Leto IV., stev. 277
V LfublT&n!, nedelja dne 25. novembra 1923
,*tnltiif cravjallrnna.
Cena VSO Oin
lth»l« ob * alutral.
Stans mesečno 12-50 Din ta inozemstvo 25'— a neobvezno
Oglasi po tarlfn. Uredništvo:
Miklošičeva cesta st. 16,1. Telefon it. 72.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Upravnlštvo:
L|ubl|ana. Prešernova ul. St 64. Telet. št. 36.
Podružnice:
Maribor, Barvarska ul. 1 TeL 61.22. Cclle, Aleksandrova t
Račun pri poštn. cekor. zavodu štev. 11.842.
Ljubljana, 24. novembra.
KatoliSka cerkev je ena največjih svetovnih organizacij. Po veličini mo-fi je ne dosega muslimanski svet in lo Bdovstvo se more po svojem vplivu meriti Z njo. V vseh državah vodi cer-
Politika mrtve točke
SEJA FINANČNEGA ODBORA. - OSTRA KRITIKA RADIKALSKE
POLITIKE.
Beograd, 24. novembra, p. Na današnji' priliki žigosanja novčanic in da se izpla-t ^"svoie"1 vrs*te" noliUkfT "Druaačna^ie P'enarni sei' finančnega odbora se je pri- ča odškodnina za one dobrodelne ter pen-U politika v Italiji, kjer'mora računi-!iela podrobna razprava o vrhovni držav-1 zijake fonde in zn pupilarno imovino, ki t; g krepko roko nacijonalizma in posledicami tifclepih spominov na boj papeževe cerkve zoper ujedinjenje Itali-
Nemčija brez vlade
ZADNJI PO-
je. Drugačna jo ta politika v Ameriki, kjer tvori katoličanstvo manjšino in se okorišča s svobodo in toleranco, ki tamkaj vlada. Zopet, drugačna je v gpanski in v Belgiji. Tudi tu so jo cerkev dolgo upirala ujedinjenju naroda in proti njemu izigravala plemenski in partikuiaristični čut. Avstrija jo bila, potem ko jo nemški liberalizem izgubil svobodomiselno borbenost, pravi cldorado klorikalizma. Katoliška cerkev je v vseh narodih pokojne monarhije ustvarila njej podložno politične stranke in je po ujih vplivala, da je izigrala izvedbo liberalnega zakono-davstva prvih poustavnih let.
Za Jugoslavijo si politična cerkev šo ul izbrala končne metode. Ali se organizirati kot ena ali več klerikalnih strank ali opustiti to in se zadovoljevati z; vplivom, ki ga sam od sebe daje organiziran verski čut, ki pa se no udejstvuje le preko ene politične (klerikalne) stranke, ampak ima svoje pristaše in s tem svojo moč v vseh drugih strankah? V mnogih celo čisto katoliških državah ni izrecnih klerikalnih strank, ker je Vatikan mnenja, da svojo cilje dosežo lahko tudi na drug način.
Klerikalizem. kakor ga imamo v Sloveniji in se odtod širi na iztok, je prevzet iz Avstrije. Organiziran je še it avstrijsko dobo in za avstrijsko razmero. Nova država a stari ljudje in miselnost ukovana v naučene oblike. Odtod prihaja obilo zla. Ljubosumen je klerikalizem na državno in narodno idejo. Ogrožen so čuti po njej in instinktivno so polašča plemenskega in pokrajinskega partikularizma, držeč ;a kot ščit pred seboj. Klerikalizmu vse to le dobrodošlo sredstvo, da njim preti državi, da si iz nje iztisne ugodne življenske pogoje. Pri tem mu gre najbolj za privilegije duhovščine v moralnem oziru, še bolj pa, da ee mu zagotovi ne le sigurna gmotna eksistenca, ampak čisto brez -kontrolna e k s p 1 o a t a _c i j a verskega čuta za materije 1-n e ciljo duhovskega stanu.
Naravno je. da ta metoda izziva fmd odpor. Boji nastajajo, ki so v stanu izzvati najtežje krize, kajti klerikalizem, čim se čuti ogroženega, potisne vero v ospredje. Avvsehteh bojih mora zmagati držav-tii iu narodna ideja, v tem smo prepričani. Pri vseh novoujedinjenih narodih je šlo tako in slično. kakor pri nas, in zaman se jo klerikalizem upiral naravnemu razvoju. Katoliška cerkev pa naj bi si premislila.^ 5e ji je ta boj sploh potreben in če S je koristen. Morda se najde končno vendarle v njej politik, ki bo uvidel, da metoda, kakor je bila umestna v Avstriji, ni meni nič tebi nič prenosljiva v Jugoslavijo. Ta država ni in ne bo nikoli katoliška država. Že samo to bi moralo mislečega cerkvenega državnika napolniti, da pomisli, ali ni taktika bornega katolicizma v Jugoslaviji povsem pogrešena.
Slovenci že sedaj plačujemo težak račun za borbo, ki jo na našem hrbta bije klerikalizem z državo, kateri instinktivno odreka ljubezen in vdanost. Izločeni so Slovenci iz aktivne državne politike, raztrgani od držav-nopravnega boja! In to ravno mi Slovenci, ki bi bili poklicani, da dobre strani svoje večje discipliniranosti nosimo v ves državni organizem. Brez wca nas tira klerikalizem v brezupne boje, no zmefieč se, da vsako slabost države plača le ljudstvo.
Kako bi lahko bilo vse drugače! Kakor med Srbi. kicr ni klerikalizma, versko čuteči ljudje skunno s tolerantnimi svobodomisieci cerkvi in ve-roizpovestim zajamčuiejo v vsakem oziru absolutno svobodo udejstvova-nja, ki bi mnotro bolj jamčila versko enakopravnost in kar je s tem v zve zi, kakor bojr.i klerikalizem. Celo ogled duhovščine bi bil mnogo večji, ee bi ne bila no«itelj odiozne<ra stran karstva, ki temelji na največji lopovščini naše dobe t. j. na zlorabi ver kkega čuta za strankarstvo.
Nimamo upa, da ta naša mi=ol pri nas zadeno na rodovitna tla. Vse sedanje dithovke generacije so vzgojene v duhu. kakor ga je cerkev znmis-
ni upravi. Govoril je dr. Krizman (dem.),! j" bila po odredbi avstrijskih oblasti pre-ki jo naglašal, da je največja slabost naše tvorjena v avstrijsko-ogrska vojna poso-države v tem, da se ni vodila iu se tudi jila. Zahteva izenačenje pokojnine, ker še sedaj ne vodi državna, ampak samo j obstojajo še vedno tako zvani krouski
do sestave novega kabineta, Zanimivo je, da j« hotel Stresemann po včerajšnjem odglasovanju nezaupnice razpustiti državni zbor, kar pa jo državni pred-
straukarska politika. Za vzdržanje strun-1 penzijoniranci, ki imajo le po 100 do 200 j sodnik Kbert iz 6trankarsko-političnih
ozirov odklonil, ker vlada ni padla za-
IZJALOVLJENA POGAJANJA ZA REŠITEV KRIZE.
SK11S Z REAKCIJONARNO VLADO.
onemogočili predvsem nemški naeionalcl ki so obljubili KardorffU, čeprav jim ie
ponujal dvojo ali trojo ministrskih mest.
Berlin, 2-1. novembra, j. Državni predsednik Ebort jo danes ves dan koaferi-ral z voditelji posameznih strank glo-
karskega režima delajo radikalci konce- Din penzije. Koncem svojega govora je sije ua račun države in nacijonalne misli. dr. Krizman energično forsiral naglo posedanja vlada nikakor nl homogena, ker, moč uradnikom. Finančni minister naj se
ni homogenosti niti v njenem delu, niti v njenih idejah. To je le strankarska politika iu vlada mrtve točke. V finančni politiki stojimo ua mrtvi točki med inflacijo in deflacijo. V zunanji politiki stojimo na mrtvi točki med francosko in angleško orijeutacijo. Enako je v notranji politiki, ker daje vlada vso moč radikalni manjšini, ki vzdržuje situacijo s pomočjo pasivnosti radidevskih poslancev, samo da
jasno izjavi, kdaj dobe uradniki povišane prejemke.
Prihodnja plenarna seja finančnega odbora se bo vršila v ponedeljek ob 10. dopoldne.
ra,li zunanjih, ampak zaradi notranje političnih težkoč.
V	ospredju kombinacije jo stal najprej načrt dr. Wirthovo koalicijo z dr. Sicberjem ua čelu, ki pa jo takoj propadel, ker jo dr. Siobcr odklonil mesto državnega kancelarja. Tudi vprašanju Bostavo poslovno ali uradniško vlado je bilo takoj izven vsako diskusije, ker so so vse Etranko složno izreklo proti takemu kabinetu.
V	popoldanskih urah so je nenadoma
PARLAMENTARNI ZASTOJ VSLED
PASICEVB BOLEZNI. Beograd, 24. novembra, p. Danes vlada ves dan ni ničesar delala, ker Pašič ne s vzdrži pri moči. Na mrtvi točki je more iz svoje hiše. Obvestil je Ljubo Jo-j pojavila kandidatura poslanca pl. Kar-agrarna politika, kjer radikali kolebajoj vanoviča, da se ne moro udeležiti pri- dorffa, člana levega krila nemške ljud-med interesi veleposestnikov in interesi, hodnje seje narodne skupščine, ki se pa st(e stranke, Iti je bil v zgodnjih popol-javnosti. Zahteva daljo, da se čimprej iz-' ne otvori žo v ponedeljek, temveč naibržc danskih urah v resnici pozvan k držav-plača onih 20 odst., ki so bili odvzeti o | šele v četrtek.	nCmu predsedniku Ebertu, s katerim jc
imel daljše posvetovanje o položaju. Po pogajanjih z voditelji meščanskih strank se je KurdorFf zopet vrnil k državnemu predsedniku, ki mu je nato poveril vodstvo sestave novega kabineta.
Novo designirani nemški državni kan-cclar je zvečer nadaljeval pogajanja b klubovimi načelniki, posebno s cenlru-Dioni in demokrati, vendar pa ujegov program šo ni znan. Skoro gotovo pa je, da bo v novem kabinetu prevzel zunanji portfelj bivži kanoelar dr. Stresemann, ker je to tudi želja demokratov in centrunia.
Berlin, 24. novembra, j. Kardorffova pogajanja z zastopniki različnih strank bo se za enkrat izjalovila, čeprav se je splošno domnevalo, da bo zvečer že sestavljen novi kabinet. Sporazum eo
Lepa demokratska
manifestacija v Kranju
OBČNI ZBOR KRAJEVNE ORGANIZACIJE JDS. — OVACIJE ŽUPA-NU iN OBČINSKEMU SVETU.
Kranj, 24. novembra, d. Nocoj se je čili proti Industrializaciji
vršil v prostorih gostilne g. P. Maycrja občni zbor krajevne organizacije JDS v Kranju, Vodil ga je predsednik krajevne organizacijo g. dr. Sabothy. kl je podal obširno poročilo o delovanju krajevne organizacije zlasti na komunalnem polju. Poročilo je bilo sprejeto z velikim odobravanjem. Za njim jc poročal o splošnem političnem položaju zastopnik oblastvenega načelstva JDS g. dr. Kramar. Razvila se je živahna debata, v kateri je zlasti povdarjal g. Sternad dolž nosti jugoslovanskih demokratov do naroda in države.
Med splošnim odobravanjem je bil soglasno izvoljen za predsednika krajevne organizacije tovarnar g. Maks Fock, ki je razvil obširen delovni programi ter se podrobno pečal z intrigami in mahina-cijami, ki se z raznih strani snujejo proti komunalni politiki večine sedanjega občinskega zastopa v Kranju z županom g. Plrccm na čelu. Zborovale) so pri tem prirejali županu Pircu opetovano burne ovacije. Zupan Pire se je zahvalil za zaupanje ter pozval kranjsko napredno meščanstvo k solidarnemu delu za dobrobit mesta v smislu idej jugoslovanske demokracije. Kranjski meščani se ne strašijo nobenih nasprotnikov v razvijanju svojih naprednih programov, ki so ravno tako v dobrobit države, kakor- v dobrobit mesta.
Obširno se je nato razpravljalo o Industrializaciji Kranja ter so bila tozadevna poročila vzeta z odobravanjem na znanje. Splošno senzacijo je vzbudila vest, da je bil včeraj sklican občinski odbor, kl naj bl razpravljal o pritožbi, kl so jo pri pokrajinski upravi povzro-
Kranja mal-kontenti in intriganti, a da so se baš ti ljudje absentirali od seje, vsled česar nl bilo mogoče i njimi razračunati. Seja |e bila zato odložena, da bodo dotičnl gospodje Imeli pogum priti ln zagovarjati svoje stališče.
O. Vilko Rus je nato predlagal sledečo resolucijo: »Kranjski meščani, zbrani dne 24. novembra ua javnem shodu krajevne organizacije JDS, odobravajo vzor no poslovanje In napredno politiko sedanjega občinskega odbora, osoblto njegova stremljenja za pridobitev novih Idej. Z ogorčenjem pa se obračajo do onih malkontentov, ki delujejo proti in skušajo ovirati napredek in razvoj mesta. Končno izrekajo g. Cirilu Pircu ln celc-mu naprednemu občinskemu odboru zaupanje In zahvalo.« Ta resolucija je bila med ponovnimi velikimi ovacijami županu Pircu In ostalim odbornikom soglasno sprejeta.
O. Vilko Rtis je nato pozival, da naj dotičnl člani občinskega sveta, ki so pre-skočiil v radikalsko partijo, ne pozabijo vrniti mandata demokratskim volllcem, ki so jim Izkazali zaupanje pri volitvah le kot demokratom. To dolžnost političnega poštenja je doslej izvršil samo g. prof. Zupan.
Nato so se vršile volitve. Poleg predsednika Maksa Focka so bili izvoljeni: podpredsednik tovarnar g. Ricl Mayer, kot odborniki župan Pire, Josip Modri-lan, Vladimir Poljšak, Stanko Završnik, Josip Cvar, Dore Koslanlevec In Anton Štele. Občni zbor, katerega se je udeležilo preko 380 zavednih kranjskih meščanov, je bil okrog polnoči ob splošnem odobravanju zaključen.
podporo samo pod sledečimi pogoji:
iS Popoln prelom s socialnimi demokrati. 2.) Uvedba izrce.no nacionalno politike. 3.') Odstranitev tkzv. socialistična nadvlado na. Pruskem. Ker Kardorff ni bolel sprejeti teh pogojov, jo zvečer vrnil državnemu predseduiku mandat za sestavo kabineta.
Pozno zvečer te je govorilo o možnosti popolnoma radikalskega kuna nemške vlado in se imenuje med najtesnejšimi kandidati /.a državnega kancelarj-i vodja nemških nacionalcev. Ni pa še izključeno, da se sestavi poslovni kabinet. Ako pa bi bilo tudi to nemogoče, potem bo državni zbor rezpuščen.
RAZPUST NARODNO-SOCIA-LISTIČNE IN KOMUNISTIČNE STRANKE.
Berlin, 24. novembra, g. Vlada je raz-pustila narodno-sociaiistično in komunistično stranko v vsej državi, kar jo izzvalo izredno presenečenje. Dogodku se pripisuje politična važnost posebno zaradi tega, ker jo to prvi slučaj, da so razpuščajo v vsej državi politično stranke. V uradni utemeljitvi se očita nacio-iialno-socialistični delavski stranki, d.i jo poskušala zavesti državno brambo k nepokornosti in da je hotela vroči vlado nemške države z oboroženim uporom. Isto so očita tudi komunistični stranki. Vso premoženje obeh strank jc bilo za-plenjeuo.
Kakor se zatrjuje v parlamentarnih
krogih, .jo razpust naroduo-socjalističn« stranke tudi v zvozi z dogodki na iu-fanterijski državni šoli v Monakovem, kjer je vladal odločen protirevolucio-narni duh. Zalo se pričakujo vsak čas tudi razpust tega zavoda-
Francosko posojilo Jugoslaviji odobreno
Beograd, 24. novembra, r. Francoski senat je odobril posojilo Jugoslaviji v znesku 300 milijonov francoskih frankov.
Za ta denar se najprej naroČi sto tisoč modernih pušk. Radi nabave na-daljne količine pušk se sedaj mudi v Beogradu general Blanchet, ki je bil za časa svetovne vojne na solunski fronti prideijen angleški armadi.
Ostali de! posojila se porabi za druge državne investicije.
ITALIJANI IN MAKEDON-STVUJUŠCl.
Beograd, 24. novembra, n. Po vesteh iz Caribroda je Todor Aleksandrov odpotoval v Italijo; njegova pot se smatra kot važna za organiziranje in oboroževanje novih tolp.
Novi pariament
Angleži napovedujejo
razpad Nemčije
ODMEV NEMŠKE KRIZE V LONDONU IN PARIZU.
London, 24. novembra, j. «Times> piše-; Pariz, 24. novembra, j. Stresemannov jo. da jo ncovrgljivo dejstvo, da je Nem- j padec tvori danes najvažnejši dogodek v Jija pred razpadom. Najvažnejši dogodki Parizu. Listi naglaiajo, da Slresemann ni Srednjo Evrope se odigravajo danes v | odstopil iz zunanjepolitičnih vzrokov, tem-Nemčiji. Nemčija ne bo razpadla vsled j več vsled notranjepolitičnih težkoč. Vpra-lega, kor skušata Bavarska in Saška od-! šanju njegovega naslednika se ne posveča pasti od nje, temveč iato, ker je gospo- j posebna pozornost.
darsko uničena. Francoski vpliv v tem pogledu Je za Anglijo posebne važnosti, ker jo gospodar položaja v Poruhrju sedaj Francija. Porenski separatisiti so samo
FAKTIČNI KONEC PASIVNEGA
ODPORA V PORUHRJU. Pariz, 24. novembra, j. Včeraj zviv
orodje v francoskih rokah. <Pred našimi j čer je bi! v Dttssoldotfu podpisan spo-vratb, zaključuje list, .-se ustvarja nova razum med francosko - belgijskim." E-ropa, katero more Anglija opazovati oblastmi in Stuinesom. Po francoskem samo z nezaupanjem. Razuml.iva je tudi naziranju .jc pasivni odpor v Poruhrju nevolja, s katero opazuje londonski fi-: končan šelo s podpisom to pogodbe, Nemčiji*.	i
Konvencija s Rumu-
Beograd, 24. novembra, p. Danes
dopoldne ob 11. sta bila v ministrstvu_______
zunanjih del podpisana konvencija in ■ jjevski dvor v Bul;are?ti. protokol sporazuma o razmejitvi z Ru-'
_____X".-» nA,11nm rtA/->lilot-til etrniill
SEI PEL POTUJE V BUKAREŠTO Dunaj, 24. novembra, u. Zvezni kancler dr. Seipel obišče v začetku januarja v spremstvu zunanjega mini-stra dr. Griinbergerja romunski kra-
Beograd, 24. novembra, n. Danes do-munijo. Na podlagi pooblastil _ svojih poldne so posetili člani finančnega odbo-! vlad sta podpisala konvencijo^ tn pro-ra predsednika narodne skupščine Ljubo tokol v imenu nase vlade minister zu-Jovanoviča, finančnega ministra dr. Sto- nanjih poslov dr. Ninčic,_ a v imenu ru-jadlnoviča in ministra Uzunoviča in so si munske vlade romunski poslanik ' ... ............Honffmflll Kmftlldl. V.n izvod konvf
KAKO ZNA AVSTRIJSKI FISKUS.
Dltnaj, 24. novembra, j. Prof. dr. P'.
Pregl na graškem vseučilišču, ki je dobil Noblovo nagrado za kcmiio v znesku 3 In tričetrt milijarde avstrijskih kron,
SStftfJta v°kX WAS"	i je bil od davčne oblasti obdavčen z 2 in
rodne skupščine, ki ee gram J n-raija ^ ^nm,a... Rfi bavi mwejitvijo. | en četrt milijarde •kronami, tako. da mu
Ta kornisiia zaseda : ostane kot nagrada samo 1 in pol miii-
orijentacijo taktike T Jugoslaviji: popolno sprijaznjen je z narodno in državno idejo, konec strankarske organizacije, sloneče na izrabi verskega čuta, zato pa prosto udejstvovanje verstva, zajamčeno p* vzajemnem delu verske tolerantnosti in versko čutečih katolikov v vseh političnih strankah. S takim obratom bi cerkvi
Hla za katoliško Avstrijo. A morda se in narodu bilo prihranjeno več deset-
njim j leti j neproduktivnega tekmovanja, k.n-
vendarle najde kodaj kdo in za .......... „ -.,.,.,-	• ,„ cm„
nova duhovniška generacija, ki bo | terega izid. itak ne more m no sme
11U11 v v 111 - rs iv j^viivutuijm •	|	»'	.
"vetovala katoliški cerkvi drueačno1 biti dvomlifv.
s predlogom ministra gradjevin, naj se »a registriranje	. , „
narodni skupščini dovoli kredit v znesku tačas v Temišvaro. Ko izvrsj registra-1	cijo, začne z dejansko razmejitvijo na
80 milijonov dinarjev, da se prestane z delnimi krediti, ki samo otežkočajo do-vršitev zgradbe. Kontrolo nad tem kreditom bi vodil poseben parlamentarni odbor. Ako se to uresniči, bo nova zgradba narodne skupščine gotova v dveh letih. Predlog se predloži na prihodnji seji finančnemu odboru. Kakor izgleda, ga bo večina sprejela.
SESTANEK MED MUSSOLINIJEM IN POINCARfiJEM.
Rini, 24. novembra, j. Kakor poroča «Nuovo Paese», se bo vršil meseca decembra v kakem italijanskem obmejnem kraju sestanek med Mussoli-nljem in Poincarčjem. Vest sc na me-rodajnem mestu še ne potrjuje.
VENIZELOS POZVAN V GRČIJO.
Atene, 24. novembra, j. Venizelisti so
terenu.
MALA ANTANTA IN ZVEZA NARODOV.
Beograd, 24. novembra, r. Za sestanek Zveze narodov, ki se bo vršil v Ženevi in na katerem se bo pretresalo važno vprašanje posojila Madžarski določi naša vlada delegate tekom prihodnjih dni. Na sestanku Zveze narodov bo Mala antanta nastopila za zaščito narodnih manjšin. Razen tega bo gledala na to, da sc botlo vsa važnejša vprašanja reševala pod vplivom Male antante.
ANGLEŠKE VOLITVE.
London, 24. uovembra. j. Jutri bodo uradno objavljene liste kandidatov za decembrsko volitve. V 66 volilnih okrajih, kjer je postavljen samo po en | kandidat, bo kar proglašena izvolitev
jarde (v našem denarju 1,875.000 Din).
poslali Venizelosu pismo, v katerem ga teh kandidatov, od katerih je 3S kou- Dunaj J3.1412o, pozkljejo, naj se vrne v Atene, da reši, servativcev, 10 liberalcev iu 7 prista- Sta 49.51). _ r>~xn„ i-, i-.u, Picrnr, .».ilnic.nln tudi Zr.tr dolnvsU-o stranko ter eil Irec. V LONDON: Bi
Inozemske borse
24. novembra: CURIIT: New-York 572.855. London 25.02, Pariz 30.95, Milan 24.80, Praga 16.05, Budimpešta 0.0302, Bukarešta 2.80, Beograd 6.55, Sofija 4.65, Dunaj 0.008075.
TRST: Beograd 26.25 do 26.45, Paria 125 do 125.50, London 100.90 do 101.20, Nevv-York 28.05 do 23.20, Curih '10-2 do 406, Praga 07 do '>7.50, Budimpešta 0.11 do 0.13, Dunaj 0.0325 do 0.033, dinarji 20.15 do 26.35, dolarji 23 do 23.15, carinski franki (20) 89.75 do 90.25.
BERLIN: (V milijonih): Milan 179.550, Praga 121.695, Pariz 227.430, London 18.854.000, New-York 4,189.500, Curih 730.170, Beograd 47.581.
NEW-YORK: Beograd 114.75, London 437, Pariz 544.50, Dunaj 0,000.000.0015, Milan 434.75, Curih 17.47, Praga 291.25, Dunaj 0.14125, Budimpešta 0.54, Bukare
Grčijo' iz kaosa. Pismo je podpisalo tudi Sov delavske stranke ter en Irce. V več politikov, ki pripadaj* Venizelosu ; ostalih volilnih okrajih je Dostavljenih
nasnrotnim strankam.
Iskuoai 1406 kandidatov.
Beograd 380, New-York 487, Pariz 80.85, Berliu 45 bilijonov, Mllau 101, C urili 24,91, Praca 150.50. Dunaj 810.000.
Kriza v Klubu o&Cftv skih svetnikov SLS.
LJubljana, 24. novembra.
Koalicija črncev in rdcfckarjev v ljubljanski mestni hiši so menda bliža VThuncu, a tudi h koncu svojo slave. Na eni strani bolj in bolj zija razkol med črnci in moskovitarji, na drugi strani postaja kriza v samem klerikalnem klubu permanentna in skoraj neozdravljiva, na tretji strani pa se pogreza magistrat v tolike dolgove _ ln se ima boriti s takim pomanjkanjem denarja, da je katastrofa žo v bližnji bodočnosti neizbežna.
Potek razprave v zadnji seji občinskega sveta o prošnji delniško družbo *Elektra> za napeljavo daljnovoda v Ljubljano in interpelacija komunističnih občinskih svetnikov glede razmerja med obratovodjero elektrarne in delavci, je razsvetli], da vladajo pri tej najvažnejši gospodarski napravi mestne občine več kot uezdrava razmere. Mestna elektrarna je postala središče političnega boja in predmet strankarskega prestiža. Ta se bije hud boj med komunisti in klerikalci.
Komunistični občinski očetje so delavcem pri mestni elektrarni obetali lebosa, ako se organizirajo pri njih. Določeno je bilo že, kdo bo iz elektrarne frčal in kako si bodo mesta sa-aii porazdelili. To pa njihovim zaveznikom. črncem, ni bilo povšeči, ker so oni tudi delavcem obetali paradiž. Da bi dobili vpliv v elektrarni, so nastavili tamkaj novega uradnika, ki naj bi kontroliral, kaj počenjajo komuni-fti. Boj med komunisti m črnci se je razvil že pred zadnjo občinsko sejo do odprtega boja, ki pa se očividno še ni mogel doobjovati, ker se gosp. Orehek, kateremu so hoteli rdečkarjl predlagati nezaupnico, ni udeležil javne seje.
Medtem, ko se vrši v elektrarni ljut boj mod komunisti in klerikalci, pa [»ostajajo razmere v tem najvažnejšem nestnem podjetju naravnost obupno Govori so, da se v mestni elektrarni vrše tatvine, da nj nobeno disciplino, da Ee ponoči udira v elektrarno, da ■■c prestavlja skrivoma različne dele na strojih, da se sabotira itd. Kam bo vse to vedlo?
Klerikalci pa nimaio zadosti skrbi lo s komunisti, marveč imajo hude brise tudi v svojem klubu. 2e včeraj smo poročali, kako in zakaj se je odstavil od zadnje seje občinskega sveta g. Orehek. Zadnje občinske seje se pa tudi podžupan dr. itanovnlk ln g. Moškerc nista udeležila. Te pač težko sedeti v klubu, kateri mu te poveril važno mesto podžurana, in ga -ilub javno desauira. Klub SLS je namreč z večino glasov sklenil, da se umak-r.e prlziv proti sklepu greniija za stavbeno dovoljenje Sokola L na Taboru. G. podžupana In Moškerca, ki sta priziv for-sirala, seveda to tako skeli, da sta piska-la na zadnjo sejo občinskega sveta. Upa-ino. da bo klub klerikalnh poslancev tudi to krizo prebolel, ker bi bila res velika škoda, ako bi Ljubljana izgubila g. dr. Stanovnika kot podžupana. Tudi bi bilo škoda za razvoj političnega mišljenja liubljanskih volilcev, ako bi prehitro nehal v ljubljanski mestni hiši režim črn cev in rciečkarjev.
Še hujše skrbi kot klerikalci in komunisti pa imajo gospod mestni župan, k! neprestano premišljajo samo o strahu, ki straši po praznih mestnih blagajnah. Četudi je koalicija neznansko obdačlia /je vse sloje ljubljanskega mesta, vendar vsi z mestnim davčnim vijakom iztisnjeni milijoni prav nič nc zaležejo, ker re-/itn žre noč In dan. Govori se, da občina zato ne skrbi za odpravo snega, ker be boji, da ne bi potem, če bi plačala kidanje In odvažanje, ne imela denarja za Izplačilo uslužbencev na začetku meseca. Dejstvo je, da po magistratu strašno love krajcarje po vseh kotih in s strahom pričakujejo 1. decembra.
nalogo, oTaJSatt dljaštvn be«fo Ia ga regltl
propada, ki mu grozi. Vsled tega je društvo primorano, organizirati nabiralno ukcijo v denarnih in naturalnih prispevkih, ki se naj blagovolijo pošiljati na spodnji naslov. Upamo, da bo našla naša prošnja odmev v srcih merodajnlh kro-g . Naj pokaže naša javnost, da jI je ležeče nu tem, da dobi narod agilne, zdravo vodilelje vedrega duha! »Centralno akademsko podporno društvo* r Ljubljani, Kolodvorska ulica št. 22.
SMašim rtarošmkom
Zadnji opomin. Prihodnji teden začnemo ustavljati pošiljanje «Jutra» brez izjemo vsem starim grešnikom, ki navzlic opetovanlm opominom doslej še niso smatrali za potrebno, da bl se na na<« opomine uglasili ter poravnal! naročnino. Ako hočemo hnetl v upravi red, se ne moremo ukvarjati z neprestanim izterjavanjem zaostalih naročnin. Zamudniki In zastenjkarji naj se zavedajo, da nI prav, uko bl radi njihove malomarnosti trpeli drugi naročniki, hI napram listu vestno Izpolnjujejo svojo dolžnost.
Uprava »Jutra*.
Politične tieisžiie
Poziv slovenski javnosti
Težke čase preživlja naše visokošolsko dijaštvo po vojni, zlasti pa v letošnjem študijskem letu. Silno redki so oni, ki jim n? bereš na obrazu skrbi za vsakdanji kruh. Mnogo je, ki si ne morejo včasih po več dni privoščiti krožnika tople Juhe, še več je onih, ki so zaradi obupnih jmotnih razmer navezani na <Ljudski Jom> — in še tn sitno opoldne, da o večerjah sploh ne govorimo. — Ker Je le-os nastopila rana zima, je stopilo tudi vprašanje obleke in obutve v ospredje. Koliko jih Je med dijaštvom, ki si ne morejo nabaviti najpotrebnejšega perila, obleke in obutve! Kje naj dobč denar za vse (o? Od staršrv? Kako neki, ko je pa večina dijaštva lz uradniških krogov, katerih stanje je — kakor znano — itak bedn' in naravnost obupnol Tudi od države ni pričakovati mnogo podpore in tisti, ki jo dobijo, so prav redki. Sicer je pa tako znano, kako naša vlada skrbi ta svoje dijaštvo . . .
Posledica, ki grozi nastati vsled te nevzdržne bede, bo ta, da bodo prišli v <vet, med ljudstvo mesto agilnih in zdra-i-ih Ijudi-delavcev — slnbotneži in boleli-reži, ki ne bodo v stanu izvrševati svoje iežke naloge, ki jih čaka, če jim pravočasno no j .iskočijo na pomoč premožnejši sloji. Ustanovilo so je »Centralno aka-iemsko podporno društvo s sedežem v Ljubljani, v katerega vodstvu in nadzorstvu so sledeče dnme in gospod'e: Franja Ir. Tavčarjeva, dr, Žerj-ivova, dr. Baltiče-v.->, dr. Debelnkova, dr. Triller, dr. Fux, vis. šolski nadzornik Gangl ln ravnatelj Šibenik. —• Društvo ie nadelo težko
-t- Kdo je raistiliclral ln lagal?
»Slovenec« le objavil v svoil 253. številki poročilo Iz Beograda o razpravi v finančnem odboru. Med drugim Je takrat pisal: »Zanimiva je bila razprava glode Pokojninskega zavoda. Posla ncc Vesc-njak je dokazal, da se nobena v prejšnjih letih dovoljena vsota ni Izplačala! Dr. Goršlč je na to ugotovitev delal, da je to zakrivil Adoll Ribnikar z uradnikom Urbancem. Mesto nakazila za že dovoljene kredite sta ta dva gospoda zapisala na tozadevni akt rešitev, da zavod nc potrebuje tega Izplačila, češ, da le itik žc dovolj bogati Tako se je zopet uradno razkrinkala »ogromna skrbi, demokratske gospode za privatne nameščence.. Minulo je že dobrih 14 dni, odkar Je »Slovenec* priobčil gorenjo mlstlfikacijo in laž. Da bi »Slovenec* kot glasnik katoliške morale dal komu zadoščenje za storjeno krivico, nI mogel nihče pričakovati. Upravičeno pa je vsaj g. Ribnikar pričakoval, da bo g. Goršlč smatral za potrebno, da uradno dementira v »Slovencu« Izkrivljeno resnico, ker Je njegova vsaj moralna dolžnost, da kot zastopnik kompeUnthe oblasti z molkom ne odobrava časopisnih vesti, ki dcla;o šefu za socialno politiko — in naj si jc oseba ta, ali ona — krute očitke ter postavljajo urad socialne politike kot tak v nelepo luč. Zlasti je bil dr. Goršlč dol žan na poročila v »Slovencu* reagirati, ker ni ž njim zvezano le vprašanje vrednosti njegove službene prisege, marveč tudi vprašanje njegove osebne časti ter vprašanje njegovega ličnega poštenja. Dr. Goršič je molčal In molči. Da pa zadevo, ki se je obravnavala v finančnem odseku ter pojasnjevala v gorenjem smislu v »Slovencu* na koncu konca ven darle razčistimo, vprašamo: Kdo ie mi-stiflciral in lagal? AH g. Vesenjak, ali g. dr. Goršič, ali »Slovenec*, ail vsi — trije?
+ Veliko nezadovoljstvo obrtnikov nad klerikalno politiko. Od več
strani se nam poroča, da cclo med fcle-rikainiml obrtniki silno narašča ogorčenje radi popolnega neuspeha klerikalne parlamentarne delegacije. 21 poslancev Ima SLS od 26 v Sloveniji. Še nikdar nobena stranka pri nas ni Imela tako številnega zastopstva v parlamentu, a tudi še nikdar nI nobena stranka pustila svojih volilcev tako na cedilu, kakor klerikalna. Niti drobtlne tega, kar je volilctm obetala, nI SLS izpolnila. Vse sama laž In goljufija. 21 klerikalnih poslancev vleče na mesec okoli enega milijona dijet, klerikalni volile! pa nele, da ničesar ne dobe, marveč morajo še prenašati bremena, ki jih niso nikdar nosili, dokler niso dobili vse politične odgovornosti v svoje roke klerikalni poslanci. Mariborski klerikalni privredniki, ki so bili pred par dnevi tamkaj zbran! pri gospodar, skem zborovanju, so kar z glavami majali nad politiko SLS In obupno gledali na svojih 21 tigrov. Tudi v Ljubljani se je pred kratkim vršilo pod predsedstvom g. Ogrtna posvetovanje klerikalnih pri-vredtiikov In tudi tu se je videlo kako ozlovoljcnl so obrtniki nad vodstvom SLS. Culi so se glasni protesti, da klerikalni poslanci ničesar ne dosežejo in na ves glas se je zatrjevalo, da bo banko-kratska politika, kakršno dela 21 klerikalnih poslancev, pri prihodnjih volitvah podrla SLS tako, da še 10 poslancev ne bo več dobila. Vodstvo SLS ie dobro poučeno o silnem nezadovoljstvu pristašev s parlamentarno delegacijo, vendar pa napenja vse moči, da bi ljudstvo znova speljalo na led. Zato je dobilo klerikalno časopisje ukaz, da naj zopet na vso moč ščuva proti Srbom, proti državi ln naj vzbuja do skrajnosti ljudske strasti. Samo na ta način upajo klerikalci, da se jim še posreči na novo preslepiti volilce. Treba pa ie počakati, da se šele pokaže kdo bo jačjl: pamet, ali slepilo.
Gledališče
Jubilej Julija Betetta
Ponos In hvaležnost sta sinoSi —
vzlic. strašnemu vremenu, ki je izpre-uienilo vsa pota v neprebrodljlvo močvirja — napolnila operno gledališče; ponos na umetnost slovenskega sina in hvaležnost za velike užitke, ki nam jih nudi na gledališkem ali koncertnem odru ta njegova umetnost zdaj zdržema že nekaj aozon. Gosp. Julij Betetto je danos neoporečno naš največji pevec, umetnik beleanta, mojstrski igralec, vzor ambicije po najvišji popolnosti.
tako je bila siriočnja predstava »Prodane noveste* najprisrčnej&i izraz čustev tinše publiko in Betettov nastop sijajen dokaz njegovega blesteče-ga talenta. Le škoda, da ni bila opera zasedena v vseh partijah prvovrstno; '»otom bi bila sinočnja predstava tudi kvalitativno slavnostna. Občinstvo jc priredilo jubilarju že ob njegovem prvem nastopu sredi dejanja viharno ovacijo. Ze v garderobi so mu klobuk in prsi okrasili s celimi kitami rdečih nagljev. Po prvem deianju so se ova-cije ponavljale in jubilar je moral prihajati pred zastor vedno in vedno. Potem pa se jo zastor dvignil in na odru se je pojavi! operni in dramski an-snmbl z venci, Šopki in darili. Gosp. crledališki itpravnik M. Hubad je pre-čital čestitke gledališke uprave in izroči! gosp. Betottu venec s troboinico. Nato je govoril eosn. 7upan v imenu Udmžonja gledaliških članov v Ljubljani in končno gosp. Danilo kot starosta dram. igralcev. Prve igTalke In nevke, režiserji, kapelniki, onemi solisti. zbor in balet so obda'ali jubilar-ia tor mu poklnnial! darilo za darilom. Odor eo je izpremonil v dehteč cvetllčnjnk, publika pa je vzklikala in ploskala brezkončno. Menda najdragocenejši spomin na slnočnji večer pa ostaneta jubilarju zlata žepna ura z zlato verižico in krasna srebrna ta-batjera. Ovacije so so ponavljate po drugem in tretjem dejanju. Bil ie topel, 6vetal večer.
Slovensko amrtjonemo gledalHte v
Ljubljani, Mestni dom. Danes se ponovi bajna igra v B dej. »Skrivnostno zrcalo* ter istotako otvoritveni »Prolog*. Cenj. občinstvo se opozarja, da si preskrbi vstopnica v predprodaji od 10. do 13. ure dopoldne, da nI ob pol 3. url prevelikega navala ln da ni prisiljen marsikdo oditi brez vstopnice. Med odmori igra godba na klazirju ob spiem-1 je vanju vijoline. Za drugi tedon se pripravlja pravljično igro »Čarobne gosli*, na katero so ljubljansko občinstvo, zlasti pa mladina, io sedaj opozarja.
Šport
Dunalskl nogomet. Edina včerajšnja prvenstvena tekma med llertho in Vien-no le končala s pičlo zmago Hertlie 1 : 0 (0 : 0). Hctha je zmago zaslužila.
S. K. Slovan v ljubi lani poziva vse svoje člane In prijatelje kluha, ki žele gojiti težko atletiko, da se takoj pismeno ah ustmeno zglase pri klubovem tajniku, Sv. Petra cesta 3/11,
Državna podpora za udeležbo lugo-slovansklh športnikov na olimpijadi 7924. Ker so vse proinle za državno subvencijo, ki Jih Je olimpijski komite predložil naši vladi, da se omogoči našim športnikom udeležba pri olimpijskih Igrah leta 1924 v Parizu, ostale brez uspeha, se je olimpijski komite obrnil s prošnjo za subvencijo naravnost na kralja Aleksandra, ki je, kakor znano pokrovitelj Jugoslov. ollmpiiskega odbora.
Rapec pri ttuiku? Kakor poroča zagrebški »Murgcn«, namerava znani srednji krilec Oradlanskega. Rupec zapustiti svoj dosedanll klub ter pristopiti Hašku.
Sbnstvo Matično knjigam« podptralo i
svojim obiskom ia s svojimi blagohotnimi naročili. X Prostovoljno gasilno' društvo v Tf.
žiču naznanja vsem sosednjim druBtvoo da priredi svojo vsakoletno piedpmtrrn veselico dne 1. februarja 1934., kar na; blagovolijo vzeti na znanje In svoje pri reditve, določene za ta dan, preložiti.
X Našla se Je manjša vsota denarja, Polzvo so pri tvrdki J. Koreučan, Mest ni trg št. 20.

Zbirajte in darujte, da zgradimo Sokolski dom na Taboru!
Llubllansha drama.
Torek, 27.: Zaprto. Sreda. 28.: »Kar hočete*. D. Četrtek, 29.: »Danes bomo tiči*. Na korist Udružmja gledal. Igralcev. Izv. Petek, 30.: »Mogočni prstan*. Izv. Sobota. L: ob 16.: »Hamlet*. Dijaška
predstava. Izv. Nedella, 2.: ob 15.: »2X2 = 5*. Ljudska predstava. Izv. Ob 20.: »Mogočni prstan*. Izv. Pondeljek, 3.: »Osma žena*. F.
Ljubljanska opero.
Torek, 27.: »Nikola Sublc Zrlnjskl*. C. Sreda, 28.: Zaprto. Vojaška predstava. Četrtek, 29.: Zaprto. Petek, 30.: »Psoglavcl*. B. Sobota. L: »Gosposvetskl sen«. Izv. Nedelia, 2.: »Aida*. Izv. Pondellck, 3.: Zaprto.
šentjakobski oder v LlublJanl
Nedelja, 25.: »Zakonske zmešnjave*.
Mariborsko gledališče. Nedelia, 25. ob 15.: »Rodoljupcl*. Izv. Ob 20.: »Traviata*. Izv. Gostovanje g Skrivancca lz Zagreba.
Alarljonetao gledališče v Ljubljani.
Nedelja, 25. t. m. ob 15. In 18.: »Prolog*
(M. Jarc.), »Skrivnostno zrcalo*. *
Ljudska operna predstava. Danes v nedeljo ob pol 6. uri popoldne se vrši v operi Ijudika predstava i znižanimi cenami. Poje sa Cajkovskega opera »Ev-gemj Onjegin*. S to predstavo daje uprava priliko tudi najširšim plastem ljubljanskega prebivalstva, da se naslaja ob divno lepi glasbi znamenitega ruskega skladatelja Cajkovskega. Zasedba je sledeča: Larina — Smolenska, Tatjana — Zikova, Olga — Sfiligojeva, Fi-lipjevna — Borova, Onjegin — Popov, Lcnski — Kovač, Gremin — Zathev. Stotnik — Perko, Zarecki — Subelj, Triquet — Mohorič. Cene znižane, ljudske. Dobe se tudi posamezni tožili sedeži.
Dvoje Izvirnih slovenskih del v ljubljanskem gledališču. Prihodnji teden se uprizori v ljubljanskem gledališču dvoje izvirnih dol. Drama igra pravljično igro »Mogočni prstan*, ki jo je napisal priznani slovenski pisatelj Fran Milčinski. Izume glasbene točke k tej igri pa je komponiral g. Viktor Parma. V operi se pa poje izvirna opera »Gospo svetski sen* delo našega najplodovitej-šega opernega skladatelja g. llisto Pavi-na. Libreto za to oporo sta napisala skladatelj in g. Franjo Roš. Premiera »Gosposvetskega sna* se vrši na narod-1 ni praznik dne 1. decembra, »Mogočni prstan* pa gre čez oder prejšnji vočer.
Na šentjakobskem gledališkem odru praznuje danes, v nedeljo g. Podreber-šck svoj BO. nastop. Koliko potrpljenja je treba igralcu, ki je sicer uradnik, da izpolni svoje dolžnosti, ki mu jih narekuje njegov idealizem! In g. Podrebar-šek jo vsikdar te seoje prevzete dolžnosti izpolnil v polni meri. Koliko veselih uric nam je napravil s svojimi ko mičnimi nastopi, kolikokrat nas je zabaval, da smo so do solz nasmejali! Zato tudi danes v nedeljo posetimo predstavo v največjem Številu in kličemo g. Podrrberšku: Ziv-.i te dolgo vrsto nastopov pri piedstavah na Šentjakobskem odru.
Kino
Sodišče
Tosledlra slabe šalo. Peter Novak h njegov brut iz K rižev nad Kranjem ata dno 10. septembra potrkala ie po U. uri na vrata gostilne epri Nacku» v Kranju Gostilničarka jima je po kratkem obotav ljanju odprla, nakar sta zahtevula pol |j. tra vina. Bila sta postrežena prav dobro, ker so jo Peter izdal za tajnega policist«, ki Ima nalog, kontrolirati gostilne po d*, želi. Svojo vlogo je gluinil imenitno In j,: kot tak vzbujal pred goslllničarko veli-kanski respekt ln seveda tudi — »trah. Prinesla jima je 5e drugega pol litra v), na. To je Petra tako navdušilo, da je pri. čel postajati napram domači hčerki p rs prijuzen. Stvar pa je jela počasi vzbujati v gostllnlčarki sum. Odšla je za hip vu.1 ln poslala po mestnega stražnika, kat«. remu se je Peter Istotako predstavil n policista. Provaral bi vsled svoje zgovor-nosti kmalu tudi njega, toda redar se j< končno le odločil in ga aretiral. Pred so diščem se je izgovarjal Peter Novak, da js napravil samo šalo. To je potrdil tu<!i njegov brat. Sodniki so jima sicer ver. jeli, vendar so bili mnenja, da taka šala pred zakonom ni nikaka šala, ker je takrat pripravljal s svojim nastopom IJud1 v strah in so ga obsodili na 8 tedna ječe
Boj s IBmskiml zvezdami le začelo največje ameriško filmsko podjetje Pa-nions PIayers-Lasky Corporation. Izjavilo Je namreč, da ne more več zmagovati ogromnih gaž, ki lih s~da) stavilo razvajerfl ameriški filmski Igralci, In jc zato ustavilo nadaljno Izdelovanje filmov ter svoje ateljeje zaprlo. Zgledu te vodilne tvrdke bodo sledile tudi druge in filmski igralci bodo ostali na cesti. Vse-kakur bo zanimivo opazovati, če se do firmam posrečilo pripraviti Igralce, da bodo znižali svoje zahteve.
Jackle Coogan v Ljubljani. Nekatere Hudi pere usoda tako grozno, da človek zgubi vero in zaupanje v kake višje moči. Ravno sedaj, ko najslabši ne želi sovražniku enega koraka v preplav-IJeno LJubljano, ravno sedaj Je zanesla usoda k nam malega fantka lackle Coo-gana (Izgovarja se to ime Džcki Kugen, da ne bo užaljen.) Oče mu je pal v volni, mati mu je umrla med vožnjo v New York. Pa prlpoveduic mali fantek same čudovite žalostne zgodbice; kako se le zmuznil skozi kontrolo v luki na račun tuje družine, kako se Je potem pridružil staremu, ubogemu kapitanu, kako je moral krasti, da je labko kupil zdravila itd. Seveda ga je medtem na vso moč iskala njegova teta (dolarska milijonarka se. voda) in ga končno tudi srečno našla. Fantek pripoveduje svoje žalostne dogodivščine tako prepričevalno, s tako glad ko besedo, da v resnici seže v srce. 2a-llbog ostane v »Ljubljanskem dvoru, sa mo v nedeljo in menda še v pondeljek popoldne, da tudi mladini celo reč pove. — Film ie dober in povdarja v dobri Izvedbi nenavadni talent mladega fantička, ki je danes menda res brez konkurence. — ec.
Dopisi
X Pevci »Ljubljanskega Zvona«! Ude
'.ežito se polnošteviino pogreba br. Zu pančiča v nedeljo popoldne ob pul 4. uri iz Ahacjeve ceste. — Odbor.
X Poduk Iz opisne geometrije se bo vršil ob nedeljah od 0. do 12. ure v prvem nadstropju tehnične srednjo šole, soba št. 16. Interesenti, ki hočejo ta kurz obiskovati, se lahko vpišejo ob pondeljkih ali sobotah od 17. do 18. ure pri g. prof. Severju v pritličju tehnične srednje šolo, soba št. 4, ali ob nedeljah pri p.edavatelju. Prvo predavanjo jo nedeljo dne S. decembra. Dogovorno se lahko določi drugi predavalni dan.
X Francosko predavanje v Kranju. G. VVarnior, profesor francoskega jezika na univerzi v Zagrebu bo Imel danos v francoskem krožku v Kranju predavanje o sodobnem francoskem romanu. Predavanje so vrši v gimnaziji ob 6. uri zve-Čor v francoskem jeziku.
X Kr.jiževi-o naznan!'o. Druga skupina književnih redkosti jo v Matični knjigarni sedaj razstavljena. Obstoja iz slovenskih klasikov, Kersnika, Stritarja. Tavčarja, Tidine, nadal'e iz zbirk Ene--ovo knj;Sniee, Leposlovne knjižnice. Zabavno knrižnice, LVlske knjižnice, Prevodne knjižnico itd. Tudi starejši slovenski tiski so močno zastopani. Matična knjigarna je spremenila svoj načrt, ta namreč, da bi vsako leto priiedila take književne razstavo. Ona bo stalno zbirala in oddajala antikvarične knj.ge. Kdor goji domačo kn-ižnico, pa bi jo rad izpopolnil, naj so obrne na Matično knjigarno, ki mu bo zaZoljene knjige po možnosti preskrbela. 8 tem nnznana Matična knjigarna vsem ljubiteljem knjig da otvara kot poseben oddelek stalen rintikvari.iat, ki so bo trudil z fsomi silami služiti zahtevam občinstva, r.s sedaj vabimo, da se Intciosenti ojUdajo našo skromno pa vendar lepo zbirko v knjirrarni na Kongresnem trgu ft. 0. Ker jo čisti dobiček namenjen v korist Jugoslov. Matice, pričakujemo, d* bo cb-i
RAKEK. Klerikalni dopisnik t Rake ka je vendarle prišel do sape In napisa! par neumnoBtl v »Slovencu*. Rakovaki volilci smo sprevideli, da je avtonomi-stična misel samo velika vaba, s katero nas slepi rimski klorikalizem. Nismo, ini prva občina, ki Vam je pokazala hrbet, pač pa je pri sedanjih občinskih volitvah pokazal ves logaški okraj, da nočemo klerikalne avtonomije. Tudi hlapci nismo, temveč smo svobodni državljani kraljevine Srbov, Hrvatov ir Slovencev, kar si štejemo v čast in po nos. Vi pa sto šo v resnici hlapci rim skega papeža in italijanskega faSIzma. Mismo Vas preslepili z nositeljem liste, pač pa so Vas presenetili naši možj-poštenjaki. Zagovor glede g. StržiSarj. in g. Faturja je pa kakor strah od zunaj ga ni, od znotraj je pa prazen. Akc pa le hočete v prihodnje zmagati, Varr svetujemo, da menja g. Stražišar evojt čarobno koreninice in prenese Skatljico v drugi žep.
ZGORNJA KUNGOTA. V Zg. Kongo 'i je priredil v nedeljo dne 18. novem bra g. Justin v spremstvu tialte dami shod vojnih invalidov, katerega sta t* udeležila reci in piši: njegov priganjat Scdicoy Avgust in en invalid, torej v celem 2 osebi. Iz tega je razvidno, ds so invalidi radikalcev že do grla siti Radikali znajo namreč invalide in vdove le reducirati, da bi pa vojne žrtve pre (krbeli z zadostno penzijo, jim je deveta briga. Čestitamo g. Justinu k njegovi veliki blamažl, zlasti še ker imajo baje za nedeljo invalidi pri Sv. Martinu So kaj drucrega, da mu za vedno it-trebijo radikalijo. PTUJ. V četrtek dne £3. novembre je vršil v Narodnem domu dobro ob »kan občni zbor krajevne organizacije 1DS. Predsednik dr. Tone Gosak ic ajnik dr. Šalamun sta podala obSirnopo ouilo o iniciativnem dela organizacije v preteklem razdobju, zlasti ob prilik: Iržavnozborskih voiitev, celjskih dogod 'tov, volitve župana, podžupana itd. Nn--ionnlna ideja je vodila delo organizacije, ki je prinesla za to veliko strankar-die žrtve. V politično šolo v Ljubljano ;e odposlala dva delegata. Tudi v narodno gospodarskem oziru je vršila organizacija svojo nalogo. Blagajniško poročilo, navaja, .da ja bila organizacija v "om pogleelu navezana na munificeneo predsednika, kateremu je 'lila izrečena -ahvala zborovalcev. Na predlog revizor ia g. Ragadina je občni zbor podelil blagajniku g. Skuhali absolutoiij. Na pred log geometra g. Portota je bil Izvoljen, stari odbor s to izpremembo, da je me sto odišlega drja. KoSina bil izvoljen v ožji odbor ravnatelj dr. Komljanec. *
sirji odbor jo izvoljenih 36 somišl.em kov. Sledil j? razgovor o nadaljnjem d" lu organizacijo. V debati so govorili g učitelj Nožič, nadučitolj Klomenčič, kr se je zavzemal za poglobitev prosvetne. •;a dela, predsednik in drugi. Ob zaključku je predsednik poudaril, da (Sukajo organizacijo težko naloge, kor ec bližajo volitvo v občinski in svezki od bor. Kar so tičo mestna občino, mora biti naš cilj, da se združijo vse narodu-strujo v ono veliko in močno falange Poživljal je t ozirom na veliko smotre ki jih ima demokratska stranka ds pridno sodelovanje. Demokratskim w stopnikom v občinskem svetu ptujske)'-izraža organizacija JDS priznanje in hvalo za smotreno "in požrtvovalno delovanje.
i) Ali ste žc poslali naročnino za Jnlro"
i
1
ri tloffa »Jutru" St. 27 r, dne 2&. novembra 1923.
Politični odmevi
Britanski imperij
Okloberskl sestanek delegatov vseh britanskih domlnljonov v Londonu Ima patnen mejnika v politiki ogromnega sklopa tcrltorljov, ki lili imenujemo Veliko Britanijo, teritorijev, ki ležijo drug od drugega kot ločeni svetovi, ki pa kljub temu skrbno varujejo svojo gospodarsko skupnost, dasi nimajo v tem tned sebojuem razmerju ne značaja In ne ime-n;; države v kontinentalnem zmlslu.
Britlsh Commomvealth (britanska vzajemnost) — tako se glasi najkrajša formula za označbo te «države», ki je v resnici država neodvls, držav v sožitju.
Sestavni deli britanskega Imperija pa seveda niso vedno uživali sedanje prostosti In neodvisnosti.
Pred vojno še Je bilo n. pr. vladno fazmerle Anglije do Irske ali pa Indije neprimerno tesneje in oblastneje. Toda svetovna vojna je pretresla ttidi ta orjaški svet 500 milijonov ljudi, ki živi na površini 33,700.676 Jan'. Krone in ma-teiijalno žrtve so zrahljale vezi med Londonom in kolonijami, ki se imenujejo dominijoni in Imajo lastne vlade ter parlamente.
Zlasti so pozna to zrahljanje vezi v angleški zunanji politiki. Do vojne in med vojno Je vodil vse zunanje posle neomejeno angleški zunanji urad (Dowtiing Street); dominijoni niso ugovarjali — po svetovni vojni Je pa 11. pr. Kanada odločno odbila poziv Lloyd Oeorgea, ko je zahteval pri dominijonlh vojaško pomoč za akcijo proti Turčiji po grškem porazu v Mali Aziji, Ta odklonitev je bila tedaj neposredni vzrok padca dolgolet-uega angleškega premierja.
Danes se lahko reče, da vodi brltan-t'no zunanjo politiko ne več angleška vlada ampak direktorij domiuijotiskih predsednikov, ki se sestajajo od časa do časa k imperiialnim konferencam In določajo Angliji zunanjo politične smeri. Anglija je postala pravzaprav prokurlst firme Velika Britanija, ki Ima opravljati posle, ki mu jih nalaga veliki upravni !>vot te firme — direktorij vseh britanskih ministrskih predsednikov.
lipliv anglodotninljonskega političnega direktorlja se pozna Jasno v postopanju Anglije v reparacijskem in ruhr-skein vprašanju. Predsednik Južnoafriškega dominijona general Smuts Je v tem vprašanju pri zadnji imperijalni kon ferencl zavzel ostro protlfrancosko stališče in zahteval, da se da Nemčiji vsa možnost za gospodarsko sanacijo. Ce Francija ne bi hotela odnehati drugače, naj Anglija skupno z Ameriko zahteva od Francije povračilo vojnih dolgov. Ta protlfrancoski kurz bo za dogloden čas obveljal v angleški kontinentalni politiki.
Da so se mogle kolonije tako tehtno nveljaviti v britanski zunanji politiki, to dejstvo Je seveda samo posledica njihove gospodarske moči in navezanosti Anglije na kolonij alno ekonomsko silo. De-ruta denarja v Evropi povojno osiroma-šenle Je Izločilo velike narode iz števila angleške industrijske in trgovske klijentele. Ta tudi po kolonijah se je med vojno razvila Industrija, ki sedaj konkurira z Angleško (Indija). Zato se Je pečala Imperijalna konferenca najlntcn-zlvnele s tem problemofn. Ministrski predsednik Avstralije je Izdelal v tem oziru načrt, ki pomeni, če bi bil sprejet, popolno gospodarsko reorganizacijo Velike Britanije in bi globoko Izprcraenll vso svetovno ekonomsko konstrukcijo sploh.
Po svojem avtorju nosi ta načrt tudi Ime: projekt Bruce. Je pa tak-Ie: Velika Britanija naj se gospodarsko naveže na Izmenjavo vseh produktov med lastnimi sestavnimi teritoriji, ki drug drugemu lahko zadostijo za vse potrebe. Koloni-jalne. surovine naj se dovažajo v britanske industrijalne dežele in Industrija vra ča v agrarna in surovinska ozemlja. Za to medsebojno izmenjavo je pa potrebno tla se Commomvealth zavaruje proti tuli konkurenci, uvede naj se takozvanl crelerencilalnl sistem t. J. posebne tr-
govske ugodnosti za domlnljone In Anglijo ter zaščitna tarifa proti Inozemskemu uvozu.
Udejstvitev tega načrta na takem orjaškem kompleksu bi izzvala velik preobrat v svetovnem ekonomskem življenju — teorija o gospodarski Interdepen-dcnci narodov bi bila postavljena na glavo. Cominonvvealth bi postal svet zase, društvo narodov zase. Da je pa stvar resna, kaže n. pr. to, da postavlja Avstralija sprejetje Brucovega načrta kot pogoj za to, da dovoli priseljevanje brez posctnlh Iz Anglije. Ce uvažujemo, da sta ne Anglije podpiranje brezposelnih na leto 75 milijonov funtov sterlingov (skoro 30 milijard dinarjev), in da je Angliji za razbremenitev v tem pogledu vsaka pomoč dobrodošla, Je jasno, da se bo anfleška vlada morala oprijeti Brucovo zamisli.
Toda to pomeni prelom s stoletno angleško tradicijo. Preobrazba bi bila tako temeljita, da se le vlada morala odločiti na apel na volilce s vpraSanicm: AH nai se Britanija organizira gospodarsko kot svet zase, torej Izpremenl sistem v dosedanjih svojih temeljih, ali ne?
Na to vprašanje Imajo odgovoriti vo-lilcl v kratkem ln na ta odgovor čaka z največjim zanimanjem, a tudi bojaznijo cel svet
Italijansko-španski dogovor
e. Rim, 23. novembra. Italijausko-španski dogovor jo danes broz dvoma perfekton.
Vodilno uačtlo Mussolinijeve zunanje politike, preveč iu prevečkrat poudarjanj »do ut dos«, ni našel pravega razumevanja tamkaj, kamor je bil v prvi vrsti namenjen, v Parizu in Londonu. Da so obvaruje one »splendid iso!ation», ki ji je opasuo grozila po izjalovljen ju njenih aspiracij v trosporazumu zlasti po zadnjem neuspehu v tangerski konferon ci, od katera so jo naravnost izključili, dasiravno gre tu v obilni snovi tudi za italijanske koristi, Italiji ni preosta-jalo drugega, kakor da krene pač drugo pot in si išče opore za obrambo svojih koristi v Sredozomskem morju izven dosedanjih svojih zavezniških krogov. In danes, ko so španska kraljeva dvojica po večdnevnem velepolitičnem posetu po slavlja od italijanskih tal, si moro SIus-solinijeva Italija častitati na popolnem uspehu: dogovor med Italijo in Španijo v varstvo in obrambo medsebojnih koristi v Sredozemskem morju je perfekten.
^Varstvo medsebojnih koristi v Sredozemskem morju«, tako so glasi r italijanskem tisku smoter tega dogovora. Nekoliko točneje so pravi potem takole: Španija in Italija moreta računati odslej z vso gotovostjo na to, da si njuni politiki ne samo no bosta ustvarjali težav v Sredozemskem morju, temveč se bosta medsebojno podpirali.
Stvar je videti popolnoma nedolžna in laški tisk je prepričan, da ta dogovor no moro vzbujati nevolje niti v Parizu niti v Londonu, kjor pa seveda niso tako kratkovidni, da bi jemali vse za suho zlato, kar bo blišči v italijanskem tisku, in to tem manj, ker španski tisk prav nič ne prikriva, da ima dogovor dale-kosežen političen pomen. V madridskem ♦E1 Sol« je n. pr. prav jasno razloženo, kako Italija in Španija vzporedno razvijata svoje vojaške priprave na morju, kako polagata vso važnost na zgradbo brzoplovnoga in na zgradbo mogočnega zračnega brodovja, a kako bosta mogli potem, združivši svoje silo in opirajoč ee na Bakarsko otočjo, potegniti močan jez preko zapadnoga dela Sredozemskega morja in odrozati Francijo od zapadno Afrike. Isto seveda velja tudi za Anglijo, ki bi bila tako odrezana od Malte, Egipta in vobčo od vzhodnega dela Sredozemskega morja.
Kakor že ročeno, italijanski tisk zanika sklenitev takega dogovora ln službe-
Zvonlmlr Kosem:
Melanholija
Prijatelj Remigij, modrijan po božji volji, ti mi povej: čigava krivda je bila to:
Stopila jo predme tiho, s smehljajočimi bo očmi, polnimi sanj. Videl sem tia dnu teh oči ogenj, skrivnostno plapolajoč, kakor en sam goreč vprašaj, kako išče 'zhoda, sorodnega plaraenja, in — tih, s smehljajočimi se očmi sem stal pred njo t,udi sam. Zdelo se mi jo, da se pogovarja z njo moja duša. Sladke, lieizgovorjeno besede so bile to — pogled v pogledu, smehljaj v smehljaju. Dolgo sva si stala tako nasproti, zamaknjena drug v drugega in v večer, ki jo plapolal žareč nad morjem, za vrtom cipres, bortenzij in orhidej -njenega doma. Pa je ugasnila večerna zarja in ona mi je izginila izpred oči v vrtu, med cipresami, hor-tenzijami in orhidejami . . .
Svetle vod6 so šumele v noč, in 'em prijel za veslo in moj čoln je urno odplul od brega. Žametna noč je sanjala nad menoj ln okrog mene, in moja duša je v tej noči sanjala kakor Se nikoli doslej in se izpraševala: Ali je to iskano — med njo in menoj — ljubezen ali ne? Je in ni! — je zvenel mdgovor mračno in zaeouetuo iz dali,
iz zemlje, iz neba, in se gubil nad vodami.
Svetle vode so se razvihrale pod žametno nočjo, in sem omahnil pod zvezdami; na trdih deskah čolna ležeč sem hotel razrešiti dušo nje, ki so jo še pred kratkim gledale mojo oči. Pred menoj pa se jo bleščal samo njen zlati lik, njen pogled, njen smehljaj. Nikjer dušo . . . In sem bil žalosten.
Pred črnimi, iz noči naliuljenlmi oblaki so so svetle vod6 nagnile in pogasnile. In sem treščil veslo ob breg in izstopil na črni obali in se podal v svoj dom potrt. Ne Ljubezen — Smrt me je spremljala. Med blazinami slo-nečemu te je menjavala pred menoj šklepetajoča gola čeljust Nje, neizprosne Zanjice, s cvetočim dekliškim obrazom. In sem zaihtel kakor otrok in ihtel z obrazom proti tlom do zla-tozorja. Kajti njo, ki mi jo izginila z večerno zarjo vred med cipresami, hortenzijami in orhidejami vrta, sem videl umirati: nad smehljajočimi se, iščočimi očmi se je sklanjala gola šklepetajoča čeljust . . .
Vzplamenelo jo zlatozorje, in zopet so me obkroževale vod6 — pod zlatim solneem zlate, mirne. A moja duša je bila polna nemira, polna nepo-koja, ker jo je mučila skrivnost nerazrešene uganke.
In nisem obstal orel, dokler se ni
na javnost seveda previdno molifl, toda
iz vsega, kar so jo te dni govorilo in pisalo v laški javnosti, Izhaja nezmotljiv občutek, da jo šlo pri tem za več kot samo za gospodarski dogovor.
Mussolinijeva zunanja politika jo s tem dogovorom brezdvomno krenila z dosedanjo poti, ki jo rodila sodaj v Pariz, sedaj zopet v London, in si poleg precej preporelo Španijo gotovo išče opore tudi še drugje, zlasti v Podonavju in celo v Angori. Priznati je treba, da ti načrti niso slabi in da bi blok, ki Ui
Domače
Drakonična obsodba
Orjunašev
Maribor, 24. novembra.
Danes je bila pred tukajšnjim okrožnim sodiščem končana razprava proti 19 Orjunašein, ki so bili obtoženi, da os v noči od 10, na 11. februarja vdrli v Cirilovo tiskarno in napravili tamkaj precej škodo.
Razprava je pričela z zaslišanjem drugega preiskovalnega sodnika dr. Pihlerja, ki je potrdil,'da je hotel Ogrizek v resnici že v preiskavi preklicati svojo izpoved. Ko jo državni pravdnik predlagal, naj se zaslišita še policijski nadsvetnik Kerševan in prvi preiskovalni sodnik Kramer, je zahtevalo zagovorništvo, da so prečita potem tudi spis zoper dr. Irgoliča in disciplinarna zadeva proti sodniku Ivra-merju, iz katerih se bo dokazalo, na kak način so so ohdolženci zasliševali na policiji. Pena j je odklonil predlog in končal razpravljanje, češ, da jo zadeva že dovolj pojasnjena.
Ob pol 10. dopoldne Je pričel s svojim govorom državni pravdnik dr. Zor-ian. Od zagovornikov je govoril prvi dr. Kukovee, ki je podal ozadje in pri-četek nacijonalnega razburjenja v Mariboru, ki jo začelo tedaj, ko so jo vrnil vodja državnega pravdništva dr. Graselli v politiko, mesto da bi so posvečal svojemu poklicu. Usodno mani-festae.ijo proti prireditvi »Mftnnerge-sangsvereina«, ki se jo vršila kritično noč napada na Cirilovo tiskarno, so pripravljali nacijonalisti v dneh upravičenega narodnega razburjenja, ko so slovenski politiki prodajali Nemcem gledališče. Dijaški dom in Mariborsko kočo. Ko je državni pravdnik ugovarjal, da bi senat dopustil politiziranje, ga jo dr. Kukovee ogorčeno zavrnil z besedami: »Iz politike ste napravili proces, čo ga hočete politično tudi končati, pa mi vzemite besedo!« Dr. Kukovee ie nato nadaljeval s slikanjem žalostnih razmer, ki jih jo uvedel sedanji režim nacijonalnega popuščanja proti tisočletnim nasprotnikom našega naroda. Naglašal je, da inž. Vedemjaku, ki je organiziral manifestacijo proti Nemcem, ni mogočo ničesar nečastnega očitati.
Dr. Snuderi je priče! z besedn mi pesnika Sivija Kranjčeviča: »Mili Bože. što je raja? Kriva je, sto je živa'.^ Nato je primerjal proces s postopanjem proti prekmurskim madža-ronom, ki so bili pred dvema letoma v isti dvorani oproščeni voleizdalskih činov iz razloga, ker preiskava ni hi'.i čisto jasna. Z enako nejasnostjo je ob-senčil tudi sodnik Kramer preiskavo proti Orjunašem, kar je razvidno iz disciplinarnega akta. Njegovi varovanci so dokazali svoj alibi.
Dr. Rosina je pojasnjeval pravila Orjune in naglaševal, da noben Slovenec nima interesa, da bi se zavzemal za nemške Jagaballe ali Mannerge-sangsvereine. ki poleg plesa in petja uganjajo tudi politiko. Delovanje nacionalistov jo samo državi v korist. Malo aferico. ki je napravila Cirilovi tiskarni borih 21.000 kron škode, pa os zakrivili le oni. ki so s svolim ne-umliivim huiskanjem proti Orjuni za-sejnli sovraštvo in končno izsilili reakcijo. Za krivdo mladeničev. ki sede na zatožni klopi, pa ni nobenih doka-cov.
Dr. Lipold je podrobno slikal doka-zilna sredstva, s katerimi se je Bkuša-
posvetil pred menoj v solncu njen vrt. Med zelenjem mo je zavabila njena bela laket, med cipresami, hortenzijami in orhidejami se je razlil proti meni njen smehljaj, tako razkošen, blesteč. Oči so ji plamtele v hrepenenju. A ko sem se dotaknil njene roke, sem vzdrgetal in vedel: temu hrepenenju korenine so v črnem tolmunu, kamor ne seže blesk zvezd. Vendar nisem imel toliko moči, da bi ji rekel: »Zbogom — zbogom za vedno!* StVast, 6ijoča iz oči, pršeča od obline, belino grudi 111 lakti, me jo omamila. Iu ko sva sedla brez besed pod globoko nagnjene smokvine veje in so žareli okrog naju sami rdeči južni cvetovi, nisem odmaknil obraza njenim ustnicam, njenim vročim rokam. Skozi vejevje se je pretakal na naju lesket morja in neba in trepetal v njenih očeh, v njenih laseh. A jaz nisem videl ne morja več, 110 neba, nisem več raziskoval skrivnosti uganke, zaradi katere sem nastopil 3vojo pot k njej
—	bil sem začaran: stiskal sem k sebi samo grudi nje, ki je ležala v mojem naročju--
Tedaj ie izpregovorila ona, sladko, s prsti zakopanimi v kodre mojo glave. Meni pa je zamrl na obrazu smeh
—	izpregledal sem.
«Po tvoji duši me žeja!« sem ji do-eledal v razpaliena lica-
imel svojo gl&eo ln trup v apeninskem škornju In bi stal z eno r.ogo na pirenejskem polotoku, z drugo pa v Mali Aziji ter bi so s prstom opiral na madžarsko podonavsko nižino in bolgarski Balkan, bil vkljub vsomu v resnici gospodar Sredozemskega morja.
V Parizu in Londonu no gledajo tega načrta s posebnim dopadenjem in Mala anUnta ga tudi ne moro biti vesela. Kaka mu bo usoda? Ali bo zmagala la-ško-Spanska prevzetna lokavost, alifran-cosko-angleško-slovauska preudarjenost?
zadeve
lo svoječasno ume-tno izkonstniirati velikanski proces, na koncu pa se je izkazalo, da ni za obsodbo obtoženih nikake podlage. Tudi interes onih, ki bi želeli obsodbe radi ugleda državne avtoritete, jo po tolikih mesecih brez pomena.
Dr. Slokar se jo v svojem zagovoru pridružil soglasnemu mnenju pred-govornikov, da so obtoženi lo žrtev režima in nato ostro kritiziral inkvizi-torsko prestopanje policijskega šefa Kerševana in sodnika Kramerja v preiskavi napram aretirancem.
Dr. Boštjančič jo omenjal primere nastopanja italijanskih oblasti proti nacijonalistom, ne z željo, da so enako, postopa tudi pri nas, ampak v ilustracijo posledic gibanja mas, ki jih je treba presojati s širšega stališča, kakor tudi afero Cirilove tiskamo.
Ob 11. dopoldne se je podal senat v posvetovalnico, nakar je ob pol 2. popoldne predsednik Guzelj razglasil sledečo razsodbo:
Janko TevžiČ, krojaški pomočnik v Celju, je kriv napada na Cirilovo tiskamo in se kaznuje na 6 mesecev ječe.
Inž. Albert Vedernjak se kaznuje radi npriglasitve orožja oblasti na 100 dinarjev globe.
Stanko Bole, carinski deklarant; Adolf Ogrizek, črkosllkar v Mariboru; Ivan Hlebš, uradnik v Maribom; Anton Hlcbš, trgovski sotrudnik, in Ivo Sušnik, lastnik oblastnega zavoda v-Mariboru, so krivi, da so stražil! okoli Cirilove tiskarne, da ne bi mogli drugi onemogočiti napada in se kaznujejo: Bole, Ogrizek iu Anton Hlebš na tri mesece, Ivan Illebš na 6 mesecev in Sušnik Ivan na dva meseca ječe.
Ostali obtoženci so bili oproščeni. Radi nasilstva obsojeni obtoženci morajo povrniti tiskarni tudi škodo. Drakonična obsodba Orjunašev jo izzvala v Mariboru v narodnih krogih velikansko ogorčenje.
Za slovensko liturgijo I
Star, ugleden borec za slovansko bogoslužje nam piše z ozirom na naše članke o tem predmetu:
Po izvršenem prevratu leta 1918. je bila ena najživcjših nad, ki so napolnjevale duše mnogim srečnim odrešen-cem: Sedaj bo odklenkalo v cerkvi latinščini in dedšeina blagovestnikov sv. Cirila in Metoda, staroslovenska služba božja, stopi 11:1 njeno mesto, naša častita slovenščina so naseli pri naših oltarjih; tisto latinsko petje, ki so nam ga ukazovali in vsiljevali zadnja leta. utihne in slovenska j.esem ziigospodar; neomejeno na naših koriti: svetotajstva in vsi blagoslovi se nam bodo delili v razumljivem jeziku.
Pet let je minulo, a vso je tako, knkor je bilo takrat, ko «0 branjli višji oziri, da Slovan ni sme' moliti Boga v svojem jeziku. Tisti krogi, ki bi se morali najbolj pobriniti za slovensko liturgijo, molče. Večni škoda, da ne živi škof Strossmayer! Ko b; lili 011 še na škofijski stolici, bi bilo že zdavnaj poslovanjene naše cerkve, a sedaj vladajo jugoslovenske kati'ičanc večinoma škofje, ki niso prijatelji slovenske litnrgije.
Dne 3. septembra 1900 je z1wrov.il v Zagrebu I. hrv. katoliški shod, ki s*,-, mu prisostvovala poieg drugih cerkvenih dostojanstvenikov vladiki Sfrossmayer in Jeglič. Pod vplivom
Se slajše so bile njono besede ni razumela moje misli.
In sem odšel tiho, kakor tat iz vrta, ne da bi se bil šc enkrat ozrl na njo.
Mračen sem izstopil na črni obali in se zaklenil v svoj dom. Zunaj je sijala mesečina — v moji duši ni bilo niti enega pramena svetlobe.
Ona, ki sem ji hotel razrešiti dušo, je stala pred menoj gola. Iz kamna izklesana sfinga. Jaz pred njo trubadur.
Iu sem proklel sfingo in trubadurja.
A njen sladki glas je imel večjo moč kakor mojo pvokletstvo.
Zopet so me obkrožale v jutranjem plamcnožarju iskreče se vodč, Vesela pesem ribičev, za bičjem in ločjem ob obrežju veslajočih, pa se je zajedala v mojo misli kakor strupena ost: saj sem bil na potu, da jo vnovič vidim, ki je moja duša ni hotela videti, da jo vnovič objamem, ki je moja duša ni hotela objeti.
Stala je na balkonu nad vrtom, lepa knkor Venera — z majhnim kodrastim ku/kom v naročju. Nasmehnil sem se (Venera s kužkom!) 111 stopal po stopnicah navzgor k svoji sfingi. Izza girland je zabelela njena laket. In sem hitel, hitel, da to laket eimorei
P'vtga je bila sprejeta iMolucija, da
je povlastlca starosloveviske liturgije v današnji dobi jako potrebna za vera' in cerkev med Hrvati; glede na to je izjavil katoliški shod gorečo Zeljo in trdno nado, da se ta dragoceni biser po dobroti sv. stolice no samo ohrani, nego tudi razširi.
Šo bolj kakor Hrvatom jo potrebna staroslovenska liturgija Slovencem;,' Ali je kaj enakega sklenil zadnji katoliški shod v Ljubljani? Nuncij msgr.j Pelegrinetti je pač strahoma pričako- ■ val, da so prikaže že v prvi res Luciji na dan zahtevi obnove slovenskega1 bogoslužja, a kako si je gotovo oddahnil, ko ni bilo ne duha no slulri o kaki taki zahtevi ali vsaj pohlevni želji. Sramota za narod, ki ima dragocen zaklad, zakopan mnogo stoletij, a g:» ue dvigne. Kdo jo kriv tega?
Ko so jo pred dobrimi 40 leti nare-jal konkordat med Vatikanom in Črno goro, jo bila uslišana želja' kneza Ni« kite, da uaj se dovoli črnogorskim katoličanom staroslovenska služba bož,-ja. Nadejamo se, da bo posnemal v tem svojega doda tudi kralj Aleksander iu se ob sklepanju konkordata, krepko zavzel za bedno pastorko sta-roslovensko liturgijo.	N.
Naša tehniška fakulteta in črtani krediti
Akademsko društvo jugosl. tehnikov v Ljubljani nam je poslalo obširen dopis, ki ua podlagi dejstev mizomo pojasnjuje vzroke, kateri ovirajo razvoj našo tehniške fakultete. Krediti, katere predlaga univerza, eo vsako leto črtajo in reducirajo. Letos je vlada n. pr. črtala predlagani znesok na euo desetino. S tem jc zadala zavodu težak udarec.
Elektrotehniškemu institutu, ki je na nnjboljži poti razvoja, je z nedovoljonioi kreditom vzeta naravnost življenska zmožnost. Zavod si z denarjem, katerega ima ua razpolago, no more nabaviti najpotrebnejšega. Samo en predmet, velika stiskalna plošča, ki je zavodu uujno potrebna, volja 400 tisoč Din. S sedanjimi krediti se ta no moro nabaviti In lo baš sedaj, ko bodo naši tehniki na poletjn 1924. kot elektroinženirji prvič obsolvira-li domači zavod. Ljubljanska tehniška fakulteta je široko zavarovana 111 izpeljana boljšo nego sorodna ji zavoda v Zagrebu 111 Beogradu.
Tehniška fakulteta je predlagala iS svoje nujno potrebščine v tekočem šolskem letu 5.110.812 Din, vlada pa jc odobrila snmo 500 tisoč Diu. S tem je naravnost onemogočen razvoj naše tehnike. Vlada, ki je za univerzo v Beogradu odobrila letos kredit 40 milijonov, za Zagreb pa 84 milijonov Din, je dovolila ljubljanski univerzi komaj 7 milijonov Din. To postopanje ne pomeni nič drugega neg« ubijanje vseučilišča v Ljubljani.
Akad. društvo jugosl. tohnlkov se rad! tega obrača na vsakega posameznika in posebno na vse naše parlamentarne klube ter apelira na nje, da zastavijo svojo odlično besedo v to, da se predlogi hn. odbora glede kreditov ljubljanski univerzi v narodni skupščini odklonijo in sc odobre vsi s strani univerze predlagan' krediti.
•
V zvezi s to spomenico smo prejeli Sa resolucijo slušateljev kemičnega instituta naše tehnike. V spomenici se slušatelji kemije pritožujejo nad posledicami znižanih kreditov, ki posebno usodno zadene njihovo panogo. Za ltemiko manjkajo potrebni prostori in inventar, specijalnf aparati, laborant in steklopihač. Prnfe. sorji, docenti in asistenti morajo opravljati dela, ki spodnjo v delokrog laboranta in služinčadi. Dalje je bilo dijaštvo doslej prisiljeno iz lastnega žepa kriti stroške za kemikalije- Ker pa cene zn kemikalije neprestano rastojo, bo slušateljem kemije v bodoče študij onemogočen. Kemiki opozarjajo na posledico, katere utegne imeti to stanje tudi za državo in apelirajo na merodnjne faktorje, naj se znvza-mejo za njih koristi, ki so obenem koristi splošnosti v naši prihodnosti.
poljubim. Hitel, hitel, da že enkrat žalujem njen razkošni smeh.
fiirlande so se razmaknile, in ona mo jo zapazila. Pa je obrnila glavo, dvignila kužka k obrazu in ga poljubila, In se ni več ozrla name. Oilšu-mela jo po stopnicah navzdol, s kužkom v naročju — jaz za njo, a ne več trubadur.
Dvigalo se mi jo v grlu, da bi zakričal:
«Sa,j nimaš duše, ti, ti — žival!«
A glasu ni bilo iz mene. I11 sem se opotekel sredi vrta. Zdelo so ml je namreč, da kličem za njo:
»Počakaj, draga!«
Utonila mi je izpred oči med cvetjem, zelenjem, irf samo toliko, da sem še čul njene poslednje besede:
<Ne, ne — ue več — saj me ne ljubite!« —
Ko se je iz noči posvetila na šumeče vod6 mesečina, da so se znbliskale v daljo kakor posrebrene, sem se bližal črni obali, svojemu domu, Veroval nisem samemu sebi, pa je bila r&snica: iz dežele pravljic in bajk sem se vračal, in šo nikoli nisem videl tako živo pred seboj šklepetajoče gole čeljusti Nje, neizprosne Zanjice, kakor takrat.
Prijatelj Remigij, ino-lrijan po božji volii — sedaj srovori Til
Iz življenja ie sveta
Po 18 letih zopet med svoici
T« dni Jc prispela lz Turčijo v Beograd So razmeroma, mlada »hanuma--,
— f so mi lame pokazali celico meniha, ki Jo žive) tukaj ie 25 let in niU enkrat v tej dolgi dobi ni videl dnevne svetlobe in nI spregovoril besede z onim, ki mu dnevno prinaša nrano.
| zahtevajo stroKovno Izobrazbo, ta*o da
' le žensko delo omejeno na razmeroma I maihno število obrti. Največ jih ie v tekstilnih in živilskih podjetjih. Najboljše se god! ženan# ki so zaposlene v mo-distovskih In krojaških zavodih, kjer za-
Sl ima za »ehoj naravnost, pravljično Ko sem stal pred celico, nisem «lišal življenje, podobno oriientaiski fan-1 nobenega glasu iz nje; eli 10 zninac-
tastični zgodbi. Pred približno 12 let.! nje, da nekdo prebiva v celici, je bilo
trkanje mojega spremljevalca na od-| nrtino, katere vratca so se počasi od-
je v Beogradu na zagoneten način iz-! Sinila mlada deklica. Njen očo se je pisal Boja AngjeliS in je živel v srbski Požegi. Imel je več sinov in hčera. Eno od teh je vzel za svojo tedanji poštni upravitelj v Požcd, ki ce ja pozneje preselil v prostolico. Tam jo skrbel za malo Stojnnko, kakor se je >It4',le pisalo, do smrti svoje žene. Potem se jo oženil vdrugie, a mačeha
prla, skozi njo pa je pomolela roka v rokavicah, ki pa se jo takoj zopet umaknila. Niti na roko meniha ne sms pasti svetloba!*
Ko menih končnoveljavno stopi v tako celico, bc vrata zazi la.io in sa-mozatajevalec ima s vnanjim svetom stik le skozi majhno odnrtino. Sele, če
služlfo olrog 25 dolarjev tia teden. Med
moškim! dosežejo najvišjo mezdo kamnoseki (45 dolarjev) in tiskarji (več kot 40 dolarjev). V nekaterih obrtih (n. pr. rokovlčarji) plačujejo ženam po 11 in mani dolarjev.
Gospodarstvo
pastorki ni bila tako naklonjena kakor hrana, ki mu jo postavijo v odprtino, prva žena poštnega uradnika. Dekletce j ostano pet dni nedotaknjena, «e vra-je radi preganjanja prebdelo in pre- ta zopet odpro, da truplo asketa prejokalo marsikatero bridko noč.	nesejo iz živega groba ter »>1 izroče Vnr i,-, ni n h a strtifiiiiirt ."i vit.il n , Eoateri zemlji.
Ker je mačeha 6 Stoianko ravnala grdo, je, dekletce sklenilo, da se vrne k svojemu očetu v Požcto. Nekega tlne so je res 0*5 odpravila na pot. Srečal pa jo je neznan mož ter jo z raznimi obliubami pre-rovoril, da se je i njim vrnila v Beosrad. Neznanec je bil uradnik pri turškem poslaništvu. Skrival je deklico mesec dni v svojem stanovanju, potem pa se je odpeljal s Stoianko v Caricrrad. kamor je b" premeščen. Ta Turčin je bil sin nekega uglednega turškecra paše. Zaljubil se jo bil
Sredstvo najdaljše lepote
Ena izmed najlepših in najčarobnej-oih žen evropskih je bila ne-enko nred 400 k»i živeča Diana pl. Poifers, ki jo je kralj Henrik II. francoski imenoval za voivodinjo vaVmtinoicko, Se v svojem dO. letu je im«h baje obrazek brez vsakih grb in je bila videti popolnoma dekliški. Njene «o-dcbnice so govorile o nji, da pozna
, ,ii.. -S tajni	recept, po katerem pripravljajo
n, v zalega d k^a ter se pome<e « ,	iepo,no sredstvo, da je s hudi-
njo tudi poročil. V Beogradu so iskali ^	f k neumnosti, ki iz-
pogrešam, Stojanko brez nsneha. A	h Mv|st,_
Pa r f ume r te krasotlce, pariški 1c-
posrreSami Stojank., ...c	i. .» ,.. „■ . .«,j.fJ
dočim ,i .ie beoerraiska policija delala j pi?f "Jr tf ,
skrbi, je stojanka živela novo življenje j ^ ^^ j	,-t f
v haremu turškecra paše. k<er je dobila _.___ ,_J ,j	„..,„ AJ,________
novo ime — Emina Abdul.
Življenje lepe Emine je potekalo zelo čudno in raznovrstno. Potovala je s svojim možem, ki je bil turški 8a«tnik, po celi Tnrčiii in ie tako prišla tudi v Malo Aziio. Tam je živela do izbruha rrško-tnrške voine. V Anatoli.ii je padel njen mož pri nekem spopadu z grškimi četami. Emina se je w>tem vnovič oniožila in vzela za moža nekega
nino, a izdal Jo je šele dolgo potem, ko je počivala že v trrobnici. Objaul je namreč sledečo izjavo:
<Jnz, lekarnik, parfumčr in ranocel-nik George Oudard s tem izjavljam kot mož časti, odkritosrčnosti in vesti ter v najzvesiejšem spominu In ljubem spominjanju na svojo blago gospo in gospodarico, madamo »ians de Poiticrs. vojvodinjo valentinoisko, da je bilo edino «tajno» sredstvo, katiro
grškega trerovca Živela je ž niim vse. .	W{a, da ge ,e ,a,lko ,,„ ,v0.
do letošnje je-ni. ko le izvedela da , e n^jvisje' starosti radovah nri-opol-rrann. ugia-1	„,i____i„
živi njena rodbina v Beosrra sili so se ji bratje, ki so slučajno zve deli za njen naslov ter so jo prosili naj es vrrie v domovino.
Hanuma je prošnji bratov u?odlla ^ se jo prinePala v Boosrrad. Tam je našla žive."a brata Strahlnlo. ki je prevoznik v Beotrradn. in mlajšega Milana. kateri /jvi v Mladenoveu. Hann-min oče je bij ra	avstriiske oku-
nacije Srbije ustrezen od Avstriieev, dva brata na sta ii padla v volni. Tako so nahaia nekdanja Stojanka.. .	, .
sedanja gospa Emina. ki se je preko s pnz,vom na udckzbo razprav v "ar0d"
nejšega zdravja, žlvljenske živahnosti, j j lepote in mladosti, deževnica. Po resnici zagotavljam, da ni na vsem svetu nobenega sredstva, Čegar neprestana uporaba bi pri umivanju in
kopanju ohranjala tn.-hkej5o in prož- datkih — tudi v prvi polovici^, nejšo, znojnice čistejše in lepoto popolnejšo, kakor deževnica!.
Naša zunanja trgovina v 1.1922
Gledo aa poediue države.
Podatke o našem izvozu in uvozu posameznih predmetov v 1. 1922. smo že objavili. Vrednost Izvoza Je znašala 3„fi91, 166.163 Din, a uvoza 6..441,876.189 Din. Primanjkljaj znaša torej 2,,750,710.026 Din.
Od celokupne izvozne vrednosti pride: na Avstrijo 28.89 odst. (v I. 1921. 28.14 odst). na Češkoslovaško 19.84 odst. (20.46 odst.), na Italijo 13 30 (20.74 odst.), na Nemčijo 7.17 odst. (4.23 odst.), na Rumunijo 3.78 odst. (1.86 odst.), na Zedinjene države 3.50 odst. (2.40 odst.), na Francijo 3.04 odst. (4.56 odst.), na Madžarsko 2.63 odst. (0.99 odst.), na Ho-landsko 1.48 odst. (1.15 odst), na Bolgarsko 0.64 odst. (0.23 odst). na Švico 0.40 odst. (0.94 odst.), na Poljsko 0J9 odst. (0.55 odst.) Itd.
Največ le torej naša država uvozila iz Avstrije, potem pa lz Češkoslovaško, ki Je napram 1. 1921. pred Italijo, katere uvoz Je znatno padci. Ako vpoštevamo avstrijski rcesksport Je Češkoslovaška, dasi je uvoz Iz nje napram l. 1921. nekoliko nazadoval, naša največja dobaviteljica. Uvoz Iz Ncmčiie In Madžarske je neprimerno majhen in predstavlja komaj vrodnost okroglo 632 milijonov dinarjev, od katere vsote odpade dober del na rcparacije. Trditev, da je naš lanski Izvoz zato tako ogromen, ker so vštete reparacije, potemtakem ne drži; kajti ako odštejemo tnakar celo vsoto 632 milijonov Din od uvozne vrednosti, ostane naša trgovinska bilanca še vedno visoko pasivna.
Ako primerjamo številke o Izvozu In uvozu posameznih giavncjšlh držav, vidimo, da ie naša trgovlnslia bilanca aktivna Samo 2 Kalilo, v katero smo izvozili lani blaga v vrednosti 1035 milijonov Din, to Je 28.05 odst. celokupnega našega izvoza. Višek našega izvoza v Italijo znaša okrog 50 milijonov Din. Zanimivo Jo, da je naša trgovina z Italijo aktivna — po italijanskih uradnih poln si-
X Kako so sklicuje parlament?
Danes prejemajo poslanci pred vsakim zasedanjem parlamenta tiskan formular
Caribroda prineliala v Beonrad po 18 letih, zopet v kroni svojih domačih ljudi, katerim pripovedii'e zanimive dogodivščine iz svoje turške in grške preteklosti.
Živi pokopani
ni skupščini Neki francoski list pa poroča, da je bilo pozivanje poslancev k
ccr za znatno vsoto 161 milijonov lir.
Z vsemi ostalimi glavnimi državami na šega izvoza smo bili v lanski trgovini pasivni, ln to najbolj s Češkoslovaško, v katero smo Izvozili blaga za 280 milijonov Din (7.59 odst. celokupnega Izvoza), a uvozili smo 1278 milijonov Din; primanjkljaj znaša torei 998 milijonov Din, to je skoro ena milijarda Din. V Av-
zasedanju zbornice prod 100 leti mnogo strijo Je znašal Izvoz vrednost 948 mlll-svečaneiše. Vsak poslancc je dobil kali-1 ionov Din (22.97 odst), a uvoz lz Av-
...	_	. i_M _ I OZ 1 _! 1 t 1	. I Vm ■
Pariz 477.5 blago, 475 denar; Curih 1542.5 denar, 1545 — 1517.5 blago; New-3'ork 88 denar, 88.5 blago. — V efektih skoro brez posla. IJSojo se le Eskomptna po 10.1.5 — 101, Šečerana Osijek po 2400 ia Gutmann po 1580.
Poročilo z žitnega trga
Zagreb, 24. novembra. Prošli tedon je proti koneu žitui trg nekoliko oživel in eo se cene okrepile.	. .
Zanimanje je bilo za moko in novo tur- delstvo in vode je zahtevalo pri flnan. ščieo. Izvoz pa tudi proSli teden ni uspe Cnem ministrstvu kredit, ki bi se upo.
cene buihle oslabele, Je oljna Industriji
prosila ministrstvo trgovine ln Industrt. je, da zopet, ukine omenjeni predpis ir da naj te bufinice zopet klasificirajo koi oljno seme. To pa ne bi pomenilo uvedba nove visoke carine.
Glasilo Zagrebškega zbora izide r kratkem. Vsebovalo bo pogoje in na\o-dila za razstavljalce na zagrebškem po mladnero velikem sejmu 1.24. aprila Jc 5. maja 1924.). List bo izhajal vsak rr-e, see in se bo zastonj pošiljal veem tr. govcom, industrijcem In obrtnikom v di-žavi. Poleg besedila bo vseboval futli močen oglasni material.
= Pomladni veliki sejem v Beogradu. Kakor javljajo iz Beograda, 6e je določil odbor, ki riši priprave za beograjski veliki sojem, ki 6e namorava vršiti sponi ladi v mesecu marcu.
— Strokovnjaki za poljedelstvo. Ir Beograda poročajo: Ministrstvo za polje
val, ker dunajski trg, ki jo za naš iz*oz moke merodajen, ni povprašoral po blagu. Na novosadski borzi se je živahno zaključevala nova turščiaa na termin za januar in februar po 225 — 235 Din. Pri efektivnem zaključku za promptno vto-vorjenje se more dobiti nova turščica po 210 Din franko bafke postaje. Poslovna tendenca je bila prošli teden mnogo prijaznejša, nego predhodni teden.
Pšenica je prošll teden narasla od 300 na 812 — 815 Din postavno ba>"ka postaja, kar je posledica večjega po-epniševanja e strani mlinov. Moka, boljše kakovosti, se je ponujala v po-fietku tedna po 515, a pod konec po 5?0 Din. Novosadska borza pa je zaboluiila zaključke za dvojno sipsko moko «C'» tudi Izpod 500 Din. Turščica nova so je tržila po 210 Din postavno »tovorna postaja, stara pa po 225 Jo 230 Din. Oves, slav onsko refetano blago, je ostal na ceni 210 Din pariteta Zagreb. Fižol je ostal zat.tma-.isn. risani fižol se je poivi i. po 400 dc l."0 Din po kakovosti.
Na zagrebški blagovni borzi skoro ni bilo prometa, ker so se posli sklepali vočiuoma izvcu borze.
Tržna poročila
Novosadska blagovna brrza (24. t. m.) Pšcnlca: baška, 79 — 80 kg, 2 odst., 5 vagonov 312.5. Turščica: baška, 2 vagona 200; za Januar, 3 vagoni 200; Januar, duplikat kasa, 6 vagonov 220; februar, duplikat kasa, 5 vagonov 230; banatska, Zenta, 5 vagmov 245: srem-ska, 1 vagon 240. Moka: baza «0» s, 1 vagon 505. Tcndcnca mirna.
Zagrebški tedenski sejem (24. t.
m.) Zaradi nepovoljncga vremena zelo slab dogon. Največ Je bilo še bosanskih buš. Cene so vrtele na Isti višini kakor v sredo.
rabil za vzgojitev poljedelskih strokov-njakov. Ministrstvo za poljedelstvo ln vode namerava poslati večje število stro kovnjakov v inozemstvo, da tam svoje študije izpopolnijo. Po končanih študijah bi se ti strokovnjaki nastavili kot učitelji na poljodelskih šolah.
= Neproduktivna površina naše dr zave znaša po uradnih podatkih 6,788.871 ha od celokupno površine, ki znasi 34,884.828 ha.
=r Tvornlca aeroplanov v Novem Sadu. Te dni jo pričela poslovati tvorni« aeroplanov «Irakus» r Novem Sadn Tvornica izdeluje sedaj 4 avijone za ministrstvo vojske in mornamice ter " hidroavijonov. Letno mote izdelati 1«( aeroplanov.
= Povišanje železniških tarif v Av, strlJL Z Dunaja poročajo: Povišanje bl.v govnih železniških tarif, ki 60 je te da sklonilo, bo stopilo v veljavo s 1. januarjem 1921. Termin za uvedbo osebni! tarif fe ni določen.
s= Pasivna trgovinska bilanca Češko slovaške v oktobru. Iz Prage javljajo, da izkazuje češkoslovaška trgovinska bilanca v mesecu oktobra paslvum 51 milijonov K4. V prvih devetih mešci'!h 1923. jc znašala povprečni mesečni ak i-vum 218 milijonov Čeških kron.
= Aktivnost rumunske trgovinske bilance. Iz Bukarešte poročajo: Rumuuski. finančno ministrstvo objavlja približne številko o rumunski zunanji trgovini v letu 1922. livoz je znašal vrednost 11.799 milijouov lejov, izvoz pa 12.Uii milijonov lejov. To je prva aktivna ti-govlnska bilanca Humunije po vojni.
= Svobodna trgovina v Rumur.iji, Vprašanjo rumunsUih uvoznih in izve nih omejitev se rešuje tako, da se ti omejitve polagoma ukinejo,
V" samotnih tibetekih eamostanih, fcamor le rftdko stopi noga Evropejca, se nahajajo menihi, ki se dajo, v pravem pomenu besede, živi pokopali. Nedavno je izšla knjiga nekega an-;ieškega potnika, opisujoča grozno isodo teh puščaviiikov, ki prekaša vso našo domišljijo o človeškem zatajevanju samega sebe. Angleški pot o-valeč, ki je obiskal samostan v bližini naselbine Dongtse na tibetaki visoki planoti, poroča med drugim;
Semkaj se je umaknilo trideset menihov, ki se pri zdravem telesu ,'osvo-tijo smrti. Samostan se imenuje N.v-augto-Kyipu, kar pomeni v njihovem jeziku »srečen pogled na človeško i»-/l05. A ni je človeške bede, ki bi prekašala grozno usodo, ki jo prenašajo ti nesrečniki, kateri živo v majhnih temnih luknjah, dokler jih smrt '-e osvobodi njihove slovesne obljube. Kočice teh puščavnikov se nahajajo ukolu glavnega samostana, iti je zgrajen ob pobočju gore. V samostanu /,:vi nekoliko menihov, ki jih imenujejo *lama». Ti lame ima i i nalogo, da v največji potrebi priskočijo na pomoč -amozatajevalcein, ki se dajo ž'vi [ o-kopati, ter da vzgajajo uovinco, ki se hočejo posvetiti poklicu asketov.
žtarši, ki so svojim sinovom določili poklic puščavnikov, jih že srdern ali osem let stare izroče. lamam, ki jih do 11. leta poučujejo o svetem nismu lamaizma- Potem zapro mlade pripravnike za sveto živ!jen'e štv; mesocov v popolnoma temno celico, kjer se morajo posvetiti zgolj notranjemu premišljevanju. Govoriti na .-mejo; edini stik z vnan.iim »v^tom oostoji v tem. da skozi ozko odprtino sprejemajo vsak dan nekoliko prežganega ječmena, ki jo edina njihova hrana. Vodo dobivajo skozi cev, ki je napeljana v njihovo borno prebivališče.
Ko prestanejo prvo poizkusilo doti o, pridejo dečki nazaj v samrHtnn, kjer nadaljujejo študije. Ko jih končajo, se za tri leta, tri mesece in tri dni vrnejo v temno celico, po tej dobi pa jih sprejmejo zopet " samostan v nadaljnji pouk. Druga pohki"rn deha konča navadno z 18. letom, V tem Pa-e-u so mladi samozatajjvalci žo popolnoma izgubili moč lastne c ilje ter se privadili na topo ždenj», tako da so pripravljeni pričeti s tretji stopnjo preizkušnje, ki traja do njihove smrti.
<Ko sem obiskal samostan Nyang-<o-Kvipu> — priDOveduis uotcpisec
grafirano pismo z lastnoročnim podpisom kralja Ludvika XVIII. Pismo se Je glasilo takole: .Mili, ljubljeni! Pišem Vam to pismo in Vas obveščam o moji želji, da pridete dne tega in tega v Pariz na zasedanje narodne skupščine. Mo-ia želja je, da nikakor ne izostanete. Pro sim Boga, da Vas sprejme v svojo po-; sebno zaščito.* Gotovo Je tako pismo s | kraljevim podpisom napravilo na poslanca drugačen utls, nego poziv potoni tiskane okrožnice. Zato je bila udeležba v francoski zbornici popolnejša nego v naši narodni skupščini...
X Papež predpisal žensko modo. Iz Rima poročajo, da je bil papež Pij XI. že večkrat ncvoljen nad damami, ki so prišle v Vatikan tia avdijcnco preveč dekoltlrane in prekratkih kril. Zato jc naročil tajniku Caccia-Domlnloniju, naj napravi red. Tajnik je naročil monsin-joru Rcmiddiju, ki izdaja vstopnice za av dijcnce, naj pouči dame, kako opravljene smejo priti pred papeža. Dasi Je Re-mlddi vselej točno opozarjal na papeževo željo, so nekatere dame vendarle še prišle v neprimernih oblekah. Dospele niso več pred papeža, ker so Jih že v prvi dvorani odslovili, češ naj si gredo kupit dostojno toaleto. Nekatere si .pomagajo s šali, boami, pelerinami I. dr. Da se takim zmedam in zadregam naredi koncc, je papež natančno predpisal toaleto za ženske, ki hočejo v bodoče priti pred njega. Po teh navodilih so naslikali figurino, ki Je natisnjena na zadnji strani vstopnice za avdijenco. Tako zdaj vedo dame, kako se imajo obleči In obuti. Figura predstavlja do vratu zapeto obleko, povsem zakrite roke in do tal sezaječe krilo. V ostalem je lahko obleka kakršnakoli. Glavno je, da ne kažejo razkritih udov in nog v prosojnih nogavicah.
X Žena brez srca. V Meksiki je zbudil veliko senzacijo proccs 20letne kra-sotice Luz Gonzalez, ki je bila obtožena, da Je pvozročila že več umorov. Čeprav je tako mlada. Je imela že 300 liubim-cev, od katerih Jih Je nastopilo 40 kot priče pri procesu. Če sc Je naveličala kakega ljubčka, ga je dala umoriti po njegovem nasledniku. Enkrat ie bila tako neprevidna, da Je bila pri umoru navzoča, In tako so prišli njenim zločinom na sled. Tajila Je do zadnjega, a vendar Jo Je porota obsodila na 12 let Ječe.
X Ženske plače v ameriških tovarnah. Izkaz, kl ga Je nedavno objavilo ministrstvo za Javna dela, priča, da dobivajo moški dvakrat večjo mezdo nego ženske. Dočim zasluži tovarniški delavec pa teden vočhe 31.50 dolarjev, zasluži delavka 16.50 dolarjev. Malb žen Je zaposlenih v industrijskih strokah, kl
........ ... , .,,„ , =r Izvozna carina na bučnlce. Te dni
s rile 861 milijonov Din; prlman kljal nekaterl , , ines|, vest 0 namer,
9U. .^'l1!^:,,^-.. Vl°Z JL^J^!6 J,6 i ministra trgovine' in industrije, da ,e
znašal 462 milijonov Din, a izvoz 313 milijonov Din (8.47 odst.); primanjkljaj 149 milijonov Din.
Iz gornjih številk, kakor iz že objavljenih letošnjih podatkov naše zunanje trgovine In Iz Italijanskih podatkov o zunanji. trgovini z našo državo, katere smo te dni objavili Je sklepati, da bo ostala Italija najglavncjši odjemalec našega blaga. Tudi Avstrija bo stalno uvažala velike količine iz naše države. V Češkoslovaško doslej naš izvoz ni uspeval kljub vsein prizadevanjem. Tudi Izvoz v Madžarsko, Nemčijo, Francijo znaša razmeroma majhno vrednost, dasi Imamo blago, kl ga te države potrebujejo Iz Inozemstva.
Tedenski borzni pregled
Zagreb, 24. novembra.
Na tržišču z efekti je bilo tudi prošli teden mirno razpoloženje bn-z iz-lednih dogodkov. Totidenca je tila nadalje zelo nostalna, tečaji bo nazadovali ker primanjkuje denarja.
Na tržišču z devizami je koncem tedna zopet nastopila baisse, kateio je bilo pričakovati, kor trajno obstoje vsi pogoji za okrepitev dinarja. Učvr.-fcenje deviznih tečajev sredi tedna, zaradi tega ni vzdržalo in je bilo le prehodno. Koncem tedna jo bil dinar čvrst na vseh zunanjih tržiščih in mu na tukajšnji borzi prilagodujejo devizni tečaji. Promet v prošlom tednu ni bil posebno velik. Narodna banka je nekolikokrat stopila v akcijo s precejšnjim uspehom. Nazadovanje deviznih tečajev od pon-deljka do včeraj jo znatno. Tako je 110-tirala Švica v pondeljok 1570 — 1575, včeraj v petek pa 1537.5 — 1542.5; Dunaj v pondeljek 0.127 — 0.128, včeraj 0.12425 —- 0.12525; Italija izplačilo v pondeljek 383.5 - 385, včeraj S82—383; Praga v pondeljok 2G1 — 263.5, včeraj 255 — 256.25; London izplačilo v pondeljek 887 - 390, včeraj 385 — 386, Newvork ček v pondoljek 89.8 — 90, včeraj 87.5 — 88.
V prostem prometa je bil danes zaradi prekinjenih telefonskih zvez zelo majhen promet. Tendonca je v splošnem prilično nestalna, čeprav jo dospela okrog poldne vost, da jo porast dinarja v Curihu nekoliko zastal. Dcvizi na Dunaj in Curih sta se dr.ali precej čvrsto, dočim sta Italija in Pariz mednarodno oslabela. Ob 18. uri so so čule nastopne takfac.ijo: Dunaj 0.125 — 0.12525 denar, 0.1255 blago; Praga 257.5 denar, 257 blago; London 880.5 denar, 387 blago; Trst 882 ■— S82J5. bUao brez denaria:
udari visoka izvozna carina na bučnico. Kakor javljajo sedaj, ta vest ni popolnoma točna. Izvoz bučnic se je carinil po tarifni številki 25, ki odreduje carino na vse oljno plode in semena s 800 Din od 100 kg, toda pred dveina mesecema je carinska direkcija predpisala, da so bučnlce nimajo smatrati za oljno seme tor so morejo izvoziti brez carine. Takrat se jo zelo razvil izvoz bučnic, zlasti preko Soluna v južne zemlje, kjer jih pečejo kakor kostanj. Zaradi tega so cone tu zelo naraslo. NaSa Industrija olja teh cen ni zmogla in je morala v veliki meri omejiti obrate. Da bi visoke
Enlipot
za vsolej se Vam priporoča samo
jeMrjovina R 81'ER.MECKf, C lje, ako hočete res dobro in poceni kupiti
ročno, domačo delo, kakor tudi fine trorniSke, olik-ke ta ženske, moške in otrolie, perilo, klobuke, pletena jope, čepice lu šale, kravate, rokavic«, nogavic« in splob vso modno robo za dame | iu gospodo. — Ti jjovci en gros - cene. j
Ustanovljena lasa
Tvrdka
Ustanovljena 1869
Lliigarjcta, Medrna ulica In Pred Škofijo
priporoča svojo bog&to zalogo
v moškem blagu
kakor tuknu, fevjotu za površnike In raglaue, kamgamu z« obleke in molse hlače, douiie itnfu ta Solidni	aimske sukn ice Znižana
postrežba!	in porriuiko.	eer.ol
Pozor peki!1
Ne dajte so izkoriščati po raznih nemških židovskih tvrdkab ter naročajte samo
Je mnogo boljši in znatno cenejši kakor Dia-malt. — Naročajte samo domač izdelek!
Tovarna ?. laslada in Slada v prahu. Telefon 8t. 609. Spoštovanjem Telefon št 509
ko Zalofter, d.zo.z.Ljublians-Vič
POZOR!
S8
Tarna vulkanizacija gumija P. ŠKAFAR, Ljubi ant
Rimska cesta st. II
SOM
Prlporofamo knjigo Dr. Jos.TIčar
Nalezljive bolezni.
Opisi važnih nalez-bivih bolezni z narodih za nego Uoluikor,
8 (likam).
Cena s poStnino Tied 20 Din &0 p.
Naroča e» prt Tlnbovnt zadrugi
v Ljubljani. FreSernova nt. 64.
Kdor iio£e kaj prodati j Kdor liofie kal kupili Kdor iSčs sluUt Itd. s naj inse!l:a i Jutru" i
Srpska tovarna preprog
ra« Lazar - utnjerskl, a. d., Ve.lkl Bečkerek
priporoča bvoi« najmodorneje orejeno domnt-o r<"llct)eia Izdelovanje vanke vrata TU"ne, Ve vet, Clloria, Tapettn, BuMIc. HicJei-mlnBter, Ho.ender, Jutn, Manila in MoK t uropioe kakor ludl svojo aploSnomun« sjjec Ja itete > roko ud«-laclb smirnskih preprog, knUiforur » vech barveh In vzorcih po danih valikoBtlh
Zastopstvo ln zalogi u S.ovemjo: A. DULAR, L ubijana, Ulkioilteta cosli itn 36.
.i,,: n>iI"
krivimi stenami, popolnoma suho, brez sledu vlažnosti. Tu sem so ločil od vrvi. Od tam je proti tej strani — Ru-pert pokaže na vzhod — ozka, visoka razpoka, globoka deset do petnajst korakov, in potem zopet velik prostor, kamor je le zelo malo prodrla svetloba, tako, da se nisem mogel kaj prida razgledati , . .»
»Tedaj sem se spomnil,« nadaljuje deček, »da imam v žepu nekaj onih majčkenih svečic z Žoltimi kapicami, ki se dajo užgnti od iskre kresilnega kamena. In prižgal sem si eno, potem drugo in tako naprej . . .
In videl sem, oče, da je ona tretja dvorana nekoliko manjša kakor prejšnja, da je nekako četverooglate oblike, in da ima na eni strani v steni šest več ali manj globokih izdolbin.
V eni teh izdolbin je globoka in strma, skoro navpična luknja . . Nisem bil toli nepreviden, da bi skušal vanjo!
Končno sem tudi opazil, da se stene izdolbin zelo rade krušijo, in ko sem de) nekaj odkrušenega prahu na jezik, sem imel isti okus kakor od železa . .
To, oče, je vse, kar sem opravil tam doli . . .»
016 von VVarteck se strese od veselja in iz trdih, sivih oči mu sine blisk.
«Diana.» reče ženi, »tu notri bomo odslej živeli. Napravili si bomo vrata mod «jajčasto» dvorano ln mod veliko okroglo dvorano. In ta obok, na katerem zdaj stojimo, bomo razstrelili, tako da bo tudi ob nizkem morju vsa kleč pod vodo ... O, sijajna ideja, sijajna! . . .»
Počasi se vzravna in zdi se, kakor da raste v nebo. S pestjo pa zapreti vzhodu, Evropi, vsemu civiliziranemu
svetu, ki ga Je osramotil m Izgnal n svoje srede, njega, ženo in otroko, m iz polnih pljuč zavpije:
»Prekletstvo na vas, ljudje!«
Vos dan porabijo Izgnanci za to, da spravijo in ureile vse, kar imajo, v okroglo dvorano.
»Morje bo kolikor toliko mirno vsaj do ščipa», men! G16, »imamo torej še nekaj časa, proden nastopijo pomladanski viharji! . . .»
Marljivo so spravijo na delo in ne izgube niti minute po nepotrebnem. Z delom prenehajo le, kadar Jodo in spe.
Mali Norbert se je spretno in urno, plavajoč kakor delfin, zvijal okoli skal kakor jegulja in ves dan lovil ribe, želve in morske polže. Včasih so mu je pridružil tudi oče, ki na je nabiral užitne morske rastlino, ki so se dale porabiti kot izborno sočivje. Včasih se je tudi Rupert postavil mod skalami na prežo z dolgim jermenom obteženim s svinčeno kroglo in je pobijal najrazličnejše ptice, ki so priletele zobat gomazeči mrčes, ki ga je plima izvrgla na skale.
Sempatja se je zgodilo, da so zablo-dil! divjaki s sosednjih otokov v svojih urnih piroirah*) v vode okrog Votle Skale, kakor je VVarteck krstil svoje novo domovanje. Tedaj so se Norbert, Rupert in 016 urno poskrili med kleči, da jih nihče nl opazil, in so od tam z neko sovražno radovednostjo sledili počotju nič hudega slutečih ljudi.
Sedemnajsti dan, odkar »o živeli tu, živeč se od ribjeca in ptičjega lova, opazijo, da se bliža Votli Skali piroga z dvema nagima žolto-nijavima divjakoma razmršnih lis, oboroženima s harpunami.
016 brž -za še peče malemu Norbertn nekaj na uho. potem pa 6e skrije med skale kakor Piana in Rupert. Dečko odide nag t Grisylo, ki je tudi slečena,
*) Čolni, izdolbeni iz enega samega debla, kakor jih rabijo še sedaj domačini po teh otočjih.
tja v bližino vhoda v Votlo Skalo, m oba začneta na ves glas tuliti in jokati . . .
Uboga nesrečna brodolomca, ki ju je morje vrglo na skale! . . .
Divjaka se sprva začudita, postaneta radovedna, otroka se jima zasmilita, začneta veslati k skali, prlstaneta, potegneta pirogo na suho in tečeta malčkoma na pomoč.
Sc prodno pa napravita par korakov, ju zgrabijo močne roke, poderejo na tla, »vežejo in odnesd . . . Pirogo obtožč z drobnim kamenjem in ovijejo s algami, ter pogreznejo v mal zalivček, kakršnih je bilo mnogo okrog Votjo Skale, tako da jo bodo o priliki brez težave lahko dvignili.
»Prodno bo segnila,» moni 016, »jo utegnemo še rabiti!»
Ujetnika pa sta postala sužnja: morala sta opravljati vsa težja ročna dela. ki jih ni bilo baš malo, kajti G16 je imel z Votlo Skalo velike načrte ...
Ko so bili notranji prostori Votle Skale preurejeni in pripravljeni, kakor si jo zamislil \Varteck; ko jo bila luknja med prvo — »Jajčasto« — dvorano in med »Okroglo dvorano« zadelana s tremi vrati, ki so jo neprodušno zapirala pred morebitnim vpadom vode — zunanja vrata so bila |>opolnoma iz kamna, ki se je natančno prilegal odprtini, tako da je bilo skoro nemogoče 0|>»ziti, kje ee neha skala ln kje se začno vrata —; ko so bile na raz-
ličnih mestih izvrtane luiasje m napolnjene s smodnikom, je baron Gld vor VVarteck zažgal uetilno nit; nastala j« cela vrsta eksplozij in malih vulkanov, in usul se jo dež skalnatih drobcev različne velikosti. Čeprav je bila oso-ka, je velik val zagrnil kleč od onega konca do drugega; kajti ves tisti del skale, ki je molol Iz morja, je smodnik zdrobil in pognal v zrak . . . V razdobju med oseko in plimo, ko jo bilo morje nizko, je segal oni del skale kjat je GI6 sezidal tri vrata med «Jajča*to» in med »Okroglo dvorano«, iznad morja, tako da so se vrata mogla brez skrb! odpirati in zapirati, no da bi vdrla le kapljica vode v dvorano. C« je bilo morje mimo, so vrata ostala lahko (»o več ur odprta, tako da je bilo mogoče prostoro zračiti. Toda ob plimi je ocean popolnoma zali! vso kleč in lo silni vodni vrtinci so izdajali kraj, kjer so Izgnanci živeli in snovali svoje načrto . . .
Minili so meseci, pretekla so leta.
Življenje jc v Votli skali teklo naprej. Izgnanci in sužnji, kojili število je vedno bolj naraščalo, so neumorno delali, G16 von VVarteck pa. jo snovaJ Iznajdbe, jih preizkušal, in po njegovih navodilih so stiinji konstruirali stroje
Na enem izmeti bermudskih otokov je doli vel Anglež Somers brodolom. Začel je kolonizirati otoke. Prišli so še drugi Angleži in tudi U so se na selili
(Dalje prihodnjič.)
Specialna trgovina perila
Hed. Šare. Ljubljana
Šelenburgova ul. 5
priporoča
platno in tkanino za riuhe, Sifone na meter, namizno perilo, brisaljke itd. najboljših znamk. w«
Najmoderneje urejena pralnica in likalnica.
1BU
UfTTTTTITiri m
ODON KOUTNY
specijalna trgovina z orodjem, stroji in tehn čnimi potrebščinami
vljudno naznanja, da
se Je preselila m Mmim cesto 1
(vogal Beethovnove ulice)
ter prosi svoje cenj. odjemalce za nadaljnjo naklonjenost.	6044
ti i ur tir nn ttttt mmmmmlj
Primerno boilčno in novoletno darilo!
Kanarčke
fnstue har-terj*, ki iz TTftuO pojo, V^ml t>*l>o<ilja ns lBBflk, »ss straui po smernih
franjo Omahn» ^O
Ljubljana	It
Mestni trg ,0.	4039
Leseno polilStco Železno pohištvo Pisiirnlšho poMstvo
Posteljnina ProstiFbfii Zavese
Pohištveno blago Posteljno perje
čudovito poceni
KAREL PREIS
veletrgovina pohištva In prostirač MARIBOR
Gosposka ulloa it 20, tirlianova hiša Prost ogled! KI sile kaj kupiti! Ceniki lastonj!
Prvovrstno sladko
seno, deteljici,
m
t vagonih dobavila naicensje
Dullo Hoftan
Čakovec. »
Lepo posestvo
v Apačah pri Radgoni
obstoječe iz 19 oralov, od tega 2 orala gozda, stanovanjskih in gospodarskih poslopij, vse zidano, v lepi ravni legi, skupaj z živino in premičninami je radi družinskih ra/.mer
takoj poceni naprodaj.
Dopise na gosp. Johan Strandner, Apače št. 48. GOot
VVerthelm-blagajne
za vzidani«, vloma- In ocjnjavarne, v vsakem sla-novan u, ozlr. prostoru z majhnimi stioikl nevidno namestljive, v 6 različnih velikostih dobavlja !n popis s cenikom brezplačno razpoil Ja
LJUBLJANSKA KOMERCIJALNA DRUŽBA UUdLlANA, Bleiweisova cesta 18. 251
Provizijoki zastopniki naj s« javijo.
Potniki*"
pošteni, podjetni, proti visoki proviziji se sprejmejo za jako dobro vpe-i liane stro|iie in lesene j predmete. Ponudbe pod ] J. P., poštni pr. 12, Ptuj
klubskih In salonskih garnitur, pisarniških fotelov, žlmnlc In cfrk modrocev v zalogi In po naročilu.
Stalna zaloga žime In afrika na drobno In debelo po
konkurenčnih cenah!
R, Sever'
Ljubljana m,
Gosposvetska cesta 6
ZUiesajSe prospelite!
Naznanilo.
čast mi je naznaniti, da sem prejela veliko množino v akovrstttTa l>li>e» bar-henta. perila, volnenih Jopto, rut. lcgoto t'lle-nlti oblek ter vse potreb -čine za šivan ie.	wčo
Zelo Diske oene I Trpežno blago! Za obilen poset so priporoča
Iv. Tomšič
maiiufakturua trgovina Sv. Petra cesta št, 38.
tajsko podjetje
najmodernejše opremljeno s atroii 1» Birojroj« in barvanje vsakovrstnega irzua,
■ ISCs feomp njoiia
ali ss proik
! Potreben kapit&l 3 0.000 j dinnrjov. Za*unrani 1U0°/, j zaslužek. OlVits je poslati I P">t ,,Krznai stvo" na Aluiiia Cumpany, Ljubljana, > Koiikubui trg 8. 5531
„Prl nizki ceni'
IGN. ZARGI
Ljubljana, Sv. Petro cesta št. 3
nudi cenj. odjemalcem veliko Izbero potrebščin za krojaCe In Šivilje, krasno Izbiro volnenih po-vrSnlh jopic, |umper|ev, ovljačk, rokavic, nogavic. Velika Izbcra razne trikotaže. MoSko, damsko in otročje perilo, pletene, svilene samozaveznlce po priznano najnižjih cenah.
Na clebelol	m<b	Na drobno I
Zimska sezona!
Oglejte si pri izpiranju obleke krojaški salon
ANTON PRESKER
Sv. Petra costa štev. 14.
Izdeluje obleke po najnovejši modi.
Moško blago, izgotovlje obleko in suknje vedno v zalogi, istotako klobuki, športno čepice itd.
Cene aolidne.	Postrežba točna.
Pozcr za novo iistanovljsne industrije I
Ugodna cena za naknp sledečih parnih strojev in kotlov:
2	parna stroja po 100 konjskih moči, znamke „IIor.k",
3	parni kotil, znamke •jllock" in „Tischbein", 2 po
i--• 45 m', 1 po 90 m* kurilne ploskve (Hei/.Uftche). ==
T"! alrnjl in kotli so v obratn In v nalhaljSem »t njn tn ne prodajo
le zaradi vpeljavo celnkapaega obrata na električni [togim.
Gornji predmeti se lahko ogledajo do 15. decembra t. I. v
Tovarni cementa
Zidani most. — Cene po sporazumu! 5901
avza
kupujte
knjige za mladino:
Milčinski, Zgodbe kraljeviča Marka. Ilustrirano. Vezano Din 18—, g pošto Din 10 50.
Ullčinski, Tolovaj BIntnj. S slikami. Vezano Din 26-—, broš. Din 20 —, po poŠti Din 150 več.
Sorli, Cirimnrci. S slikami. Voz. Din 25'—, bro5. Din 20-— po pošti Din 150.
Sorli, Bob in Tcdl. S slikami. Vez. Din 18 —, broš. Din 12 —, po pošti Din 1'25 več.
Vnštetova, Pravljico. S slikami Vez. Din 22-—, po pošti Din 125 več.
Cika Jova-Gradnik, Knlamantlnri.ja. Otroške pesmi. Vezano Din 12-—, po pošti Din 1— vef.
Cika Jovn-Gradnik, Pisani oblaki. Otroški posmL Vezano Din 14'—, po pošti Din l-— vc6.
Razne slikanice, Ilustrirane pravljico zti majhne otroke.
Knjige so naročajo pri
Tiskovni zadrugi v Ljubljani
Prešernova ulica, nasproti glavne pošte.
Izšolani pevci!
Nat! 100 pravih haršklh kanarčkov (Edelrollor, pusr.-.a Scifcrt) Jo naprodaj.
Edvard Sever
L vbljana, Krakovski nasip 10
£53 ^ i>T gg
Dobre močne, za vsh
lahka in težka deln
snnsohne (iMn
dobavlja r.ajkulantnejt
]yj]o Hoffinani)
Čakovec.
Modni atelje
H 5arc
o o
in francoske toflit* najfinejša t+vrfttiv
ljubljana
Jfonffresni trg

0
gden Izmed kovCkov je bil preve--n i dolgo, mo&no, spleteno usnjeno fjvjo. Baron jo brzo odvije s kovčka ju ovije t enim koncem Ruperta okrog pr#I jn pod pazduho, jo skrbno zaveže Jje,! obema ramenoma In pravi:
.Skozi to-le odprtino prihaja dosti (vctlobe v votlino in lahko 6l bož spodaj ogledal natanBno, kolikšna in ka-j[j' je. Imej o£i dobro odprte, a bodi tudi previden. Kadar ho?e.g, da te potegnem gor, zavpij!» Rupert je imel jedva osem let, a bil
!. močan, razumen ln resen dečko, [olfcč po naravi, je govoril zelo malo in Io najpotrebnejšo. Tudi zdaj ne zine ničesar, le resno ln ljubeče pogleda pvojo mater, ki se mu vsa bleda na-pnrline. in izgine v globino.
016 popušča po malem vrv, ki drči Ob skali. Nflkrat se vrv trdno napne: flpček vi*l v zraku. Kakih sedem metrov vrvi izgine v temo. In hipoma se otv zrahlja.
iltupert ne visi voS,» pravi baron. ,pospel jn to tnl.» Jz "lobino priplava Jasen dečki ?la«: <floo! Ogledal se bom malo naokoli, pulite, prosim, vrv, kakor je!»
Pol ure mine v napetem pričakovanju in vsem je tesno pri srcu.
Končno se vrv strese in iznova se pčuje Rnpertov glas: .Oče, prosim, potegnite me gor!...» Ko s«, prikaže na dan, je resen ka-|or vedno, a oči mu žare od zadovoljit va.
<Oče,» začne pripovedovati, .najprej »cm dosjiel v zelo majhen prostor jajfofte oblike, odkoder som se splazil »kozi luknjo baš dovolj široko za moje telo, a precej dolgo, v dokaj veliko, skoro okroglo dvorano, široko knkih Štirideset korakov, z ravnimi tlemi in
je v LJUBLJANI in igra
t kinu .LJUBLJANSKI DVOR1
osa mladino!	ca mlndino! f
Marata ■ drt.vnli. davkom •• tnaar.t- nad da 90 buadl 01« S'—, nt ka iiadallnla baaada 80 par la4, — Mate aa v »dno napral llatiko tudi « cn.tiikahi. Na »pral.«:. otkx»>rl> uprav* la, ako la *vr.i>n|u prllotan. znamka ta adgovof ter laaalpulaollaka prlatolblna (I Dia).
(dobe)
Podjetnik-voznik
fce »prejme za prevažanje premoga od rudnika na kolodvor po 7 km dolgi okrajni cesti na. Štajerskem. Podjetnik mc»ra imeti lastna kouje (2 ali 4 pare) opremo in vosov*. Začasni prostori za konje In vozove so na razpolago. Zaslužek dober ln trajen pozimi ln poletu. Ponudbe pod ,.Prevoz premogu" na upravo „Jutra".
13674
Kontorlstlnja
t večletno prakso, z znanjem slovenskega, hrvatskega, uem-iikega ln italijanskega jezika, nem. stenografije, strojepisja in vseh drugih pisarniških del, išče primernega mesta. Cenjene ponudbe na upravo ,.Jutra" pod ..Konto-ristinja".	15617
Korespondent
ffcve£b£.na zanesljiva ln samostojna pisarniška moč, »možen sloveneko in nemške korespondence, spreten ste-hograf in strojepisec, se takoj sprejme. Istotam se sprejmn t.udi kontorlstinja z daMšo prakso v trgovskih podjetjih Gclob & Co., tovarna kemičnih izdelkov. Vič.
ip-UM
Upokojen poduradnik
40 let star, samec, želi službo pri kakem podjetju kot
pisarniška moč, skladiščnik a!l knj sllčnega. Ponudbe pod ..Veaten" na upravo ..Jutra".	14848
Traplst sir la
polnemasten nudi po 26.00 dinarjev franko poŠta ali železnica. Trgovsko podjetje K. Mahorčlč, Zagreb, Petrova ulica 35.	13351
Jaslice, božične
la novoletne razglednice, velik«, krasna Izbira, na debelo ln drobno najceneje priporoča L. Pevalek. Ljubljana, židovska ulica. 15278
Mesarski pomočnik
i5če službe. — Naslov pove uprava ..Jutra". 15004
Nadarjenega učenca
Iščem za takoj, za mešano trgovino r.a deželi, prometni kraj SavJc.<ka dolina, iz pošteno hiše. Stanovanje in brana presta. Prosi s« za posteljnino. Ponuibe pod Učenec" na Aloma Companv*. LJubljana.
Uradnik
.-samostojen v knjigovodstvu, slovenski in nemški koros-portdenel, z večletno prakso, išče mesta. Blagovoljne ponudbe pod Šifro ..Uradnik 79" na upravo ,.Jutra".
15670
Okraske ln svečke
za božično drevo, letos krasna izbira, na debelo ln drobno najceneje priporoča L. Pevalek, LJubljana, Židovska ulica.	15266
Motorno kolo
znamke ,,Opel", popolnoma novo. 1 ln pol KP, zelo poceni pa prodaj. Ponudbe pod ,,Najceneje" na upravo ..Jutra".	15263
Konverzacije
italijacsko-slovenske. % mlado simpatično gospodično, ki obvlada italijanščino v govoru in pisavi, želi gospod. Po-154*55 nudbe pod ,,Trgovec 100" na upravo „Jutra".	15488
Tovorni auto
3 tone, malo rabljen, porenl na prodaj. Ponudbe pod „Sko-ro nov" na upravo „Jutra".
15260
Krojlteljlco
fcelega perila sprejmem. Izdelujem po meri moško, žensko, otročje in posteljno perilo kakor tudi opremo ra nOv"orojen<"ke. Prevzamem tudi od trgovin vsako množi-ua* Naslov: Resljeva cesta I levo.	15625
Prvovrstnega *aterista
potrebuje za takojšnji nastop „Tovarna lesnih Lsdelkov". Jurklošter. vla Latko. 15608
Reduciran uradnik
pravnik ali moč lzvežbana v računovodstvu bo išče za vod-ntvo urada izven Ljubljane. Ponudbe pod ,,Vodja" na upravo ,,Jutra".	15610
Vajenca
Ca Špecerijsko trgovino v Ljubljani tprejmem takoj. Hraua fn stanovanje pri starših. Naslov pri „Apn1Io", Stari trg 10.	16620
V a jenka
ta Čevljarsko nbrt se sprejme. Pavlin Josip, čevljar, Ev. Petra nasip 53. 15652
Krojaškega pomočnika
■prejme takoj Alojzij Novak. Domžale, kjer se tudi lahko prluSi damskemu ^elu. 15075
Instrukclje
za osnovne, meščanske šole, pouk v glasovlrju ter nemščini sprejme učitdjica. Ponudbe na „Jutro" pod ..Natančna".	15381
Štirlvaljčen stol
sistema Ganz. kombiniran, v dobrem stanju, na prodaj. Matjan, Fužine, Hruflca.
15403
Poučujem italijanščino
nemščino, slovenščino po direktni metodi. Ponudbo pod ..Direktno" pa upravo ..Jutra", Maribor.	15634
Gum!
dimenzije: 710—00, 760—00, 820-120. 880-120, 89&-135, po najugodnejših cenah m prodaj. Ponudbe pod ,.Ugodnost" na upravo ..Jutra4': 15254
Lepa salonska 'j Mesnico fn zalogo prva
garnitura, 1 kanape, 4 fote- | z vsem inventarjem ln pro-1, te prav ugodno proda, j štorom oddam v najem
Trgovina * pohištva, Marija Baumgartner, Celje, Gosposka ulica £5.	14060
Več gonilnih Jermenov
malo rabllenlh, prvovrstno blago. se proda. — Naslov pove uprava »Jutra*.	13S49
šoferski kožuh
dolg. ohlapen, podložen z brezhibno lislfcevino, predvojno sukno pq proda za 2500 dluarjev. Vprašati od 15. do Iti. ure v LJubljani, glavni kolodvor, I. nadstr.. flulgaj.
15613
tam bo proda trltonskl Fiat lz Turlna jako dobrem stanju. Avto so nahaja v Ljubljani pri Vojko Fortlč, mestna elektrarna.
15336
Enonadstropna nfša
gostilno ter velikim vrtom Isto- 1 v večjem industrijskem kra-tovorni avto, ! Ju ob železnici na prodaj za 125.000 Din v Kealitetnl pisarni v LJubljani, Poljanska cesta 12.	15686
Kopalna banja
ln peč se proda. Naslov pove uprava „Jutra". 15614
Obrabljene postelje
kompletne, z zimuicuml ali navadnimi blazinami, po možnosti tudi odejo kupim. Ponudbe pod ,,Narodni dom". Ljubljana.	1557C
Prazne zaboje
velike ln srednje, kupimo vcako množino. Emil Lajovic & drug, d. d., Ljubljaua-Moeta.	15510
Orehe
bejo sušene kupujemo. Prosimo sa povzorjene ponudbe. Kupimo tudi lepo rezano suho gobe. M. Geršak & Co., LJubljana, Kongresni trg 10,
15508
Francoščino ln klavir
počuje učiteljica izprašana v
Parizu. A. Potočnik, Aleks. c. 11, prtll. levo. 15616
Usnje
prvovrstnih tovarn, samo na debelo, nudi najceneje Maesh-ke & Comp., Cesta na Južno železnico. Nasproti špediterja Ranzlngerjs.	15236
Pouk in konverzacljo
v nemškem ln v francoskem jeziku podaja. — Kdo, pove uprava „Jutra".	14615
(iščejo)
Pekovski pomočnik
Inlad, išče službe. Vešč vsega dela te stroke. Reflektira samo na prvo me^to. Takoj sli pozneje. Naslov v upravi „ Jutra".	15517
Tečaj
za strojno umetno vezenje, mašenje perila in nogavic itd. traja od 1. XII. do 10. XII. 1023. Pojasnila daje strokovna učteljica Justina Pav-Sar, Celje, Goaposka ulica 25.	15612
Nepremočljlve
„Waterproof" dežne plašče, guml-pelerlns za dame, prevlečene e svilo in usnjene suknjičo priporoča Drago Schwab, LJubljana. Dvorni trg 3.	244
Cepljena drva
suha, žagana, priporoča M. Miklavc, Komenskega ul. 36. Istotam ae proda tudi roCnl voziček na štirih kolesih.
15605
Usnjene suknjiče
ima vedno v zalogi od 1000 dinarjev naprej Prva gorenjska delavnica usnjenih suknjičev Kristjan Premru v Kranju.	15626
Dve kočiji
2 prsni konjski opremi, 1 voz sa^ravljlvec, 1 svinjak, 1 omara za led, 1 svotlljka za obesiti, 1 pisalna miza ln pes čuvaj — na prodaj. Naslov so zve v uprav! „Ju* tra".	15583
Transmisljskl deli
kert osi, ležišča, jermenice itd. kupuje Vinko Majdič, valjčni mlin, Kranj. 15620
Fotograflčnl aparat
LUiput, kupim, če mogoče z vsemi potrebščinami, ali pa 9x6. Ponudbe pod „LlIi-put" na upravo „Jutra".
Orehpve hlode
prlma od 30 em naprej debeline kupujem. Oziram se samo na ponudbe s navedbo eene ln množino za kub. m. franko vagon nakladalnih postaj. Na ponudbe brez cene se ne oziram. — Rudolf Zor6 & Komp., Ljubljana. Gledališka ul. 7/II. 15697
S093t 'iu*-* lf?l«fBU od nj oupiios ofafngjAZi es en.vBJd -oj •tliHsmezoai po efauao •*spo cs ui ofionuJuS on>c>i -oqa z '9SI—IIA «aafiqnfT '1®§IPOA 'd }BiiufroadH jaun; oujpa 9\ efn(epzj 'i?jflj «p zoaq osmui as oaa;un uu ©HJUOUIJBH
Vsa pečarska dela
kakor postavljanje peči, štedilnikov, oblaganje sten s ploščicami itd. izvršujem. Vsa popravila se izvršujejo najhitreje, cene nizke, delo solidno. Vsa naročila naj pe pošljejo na: Roman Florjan, pečar, Vransko pri Celju.
15656
Trgovina
dobro vpeljana, s konccsljo za vinotoč, na zelo prometnem kvaju v mestu, se z vaem inventarjem vred takoj proda. Vaa priprava za pre-kajevalnleo kot stanovanje na razpolago. Pismeno ponudbe pod ,.Prometni kraj" na upravo „Jutra". 15548
Izvrsten vinograd
s hišo, malim sadnim vrtom in gozdičkom, na Trški gori pri Novem mestu, se proda. Naslov pove uprava „Jutra".
15006
Prosto stanovanje
dobi dijak višjih razredov realno gimnazijo pod ugodnimi pogoji. Naslov v upravi „Ju-tra".	15570
Gostilna
z vsem Inventarjem se proda. Naslov pove uprava ,,Jutra".	15522
Javorjeve hlode
lepe od 30 em naprej debeline kupujem. Cena so razume za kub. m. franko vagon nakladalnih postaj. Na ponudbe brez cene ss n« oziram. Rudolf Zorfi A Komp., LJubljana, Gledališka ulica 7/11.	15698
Kostanjev les
za tanin kupujem stalno. Oziram ae samo na ponudbe z navedbo cene In množine za franko vagon nakladalnih postaj. Rudolf Zpr6 & Komp. LJubljana, Gledališka ulica 7/1 Ia	6060
Katica, povej mi.
kje si kupila ponodo* Ali ne veš. da se kupi najboljše pri V l e e 1 n u, Maribor, Glavni trg?	191
Kompletna spalnica
MACi9 1£r<A+a	s žimnlcaml mece*. les, je-
- ♦ t, , 5 , i r. vt* dllnlca ln seba sa samca. Ca takoj, najrajše v LJublja- ! vse novo> Be po ngodnl ceui ni. dve absolventinjl trgov- da Nae!ov pove uprara skega tečaja. Cenjene ponud- ; jutra"	15563
b« na upravo „Jutra" pod " ,.Zanesljivi".	15482 ,
Železno peč
90 cm visoko, malo rabljeno,
Več pomij
dobrih, se odda po nizki ceni. Izve se pri konjskem mesarju na Rimski cesti 19.
15598
Šivam za	z vloženo šamatno opeko pro~
M osmega leta obleke in pe- dam> Cena ^^ Naslov rilo ter opreme za novoro- - - -- -- ---
Več vrat ln oken
ter sodi na prodaj. Naslov pove uprava „Jutra", 15615
Konjska mast
čista, se prodaja na Tržaški cesti v konjski mesnici. Istotam se prodaja konjsko meso od lepih debelih konj vsak pondeljek, sredo In soboto. Za obilen obisk se priporoča Pušnik Rudolf, konjski mesar, Rimska cesta 19. 15600
jenčke. Delo prevzemam od 10. do 11. ln od 15» do 16. ure. — Naslov pove uprava „ Jutra".	1547.6
Pri lesni industriji
teče službe s takojšnjim nastopom splošno in tehnično •naobražen. mladenič s temeljito strojno prakso. Ponudbe pod „lo465 Marljiv" na upravo „Jutra".	10165
pri J. C. Mayer, Ljubljana 15543
Samo za hrano
ta stanovanja bi opravljal lahko službo ali delo pod streho. Naslov pore uprava , .Jutra" pod ,.Invalid".
15445
Zimska suknja
frak, žaket ter več druge obleke, skoro nove, se proda. Polzve se: Sodna ulico l/T, levo, vsak dan razen nedelje od 12—2 in od 5—7 ure.
15540
Mayers Lexlkon
za 400 Din. 21 lepo vezanih zvezkov 16 + 5 dopoln. 1934. Naslov pove uprava „Jutra".
15604
Otoman
lz rdočega pliša, 2 enaka stola, omara za knjige, miza za igro (Spieltisch) se takoj poceni proda. Vprašati pri podružnici „Jutra" v Mariboru.	15484
Traplstovskl sir
polnomasten, groyer. pol Ementaler, Imperlal. ala Lip-tauer, čajno maslo, nudi najcenejše „Balkania'\ agentur-no ln komisijsko podjetje, Zagreb, Palmotlčeva 35/1.
15623
Katera trgovina
« mešanim blagom vzame luletno, močno, zdravo dekle, zmožno slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, kot učenko v trgovino. Dekle se uči že šest mesecev v trgovini Jn bo radi opustitve trgovine odpuščeno. Panudbe 3e prosijo pod šifro ..Brez starSev" na upravo „Jutra*\	15370
Valvazor
Krajčcva izdaja, popolnoma dobro ohranjena, se proda. Naslov v upravi „Jutra".
15471
Skladiščnik
fpecerljsko stroke, vojaSčine prost, zmožen slovenskega, srbQhrvat8kega ln nemSHega Jezika v govoru ln pisavi, želi lzpremeniti za katero drugo primerno ali pa isto reesto. Naslov v upravi ..Jutra".	15356
Čevljarski stroj
malo rabljen, se proda. Hrenova ulica 4, Kari Cvolbar.
15428
Železna peč
kočija in konjska oprava, dira na peresih in landauer, vse malo rabljeno, se proda. Mestni trg 3, v trgovini.
15423
Skromnega zaslužka
prosi doslužen! višji železniški uradnik komerc. stroke na kakem zaupnem mestu v lipedicljskem ali trgovskem podjetju. Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod „KomerciJalni".
15402
Puch-auto
VIII, zadnji model, najmodernejše opremljen, 38 HP so ceno proda. Ponudbo pod ..Nizka cena" na npravo ..Jutra".	15257
Razprodaja pletenin
kakor zavljačks. bočne ln druge facon jopice, sweatre, dokolenice Itd. Itd., po znatno znižanih cenah nudi ..Tekstilia", d. z o. s., Zgo 8a, pošta Begunje, postaja Lesce.	15631
Salonsko uro
čet 300 let staro, še dobro ohranjeno, z dvora, velike zgodovinske ln starinske vrednosti, prodam radi pomanjkanja. Ponudbe Je poslati v Kropo št. 80, kjer se uro lahko tudi ogleda. 15643
Spalno sobo
novo, kompletno, popolnoma polltlrano iz orehovega lesa prodam radi pomanjkanja prostora po zelo ugodni ceni Naslov pove uprava ,,Jutra".
1563!
Pozor!
Ali ns veste, da plsčujsm po najvišjih cenah stare obleke, čevlje ln pohištvo itd.? Na željo stranke pridem na dom. Dopisnica zadostuje. Naslov pove uprava ,.Jutra". 15678
Fižol
Večja množina fižola: koksa, adlerja ln mešanega se proda. Naslov pove uprava MJu* tra".	15579
Brlnjevec
same zajamčeno pristno kmečko blago, sš kupi večjo množino. Najskrajne ponud' be ln vzorec je poslati m poštni predal 37, Celje.
15222
Polsladko seno
odprtih vagonih s ponjavo dobavi vsako množino najcenejše Bor. Sbll, Kočevje. Tel. fit. 4.	15585
Med
trčan sa potice v škafih po
80 K 1 kg, posoda vračunana. Finejši med cena po dogovoru. A. Maček, Vrhnika, 15658
Sadnega mošta
dobrega, ima na prodaj večjo količino državno upravitelj-stvo veleposestva Mokrice. Cenjene ponudbe r navedbo cene Je poslati na državno upravo veleposestva Mokrice, pošta Jesenice ob Savi. 15503
Izurjen sedlar
ISRe primernega kraja za na selitev. Blagohotne ponudbe prosim na upravo „Jutra" pod „Sedlar".	15650
Pisarniški prostori
obstoječi Iz dveh sob v sredini mesta sa lščojo. Ponudbo z navedbo najemnine naj se blagovolijo posltti na upravo ,, Jutra" pod šifro ..Pisarna 28".	15677
Mesnico in klavnico
prometnem kraju, se Želi vzeti v najem. Naslov pove uprava ..Jutra". 14038
Iščem gostilno
v najem, v kator! bl bil lokal za mizarja, v trgu ali na deželi. Naslov: Jurlč, mizar, Žalec.	15166

Trgovska hiša
najbolj prometni točki malega me3ta v Sloveniji, krasna lega, z raznimi koncesijami, vinotoč Itd., se pod ugodnimi plačilnimi pogoji proda. Obratni prostori in stanovanje takoj na razpolago. Do 1. decembra t 1. — Prlvšek, Miklošičeva cesta 18/1.	15558
Industrijalci pozor!
Krasno tovarniško poslopje, 300 kv. m. prostora, poleg lepo stanovanje, 15 HP električne Bile dobi kupec takoj razpolago, oddaljeno četrt uro od glavne pošte, ku-lantnl plačilni pogoji. Prlvšek, Miklošičeva cesta 18/1.
Posestvo
pripravno sa vsak obrt, na promotnem kraju blizu tovarne na Jesenicah, takoj ca prodaj pod ugodnimi pogoji. Naslov v upravi „Jutra".
15507
Nova vila
lepa, enonadstropna, s prostim stanovanjem, na periferiji mesta LJubljaue, je na prodaj. Naslov pove uprava „Jutra".	15325
Nujna prodaja hiše
Stanovanje, lokali, skladišče, z lepim vrtom ln skladiščem takoj na razpolago kupcu dvonadstropno 20 let stare hiše na periferiji LJubljaue. Cena 400.000 Din odgovarja komaj eni petini prave vrednosti. Za to kupno vsoto ni mogoče napraviti niti prostorov, ki 6o kupcu takoj na razpolago in obsega eno tretjino prostornine. Vsled zadostnega prostora Itd. je nakup priporočljiv tudi \ dveh. Pojasnila daje do 30, t. m. Fran žužek, Selo 45, pošta Moste.	15211
Pozor Amerikanci!
Lepo hišo s prodajo vina na
debelo in drobno, s stanovanjem, lokalom, komisijo, takoj prodam. Segovič, posestnik, Marlbor-Studencl, Slomškova 5. Cena 3.600 dplar-Jev.	15610
Krasno stanovanje
solnčno, blizu glavne pošto v novi vili, ima tri sobe, kuhinjo, kopalnico, električno razsvetljavo, vrt, dobi takoj dotlčui, ki plača triletno skromno najemnino naprej in 50.000 Din pouojila za 2 leti proti sigurni vknjižbi ln obrestim. Priviick, Miklošičeva c. 18/1.	15556
Stanovanje
bo odda dotičnemu, kl ml po-HOdl 15.000 Din, v novozgrajeni hiši blizu postaje, tik glavne ceste. V hiši se nahajajo 3 sobe, kuhinja, klet, shramba in velik vrt. Odda so za več let. — Več pove uprava „Jutra". 15546
Navihana Barbka
in Marjetica žele dopisovanja. Kdo jima hoče krajšati čas? Dopisi pod Šifro ..Živahna kri" na upravo ...Iu-tra".	15670
| OroZnfSK! postajevodis
t sol Idr n, Inteligenten in patičeu, ae želi seznaniti , Hvrbo ženitve z gospoda,] veselega ln blagega značah Dopiso pod ..Snežinka"
Sud Ariierlka
391etni Slovence, samostojen in izobražon mizarski mojster z dosti prlhranjonoga kapitala, živeč od 1. 1915. v Južni Ameriki, žoll resnega dopisovanja z dobrodušno Slovenko v takih letih, ko bi imela veselje do Amerike. Samo resnega dopisovanja, ako je mogoče e oliko, ki so takoj zamenja ali vriio pod ,,Sud Amorika" na upravo „Jutra".	15612
Seznaniti se želi
mlad, živahen kmetski fant z enakim dekletom. Dopiso, če mogoče b sliko, pod Zvonček na upravo „Jutra".
156-18
Korespondirati
želita dve mladi, visoki gospodični z enakima gospodoma. Dopise na upravo ,,Jutra" pod ..Vragoljanska Mo-deja in Diana".	156G0
Živinozdravnik Vasle!
naslov. 15655
Rnbim nujno tvoj Dcu, Trbovlje.
Stanovanje na deželi
; električno razsvetljavo, zasilno opremljeno, blizu postaje, lep miren kraj, se odda tudi za daljšo dobo v najem za več rodbin. Vprašanja ua upravo „Jutra". 15398
Korespondenco
z gospodično čedne zunanjosti od 16 do 20 let želi mlu-denlč star 20 let. Cenjene ponudbo s sliko se prosi pod ,.Vesel" ua upravo „Jutra".
15041
Sobo
išče samostojen trgovec takoj aH s 1. decembrom. CenJ. ponudbo se prosi pod
Kateri muzikaličen
cigan bl se hotel seznaniti potom korespondence s črno-oko. Živahno ciganko. Ponudbo pod ..Ciganka" na upravo ,,Jutra".	15646
Civ... civ ...
Dve uiladi nežni piškl bi si
..Samostojen" na upravo „Ju; radl d0pisovali z mladimi tra •	loolo vahniml petelinčkl. Nasloviti
Zimsko čebljanje, Šmartno pri Litiji.	15644
Stanovanje
v sredin) mesta, obstoječe lz 5 sob, kuhinje ln prltiklin, oddam. Ponudbe pod ,,Sredina" na upravo „Jutra".
15618
Lepa prazna soba
električna razsvetljava, srednje velika, se takoj odda tudi s hrano v Novem Vodma-tu. Naslov povo uprava ,,Jutra".	15602
Dllaka
nižjih razredov gimnazije ali realke sprejme višji uradnik, stanujoč v sredini mesta. Domača hrana, dobra in obilna. Stalno nadzorstvo. — Naslov v upravi „Jutra".
15647
Opremljeno sobo
Iščeta dve solidni gospodični s separatnim vhodom, čo mogoče v sredini mesta s 15. decembrom. Ponudbe pod šifro ,,Solidni gospodični" na upravo „Jutra".	15671
Sredi LJubljane
ena hlš'ca stoji, v njej pa ptiček osamljen sedi. Katera ptička želi, naj se oglasi na upravo „Jutra" pod „žvrao-11".	15695
Znanja želita
2 dobro sltuirana mladeniča z mladimi gospicaml radi krajšanja dolgočasnih večerov. Ponudbe pod „JoSo -Branko" na upravo ..Jutra".
15067
Dama. kl se dolgočasi
želi zabavne korespondence z enakim gospodom. — Pod ..Kratek Čas" na upravo „Ju-tra".	15607
Opremljena soba
se odda 1—2 gospodom ali zakonskim. — Naslov pove uprava ..Jutra".	15691
Sobico ali kabinet
v mestu s hrano Išče uradnica. Ponudbe pod ,,Snažno" na upravo ..Jutra" z navedbo cene.	15676
Akademlčno
naobražen gospod želi dopisovati z bogato, mlado damo lz poljubnih socialnih krogov v svrho poznejšega, skupnega Žlvljenskega dela. Ponudbe pod „Hdčem" na upravo ,.Jutra".	15152
Bančne obresti
plačam dotičnemu, kl posodi za J leto 40.000 Din J vknjižbi na pivo mesto. p0* uuJbc: Prlvijek, MiUloSl^vJ " iS/I.__1555?
Posojilo iščem
50.000 do IO« 000 Din. 01). vesti s« izplačujejo takoj au pa mesečno. Eventualno «. sprejme tihi družabnik zelo dobičkanosno podjetje Ponudbe po<l ..Zlata janu4* na podružnico „Jutra", Ma, riber.	1548J
Kdo bi ml posodil
50.000 Din za dobo
-- cnegs leta? Plačam 15 odst. obre« Etl in jamčim ali z malim posestvom ali r. novo vilo. Pod ,.December" na upravo ,,Jutra".	15218
Enega ali dva
družabnika l£čcra za premo, govnik. Našel setn veliko plast prevnoga, da bl olvorilj na veliko premog prve vrste, Naslov pove upr.lva ..Jutra"!
13C39
Posojilo
v znesku 125.000 Din uaja« ino izborno vpeljana tovar« na, edina svoje :-trokc v SH^ Ponudbe je nasloviti na upravo ..Jutra" pod ..Privatni kapital".	lo6SQ
50.000 Din
Kdo mi posodi, du v^atnenl pod jako ugudnlmi pogoji t večjo trgovino z meSaniaj blogom na Žtajerakem dobro pošteno, pridno učenko v istih letih, event. tudi učenci istih let (praktikantinja) z« učno dobo 1 do 2 let Hrani fn 6lanovanjo v hiši. Ponudbe na upravo „Jutra" pod ,.Kratka učna doba" s 1. ji. nuarjem.	1518J
ti* i
Klavir
CStutzfliegel) mesing. konatr. še nov sc i%roda. Naslov po-ve uprava ,.Jutra". 15519
Klavir
črn, se proda poceni. Našlo* povo uprava ,,Jutra". 15409
Godbeni avtomat
primeren za gostilno, tvrdki ..Klepetaf", s tremi valjarji In slovenskimi komadi, e« ugodno proda. Naslov povi uprava ,,Jutra". 15453
Zamenjam stanovanje
sobo In kuhinjo v Mariboru z enakim v Ljubljani aH v Celju. Naslov v upravi ..Ju-
tra",
15190
Sv. Peter
pod av. Gorami. Dve Izobraženi gospodični, po mnenju drugih gospodov ..lepotici", želita resnega dopisovanja z boljšimi gospodi, če mogoCe s sliko. Tajnost zajamčena. Pod šifro „Libela, Metuljček" na upravo „Jutra". 15514
Ženitna ponudba
Gospodična srednje starosti, trgovsko naobražena, dobrosrčna, dobrega in mirnega značaja, želi poročiti starejšega gospoda trgovca s trgovino, ki se ne ozira na premoženje, pač pa na pridno ln skrbno osebo, katera Je vešča samostojno voditi trgovino z mešanim blagom. Tut-dl invalidi trgovci niso Izključeni. Cenjene ponudbe ee prosi poslati na upravo „Jutra" pod „1924 Srečna bodočnost".	15534
M r dlstka
Z. Gorjanc & Co., Ljubljana, Sv. Petra cesta 6t. 27, poleg hotela ..Tratnik", sprejema vsakovrstna popravila baržu-nastih ln filz klobukov. — Postrežba točna.	11146
Šofer
fi avto-monter s dolgoletno prakso, trezen, govori i Je-?ike, slov., n^m., italijansko erboorvutsko, fšče mu/be yat osebni aH tovorni vez. Naslov pove uprava „Jutra".
Filtriral stroj
7, azbestom za čiščenje, v dobrem 6tanju se po upodnl ceni proda. — Naslov pove uprava „Jutra".	15207
Šoferji pozer!
Prodajo se usnjate hlače, pri merne za vsako velikost po primerno nizki ceni. Natančneje «e polzve: Prešernova ul. 52, dvorlščo. 15694
Foto-aparatl:
BUKch-Bisfelar, 9 X' 12, f 1 X 7: 270, dvojni izvleček, nov; Sapbir — dvojni sna-Htimat, 0 X 12. f 1 : 6.8 : 135, dvojni izvleček, rabljen z opremo; Roden stock ,Lu-xar" - aplanat, 10 X 15, f 1 1 : 7.7 : 165, rabljen, z delom opreme — vse radi selitve poceni na prodaj. Irha-ste hlače, močne lepe, Kopirna prefta (Jeklena) 30 ploskve, močna. Šivalni stroj, druitvo v Kamni- I obrsnjen. Ogleda se vsak dan 15489 I v Zeleni lami 203» 15693
Tovorni avto
znamke Praga, trltonskl e popolnoma popravljenim strojem, se proda. Ponudbe Je
podati do 16. decc.mbra 1.1. na Prostovoljno gaEilno in reševalno
Najsfare!&a sedlarska delavnica
Josip Kohler
Ljubljana, Dunajska e. 19
fvriporofia sveto bocrato zalopo raznih konjskih vornlh in Jahalnih oprem, komatov, posameznih delov, noaometnlh 209, ženskih rodnih torbic, raznega okovja itd. S Cene solidne. Ceniki na razpolago.
Enodružinsko hišo
takoj prosto. VII. okraj ali periferija, 8—4 sobe, klet, kuhinja, vrt. kupim. Ponudbe pod „6lška" na tirravo ..Jutra".	15672
Kupovalcl nepremičnin
V vašem Interesu Je, da se pred nakupom nepremičnin, trgovskih hiš, gostiln, kmečkih posestev, pekarlj, stanovanjskih hiš, vil. gozdnih in vinogrndnih posestve, obrnete tja, kjer Imato tozadevno največjo Izbiro, to Je na Realltetno pisarno v Ljubljani, Poljanska cesta št. 12.
15683
Tri požeruhinje
sladkosnedke, želijo dopisovanja h tremi požeruhi slad-kosnedcZi. Ponudbo pod ,.Čeden" imamo rad, Mira 20, Meri 10, Mara 19. 15344
Ženitna ponudba
Vdova, izobražena, posestnlca večjega imetja v prometnem kraju v Sloveniji, se želi seznaniti v svrho ženitve z ravno takim gospodom v starosti 50—60 lot. Ponudbe naj se pošljejo na upravo „Ju-tra" pod ».Stroga tajnost".
15622
Slgnorlna Clella
dateml un cognome qualun-que, 8ubito. glacche non so-no permessl lndirizzi chiffra-ti, sub ,,Lello" alla ammini-straziono „Jutro", Maribor.
15638
Dopisovanja
žolita dvo mladi, inteligentni gospodični z dvema gospodoma modernega mišljenja. Cenjene dopise s 6llko, kl se na zahtevo vrne. Je poslati na upravo „Jutra" pod šifro „Blondlnkl".	15689
Ekonom samec
v državni službi med 40 !n 50 letom, prijetne zunanjosti, veliko vitke postave, rahlo-čuteč, z opremljenim stanovanjem, Zeli spoznati ljubeznivo gospodično aH vdovo brez otrok, prijetne zunanjosti do 45 let, zdravo, plemenitega nežnega čuta, ki ima zmisel za domače življenje ln poseduje posestvo, dobroldočo trgovino, obrt aH druge dohodke, odnosno premoženje, radi ženitve. Rečne ponudbe s sliko, katero se vrne, se prosi nasloviti pod Plemenito srce" na podružnico ,,Jutra", Maribor. Tajnost strogo zajamčena, zato anonimno brezpomembno.	15611
Klavirje
planine, harmonije, prodaji in izposoja Alfons Breznik, največja zaloga »seb glasbi!, niuzikalij in strun, LJublja* na, Mestni trg S, poleg magistrata.	15418
Cltre
(Kindl) poceni prodam Na* slov v upravi ,,Jutra". 15673
Glasbila
dobro ohranjena ter po zelo nizki ceni na prodaj. 1 kontrabas, 2 gosli, 1 gltara. — Naslov povo upravu ,,Jutra',
Tambtirice
najraje za celi zbor se kup!« jo. Ponudbe na gasilno društvo v Begunjah pri Lescah.
15ti53
Javna dražba
V torek dne 27. t. m. ob 11. url bodo v Sodni ulici št. E na dražbi prodani naslcduj! predmeti: pisalni stroj, pisalna miza, stenske slike knjige, sobna oprava, pisarniška oprava, železna blagajna itd.	5681
Lovski pes
lep, so proda za 100 Din It lepa pslca doberronnka, 5 me gecev stara, tudi po nlzk ceni. Ogleda se pri: PuSnlk konjski mesar. Rimska cesti 19.	1559-
Novozldano hišo
vl6okoprItllčno, s 4 6obami, prltlkllnaml ln pol orala vrta v mestu na Štajerskem se proda za 100.000 Din. Realitetna pisarna v Ljubljani. Poljanska cesta 12. 15684
Pri podružnici «Jutra»
Maribor naj se dvignejo pisma pod sledečim« šiframi: Ada, Prezlran. Natančno podatke. Primorka, Inženjer, Blagnjničarka, Počitnice, Jo-la. Blaga aufta, zanesljivost, j ..Blago
Samostojna. Srečno življenje.' jamčena.
Znanja želi
boljša gospodična v svrho možitve z Inteligentnim, simpatičnim gospodom v starosti 38 do 45 let, trgovcem ali višjim uradnikom, tudi vdovcem r 1 ali 2 otrokoma. Neanouimno ponudbe po možnosti s sliko, kl se pod častjo vrne, na upravo ,,Jutra" pod srce". Tajnost
Pozor!
Mogoče so v kratkem čas1 katere tvrdke, četudi s pa čatom moje firme označen pod pretvezo od Fr. Rajaka viča na različno blago pre jele naročilo. Svarim prol pošiljatvara takih naročil a kaj drugega, ker nisem " nobeno tako izvršitev n plačnik in ne odgovoren. -Leopold Vuklč, trgovec, M« rlbor. Frančiškanska ul. 2" 1543
15452
Gospodinje pozor:
Večja korporaclja iščo gc spodlnjo, ki bi bila priprav ljeua v svojih prostorih da juti približno 30 članoi stalno brano (kosilo in vc čorjo). živila se preskrbij od korporacijc same. Teza devno ponudbe Je naslovi do 1. decembra na: Ljubijo na. poštni predal 101. 1563
Trgovsko hišo
enonadstropno v predmestju Ljubljane, sposobno za vsako trgovino s takoj prostim lokalom, skladiščem In stanovanjem proda za 375.000 Din — Realitetna pisarna v Ljubljani, Poljanska cesta 12.
15685
V najem
vzamem manjše aH večje posestvo v Sloveniji, proti do br| najemnini. — Naslov v upravi ..Jutra",	14880 1
Za strošek 1Jj4 krone izboljšate čudovito vzitek in redilnost svojega obeda, ako rabite pravi juhin ekstrakt
Fotrti v neizmerni žalosti naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, nad vse tužno vest, da nam je preminul danes, dne 24. novembra 1523 ob pol 7. zvečer, previden s svetotajstvi za umirajoče, po daljši mučni bolezni naš predragi, nepozabni, predobri soprog, odnosno oče, stari oče, tast, stric in svak, gospod
posestnik v Gorenjem Logatcu.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v pondeljek, dne 26. novembra i !. ob 3. popoldne na domača pokopališče.
Venci se na željo pokojnikovo hvaležno odklanjajo.
V (i oren j e m L o s a t c u, dne 24. novembra 1923.
Mc-sto vsakega drugega obvestila.
lahko vternl v svojih Sevliih. Se bolj pa 1 PoŠkodovanic brzojavni?! I EVropo, oit Anglije pa ffo srednj* Itn
na premočenih nogah wojlh žena in otrok .	„_J„„ !>:ii) Balkana jj '.v-'Vl.t! mrat. k,-
SLOVENSKA JAVNOST BO OSTRMELA, jo bo izvedela sledeče:
Klerikalno • komunistična večina fjubljanskoga občinskega sveta jo pod vodstvom socialističnega župana Pe-riija ukinila 6. in 7. razred žensko reformno gimnazije. Vrgla jo s tem ne-srečne gojeriko na cesto, kor v celi dr-ga vi ni enakeira zavoda, na katerega |ji mogle sredi Šolskega leta prestopi-in nadaljevati študije. Stariši go-ienk »o se zato obrnili na profesorje ju na višji šolski svet s prošnjo, naj na kak način omogočijo učenkam, da dovrše šolsko leto. In res: profesorji, jd poučuiejo v obeh ukinjenih razro
[ na premočeni ii nog!
' spoznali, kako zanikrno iu nesposobno
in telefonskih vodov
| Isa bodo smeli davčni zavezanci vpoglo-	mo3tao upravo so instalirali na mestnem j Prejeli smo: Zaradi snega se vsako lo-
datl volilne imenike So nadalje do všto-	mngtatnitu. Odkar slo.i Ljubljana, še ni lo poškodujejo brzojavni in telefonski vo-
kga 12. januarja 1024., ako so primarno	piaVala v takem blatu, kakor sedaj, ko .11 krajevnega in medkrajevnega omrežja,
legitimirajo, da so jim na ta način orno-	lmm (,ns,,0duteio črnci in rdečknrii in ko
O m 3ČC VCS ..	.........-	m reieironsxin voouv 60 jo j8točasno zjasnilo, kakor u. pr
v r\strijskih Aioalt jc nastala i-ra---i z«m,l (Beljak — C, Dunaj — 3° < lan wtg (1000 in nad morjem) elitam gospodujejo črnci in rdečkurjl in ko Tehniški odseki brzojavno upravo, ki mo- j— 25' C!) Celo hižnojšj kraji -o 'Ui' :: goči Izbrati kandidatu lz kroga \oliloili Jmnmo m 2upana g. dr. Ljudevita Peričn.! rajo skrbeti za vzdrževanje vodov, se bo-1 temperatura pod t:'"jo (Lvon — ;• upravičencev.	i » pOJOr |r-d snegom »a strehah. Vsled ro ob takih prilikah z velikimi težkočnini, MIlan -- 1U\ Južna jadranska depn-
•	Zlato kolajno od geografskega dru- padanja bucgu -u streh so je pripetilo po ker to ne samo žico pretrgane, ampak sna jc bila unn tudi odpotovala p t štva Lille so dobili sledeči gg.: Tesniere, j.jui,ijanj i„ brains tudi drugod po več tudi nosilci in ilroai skrivljeui ali zlom-; k1 • Fflfcatia na v/.-ird. ' " Ljubljana, Gasparln, Maribor, Marinko, jcSjih nenreS, koiib žrtve so bili nepre- ijeni in se-ob talcih katustrofah za p«, j pritisnila nova. ki ■■ Kranj. Senekovič, Celje iu dr. Pretnar, vidni pasanti, ki hodijo navadno po sredi pravila lahko uporabljajo samo Izveitia-; razvila i:ad z:;padn:m LJubljana.	trotoarja. Težja nesreča pa se je zgodila ui delavci, no pa novinci. Izveibanlh dr-! ženinega morja; pri na« jo priče:;
*	Smrtna kosa. Včoraj zvečer je umrl v Gor. Logatcu po daljši, uu.čal boiezui bivši dolgoletni UmioSaJi župan p. Julij
Loi assi, posestnik in trgovec. Pokoju k t]„ ;„ p0 g]„Vj letko pushuuuvai. iu ulLtjivii«vjilll iuuuv, u.i um ui iiiiu . ; ... , . . ,. . , . . f • II jo bU vrl narodnjak in jo jako uspeš o * BeiURcIJonalna vest se je bila pred- cc'- pokrajina izolirana od ostalega «v,-t«. ilu^«-Js;TM.<le.la Kra jf- ne, ita.;■>■n delovni za napredek domače občine. — V včorajšujim razširila po Zagrebu hi naSla! Po drugih državah so glavni \odi tudi "	J" «"*••''"..M" «V •» ' ' 1 ,
dih, so sklenili, da bodo poučevali do št.. Vidu pri Sličnl je umrl včeraj v slu- pot lmU v uimkajšuje časopisje: da Je '» medkrajevni promet položeni v kable, f 11 ».-'romno množim i. ■ .':,'-' Konca leta zastonj. S tem so hoteli rosti 72 let, g. Ivan Marin«?, posefnlk, ,,r. Fei.,lo pl. M!xich, bivši načelnik od-1 pri nas tega nimamo in tudi krajevne I doz.mnim morjem meu 'm>< ^ i; '••• • pomagati svojim učenkam, hoteli pa gostilničar iu mesar, ugledeu podjetnik in de)1;a Jn proJVoto. na polu v Dalmacijo v telefonske mreže, ki na več trpo, eo sko-j .?.!n, •" . . , ' ' ■ , ,' . " obvarovati Ljubljano kulturnega splošno priljubljen človek. Blagima po- mmiomorilneui namenu skočil z lad e v j raj broz Izjeme nad zemlio. Kabli za1'1' 1""l-'(i,!0> : , _
šolski o vet je z vese-1 kojntkoma bodi ohranjen trajen spomin, morja ,t.r UginiI v valovih. Samomor da ljubljansko telefonsko mrežo so sicer žel*..	, , • "i.. ,-Mr.' n,.
sklop profesorjev m užaloščenim rodbinam pa našo Iskreno ;e hvrštl zaradi žalosti po svojem edinem ! naročeni in baio tudi žo izdelani, ali do-|UJ'1 ?a,'H..lj ' , , obljubil tudi s svoje strani vso pod-jsožal' 1	-	■ - 1	•• -	- •
poro.	i
A kaj se jo zgodilo. Zastopnik I Mariboru, jega šolskega sveta je šel k županu j invalidov d prošnjo, da preonsti mesto, ki je s odbornikov
tjovekoliubnim sklepom profesorjev odbora. Obenem je odložilo pet poverj^-1 "7	^ 7 or^lgra ^"nLTo so d^. m eijih™r«wj'p«.H- j ,TC"rVak,,vati tudi <,ko t-r
nlkov z dežele zaupmška mesta. Odšlo- s 6amokrcsom ja priljubljena zabava, tra- na dlrek-IJa nima nobenega vpliva. j ,	j,. „„,; sPllili .
gično pa jo končala predvčerajšnjim v | Zaradi tega tehnične ustanovo brzojav
trotoarja. Težja nesreča pa se Je zgodila ui delavci, ne pa novinci, l/.vežbanih de-; "'»"»•f-«4	.j,".1 ".7 ' _
včeraj na Tržaški cesti v Ljubljani poleg lavcev jo pa le malo na razpolago. Teb-1 znova snežiti, ^nczibi 1 >	"',
gostilne < pri Franclu», kjer Jo podrl sneg. I uični odseki pa morijo izvežbane delavce I v Hrvat-«.;:. Uosili, v v ..jvcutnu " ki so jo vdrl s strehe, neko žensko na uporabiti uaiprej za popravo železniških	.i.1.. " , 1
tla in jo po glavi težko poškodoval. hu medkrajevnih vodov, da no bl bila '.-'"j lz?iml, Mie» v viSJin t^ra 1
rffeno finančnih bremen za vzdrževanje teh dveh razredov, do konca leta vsaj prostore za nadaljni pouk. To r.e isbtova nikakih žrtev, sai imata oba letnik« že sedaj svoji sobi in ie vrhu tega ravnokar izpraznil železniški inšpektorat celo nadstropje. Gospod župan pa je izjavil, da proSnjl nc more ugoditi, ker je občinski svet sklonil, da se morata tista dva razreda opustiti in ker za nju tudi — nima pro-
pivši odborniki so izjavili, da nikakor ne J5no jo UoaCaIa predvčerajšnjim v; Zaradi tega tehnične ustanovo brzojav-]daj n;ip,-,vodo'vatf trdo zimo radi oM-morejo zagovarjati nesocjaliicga dela glaH15arnl Boili!acio v Trstu. V navzoč- ne uprave no more o drugega ukreniti, | ' 7,^Klnj,„.a tn<,ga. rr„ba ie le. mnnismft v ntihnrn. ki hoče vladati tero- ................... , , __________. 1 . r	..... .	,-r. . i
manjšine v odboru, ki hoče vladati tero-
i*
rlstično, ne oziraje se na upravičene pritožbe večine. Dalje se je botolo zanesti v odbor in organizirijo radikalsko politiko, od katere bi, oziroma so imeli korist Io poedinci. OdstoplvSl odborniki in člani tudi ue odobravajo postopanja izvrševal-
nosi i dveh deklic jo lOlotni uslužbenec kakor da uporabljajo razpoložljive delav. I (if,prp.'ja nad Adrljo ksrino, v,-lika O. Cehovln potegnil lz žepa samokres ter «ke moči ua najvažnejših mestih in 'la | pT©aija pa da »1 nova zapcljf v bii-so bahal, da no gre nikamor brez re-, upostavljajo telefonski lu brzojavni pro- j jj,,; _\n(,;jje kjer se ravno tn čai- iu .:-
volver.a. Da bi deklici prepričal, da se ne boji orožja, si jo v šali nastavil samokres na desno sence. V hipu so Jc šala izpreinenila v tragedijo: počilo jo in do-
met stopnjema po načrtu.
Vreme
Je - li potreben komentar? Gotovo voda
nega odbora, ki je postavil za gerenta po- m je mrtev zgrudil na tla. Zdravnik
fiviiT.nic« rr luelint« Ir 1 icr nnl nmupp n/v.	.	...... . .
družnice g. Justina, ki je dal največ po- je moge]	ugoloviU) da je deček
ee! Vsa naša javnost Pa bo ,1-e «Tkv- 1	J^^^^^^a^vr^! r^n^o^j^
*n«1n, ih takega škandala se ni za-; M U()eJfii ^ J Ma borni 1U 3U, la ob icala globoko v možganih.
grešil noben ljubljanski župan.	,bo vrM1 9 decembra ob 0. dopoldne v! * »adlanka vanilalstvo na grobeh. V
prostorih restavracije .Kosovo na Graj- i slo'nem L''°8ra1dl! 80	^krunili
skem trgu.	i Srot,ova srbskih bojevnikov za svobodo,
K redukciji jemljcmerskih uradov v I W f "™rIi kot Internlrancl. Naše	s^ju';." Napov"cd"za jutri: Oblačno, de-
Sloveniji Poročajo nam: Vaš članek o j * 4°	Padavine. Zvišanj« temperature, nameri redukcije zomljemersklh uradov v Sloveniji je vzbudi! na deželi pplol-1 ni 110 pozornost
kar 13 zemljemerskih uradov, česar naSil " Iro""Tnu,Jc ,'"ul'K,,m "".'T. 'Z'Z izredno toplo jeseni prebav:) v pravo
poslanci nikakor ne smejo dopustiti, ker! 1 baterijo orL puka v Bjellnl, Bog^	| v,.,k ;.„.
Cernlvec, doma lz Ljubljane.	* » zimo ne; sede,:, dni za-.Vetpoda na Donavi. Kakor nam jav-
I raje drži. pa nam južnoziipuOn;; ttru/.i j v malo dneh popijn sneg. Ncugmluo jc siccr, da jt- v gorah toliko sn>-ga, _ , .	.	xn 11 , V:f>r bi to, ako se zia mi, takoj povzr .--
Dtutajsko vremensko poročilo 24. t. 6flo jai.0 !nrrfc dll;. pr0<i r,ar leti j;
Istotako koncem novembra aafitopil pri nas jako hud mraz, toda nadaljua zima je bila idjnb temu milejša tn_naj-nižjo temner.itnro v vsej zimi so imeli
* Obmejna konferenca v Maribor«.
Obmejna konferenca, ki se ja 20. oktobra sestala v Mariboru, je prošli četrtek končala tvojo delo ter uredila še nekatera sporna vprašanja v obmejnem prometu med Jugoslavijo in Avstrijo. Sporazum jo bil dosežen: gledo pfnikov, gkde prometa na cestah, potih in mostovih, ki vodijo čez mejo ter glede brodov in plavl.jenja, gledo prenosa električne silo preko vode, glede zgradb električnih central ob
m. Vreme se le spremenilo. Nad kontinentom le zračni pritisk razdeljen precej enakomerno. Na zemlji nI enotnera zrač nega valovanja, temveč prevladttMo lokalni vetrovi. Na gorah Je pritisnil jugo-zapad. V Avstriji je bilo danes večinoma oblačno. Na jugovzhodnem delu Alp je
zjo
baš zadnji novembrov! dnevi.
j terveuiralo ter zahtevalo, da se oskrunjo-grobovl spravijo zopet v prejšnje
Z redukcijo bi se ukinilo j	. . „ . , . ,
, | • Ponovno je pobegnil od svo» jedim-
Zanadnl vetrovi. Pretekli teden nas jo nenadoma iz
Itsk Delniške tiskarne, d. d. v t.lubllanl. I astnlk In Izdalatcli Konzorcij . lutra«. Odiovornl urednik T r. B r o z o v I i.
ii(-ji, regulacije Mure ter gledo vodnih jI in ribolova. Glede turistiko ni pri-šoi do zaželjenega «r>orazuina. Sporazum glede cerkev in šol je bil dosežen Je s prejšnjimi pogodbami, dočim se bodo v zadevi narodnega zdravstva vršila direktna pogajanja. Zapisniki so bili v četrif-k podpisani in odposlani vladi v odobrenje. Delegati so pred-včeraišnjira odpotovali iz Maribora.
4 Strokovni list za novinarje. Ker te novinarske organizacije v Jugosla-iji čim dalje bolj razširjajo, jo nasta-1 potreba, da se ustanovi strokovno o službeno novinarsko glasilo. Centralni odbor Novinarskega udruženja t sklenil, da ustanovi rlništveiio gla-:ilo «Novi»ar», ki bo prinašalo članke o novinarskih razmerah ter pregled skupnega delovanja posameznih sek-ij Novinarskega udruženja. List bo posvečal posebno pozornost, tudi razmeram naseera tiska. Prva številka No vinar jav izido pričetkom prihodnjega meseca.
Ugotovitev. Povodcu« članka prof. drja. Hešiča aSlovennčki avtono-miz''-ms v beograjski aJIislij- smo objavili stvaren odgovor rektorja prnf. drja. Kidriča. Prof. Hešig nas sedaj prosti za ugotovitev, da jo njegov članek bil povsem političen. Posebno važnost polaga prof. Ilešič, na dejstvo, da je bil članek napisan in izročen uredništvu »Misliš, v avgustu 10i2, torej pred več ri^-go enim letom in da torej ne more biti v nobeni zvezi s sedanjim prevajanjem vsoučiliških profesorjev v posamezno čipovniške grnpe.
*	Razpust mestne Orjime v Mariboru. «Orjnna» javlja službeno, da je nblastni'odbor Or Ju Na razmislil svojo mariborsko mestno onranizaeiio ter Ustavil za komisarja drja. T. Šnu-'lerla. Dospdanji prp-lsednil; Orjunt Hadivoj R e h a r je bil iz naciionali-stične organlzacile izključen, ker je ponovno dolžil vodstvo Orjuno, da dela tlako demokratom, akoravno je to obdolžitev še pred nar ted"i s no-eehno iziavo prostovolino preklical.
*	«Pokret» nrcie''-'! izhajati. Zagrebški nacijonalistični organ «Po-kret» je včerai r>rencb-i| Izhajati.
*	Goriški deželni odbor likvidiran. pO nlrnzn iz Rima se unokoie vsi nradntki coriškega deželnega odbora, ki znkHučn<e sedaj svoje zadnje posle. Kruto in krivično je, da bo veljala npoko'itev od 8. februarja 10S3.
4 <tS'mpllclsslmtis» v Jugoslaviji Prepovedati. Notranje ministrstvo je prepovedalo razširjanje nemškega hu-moristiSnega li«ta «Simplic.issimus», ker r>i«e proti interesom na*" d-žave.
*	Nadomestne volitve v cenilne kmil-tije ia dohodnino v Sloveniji se vrše v nedeljo dne 20. jammrja 1024. B"7.pis volitev izide te dni v cUradnrm listu» In se
bi so na ta način znatno zvišali stroSki interesentov. N. pr. posestnik iz Bohinja ali Kranjske gore bi Imel opravka pri omenjenem uradu. Samo vožuja v Ljubljano bi ga veljala čez 70 Din, kje pa je celodnevna hrana in zamuda časx Ako že misli država štediti, naj reducira raje izven države poslujoče konference fn komisije, ne pa z redukcijo prepolrobnih zemljemercev.
* Nova realitetna pisarna v Ljubljani. Sporoča 83 nam, da so je na Dunajski cesti 21 otvoril realitetni biro, ki se bo obenem pečal z raznimi informacijami, posredovanji in evidencami ter bo zastopal prvovrstno tvrdke tu- in inozemstva. Imel bo zastopnike po vseh večjih kraj h, da
ljajo iz Beograda, sto predvčerajšnjim na Donavi pri P>eogradu trčila pomika <l're-Strns in <Avaln». Sunek je bil tako silen, da sta obe ladji 'ežko poMtodovani in so ju morali izločiti iz prometa. Človeških žrtev ni bilo.
*	Tovarna za šolsko potrebščine. Tovarna za izdelovanje šolskih potrebščin, katero jo zgradila Učiteljska tiskarna na ljubljanskem polju, bo v kratkem tudi s potrebnimi stroji opremlena in prične z obratom žo početkom prihodnjega leta.
•	V ormoški okolici iščejo petrolej. Na ilum pri Ormožu so prišli letošnjo pomlad razni strokovnjaki, ki so po naroči-
bo znmogel najzanesljivejo Informirali, ilu nekega inozemskega konzorcija preis-
Naslov tega zavoda je: «Realia> d. z o. z. Opozarjamo na današnji oglas.
Gradim Sokolskega doma n» Taboru
je, kakor nam poročajo, poverjena Ivrdki Tavčar iu Svetina v Ljubljani. Konkurenčnega razpisa zgradbe so je udeležilo 5 tvrdk. Od teh sta prišli redoma v ožjo konkurenco kot najnižji v cenah tvrdki: ^Ljubljanska gradbena družbat ln pa stavbeno podjetje «Tavčar in Svetlna> v Ljubljani V ožjo konkurenco se je z ozirom na posebno naknadno dopolnilno izjavo pritegnilo tudi sicer prvotno nepopolno ponudbo tvrdke Jakob Accelto. Na podlagi razgovorov s temi ponudniki se je izkazala kot najugodnejša tvrdka Tavčar in Svetina, ki je 6 ponudeno vsolo preje stala na drugem mestu (prvo mesto je zavzemala Ljubljanska gradbena družba), in ji jo zato bila poverjena zgradba. Vsem petim ponudnikom pa so se stavile na razpolago primerjalne križalnice, na katerih so nazorno razpredeljeno ponudbe v posameznih postavkah iu cenah v svrho primerjave.
*	Dr. Irgoli« proti Emilu Kramerju. Mariborski odvetnik, dr. Irgolič, je bil pred meseci obsojen radi pregreška po § 104. srb. kaz. zakona na 2000 Din globo, ker je preiskovalnemu sodniku v or-junaškem procesu, Emilu Kramerju, očital v vlogi na predsedstvo okrožnega sodišča, da je hotel v zvezi s policijskim r.adsvetriikom Kerševanom dati Orjuna-šem v preiskovalne zapore detektive. Dr. Irgolič je vložil proti obsodbi ničnostno pritožbo na Stol sedmorlce v Zagrebu, ki je pritožbi te dni ugodil in vrnil zadevo mariborskemu sodišču v novo razpravo. Disciplinarna preiskava proti sodniku Kramerju, ki je bila uvedena vsled Irgoličeve vloge, pa še vedno ni končana. |
*	Živela čruo-rdoča koalii-ija! Tako so; včeraj vriskali Ljubljančanje, ko so se do gležnja udirali po brozgi, ki je na čast ln i slavo magistralno gospode nastopila po | vseh ljubljanskih ulicah. Sramota za slo-i vensko prcstolicol Zadnja blatna vas je1 včoraj lepše izgledala kot Ljubljana. Trg, ki služi za prehrano celemu mestu in ka-1 terega obiskujejo zlasti delavski in uradniški sloji, je bil skoraj nedostopen. Niti ni najbolj frekven'-"• križiščih ni bil sneg vsaj toliko odstrgan, da bi malo od-
knvali ozemlje, v katerem se na severni slrani hriba baje nahaja pod zemlio petrolej. Potem so začeli vrtati teren. Cel i vlaki so pripeljali v Ormož raznega v lo svrho potrebnega materijala in strojev,
ki jih z avtomobili prevažajo na Hum. Sedaj vrta o na peterih krajih. Z velikanskimi stroji hočejo do velike globočine prevrtati zemeljske plasti, da bi prišli do Pr'
porodoma, okrog Ljubljano je padlo 1 vsega skupaj do 40 cm snega.
Koncem poprejšnjega tedna sc j'' I bila pripeljala ogromna depresija nad, Sc-verno morje ter povzročila slabo j vreme v vsej severni Evropi. Id nje, so je izbočil južni del do Adrljc, nad katero se je tekom nedelje razvila posebna manjša depresija. Vsled tega -e je slabo vreino razširjalo čim daljo bolj proti jugu; vzhV-nl veter, ki to 1 jo tekom nedelje pojavil nad našimi kraji, je močno shladil ozračje in v' nedeljo zvečer je <le.». r.n»V I v sneg. Toda v srednjem in južnem delu naše kralji vine ni snežil j; tam jo vladala ra č.<- coio vboka tcm.ioratun T.ka ra.uka v vremeni na manjšo razdaljo ra 11I nič nenavadnega, marveč preje obratno; jui^o^r.liodii.t polovica depresije ima. vedno mrioiro '.oplejšo vreme, nego sovernozupa Ini. V pondeljek zjutraj n. pr. je ležala podolgovata jadranska depresija z jedrom na di igi 'črti od Pu" i č"7. Budimpešto do Džhoroda; sevHrozupadno od njo je j j povečini snežilo
Ceneno češko perje! -
Kilogram sivega opuljonogu ntris ti.'< Dio, in pol bel" 80 I>,n, belo 00 Din, boljSe 100 iu IvJO Din, mehkega kM rub 160 in 180 Din, boijsa, »r?ia 225 Din. PnSiliaivo carine prosto proti pov/etju, od 30H llin unprr.j poštnin« prosto, lilano se tudi zaiai-aja in noujajainče v/.aiuu nnzxi, — NaroČila saino ua Benedikt SacliBOl, Iiobes nt. 40. kaU 1'iliua, ČeelinsIiiTaSlia. PoStne pošiljke gredo iz Ciškoslnvaške v Jaguslavijo kro;,' 14 iloi.
je
kupite aajoenej« pri tn Družbi ILIRIJA, Ljubljana, Kralja Patra trg O. - Tel. 220.
Darujte, da rešimo sokolski Tabor!
petroleja. Pr' delu je zaposlenih mnogo hi"r. hladno, uslužbencev. Zgradili so velike, z eloktii-1 (Ljubljana 1° C, Gradec 1" O, Celovec ko razsvetljene barake. Delo se bo bajejl- 2" C, Dunaj 1° C). južiiov/V duj o i tudi po zimi nadaljevalo.
*	Brivci, pozor! Cerknica rabi nujno dobroga in naprednega brivca, kateri bo Irnol jako lepe dohodke.	, .
*	Zahtevate povsod našo domačo ko- priti vzhodu prekl B.iltiškegi morja:
n'i rjeni zajinLii strnil jo planil md Evropo hladni zrak s severa; nad vso
nje pa je bilo topleje (Beograd 9° C) in je deževalo,
V 1 riliodnjih Jnovii sc ji? g'avna le-•n sija Poverne^n morja pr •itnknlK
Unsko cikir jo. Izvrsten pridatek za kavo.
224
IZJAVA.
Podpisana preklicujem in obžalujem vse žalitve, katero sem zadnji cV razširila o gospodični Mariji H ost n 1 k o v i, osobito preklicujem trdite-, da ima ista z mojim možem nedopus' no razmerje. Ta trditev je popolnoma neresnična in se ji zahvaljujem radi tega, da mi je žaljenjo odpustila tci ni proti meni uvedla sodnega pošto panja.	1770
Ljubljana, dno 16. novembra 1023.	Marija Delničar 1. r.
bo objavil ludi po vseh občinah na kra- j v«'la< P»« P»	»"eg m vodo
je™n običajni način. Razglas obsean vse | [' sredi ceste, kar je bilo včeraj ma one podatke o nečinu, kraju in čosn volitev, j «,sl'> odveC- Oblast je pozivala, da na, go-VolPnl Imeniki bodo davčnih oblast- ! »poilnrji snežijo hodnike, kar so tudi po-vih T stopnje r-7"nln?cnl nn vpogled od večini storili, razen onih, ki Imajo sedaj 13. decembra do 20. decembra ob navad- na mrgiVr.-.tu pofu'-o; a kaj je to potna-nlh uradnih urab. V istem času se smejo	bi potrebovali čolne, da bi pri-
vlagati islotim reklnmnciie proti volilnim šli s bodnika preko ceste na drug ho<l-imenlkom. Po potekn reklainacltskeaa ro-lnUf. Tudi volile! čmo-rdečo koalieiic so|
Halo!
Preden kupil, 0(1«] •I Izložbo pri
R. SlnkBvic našli. 5388
Prodaja do konca mcuea m
;fg
949 t
Izvrstno Idoča
trgovina z drobnarijo in pletenino
Ba debelo in drobno t Mariboru, na najpromet-osjšem kraju, je takoj proti gotovini za prevzeti, — Ponudbe pod „l}rtodni nakup" na anonSno ekspedicijo * „Hinko Saz" v Mariboru, 6053
Ob ot?oritYl se priporoča:
REALIA
d. z o. z.
Ljubljana, Dunajska c. 21
Oblastveno loncesljonlranl realltetnl, informativni, evidenčni, astopstveni ln posredovalni uvod
«M»
Generalna
Poh-ti od globoke žalosti naznanjamo svojim sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš dobri oče, Btari oče, stric, gospod
Ivan Marinčič
posestnik, gostilničar In mesar
v soboto dne 24. novembra 11. ob 3. uri zjutraj, previden s tolažili sv. vere, v 72. letu starosti Bogu vdano preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v ponedeljek dne 26. novembra t 1. ob 10. uri.dopoldne na farno pokopališče v Št. Vidu pri Stični
Št. Vid pri Stični, dne 24. novembra 1923.
Frančiška Marinčič, roj. Rojo
soproga.
Franc, Josip, Ignac, Karel, Stanko
emoTi.
Frančiška, Marija
hferi.	€069
MANUFAKTURO IN USNJE
vseh vrst, nai boljše kakovosti po nal-=• nižjih cenah, dobite v trgovini =
»DANICA"
M a J zel J & Rajtelj uo LJUBLJANA, TlirJftAkI trs «ev. I.
Izdelavo novih ln predelavanje starih karoserij, lakiranje in tapeciranje izvršuje strokovno In po solidnih cenah
JUGO-AVTO,mu, LJUBLJANA
DUNAJSKA CESTA 36.
Veliko veselje za Boiii
napravite svojim dragim z nakupom prvovrstnega pisalnega stroja, ki ga dobite na obroke pri	835
The Rex Co.,
Gradišče št. 10. — Telefon št. 268.
ModLioiM.a.1 - Konj
Zahtevajte samo: 5
Bledicinal-Konjak	z modrim križcem
Jamaioa-Rmn	z modrim križcem
Konjak-Rum	z modrim križcem
Oitrone-Rnm	z modrim križcem
Bledioinal-Pelinkoirao	z modrim križcem
Najfinejši krem-liker	z modrim križcem
Slivo vko in brinjevec	z modrim križcem
„ALK0", LJUBLJANA.
Medicinal - Kon $ a.Is:
2
o
a.
M*
3
SL ■
o 3.
a'
v?

Obdarite najprimerneje svoje drage 8 primerno najboljšimi izdelki tvrdke
Ljubljono, Dvorni trg štev. 3.
Oglejte si največjo zalogo vsako, vrstnih oblek za gospodo in dečke, zimuikov, kožuhov, rag-lanov, ulsU'ov, dežnih piaščev, usnjenih suknjičev itd.
Lastni Izdelki! Znižane cene I
Prvovrstno angleško in češko sukno v nadrobni prodaji.
Perilo 1 Kodni In športni predmeti!
Naročajte „Jutro"!
POZOR!
POZORl
Podpisana tvrdka vljudno naznanja slavnemu občinstvu, da sprejema odslej
vsakovrstno žensko In moško
perilo, dalie posteljno
in namizno perilo
• e |f
u pranje
Istotako se sprejema perilo samo -v pranje in sušenje.
Sprejema se vsaki dan, in sicer v podružnici
t Seleniurgotl ui. 3 in v tovarni Poljanski nasip 4,
Za mnogobrojna naroČila se priporoča z velespoštovanjem	6057
tovarna JOS. REIGH, Ljubljana.
Upravni svet Kranjske industrijske družbe
naznanja v globoki žalosti, da jc dne 22. novembra 1.1. preminul na Dunaju gospod
M
»SA
Hugo
veleindustriiec, do leta 1920. predsednik SCraniske industrijske družbe, predsednik Montanskega društva itd«
Blagi pokojnik si je pridobil v 30 letih svojega predsedovanja nevenljivih zaslug za naše podjetje. Plodonosno njegovo delo častimo s hvaležnim spominom.
V Ljubljani, dne 24. novembra 1923.
ni
vU
ii
JIm
Kite
1
U
I Uliti
1
( o
vfflm
mili li
J
,.JI f/
i
i