti ne morem, kako moreš kaj toli smešnega
početi. *

Mabel je molčala. Izkušnja jo je učila, da je
'brezuspešno prepirati se z Ludviko.

a Otrok, “ pristavila je Ludvika z razdraženim
glasom, kot bi jej bila Roza nalašč kaj žalega sto¬
rila, „otrok je umiral, odkar je Lidija pri meni.
Č!e hoče res umreti, Lidija ga pač ne bode pri živ¬
ljenji ohranila. In kak razloček je, ali je tu ali pa
kje drugje v deželi ?“

Mabel se je prestrašila brezsrčnosti sestrine
ter je odgovorila: „Ludvika, kaj velik razloček je,
.menila bi jaz.“

Gospa Leroyeva je postajala zmerom slabejše
volje, videvši, kako malo se sestra ž njo sklada, ter
se je s podvojeno silovitostjo izraževala. Ona ne
veruje na bolezen otroka; to je le hinavstvo. Lidija
je najnehvaležniša mej vsemi ljudmi in Mabel je
dovolj neumna, da se da beraški tej sleparski rodo¬
vini za nos voditi. Nikakor ne razume, kako malo
mara za dečka, katera, kot pravi, toli ljubi. Uboga

383

otroka sta vajena Lidije; kako bi jima se dopadalo
zapustiti dom in vrhu tega v družbi s popolno tujo
žensko potovati?

Ta razlog zadostoval je Mabeli; 1« trenotek
se ni plemenita gospica obotavljala, ampak precej
jej je zaklicala: „Ludvika, vzemi Cecilijo. Meni je
ni treba; jaz si lebko brez strežnice pomagam. Ce¬
cilija je kaj dobra deklica ter pozna dečka/

Gospa Leroyeva je stopila k oknu, da bi svojo
zadovoljnost s tem predlogom zakrila. In vender je
v to točko merila vsa nje diplomacija; kajti kolikor
dobro bi Cecilija tudi pri dečkih nadomestovala Li¬
dijo, vrhu tega bila je toli spretna deklica (hišina
in oplefavka — „lady’s-maid and hair-dress> r“), da
je mati že davno jo želela v svoji službi.

Ker ni hotela očitno priznati sestrine ljubavi,
tožila je še dalje nezmerno, rekoč, da Ceciliji pač
primanjkuje vseh lastnosti j, da bi Lidijo popolnem
nadomestovala; naposled pa je še pristavila s po¬
nižnim glasom: „če Lidija res hoče jo zapustiti in
ne bi mogla dobiti boljše, kar o tej zadnji uri pač
ni zelo verjetno, skusila bode s Cecilijo, vsekakor

384

pa bi jo veselilo, da bi ta došla za nekaj časa v
gostilno ter jej pomagala v kovčege spravljati/

Ni še minula ura, odkar se je bila gospa Le-
royeva vrnila domov, že je došel sel po Cecilijo ter
jo prosil, naj nemudoma pojde v gostilno. Tako je
Mabel brez vseh okoliščin izgubila svojo najspret-
nišo služkinjo ter je morala sama vse za pot pri¬
pravljati.

Bil je večer in Mabel je sama bila v tihi svoji
sobi. Nje srce se je močno vznemirjalo. Zato si je
sebi sami čestitala, da ni bilo pri njej hišine, v
pričo katere bi se morala zelo siliti in samo sebe
zatajevati — in spravljala je sedaj z nemarnostjo,
sedaj pa z mrdično razdraženostjo svoje stvari za
jutranje potovanje.

Bazna oblačila so ležala razgrnena na postelji.
Zravnala je kaj skrbno lepo oblačilo, kot bi je bila
za kovčeg namenila. Potem pa je bila izpozabila,
kar je bila hotela, ter je je položila v stran. Sedaj
je brzo odpirala in zapirala predalčnike in omarice;
potem je k oknu stopivši glavo naslonila na roko
ter zrla v polno luno. Zapeljivec, akopram ni na-
njeni strani stal, urival se je v nje misli. A koli'

385

korkrat se je nje srce ljubeznjivo udajalo njegovim;
zadnjim pregovarjajočim besedam, postavila se jr
mej njo in njegovo izdajalsko sliko podoba nje dob¬
rega angelja, bolna pobožna Roza; nje mile, bistre'
oči, zdelo se je Mabeli, so jej sledile z očitajočimi)
pogledi, nje ročice so se bojazljivo, vender goreče'
proseč sklepale in nje tihi otroški glas jej je ne-’
prestano v ušesa šepetal priproste besede: „Gospiea
Mabel, ali imate vi tudi brata in ali ga tudi ljubite,,
kot jaz ljubim Ivana?”

Nje srce jej je rekalo, da ga ni toliko ljubila
in čutila se je ponižano zbog nasprotja mej svojim-
trepetajočim omahljivim duhom in neomakljivo bla-
gosrčnostjo bolnega otroka. Pritiskala je vroče čelo-
k mrzlemu steklu. Premišljuje veselje jutranjega
dne, skušala je zavrniti vsako misel, ki jej je srčni
mir spodjedala. A vest se je bila prebudi'a ter še¬
ni tako lahko dala utolažiti. Tako se je nje srce
borilo z nasprotujočimi si čuti in potrebne priprave
za potovanje so bile popolnem izpozabljene.

Prav ta trenotek so se doli na ulici zaslišali
brzi koraki; ko so se približali, zaslišali so se tudi
razni glasovi. Mabel je sapo zadržavala in poslušala,,

25

386

kajti izpoznala je bila dobro jej znani glas Henrika,
ki je v vratih stoje, baje se poslavljal od nekega
prijatelja.

„Kaj vsa rodovina zapusti mesto! Hiša se bode
zaklenila! Ohol* vskliknil je tujec odgovorivši Hen¬
rikovemu naznanilu, čegar besed pa Mabel ni sli¬
šala. „In vi, Vaughan, kaj pa bode z vami? Kara
vi namerujete to poletje? Kako pa bi bilo, ko bi
jaz bil vam vodnik (cicerone)?* nadaljeval je mož
.s tihim, vender prilizljivim glasom, Jaz potujem z
vami, kamor vi hočete.“

„To vi pač lehko pravite*, odvrnil je Henrik
z glasom grenkega podsmeha. „Mene bode vzel hudič,
kot vi prav dobro veste, a jaz sem porok temu,
da mi bodete vi 'družbo delali.* In nesrečni mla¬
denič je spremljal to obupno izpoved z glasnim ne¬
veselim smehom, tudi tovariš se je glasno in silo¬
vito zakrobotal, potem je polagoma korakal tja doli
po ulicah, Henrik pa je brzo vrata zaprl.

Kolikor grenke so tudi bile Henrikove besede
•obupnosti, še grenkejši je bil njegov sramotljivi
smeh. Pretresel je Mabeli vse živčevje. Zdelo se
jej je, da k pogrebu zvoni vsem nadam in da ima

387

zapečatiti preteči mu pogin. In vender je bil tako
nepopisno žalosten , tako srce razdirajoč, — rekal
je povest brezuspešnih bojev, praznega kesa in končne
obupnosti. Bil je kot krik zavrženega angelja, ki,
sebe zasramujoč, samega se zasmehuje.

Usmiljenje vsega srca se je Mabeli prebudilo. —
»Ubogi brat! Ubogi Henrik!" vskliknila je v duhu.
»Kaj res ni blazega angelja, ki bi ga še rešil?*
Poslušala je težke umerjene korake, ko je po-
slovivši se od hudobnega tovariša, počasi po stop¬
nicah prihajal. Za trenotek postal je pri nje durih.
Mislila je, da če ustopiti, ter se od nje posloviti,
kajti vedel je, da nameruje rano v jutro odpotovati.
A ustopil ni, — šel je mimo in druge stopnice
navzgor v svojo sobo, katero je za seboj zaprl.

»Tako ga ne morem zapustiti", mislila si je
Mabel ter ga pred seboj osamelega, uničenega gle¬
dala. Vsa presunjena bipne srčne ljubezni sklenila
je poiskati ga, ljubeznjivo ž njim govoriti ter mu
svojo neprestano ljubezen zagotoviti.

Bala se je potrkati na duri, da ne bi je b kratu
odpravil in brzo se poslovil. Zato je duri tihoma
odprla ter nenadoma pred njim stala. Nemirenje

388

hodil po sobi gori in doli; zdel se jej je skoto ne¬
voljen, da ga je tako prebvatila, kot bi bil sumil T
da je d šla poizvedovat najskrivnejše njegove misli.
Zapovedljivo obrnil se je k njej, kot bi jo hotel
vprašati, po kaj je prišla.

»Henrik*, rekla je in ustna so jej se tresla
napenjanja, da bi z navadnim glasom govorila, »od¬
potovati nisem mogla, da ne bi se od tebe poslovila.
Oprijela se je ljubko ■ njegove roke ter ga je nekaj
stopinj pri njegovem sprehodu po sobi spremljala.

Z obrazom trdovratno od nje obrnenim od¬
govoril jej je prav kratko: „Ali jutri zjutraj od-
potuješ?*

»Da, in bala sem se, da bi ti še ležal in bi
me ne videl odpotovati. Henrik, ali ne, pisal mi
bodeš - ?*

„Saj ne bodem vedel, kje si", odvrnil je prav
kratko.

»Pisati ti čem in povedati, kam naj napotuješ

list. “

Še vedno ni obljubil.

»Razen tebe nimam nikoga, ki bi mi pisal.
Oče bode odšel in jaz, to veš Henrik, sem se zmeraj

389

na te zanašala*, pristavila je z glasom , ki naj bi
mu pokazal, koliko zelo pri srci jej je list od njega.
„Pah!“ vskliknil je naglo zganivši z roko, tako da
jo je izpustila. „ Jaz ti nič ne bodem vedel povedati;
ti se bodeš tam dosta bolje kratkočasila.*

„Kje pa bodeš?* vprašala je bojazljivo.

„Jaz? Tega ne vem. Sklenil še nisem ničesa.*
Težavno jej je bilo, nadaljevati stvar, ker je
toli kratko in suhoparno odgovarjal. Stopila je k oknu
ter je ven gledala; potem je stopila k pisalni mizi
ter je ogledovala dragotine na njej, vedno se na-
dejaje, Henrik bode začel pogovor o predmetu, »za
katerega bi se oba zanimala; a trdovratnoje molčal.
Rada se bi bila mu približala, objela ga krog vratu
ter prosila zaupanja, ponovljene ljubezni, a k temu
je nikakor ni osrčeval. „Pozno je že, mislim*, rekla
je naposled videvši, da je iznenaden, če ne celo ne¬
voljen, da se toli časa mudi. „Zato ostani zdrav,
Henrik! in približavši se mu položila je roko na
njegovo ramo.

Zganil se je, kot bi mu nje dotik bolečine
narejal. Pogledala gaje resno, bistro v obraz. Njegov
obraz se je zmezil; in v neki čutniški zadregi se

390

je kazalo vse njegovo bitje, ko je nalašč ogibaje se
pogledati jo v oči, pripognil se, poljubil {jo ter jej
rekel srečno pot.

Z brzimi in tresočimi stopinjami hitela je Mabel
v svojo sobo, spustila se na nizek stol nasproti praz¬
nemu kovčegu ter se zajokala. Poiskala je bila
brata, da bi preveč razdražane čute umirila in svojo
vest utolažila, a s kratkim in nezadovoljenim pohodom
ni dosegla nobenega namena, ne tega ne onega.

Našla ga je bila v obupnosti — čitala mu je
v obrazu duševno muko, pod katero se je zvijal; —
posrečilo se jej ni bilo podreti zagraje mej svojim
in njegovim srcem ;  in s skoro popolnoma tlačanskim
»zdrav ostani!* obrnila se je bila proč od njega reve
in nadloge.

Ali naj ga tako zapusti, zapuščenega od sestre
in od boljše samoosebe ?

Globoki in skoro krčeviti vzdihljeji njeni so
pričali, da je bil boj nasprotujočih si čutov dospel
do vrhunca; in nekaj minut se je jokala, kot se
jočejo otroci, ne da bi količkaj skušali sebe pre¬
magovati. Ko so se utekle te bolestne solze ter je
nekaj časa posedela in notranjo vojsko čutila, steg-

391

nila je vsa raztresena roko ter notranji kr iv kov-
čega odprla. To storivši zagledala je v kotu majhen-
zavitek s svojim naslovom, katerega je bila dobro
jej znana roka gospe Herbertove napisala. Tja je
bil položen, ko je učilnico zapustila, ter je bil vsled
Cecilijine nemarnosti doslej .neopažen ostal. Skoro
je verovala, da hranuje nasvet in navod blage pri¬
jateljice, katera jej je vedno in v vsaki zadregi na
pomoč prihitela. Zato je brzo pretrgala zavitek ter
v njem našla kaj malo ročno sveto pismo. Bila je
vsa ginjena skazane jej ljubezni in pomenljivega
darila. Spoštljivo je odprla knjigo pri prvem listu
sv. Janeza, kjer je košček papirja tičal. Nje oko jo
precej zagledalo besede, ki so bile jasno zaznameno-
vane, kot bi imele nje pozornost nase obračati:
„Ljubi otroci, ne ljubimo se le z besedo, niti le &
jezikom, temuč ljubimo se v dejanji in v resnici/

S spoštovanjem je Mabel naudajala sveta za¬
poved, ki je bila z božjo veljavo utrjena. Deklica
je pripognila glavo prek kovčega ter je z odprtim
svetim pismom v roči pokleknila.

Sedaj se je znova oživel oni že davno izpo-
zabljeni prizor iz nje mladosti, ko jej je gospa Her-

392

'bertova prvikrat ta imenitni nauk poudarjala in pri¬
poročala. Kako živo se je sedaj spominjala zadnjega
'Vtčera šolskega življenja. Takrat jo je bila zvesta
ručiteljica opominjala, naj se varuje hudobnega so¬
vražnika, čegar prisotnost v svojem srci je bila toli
^ponosno tajila, onega sovražnega samoljubja, ki naj¬
svetejše čute izpodkoplje in zapeljano dušo pod¬
jarmi.

Dalje se ni mogla več samo sebe varati.
'Kljubu vsem svojim velikim prilikam, kljubu nje¬
nemu ponosu in vsemu zaupanju na samo sebe,
kljubu vsej svojej toli poudarjani ljubezni do Hen¬
rika čutila je, da so jo tehtali ter prelehko našli,
da jo je v plemenitosti presegel bolni otrok da ni
ljubila, kot je Roza ljubila.

Potrta, ponižana, polna hrepenenja, da bi bila
na poti dolžnosti razsvetljena, privzdignila je glavo
ter je zopet odprla knjigo razodenja; takrat so pa
nje oči zadele na besede: „Kajti če nas srce obsodi,
Bog je večji od srca in ve vse stvari."

Kot bi se nenadoma in prvikrat v svojem živ¬
ljenji zavedela nevidne prisotnosti Onega, ki vsa
isrca vidi, ki vse želje pozna, nehala je boriti se s

393

seboj samo; in oziraje se po pomoči, po katerej je
toli goreče hrepenela, izlila je svojo dušo v molitvi.
•Oblika, držanje in besede goreče pobožnosti so bile,
dasi nenavadne, vsaj ne nove deklici, ki je bila iz
pobožne rodovine ter je bila po versko odgojena.
A doslej še nikdar ni v vsej ponižnosti pokornega
otroka pred božjim srdom žrtvovala resnično žrtvo
skromnega potrtega srca; še nikdar doslej se mu
ni približavala z dubom žrtvovanja same sebe, ki
vsklika: »Tvoja volja, ne moja naj se zgodi.“

In z molitvijo dobila je moč. Oborožena je bila
s krščanskim sklepom in okrepčana s krščanskim
upanjem; vzdignila se je s trdnim sklepom zlegu
naravnost se ustaviti, z upanjem, da bode greh na¬
posled zmagala. Ni bil le nje lastni greh, katerega
je hotela pobijati, kajti v tej uri združevanja z naj¬
višjim bitjem posvetila se je sveti stvari ter sve¬
čano obljubo storila. Ne samo z besedo in jezikom,
temuč v dejanji in resnici hoče po sesterski ljubiti
in za blagost nesrečnega brata skrbeti. Z gaslom
»dolžnost,® in z zastavo »ljubezen" bode se srčno
postavila na stran Henriku ter mu bode z božjim
blagoslovom angelj, ki bi ga rešil.

394

Naložila si ni s slepo gorečnostjo, niti nepre
mišljeno, da bi ta nebeški poklic izpolnila. Popol¬
nem je premislila in razumela žrtvo, katero od nje
zahteva. Dolžnosti in Bogu se žrtvuje, vedela je
dobro, da mora malika svojega mladega srca s pre¬
stola pahniti, da se mora sebična ljubezen umakniti
popolnem nesebični ljubezni, človeška ljubezen božji
ljubezni. Ko bilo bi drugače, potem ne bi bila toli
dolgo nema nasproti klicu, ki jo je v službo Gospo¬
dovo klical.

Varana od zgovornega razuma, podjarmljena
od premočnega veleuma in prostovoljna jetnica v
verigah, katere prilizovanje tako dobro zna kovati,
hodila je nekaj časa po cvetočih livadah, dospela
je vrhunec častihlepnosti in se je sončila v sanjah
bodoče blaženosti. A prišel je čas, ko so bile pri-
proste besede otroškega jezika izbudile glas speče
vesti. Vojena od roke majhnega otroka, povrnila se
je bila k zvesti svariteljici svoje mladosti ter je
sklenila, da v bodoče bo slušala nje svarila, da bode
ravnala se po načelih blagovitega darila ter po¬
nižno hodila po stezi, ki v večno življenje drži; hre¬
penela je le po časti, da bi izvršila delo, katero jej

395

je bilo naloženo, ter se veselila nad, ki neumrjoč-
nost obetajo.

O tej uri naudušenosti, o tem času duševne
zmage dozdevala se jej naloga ni težavna. Naloženo
si dolžnost olajševala jej je že ljubezen, ki najhujše
težave v življenji slajša in delavcu polovico njego¬
vega bremena odjemlje; kajti oni trenotek, ko je
sebe samo zatajuje postala čuvarica svojemu bratu,
povrnila se je njenemu srcu v polnem toku ona go¬
leča in srčna sesterska ljubezen, katero je bila do¬
slej le sila neke druge strasti zatirala. Na ta način
se je hotela žrtvovati le Henriku, ker jo je dolžnost
k temu klicala; tudi se je z ozirom na vse ginoče
spomine iz nje otročjih in naslednjih deviških let
upiralo nje srce, da bi ga zapustila.

Ko je sedaj šla prek sobe, da bi sklep izvr¬
šila, kazalo je nje obličje ono radostno mirnost, ki
jo vzvišen namen oživlja ter sveta naloga naudu-
šuje. Nje vedenje ni izrazovalo več ne obotavljanja
niti negotovosti; nje roke, ki so se bile pred jedno
uro nedoločnosti tresle, izvrševale so sedaj nagh>
in dobro, kar so imele storiti.

396

Ludviki je brzo pisala listič ter jej nazna¬
nila, da se je premislila in da se potovanja ne
udeleži. Navedela jej pa ni drugega razloga nego
golo resnico, da se je zadnji trenotek prepričala,
da mora doma ostati. Prosila je sestro, naj jej po-
gostoma piše, pozdravila je srčno dečka in nadejala
se je, da bode Cecilija zvesto nadomestovala Lidijo.
Ludvika jo bode v tuji družbi pač malo pogrešala;
to bila bi, mimo grede rečeno, pak lahko opustila
ker se gospa Lerojeva v veliki družbi skoro nič
ni menila za rodovinske vezi.

Bilo je skoro pol noči, ko se je Cecilija vr¬
nila iz gostilne, če prav še ni bila vsega za poto¬
vanje pripravila. Čudila se je, da je bil Mabelin
kovčeg še prazen in da so bila vsa oblačila zopet
na navadnem mestu spravljena.

* Cecilija, jaz ne potujem,* rekla je Mabel
prav mirno čudeči se hišini. „Vzemi jutri ta listek
ter ga izroči sestri, ko jo na parniku najdeš Ro
bert poskrbi za tvojo pratež. Veš, le dobro pazi na
dečka.* In odpustila jo je z ukazom, naj le precej
gre spat, ker bode morala jutri rano ustati.

397

Ko je bila junaški sklep svojega duha na ta
način z dejanjem uresničila, čutila še le je utruje¬
nost, ki razdraženosti navadno sledi. S prijetnim
čutom, da se je mučne" sumnje iznebila, in s po¬
nižnim zaupanjem na oblast onega, ki jej je bit.
moč podelil, udala se je radostna pokoju, po kate¬
rem utrujeno telo hrepeni; zaspala je naglo in
spala tako sladko in mirno, kot že ni mnogo tednov
spala.

Dveindvajseto poglavje.

V nje globokem otožnem očesu
Življenja bliščeča barva dalje ne biva,

In ljubezen sama, nje najsladkejši svit,

Je zapustila za seboj noč brez zvezd.

Noč? Oh, ne! Je le rana zora —

Dolge, temne, brezupne ure so minule;

In vera, dneva zarja na višini,

Se blišči skozi nje v nebesa obrueno oko.

Ko bi se navdušenost, s katero se navadno
vzvišen sklep stori, lahko ohranila za čas njegovega
izvrševanja, boril bi se boj skoro brez napenjanja
in zmaga bila bi kaj lehka. A kdo ni sam skusil,
kako radi se povrneta slabost in nezaupnost, prav

898

prirodni posledici nenavadnega napenjanja telesnih
in duševnih sil? Takrat res se učimo, kako malo
smemo zaupati lastnim slabotnim silam, če nas po¬
moč in voditeljstvo iz nebes ne podpira in ne
okrepčuje.

Tako se je godilo Mabeli. V jutro po izmiš¬
ljeni zmagi črez sebe samo izbudila se je z bolest¬
nim čutom omahlosti in obupnosti; težavno jej je
bilo ustati in se napraviti, še težavniše pa, v mino-
lost mirno se ozirati, v bodočnost pa radostno gle¬
dati. Popolnem je izkusila nepričakovano resnico,
da s krčevitim napenjanjem duša ne doseza vzvi¬
šenih višin samo sebe zatajujoče kreposti, temuč le
z neprestanim in stanovitnim bojem in s ponižnim
zaupanjem na Onega, katerega obljuba zagotovlja:
„Jaz te nikdar ne popustim in nikdar ne zapustim."

Na srečo je pri rokah imela malo sveto pismo
z blagrujočimi besedami srčnosti in miru. Ko se je
bila ž njim posvetovala in z molitvijo Bogu pripo¬
ročila, čutila se je nekako pripravljeno pečati se z
dogodki novega dne. V prehodu k obedilnici nale¬
tela je Roberta, ki jej je o odhodu potujoče družbe
pripovedoval. Vsi, kot je pravil, bili so jako veseli

399

razen Alika in Murraya, ki sta se, prevarana, da je
tetka izostala, močno jokala.

Mabeli je srce nekoliko upadalo, ko je mislila
na žalost ljubeznjivih otrok in da jo bode še bolj
pogrešal nekdo, ki se opoludne družbi pridruži;
iskal jo morebiti bode in osupel, da je doma
ostala, bode razloge napačno pojasnoval ter Ludviko
zaman naganjal, da bi mu skrivnost zadovoljno
razložila. Upadajoče srce jej se je precej oživilo pri
očitnem veselji, katero je iznenadeni oče kazal, ko
je, stopivši v sobo za zajutrek, približavala se mizi,
ob kateri je sedel. Videl je bil, da se je Robert z
vozom vrnil ter je mislil, da je že davno na potu
v Albany. Z očitno radostjo poslušal jo je zagotov-
Ijati, da se je bila odločila potovanje popolnem opu¬
stiti, akopram se je bila prejšnji dan od njega po¬
slovila.

Ker je mislil, da se je z Ludoviko razprla ali
pa se ni z določenimi naredbami potujoče družbe
ujemala, povpraševal je ni po razlogih nje na videz
nestanovitnega vedenja. Izrekal se je le prav zado¬
voljnega s tem izidom in dosta določniše nego na¬
vadno: „Draga moja, to me veseli, to me močno

400

veseli. Že začetkom uisem odobraval, da bi s tol*
veliko družbo potovala. No, nadejam se, sedaj te
pač nič ne zavira, da teto Margerito obiščeš. 11

Bil je res toli zelo vesel, da je po zajutreku
ustanši, da bi odšel, položil svojo roko kaj ljubez-
njivo in slovesno jej na glavo. Ker je navadno
bil zelo hladen, imenovalo bi se to skoro lehko-
ljubkovanje, ali vsaj izrazovalo je veliko blago-
ugodje.

Kolikor mil je bil dotik, vender je Mabeli iz¬
vabil solze v oči in utis v nje srci se je ohranil še
več dni. Očin blagoslov je obdaroval nje žrtvo.

Tako lebko se niso dali določiti misli in čuti
Henrika, ko je trenotek pozneje ustopil.

„Vidiš, da nisem odpotovala," rekla je Mabel,
skusivši šaliti se, ko ie bil ustopil in pri nje po¬
gledu osupel.

„To pač vidim," rekel je, ter se mizi pribli-
žavši z medlimi očmi usedel.

„Me ženske, kot veš, imamo blago predpra¬
vico, da lehko sklepe menjavamo," pristavila je &
istim glasom.

401

s Res, to bi pač mislil. Ti si se baje take*
leliko obrnila bot vetrenica. Ni minulo še mnogo
ur, ko sem te videl vso v perji in perotab, da bi.
odplavala.*

„Moje perje se je povesilo in moje perote se
niso hotele vzdigniti, ko sem poskusila."

„Ali se ne počutiš dobro?" vprašal je brze-
ter jo skrbno in bistro v obraz pogledal.

„0 da, počutim se prav dobro, a sklenila sem.
ostati doma ter očetu in tebi čaj in kavo kuhati,.
Pokusi no, ali je dovolj sladka," nadaljevala je po-
nudivši mu kozarec hlapeče kave iz Moke, katero
mu je bila sama pripravila.

Vzel je kozarec s tresočo roko, mrzličasto je
rožljal z žličico, dal je noter še nekaj koscev
sladorja, potem jih je skrbno zopet z žličico vem
pobiral. Nato je vzel kos mesa ter je par minut
hlastno jedel; naposled je nož in vilice odloživši,.
stol nazaj sunil ter segel po časnik, ki je bil po¬
leg njega na tla padel.

Mabel ni vedela, ali je sumil ali ne, da je za-
rad njega potovanje opustila. A bolestno jo je zbodla
očitna nevolja, katero sta mu nje prisotnost in nje-

402

; postrežnost pouzročili. Njegova želja,, da bi ga ne
opazovala, bila je toli očitna, da je stopila k oknu
ter tam kanarčka pitala; in ko je Henrik hipoma
in nestrpno po konci skočil ter odšel, drznila se ni

■ vprašati ga ali pa mu slediti. Dobro je vedela, da
bode trebalo časa in potrpežljivosti, predno zopet
pridobi nekdanji upliv na brata, in da se ne da

miti opazovati niti izpraševati.

Tako ta dan ni bilo nobenega izjemka od pra*
vila. Po stari navadi odšel je po zajutreku z doma
ter jej nikakor ni omenil, kaj da nameruje in kedaj
da se povrne.

Hudo je bilo videti ga oditi, kako nič ni ma¬
ral za nje znova prebujeno ljubezen,, nje skrb, nje
molitev za njegov blagor; hudo je bilo izročenej
biti misli, da je brez najmanjšega baška toliko zanj
žrtvovala. Ko bi bila ta žrtva zahtevala dejansko
delo, neprestano opravilo glavi in rokam, bila bi
uajbrže lahka devojki Mabelinega krepkega značaja.

. Pa golo trpljenje, potrpežljivo čakanje, brezupno
"upanje — kolikor junaške kreposti so to tudi —

■ vse to kaj malo mika odločnega duha ter zahteva
največe zatajevanje sebe samega.

403

Ni bilo tedaj čuda, da jej je srce upadalo, ko
je nemarno po sobah pohajala; ni bilo čuda, da so
nje misli potovale k potnikom, katere spremljati je
bila namerovala; ni bilo čuda, da se ni mogla upi¬
rati kesu, niti solza zadušiti, ko je spomin na še
slajšo nado jej srce pretresal.

A Mabel ni bila že po rodu niti slabotna,
niti obupna. Negotovost in sumnja sta res bili nje
sile nekoliko oslabili; in ker je omahovala mej
dvema mislima, izdajalo je nje mahavo vedenje ne¬
določnost nje duha.

Ko pa je bila pravo pot jedeukrat poravnala
ter jo vestno nastopila, kazal je nje značaj neko
krepost, stanovitnost in spoštovanje sebe same, ki
so s pomočjo krščanskega nauka obetale, da bode,
naj velja kar koli, zvesto in vestno do konca po
njej hodila. „Izvolila sem,“ mislila je, ko se je
samo sebe osrčevala ter se otresala grenkih in malo-
srčnih sanjarij, ki so se bile polagoma nje duha
polastile. „Če me Dudley v resnici ljubi, lebko mi
zaupa; če ne — a nečem misliti, da je to mogoče
— pa dobro ve, kako sem se veselila potovanja.
Veroval bode, da me ni mali uzrok tu zadržal.

404

Vrnivši se lehko prepriča o resnici. V tem času
pa nečem srčnosti izguba vati ter brezbasno tožiti . 8

Da bi se popolnem umirila, ravnala se je po
dobro jej znanem navodu gospe Herbertove ter se
pečala z raznimi opravili; najprej je jela, akopram
nerada, odgovarjati na mnogobrojne liste raznih so-
učenk. Napenjala se je na vso moč, da bi veselostno
pisala; res mlade prijateljice niso v nje poročilih
nahajale ničesa, kar bilo bi pričalo o razmerah, v
katerih so bila pisana. Le gospa Herbertova, ki je
vse čitati smela, je precej opazila, da so se nekdaj
toli naudušeni popisi mestnega življenja popolnem'
umaknili srčnim in ginljivim spominom na nje šol¬
ske dneve; potem je slutila, da Mabeli ne veseli'
več mestno življenje in da zopet hrepeni po pri-
prostih veselicah otročjih let in kmetskega življenja.

Večkrat je tudi Mabel skušala, da bi tej iz¬
kušeni prijateljici zahvalila se za ravnokar najdeno
dragoceno darilo. Rada se bi bila izrekla, kako
srčno hvaležna jej je za vso nje ljubezen in za vse
dobre svete; rada bila bi nje srce razveselila z za¬
gotovilom, da nauki, v mladosti od nje vsprejeti,
imajo jo voditi v deviških letih. A vsakrat ustrašila

iOb

se je težav, katere bi jej tak list pouzročeval; in
naposled je odložila pero vsa obupana, da bi sebi
sami zadostila. Hvaliti se ni smela s sklepi, katerih
še ni bila z dejanji potrdila. Bala se je izdati skriv¬
nost svojega nemira in svoje nesreče, tudi ni smela
razodeti slabostij Henrikovih, ko je odgovarjala gospe
Herbertovi, ki se je z raznimi vprašanji srčno za
njegovo blagostanje zanimala. Zato je to težavno
dolžnost za trenotek popolnem odložila.

Ob dveh se je gospod Vaughan vrnil domov,
da bi o tej rani uri obedoval, kot je bil po leti
navajen. Henrika ni bilo. Mabel, očetu nasproti se¬
deč, ustrašila se je izvenredno skrbnega in zmo¬
čenega njegovega obraza. Molčal je bolj nego na¬
vadno, ter je le jedenkrat mej obedom za hip otre¬
sel se raztresenosti in še takrat jej prav na kratko
opomnil: „Draga moja, prav osamela si. To je tebi
pač zelo neprijetno. Nadejam se, da v malo dneh
odpotujemo. “

Mabel je odgovorila, da je pripravljena oditi
ali pa ostati, kot se mu najboljše zdi. In dalje nista
3 tem govorila. Ko pa je bil hlastoma odjedel, ustal
e, da bi se v kupčijsko pisarno vrnil.

406

Vreme je bilo zapeljivo, Henrika ni bilo bližnje
ure pričakovati in zato se je Mabel ponudila očetu,
da bi ga nekoliko pota spremljala.

Ves raztresen jej je privolil ter je uepotrpno
hodil po prehodu gori in doli, dokler se ni bila za
sprehod napravila. Dolgo je le molčal ter bil toli v
se zamišljen, da je Mabel že skozi več ulic šla
poleg njega in vender ni besedice izpregovoril. S
strahom je tudi zapazila, da se je njegova postava
še bolj sključila in da se hode ves trese. Zapustila
ga je Da oglu ulice, ki je k bivališču vdove Hopove
držala. Ko je tja šla, da bi o Rozi kaj poizvedela,
žalovala je močno, da se je oče toli postaral in
toli oslabel, ko je vender še pred kratkim bil do¬
volj krepak; zato se je sedaj tembolj veselila ter
bila tembolj zadovoljna s seboj samo, da ni premo
nasprotno njegovim željam ravnala.

Roza se je močno zaveselila, ko jo je zagle¬
dala ; tudi Lidija, ki je v prodajalnici ravno kupca
odpravljala, radovala se je toliko, da je komaj na¬
pravila priproste račune, katere jej je nje opravilo
nakladalo. Od nepozabljivega sprehoda v kočiji ni
bila več pri Rozi, akopram ji je marsikatero do-

407

broto izkazala. Hvaležni bili so jej za vse, najbolji
pa za oni sprehod.

„Od onega časa je bolj vesela in bolj zdrava , 0
vskliknila je mati s solznimi očmi, „in tako srečna . 0

»Gospica Mabel,* zaklicala je razvneta Li¬
dija, ,to je bilo krasno; kako vender ste se na to
zmislili ? Napol jo je ozdravilo! in ona ljuba dečka
— bila sta toli vesela, kot bi se še nikdar ne bila
vozila, in vse zbog Roze. No vite jo, gospica Ma¬
bel, kako je sedaj vesela.

Videla se je res spremenjena V malem obrazku ,
se je izrazovalo nekaj, česar Mabel prej še nikdar
ni bila opazila.

Izraževalo je neko notranjo radost in zamak-
nenost, neko predčut.e bodočega velečastva.

»Gospica Mabel,* rekla je Roza s tenkim'
mirnim glasom, ko je bila mati odšla ter se Li¬
dija v prodajaluico vrnila, »bolje se pač ne počutim p
a obhajajo me ves dan toli lepe misli in vso noir
toli lepe sanje. Vem, da ne bode:n več dolgo živela,,
a ločitve se nikakor ne strašim. Oh, gospica Ma¬
bel, če je božja zeinlj i toli krasna, kako krasna ■
so pač nebesa!*

408

,Remija je pri vsem tem le dolina solza, kaj
m*  Roza?“ rekla je Mabel vzdihnivši.

Po Mabelinem glasu je otroka uho izpoznalo
razpoloženje nje duše; in polna srčne skrbi obrnivši
se k njej rekla je: „Kaj vi imenujete zemljo solzno
■ dolino? Kaj ste vi tudi utrujena božjepotnica? Kaj
je vaša pot mračna? Jaz sem mislila, da vaša pot
je zmeraj svetla kot jasno solnce.“

„Oh Roza!“ rekla je Mabel pogledavši v
;s!iko, po katerej je Roza vedno prilike posnemala,
„jaz prav nič ne vidim svoje poti, in gost črn oblak
,j)lava mi nad glavo."

Mabel ni bila premislila učinka te izpovedi,
'katere bi manj priprosti in manj nedolžni deklici,
rnego je Roza bila, nikdar ne bila storila. Ta izpo¬
ved je precej postala sočutja vez, katera se je do¬
slej pogrešala mej njo in trpečim otrokom. Hipoma
jo je Roza prijela za roko, pritisnila jo k ustnom
ter je goreče vskliknila: „Gospica Mabel, Bog vam
če pokazati pot, razsvetlil bode vašo stezo, kot je
rmojo razsvetlil.“

Otroka svečano in proroško zagotavljenje, da
jo bode Bog vodil, napolnovalo je s spoštljivostjo

409

dušo, ki je po srčnosti in kreposti hrepenela. Ma-
bel ni mogla odgovoriti, vender solze so jej oči za¬
lile. Roza pa je nadaljevala: „Bili so, gospica Ma-
bel, dolai dnevi in dolge noči, ko sem na mali po¬
stelji v velikih bolečinah ležala, ter se mučila z
mislimi, koliko žalosti da provzročujem, koliko revni
da smo in pred vsem, kaj bode z Ivanom. Takrat
nisem mogla Boga zmerom videti. Razumeti nisem
mogla, kako bi iz gole ljubezni pošiljal toli skrbij.
Skušala sem upati in verovati, a razumeti le nisem
mogla. A sedaj vse natanko vidim,“ pristavila je,
in svetel lesk je obdajal nje bledi obraz, oči so pa
izgubile prejšnjo otrpnjenost ter so mirno opazovale
bližno in vidno veselje. „Bolečine so izginile. Bojim
se ne ničesa, tudi za Ivana ne. Slika mi je obe-
čala resnico; — skoro je prišel konec, in svetloba,
katero gledam, prihaja iz božjega raja.“

Videla se je res, kot bi bila že na pol pove¬
ličana, kot bi bila na perotih ljubezni že vse svoje
prejšnje bolečine v obilji popolnega veselja potopila.

Toli jasno izpoznanje božje previdnosti pri de¬
klici, ki je bila skozi neizmerne bolečine potovala,
bilo je prav svetla luč v temnem prostoru. Črni

410

oblak nad Mabeliuo bodočnostjo se je izgubljal, ko
je hyaležne besede otroka poslušala, da je ljubezen
njegove dneve venčala.

„Draga Roza, ljubo srce," rekla je, „ veseli
me, videti te toli srečno. Ti res imaš nebesa v-
srci; — jaz se pač moram priučiti nekaj te skriv¬
nosti . 0

Otrok se je smehljal pri zadnjih besedah; po¬
tem je Mabel k sebi potegnivši ter usta na uho
jej položivši nekoliko milo, nekoliko pa resnobni
rekel:

„Bog pošlje rajske angelje, da vam vse skriv¬
nosti razodenejo; jaz ga pa hočem vsak večer pro¬
siti, naj odstraui oblak, ki vašo stezo zamračuje. =

Odslej spremenile so se bile popolnem dose¬
danje razmere mej Mabeljo in Rozo. Doslej je Ma¬
bel bila starejša, močnejša, previdnejša prijateljica ;
a pri tem pohodu in pri vseh naslednjih umaknila
se je moč, previdnost in starost izkušenosti v ne¬
beških resnicah, zvedenosti v nebeških stvareh; v
teh je bila Roza močno obdarjena učiteljica, Mabel
pa le skromna učenka. Seveda, nobeno vnanje zna¬
menje ni kazalo premembe v njiju razmerah. Le-

411

pota, bogastvo in imeniten stan v gospodski družbi
so se zjedinjevali, da je bolna devojka Mabel spo¬
štovala in občudovala in to prej kot odslej; Rozina
slabost pa je zahtevala sedaj več srčnega usmiljenja
nego poprej. A senca je zadela stezo jedne prav
oni trenotek, ko je druga dospela do točke, kjer
vsakatera senca beži; in devojka, ki je komaj za¬
čela bojevati boj življenja, zgrabila je z radostjo
sveto orožje, s katerim je bil otrok slavno zmagah
Skoro vsak dan vleklo je nekaj Mabel v malo
svetišče pobožnih nad in mi sli j in mirnega srčnega
veselja. V tem svetišči pa je razen Mabeli še marsi¬
katero žalostno srce našlo pravo in stanovitno res¬
nico o nezavedni goreči pobožnosti, ki je obličje
umirajočega dekliča razsvetljevala,

Skoro do konca sedela je v malem naslonjači
pri oknu v prodajalnici svoje matere ter se je le
nerada odpovedala vsakdanjemu ljubeznjivemu ob¬
čevanju z mnogobrojnimi prijatelji, katerih se je
tam nadejala. Zadnjih štirinajst dni nje življenja je
tudi Mabel toli ž njo občevala, da so tudi njo so¬
sedje dobro poznali ter lepo Rozino prijateljico pre-
srčno ljubili.

412

Vedeli so, koliko ljubav je Mabel majhni bol¬
nici storila, kako obilo jo je obdarovala. Z lastnimi
očmi so videli, koliko knjig, sadja in zdrave brane
so prinašali v bivališče revne udove, in z Rozo so
se veselili onega imenitnega dne, ko se je bila v
krasni kočiji na sprehod peljala.

A sosedje neso vedeli, koliko dragega blago¬
slova je bila Mabel od nje sprejela; premeriti niso
mogli, kako okrepčavno brano je nje duša dobivala
iz tega zaklada otroške modrosti; veseliti se niso
mogli svetih in skesanih čutov, tam prebujenih ču¬
tov, ki delajo veselje angeljem v nebesih.

Še le poznejša leta izpoznala je Mabel na¬
tančno izvore, iz katerih je večina nje svetih čutov
izvirala; še le, ko je izkusila lažnjivost napuhnenih
učiteljev ter se učila, da so najbolj vzvišene resnice
one, katere je Bog modrim in premetenim ljudem
zakril in jih le otročičem razodel.

Oni dan nekoliko navedenega pogovora z Rozo
je Mabel odšla iz prodajalnice gospe Hopove proti
domu s srcem, ki se je čudovito veselilo in lahko
čutilo. Bilo je že precej mračno. Kar jo dohiti Hen¬
rik, ko ravno je korakala prek vrtiča, ki se je oče-

413

tove hiše držal. Došel je bil na trg od druge ulice.
Ko jo je videl, da je k njemu hitela, obstal je ter
jo počakal.

»Pač si naglo [hodila/ rekel je, ko je bila došla.

»Da,“ rekla je nekoliko zasopljena, »videla
sem, da se temni."

Vprašal je ni, kje je bila, ampak tiho je sto¬
pal tik nje. Dospevši v hišo spremljal jo je po stop¬
nicah ter pozvonil. Ko pa je došel Robert ter duri
odprl, hotel je zopet oditi.

»Oh, Henrik, ne hodi stran!" vskliknila je ter
z žensko zvedenostjo pristavila: »Prav sama bo¬
dem." Vedela je, da pri svoji sedanji volji bode
dosta rajše jej storil ljubav, nego bi jo sprejel. »Kaj
ne, očeta še ni domov?" vprašala je, naglo obrnivši
se k Robertu.

»Ni ga še, gospica."

»Oh, Henrik, ostani doma in pij čaj z menoj!"

»Čaj!“ jecljal je, le nerad v vežo jej sledivši.
»Kdo pa pije čaj o toli vročem večeru?"

»Teta Sabija pravi, da čaj hladi, če se poleti
pije," odvrnila je šaljivo v malo svojo napravno sobo
naprej hodeč.

414

„Ker je solnce že zašlo,“ odvrnil je s smeh¬
ljanjem, skoro s smijanjem.

Res ni bil posebno srčen smeh, v<mder Ma-
beli bil je ugodno znamenje; naglo je na mizo od¬
ložila klobuk, ter odprla zatvornice velikega okna,
da je večerna sapa z dvorišča noter pihljala. Hen¬
rik je primaknil stol z ročaji k oknu, usedel se nanj,
ter ven zrl Mabel se je usedla na polico pod ok¬
nom, ter je noge oprla na zunanji mali pomol- Luna
je zasijala nad malim vrtičem in drevesa so naredila
■dolgo senco. Prekrasen je bil ta večer v meseci ju¬
niji, prekrasen večer celo v mestu. Mabel je spo¬
minjal na jednake večere pri stari materi ali pa
pri gospe Herbertovi, ko sta ona sama in Henrik
o luninem svitu na pragu cele ure skupaj posedala.
Drznila se je namakniti te minule dneve; Henrik
je precej sledil nje mislim, ter je kaj rad poslu¬
šal nje opomene in celo v spominu jej je oživljal
dogodke iz otročjih let, katere je bila že davno iz-
pozabila.

Tresočim srcem se je veselila uspeha svojega
prizadevanja, ter se ni strašila nobene težave in
skrbi, da bi mu večer prav prijeten storila, čaj

415

je dala prinesti v svojo sobo, ne tja doli v obedil-
nico. Robert pa je prižgal svetilnico iz alabastra,
ki je milo in prijetno svetlobo po sobi razširjala.

Sedaj pa sedaj je ustal Henrik, ter je hodil
po sobi gori in doli, kot bi hotel oditi. Potem se
je baje zmislil, da bi ostala sama, — da bi se mo¬
rebiti stražila — kajti nenavaden ropot je bil ta
večer na ulici. Zato se je zopet usedel in tako je
minul ves večer. Mabel bi ne bila lehko prezrla,
da je bil le nerad pri njej ostal. A zmaga ni bila
majhna, da je bil vsekakor ostal; in neizrečeno
srečna je bila, da mu je po stari navadi vošila
lehko noč, in da ga je videla iti tja gori v svojo
sobo; bil je pravi Henrik prejšnjih časov.

Ta uspešni izgled jo je učil. Poslej se je več¬
krat zatekala do bratovske njegove ljubezni, in pri -
lično z jednakim uspehom. Mora se nekoliko gi¬
bati, ali ne bi šel ž njo na sprehod ? Hrepeni močno
po čisti sapi na kmetih, ali ne bi je hotel iz mesta
popeljati? Res sebična vprašanja, katera pa je lehko
stavila, kajti nje življenje je bilo nenavadno sa¬
motno in jednoliko. Navadno je posedala na nizkem

416

stolu v mali svoji sobi, kjer jo je Henrik gotovo
našel, kolikorkrat jo je iskal. Kmalu se je tudi po-
kazalo, da se že ni več toliko rad ogibal nje družbe,,
ker je večkrat pri njej nekaj minut se mudil, ali
precej po zajutreku ali pa, ko je k obedu domu
prihajal. Akopram pa baje ni več sumil, da ga nad¬
zoruje in presojuje, akopram se jej je sedaj pa se¬
daj posrečilo, da se jej je za malo časa žrtvoval,
vender so ti razlogi uade in upanja bili kaj lehki,
in redki, malosrčnost in pobitost sta se pa jej ne¬
prestano in zmeraj silovitiše množili. Dan za dne¬
vom je bilo njegovo vedenje bolj prisiljeno, njegova
hoja bolj omahljava, bolezen v čutnieah in neka
posebna nemirnost sta ga pa sedaj neprestano mu¬
čili. Polnoč in rane jutranje ure so nahajale Ma-
bel pogostoma še pri nje samotnem oknu, kjer ga
je čakala, da bi se vrnil; in prevara, če ga celo
ni bilo, bila je manj grenka, nego surove šale, sr¬
dite kletvice ali pa divji nestanovitni pogledi, ki
so časi žalostno njegovo stanje izdajali.

Tudi očeta so nedvoumneno tlačile razne
mučne skrbi. Nesrečni zemljekazi in načrti, pri ka¬
terih je bil vso zimo pretičal, motili so ga ves čas,

417

kolikorkrat je bil doma. Pogostoma jih je skupaj'
zavija), in od doma pod pazuho s seboj jemal, a
Mabel je opazovala, da je vsakokrat v večjih skr¬
beh domov prihajal.

Čakala je še drugega, ki nikdar ni prišel;
pričakovala je še druge stopinje, katere umišljeni
glas jo je sedaj pa sedaj hipoma prestrašal, pri¬
čakovala je še drugo osebo, katera jo je po dnevi
vedno preganjala ter se po noči v sanje jej uri-
vala; a stopinja in oseba ste bili le goli domišljiji..
Ko bi bil došel vsaj list, ali vsaj pozdrav, utola-
žilo bi se bilo vsaj nekoliko nje bolno srce. Ko bi
bila vsaj Ludvika pisala ter slučajno namaknila so¬
potnike ; a zaman, vse je bilo tiho in nemo in Ma¬
bel je bila prisiljena sklepati: „On mi ne zaupa;
morebiti me tudi nikdar ni ljubil."

Res treba jej je bilo žive vere, da si je ohra¬
nila upadajočo srčnost v mnogih samotnih urab,-
katere je morala sama prebiti. Ko je po zapušče¬
nih sobah prostorne očine hiše krožila, hrepenela
je včasi po praznem blebetanji lehkomiselne Lud¬
vike, po radostnih glasovih živih dečkov ali celo po*

418

lehki nožiči io žlabudrastera jeziku postrežne Ce¬
cilije, da bi le dolgočasna tišina prenebavala.

A o tem času žalostnega in osamelega pre¬
mišljevanja je Mabel brez vsega tujega človeškega
sočutja poskušala, kako sladko je zatekati se k
povsotnemu prijatelju, ki je svojim otrokom naro¬
čil, naj prihajajo k njemu v vseh težavah in nadlo¬
gah, kajti on bode zanje skrbel in jih okrepčeval.
Učila se je v teh grenkih urah svojega življenja,
da je oko, ki nikdar ne spi, da je uho, ki proseči
.Mic vedno posluša.

Triindvajseto poglavje.

Nobene prisiljene besede sočutja
Niso se mrzlo šepetale okrog;

Molk skromne gnječe
Govoril je bolj nego umerjeni glas.

In otroci dotikali so se mrzlega, belega čela
In potem so spoštljivo stali poleg,

In njih novo priučeni nauk kazal
Je na angelje v nebesih.

Minula je bila skoro polovica meseca maja.
Gospod Vaughan je še vedno odlašal poto'anje v
zahodne kraje ter Mabeli ni nikdar več besedice

419

zinil, da bi v L. potovala Morda se je nadejal, da
se svojeglavni Henrik njegovim željam uda ter na¬
posled rejenega poklica se poprime, in potem bi jo
tja spremljal. Zato se je ogibala stvar pohitriti in
kljubu rastoči vročini ni bilo govora, da bi mesto
zapustili. Ko so neki večer vsi trije skup pri mizi
sedeli, kar ustal je gospod Vaughan ter Henriku
resnobno željo izrekel, da bi v čitalnici rad ž njim
govoril. Tja je tudi nemudoma odšel. Henrik je pri
mizi še posedel nekaj trenotkov; potem je ustal z
obrazom razodetega hudodelnika, sledil očetu, zaprl
duri za seboj in oba sta ostala skoro jedno uro
skup v zaprti čitalnici.

Ta čas je bil Mabeli čas bolestnega pričako¬
vanja. Po poobličnosti pogovora nikakor ni dvojila
o njegovi važnosti in Jehko je celo sklepala, o ka¬
terih stvareh sta se pogovarjala. Silno razdražena,
tresoč se, da je komaj se po konci držala in z na¬
petimi ušesi, da bi vsaj kako besedico slišala, ob¬
sedela je na mestu, kjer sta jo bila pustila. Kar
je slišala, da se je čitalnica odprla, in videla je,
da je Henrik od doma odšel; kmalu potem je odšel
tudi gospod Vaughan; stopal je polagoma in z ro-

420 _

kama na hrbtu, kot človek, katerega je nenadoma
težka skrb prehitela in kateri premišlja, kako se bi
je iznebil.

Pozneje je zvedela, da sta oče in brat dolo¬
čevala pogoje, s katerimi bi Henrik zapustil Novi
Jork ter v L. potoval. Henrik jo priznal, da ga
tlači velik dolg, (tako rečeni častni dolg, ki ga je
bil pri igri naredil) ter mu brani mesto zapustiti.
Oče je bil še takrat v denarnih zadregah, ter je
nekoliko težavno obljubil, da bode ta dolg poravnal
ter ga osvobodil sramotečih okovov, a le s tem po¬
gojem, da se popolnem uda njegovim namenom ter
precej pri sodniku Paradoksu s pravoslovjem zaČDe.
Zvedela je tudi vsa zavzeta, da je gospod Vaug¬
han takrat prvi pot s Henrikom o njegovi razuzda¬
nosti govoril. Dalje je zvedela, da mu tega nika¬
kor ni posebno očital, ampak ga le s karajočimi
očmi pogledal ter mu vse odpustil, kar vse je očitno
pričalo, kako izvenredno hladno je ravnal s svojo
družino in kako zelo mu je krepke odločnosti pri¬
manjkovalo. A vse te dogodke je bila Mabel zve¬
dela dosta pozneje, sedaj pa je visela v bolečinah
negotovosti in strahu.

421

Ta bolest se jej je nekoliko še pomnožila, da
sta oče in Henrik bolj rano nego navadno vrnila
se domov. Tudi je bila zapazila, da sta se oba res
zelo prisiljeno vedla, da sta se pa vendar čutila
olajšana ter nekako vesela: jeden, da se je izpo-
vedel, kar se ni dalo dalje zakrivati, drugi pa vsled
prepričanja, da kolikor bud slučaj je tudi bil, sedaj
vsaj najhujše pozna.

Gospod Vaughan je pri prvi priliki hčeri na¬
znanil željo, da bi naslednji teden s Henrikom v
L. odpotovala; tudi Henrik jej je z nekaterimi slu¬
čajnimi nameki posredno potrdil poročilo o namera¬
vanem svojem odhodu. Dalje je Mabel zvedela, da
tudi oče precej odpotuje v zahodne kraje, ko hitro
sluge odpusti in hišo zapre; vse to pa je sklenil
storiti, ker se bode nedoločeno dolgi čas tam mudil.

Sedaj je imela mnogo opravila. Prvikrat v
življenji je bila prisiljena pregledati obleko svojega
očeta ter vse potrebščine za mnogo tednov njegove
odsotnosti preskrbeti. To in jednake skrbi za se
in za Henrika dajale jej so obilo opraviti; delale pa
jej so tudi mnogo veselja nad nje žensko spretnostjo,
da je lahko vse storila brez Cecilije, ki je v tem

422

oddelu- navadno neomejena s svojo šivanko gospo¬
dinjila.

Naslednje jutro si je dala mnogo opraviti, le¬
tala je iz sobe v sobo ter znašala različne stvari,
katere je bilo treba malo popraviti. Kar so jo po¬
klicali na vežna vrata, kjer jo je čakala deklica, ki
jej je imela od gospe Hopove nekaj naznaniti. Roza
je močno zbolela ter bi jo rada videla; ali bi je ne
mogla obiskati.

Ko bi bila Mabel bolj zvedena v boleznih, ne
čudila se bi bila besedam, kajti zvedenci so se le
čudili, kako je Roza sploh še toli dolgo živela. A
Mabel doslej še ni izkusila, kako naglo in gotovo
sledi smrt bolezni, katere razvitek je od dne do
dne opazovala. Groza jo je obhajala, ko se je brzo
napravila ter sledila majhnemu selu, ki je bil toli
naglo odtekel, kot je bil prej pritekel. Akopram je
bil dan vroč, vendar ni čakala voza, ampak šla je
nekaj peš ter se je potem usedla v prevozno kočijo,
ki jo je nagloma tja pripeljala.

Izvenredno mirna in otožna je bila mala ulica.
Sosedje so pogledavali zajmimO gredočo Mabeljo tet
se čudili, ali kaj ve, kako strahovito se je Roza v

423

dveh urah spremenila. Otroci so opustili igre im
dva starejša otroka sta se jokala na pragu zaprte
prodajalnicb. :  Mabel se je približevala mali ulici, ki,
je v ozadji v hišo držala. Ustopivši srečala je mla¬
dega voznika, Rozinega zvestega prijatelja, ki se je
s hodničnim rokavom oči brisal ter je ni opazil,,
dokler ni obstala, da bi ga mimo pustila. Ko se je
ozrl, izpoznal jo ter skrbno vprašanje v očeh čital,
rekel je s tihim, tresočiih glasom: „ Umira; pravijo,
da dne ne more preživeti.“ Potem je ustna močno
stisnil, kot to navadno store krepki možje, kader jih,
čuti premagujejo; hitel je mimo nje prek ulice ter
v nasprotni veži izgini).

V skromnem dvorišči, prale so razne ženske
ali so pa perilo obešale; ko je nagloma šla pod-
obešenim perilom, sledilo jej je marsikatero oko z
žalostnim sočutjem. Tu pa tam so jo pa otroci po¬
gledovali s prosečimi očmi, kot bi se nadejali, da,
s soboj nosi čarobho moč in da je došla, da bi Rozo,
zopet ozdravila. Prav pred durmi pa je obstala,
misle, da jo je angelj smrti prehitel; kajti pred
durmi je na leseni kladi stegnem ležal osamljen,
'človek, ki je krčevito' vzdihoval. Precej je v njem,

424

azpoznala Ivana. Ubogi dečko je bil najbrže v naj-
grenši bolečini se tja ulegel ter je bil v obupnosti
j prve srce razdirajoče žalosti vse krog sebe izpo-
zabil. Glava je slonela na rokah, roke so pa opri¬
jemale klado, kot bi se boril z vnanjimi ovirami,
Ibi notranjo da srčno bolečino nekoliko si olajšal.
Velikost njegove bolečine se je lehko nekoliko so¬
dila po krčevitem valovanji njegovih prsij in po
silovitem jokanji (hysterial choking in his throat).

V srce smilil .-e jej je deček, katerega ni upala
magovoriti. Ker je mislila, da se v sobi jednako
godi, obotavljala se je, ali bi ustopila ali ne. Kar
jej nasproti pride jokajoča udova, ki jo je bila skozi
okno zagledala. Mabel jej je stisnila roko ter jej
[pokazala žalujočega Ivana.

„Ubogi dečko," rekla je gospa Hopova ža¬
lostna, „hudo ga ima, temu ni čuda. Govorila je ž
rojim,“ pristavila je šepetajo, „in tako lepo, da tega
do smrti ne bode izpozabil. Sedaj spava tako mirno,
kot jagnje. Vprašanje je, ali se zopet izbudi. A če
se zopet prebudi, mislila bi jaz, gospica Mabel, da
>bi jedenkrat še rada videla vaše obličje. Po noči

425

je dvakrat vpraša vala za vas. Če tedaj hočete usto-
piti-“

Mabel jej je molče, ker govoriti ni mogla,
sledila v malo sobo. Roza je res sladko spavala,
Ročice je imela prek prs križem sklenene, svftle
lase prek blazine razširjene in smehljaji so igrali
po nje obličji ter baje o nebeških sanjah pričali.
Minula je cela ura in še vedno je spavala. V sobi
je vladala tolika tišina, da se je lahko štel vsak
dihljej speče bolnice. Tudi zunaj hiše ni bilo naj¬
manjšega ropota, kajti ljubezen čuvala je krog in
krog hiše, in vsaka stopinja v bližini je bila lah*
nejša in vsak močni glas je pojemal. Naposled se
je v durih pokazal goreč zjokan obraz in Ivan je
v samih nogovicah previdno ustopil ter se k pri¬
sotnim prisedel. Zopet je sledil prestanek. Napo¬
sled so se pa še jedenkrat odprle lepe sinje oči ter
se z ljubečimi srčnimi pogledi ozirale po zbrani
skupini. Ne oko nasproti očesu, ampak duša nasproti
duši stali so tu ter se zadnjikrat poslovili od nje,
ki bode trenotek pozneje breztelesni duh. Sapa je
pojemala, sinje oči so se zaprle, tenko so poslušali,

426

slišali nis) več dihljeja in zmagouosna slava se je
razlila po nje obrazku.

Kot bi ločujoči se duh, čegar odsev je na umrjo-
čem obličji ostal, še vedno plaval krog nje, posta¬
jali so nekaj časa popolnem mirni pri njej. Potem
se je Ivan zavedel strašnega dogodka ter se je iz
sobe pognal z glasnim krikom srčne žalosti, Lidija
je ostala, obraz zakrivši v materinem naročji, Mabel
pa je pajčolan potegnila prek obraza ter je tihbma
iz sobe hitela.

Majhna deklica, ki je bila v zatohlem mestnem
gzraku rojena ter je v tesni mračni ulici poinila,
ne bode zadnjega spanja spala v lej temni ječi.
Pokopali so jo na mirnem brdu, kjer so divje cvetke
in razna trava na mali gomili rastle, kjer so tiči
in žužki nad njo peli in črčeli in kjer je šumljanje
tekoče vode poslušala.

„Ali jo pokopljete sredi mestnih revežev? 1 ^
vprašalo je mlekarče rudečeličnega voznika ter je
z glavo pomenljivo pomigalo proti praznemu oknu.
Oven Dovst, kajti to je bilo ime voznikovo, bal se
je tega, a videlo se mu je, da ga žali.

427

Izreklo je le misel križajočega mlekarčeta, ki
pa je imelo toli veliko in občutno srce, kot je bil
njegov glas debel in glasen. „V kotu očetovega
mlekarišča je malo holandsko pokopališče", rekel
je dečko. „Visi proti reki ter je sedaj opuščeno.
Le redkoma ljudje tja prihajajo. Prostora je še dovolj
za marsikaterega ljubeznjivega otroka. Povej jim to.
Če se udovi predlog dopada, pridi drevi s konji
ven in jaz sam te z matiko počakam."

Tako se je zgodilo, da niso najete roke iz¬
kopale male jame.

„ Ljubi Bog nam je ohranil Jakca, vite, prav
šest mesecev je“, rekel je bled mizar ženi v bližnji
rokodelnici, „in tu še stoji truga, katero sem delal,
ko si ga umirati gledala. Mnogokrat sem se nad'
njo jokal; pogledavši jo sem večkrat mislil, naj me
spominja blagoslova božjega, ki mi je sinka ohranil.
Sedaj pa sem sklenil stran jo dati. če se nikdo ne
spotika, hotel bi svetlolaso deklico, ki se je vsa-
komu prijazno smehljala, položiti v trugo, katero
sem bil sinku naredil. Les je dober, in vsak žebelj
sem sam zabil. Kako pa bi bilo, ko bi ti tja šla

428

ter z udovo govorila. Žena, veš, prijazno govori ž njo,
fcajti umrl jej je otrok; uboga duša!*

Mabel je poslala sela ter jim je vse mogoče
ponudila; a zgodilo se je bilo že vse, kar ljubezen
storiti more. Skromni sosedje so mej seboj tek¬
movali, da bi rodovino tolažili in spomin na angelj-
.skega otroka primerno častili.

Pogreb bil je napovedan dan pred določenim
•odhodom Mabeli iz Novega Jorka; in rano je bila
došla. Hiša je bila mirna in lepo urejena; ustopila
je v prodajalnico, a zvonec bil je pregrnen ter ni
zvonil. V prazni kuhinji je ležal otrok, kot bi v pre-
ibeli obleki sladko spaval. Ročice so bile prek prsij
sklenene, sladko smehljanje je še vedno lepšalo njega
obličje, s katerega se je bila bolečina za zmerom
■umaknila. Smrt ni le duše poveličala, ampak tudi
>umrjoče telo je ponebesila.

„Ni je tukaj — ustala je“, rekel je tih svečan
glas tik Mabeli.

Ozrla se je ne vedevši, da je kdo v sobo usto-
pil, ko je bila vsa zamišljena. Bil je visok častitljiv
mož, ki ga z imenom očak Noa še poznamo. Mabel
ga je precej izpoznala, akopram se ni spominjala

429

njegovega imena. Gospod se tudi ni dosta onegavil
in se je kar naravnost zopet seznanil ž njo ter na¬
daljeval :

„Vi ste poznali tega otroka — kajti bila je
res otrok po letih/ pristavil je, kot bi bil čutil,,
da je izraz v nekakem pomenu neopravičen.

Pritrde mu se je Mabel priklonila in nje
solzne oči so očitno pričale, koliko močno ga je
ljubila.

„Bil je čudovit otrok/ vskliknil je pomislivši?
se, — „res čudovit! V tej soseski je izvršila kaj lepo
delo, — to osramoti mnogo tovarišev mojega stanu,
Smrt nima nobene oblasti nad njo, razen te, da jo
je bolečin rešila. Veseli me, da jo vi poznate/ re¬
kel je po kratkem prestanku.

Morda je pri njegovih besedah kazal Mabelin.
obraz nekako začudenje, da se je osebno toli zanjo
zanimai, zato je še pristavil: „Da, res zelo me ve¬
seli, da ste jo tudi vi poznali. Ne dvojim, da je to
bilo vam koristno, a prepričan sem, da je tudi njej
to bilo koristno."

„Ona, — ona je bila mi dober angelj!“ vsklik—
nila je Mabel goreče, — „in to mi je še.“

430

„Nje življenje bilo je nam vsem najlepši iz-
gled,“ rekel je blagi duhovnik. „Jaz prosim Boga,“
nadaljeval je, svojo roko svečano položivši Mabeli
na glavo, da bode nadaljeval in dovršil blago delo,
katero je bil po tem otroku pri vas začel. “ To
rekši, odšel je h gospe Hopovi v malo sobo; Ma¬
ttel pa se je obrnila v stran, da bi zopet k sebi
prišla.

Ko je pri peči stoje z roko se naslanjala na
nje obrobek, zapazila je v odprli škatljici dagero-
tipno podobo, ki je, kar je kmalu opazila, Rozo
predstavljala. Narejena je bila o srečnem trenotku,
ko je radostno smehljanje nje obraz lepšalo; mali
naslonjač, nje priprosto oblačilo in vse malenkosti
nje vsakdanjega življenja je čarobno orodje kaj zvesto
in natančno naslikalo. Mabel se je čudila, da te
podobe še ni bila opazila; v srci pa je hvalila
Boga zaradi te blagodejne iznajdbe, katera bogatin-
cem in revežem skoro jednako hasne. Kar k njej
pristopi Ivan ter skuša govoriti. Mabel ga je le
dvakrat videla, zadnjič pri mrtvaški postelji Rozini,
pa oni dan, ko sta se bila pri dišavarji naletela;
na zadnji ta prizor se je spomnila, ko se je obrnila

431

in njegov izbuhli obraz zagledala. Prešinjen nje
pogleda in prevzet žalosti, skušal je dečko govoriti,
a zaman, beseda mu je v grlu zastajala; potem je
kazal na podobo svoje sestre ter je naposled iz-
tišal besede: „Jaz — jaz — sem — to — plačal
— z onim — dolarjem/ in ves ginjen pokril je s
pustimi rokami obraz ter je skozi duri izginil.

Mala soseska se je jela zbirati; in Mabel, v
kot; se umaknivši je bila ginjena, gledavši jih usto-
pati. Tu ni bilo nobene poobličnosti, nobenega slo¬
vesnega vsprejema in nobenemu niso prostora od-
kazavali; četoma so ustopali in vender ni bilo naj¬
manjše zmešnjave. Ker je mala hiša imela komaj
za polovico prostora, prihajali so drug za drugim
noter, da .bi še jedenkrat videli obličje blagega
otroka. Drugi so v tem mirno čakali zunaj. Tu so
bile stare ženske, ki so se na palice opirale, otroke
so pa očetje na naročji prinašali, da bi še jeden¬
krat Kozo videli. Deklice male nje šole niso nosile
nobenega znamenja žalosti, a vsaka izmej njih je
na blagi spomin pod pazduho držala malo sveto
pismo, zadatek Rozine ljubezni.

432

Naposled se je pričela pogrebna slovesnost.
Govoril je prej napominani duhovnik; govor bil je
priprost, slovesen, lep, le pretrgan po močnem jo¬
kanji po vsej hiši. Zaključil ga je s pesnijo, katero
so otroci zapeli: dobrovoljno ginljivo darilo ljubečih
src! Na to je sledil prestanek; zbrana množica se
je razstavila v vrsto ter je pred durmi čakala, da
so malega mrliča mimo nesli. Ker prej neso bili
preskrbeli nosačev, nastala je mala zavira. Kar je
pristopil velik mladenič, trugo zabil, prijel jo v na¬
ročje ter jo počasi in ljubko nesel mimo umikajoče
se množice. Udova in nje otroka so sledili Ovenu
Dovstu, ki jim je skozi prijazno množico pot delal,
usedli se na skromni voz ter se precej odpeljali.
Zbrani sosedje so se zložno zbrali v dolg sprevod
ter so počasi in slovesno korakali tja po cesti, za
mrtvaškim vozom gledali so skoio dva kilometra
daleč, potem pa so se žalostni in neradi razkropili.

Mabel je ostala v zapuščeni hiši. Nje voz jo
je čakal nekoliko v strani, ker čutila je, da bogata
kočija bi nikakor ne pristojala temu kraju skromne
svete žalosti. Ozrla se je po mali prodajalnici, kot
se bi za dolgo časa od nje poslovila; potem je iz

433

prr dajalnice stopila na ulični tlak. Tu je stala stara
žena ter se na svojo palico opirala; kaj stara žena,
ki je bila preslaba, da bi bila pogrebnemu sprevodu
sledila; bila je ona stara žena, ki je v nasprotni
hiši bivala ter Rozo skozi okno navadno opazovala.

„Tam je ne bodemo več videli,“ rekla je Ma-
beli, z berglo na mali prazni naslonjač kazavši;
„a,“ in ozrla se je kvišku, „nebesa se mi ne zde-
več toli oddaljena, odkar vem, da tam sedi pri lep¬
šem oknu ter me pričakuje."

„Vozi tja ven po Cvetlični cesti," rekla je
Mabel, dospevši do voza, „dotekla bodeva še po¬
grebni sprevod. Vozi za njim, a zmeraj nekoliko
od njega oddaljeno.

In tako se je tudi zgodilo. Ko je skromni spre¬
vod zavil se v priprosto pokopališče, šla je Mabel
z voza ter se pridružila žalujočim ljudem, ki so se bili
okrog jame ustopili. Gledali so, kako so otroka v
svoje počivališče položili, čakali so in poslušali z
žalostnim srcem, kako sta Oven in mlekarče prst
na trugo metala in jamo zasipala. Potem so odšli.
Mabel se je še nekoliko pomudila. Ko se je zemlja
zaprla nad ostanki mlade njene prijateljice, čutila.

434

Mabel te izgube ui manj nego sosedje, ki so se
zadnjikrat po ljubčeku svojega srca ozirali. „ Draga
Roza!" rekla je usedši se v travo ter gomilo posi-
pavši s cvetlicami, katere je bila v ta namen s se¬
boj prinesla, „On te je položil na zelene trate ter
te je vodil prek mirnih voda; tvoja pozemeljska
božja pot je bila težavna, a konec nje je mir in
vežno življenje."

(Konec. prvega dela.)

C0B1SS ‘404ŽX00

NRROONfi IM UNIUERZITETNR
KNJI2MICR

00000436933