.....iMOOM . h jt TUk dan rases eobet, »odelj 1 in prssnikov. Iuued daily Sunday* and Holiday». M.....M»........... PROSVETA _čjASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE_ U rudniški in upravnlški prostori t 8667 South Lawndalt Ava. -Offka of Publication: 8657 8. Lawndalt Aro. Telephone, Hockwall 4004 ETO-YEAÄ XXX Ust» i« SMO J«»u»ry 1«, ims, «t Um poat-»ffW ta« Art of Ohciw o« mir*k i. im. CHICAGO^ ILL.. ČETRTEK. 25. FEBRUARJA (FEB. 25), 1937 Subscription «6.00 Yearly fiTEV.—-NUMBER 39 ELAVQVN.J. ODGOVORILI HOFFMANU >rganizatoricna kim-■pan ja se bo vršila s polno paro RDNJAViTlZKORI. SCANJA Aorthčikaška stavka še v zastoju Newark. N. J. — (FP)—New-rsejski republikanski gover-r Hoffman je dobil radi svo-groženj proti sedečim stavni tak odgovor, kakršnega mote ni pričakoval. Obe frakciji v jskem gibanju, (HO in ADF, pozsbili na diference in na-opili v skupni fronti proti re-icionarnemu governerju. Tajnik državne delavske fe-acije Vincent J. Murphy je v governerjevih pretnjah, bo tekla kri kot poeledica ak-rnosti nove diatriktne organi-cije CIO, "napad proti vsem iikusom za organiziranje de» «tvs." Governor se moti, pra-'urphy, ako miali, da bo lah-. -»i, kar bo hotel. Delavstvo ¿t*, kakor en mož za svoje »vice. "V pričo te grožnje ne »mo ostali razdvojeni," je od-vor tajnika državne delavske deracije. Distriktni svet CIO za sever-del države pa je rekel, "da je ipravljen pobrati rokavico" verner ja Hoff mana, "ki hlini oje prijateljstvo do delavstva, edtem, ko on izraža bojazen do »volitja, pa na drugi strani z liko gesto izpoveduje svoj na-t za krvav napad na dela v- ■•a »» vo. i Governer Hoffman je zagrozil krvolitjem, ko je bil informi-ii o začrtan ju velike organiza-rrtne kampanje diatriktne or-nizacije CIO. Ifllkel je, da ne oblast kazala nobenih "jokali simpatij" do sedečih stavk, tere bo zatrla z vsemi sredst-Indirektno je ta kritika vela michiganskemu governerju, ni hotel z oboroženo silo Izgna-sedečih avtnih stavkarjev v intu. V očeh Hoffmana so seči stavkarji navadni — gange- New Jersey je zadnja leta po- sl zatočišče in torišče najbolj kori^evaUkih delodajalcev, ki raznih držav beže pred unija- Antiunijski azil jim daje ta 4*va, ki je postala notorična |vsej deželi tudi radi svojega «topanja z brezposelnimi, ka-nm je že pred par leti odrekla *ako pomoč. Posledica vsega te-h j<*. da so se v New Jersey ju "zvile znoj nične industrije po m*j državi. iNewjersejski svet CIO tvorijo v desetih industrijah — v d'Js*i. ladjegradniški, tekatil-. usnjenih torbic in kovčekov, »včukarskl, oljni, avtnl, uenjar-j<*klar«ki in umetnega plina. Uprl je velike urade na 81S3 A-[der,,v «t- v tem meatu, ki bo F[*r '"ganizatorlčne kampan- ^itlcr nadomestil Boga v Nemčiji ... 1^'Hir., 24. febr — Berlinaki ¡noči raznesel po Nem->11 novo nemško molitev, ki Je ,vlJ"na na Hitlerja kot na N-je r a//»det je za Nemčijo". V N molitvi je rečeno: ... 'Ti J1 ' hodiš med nami kot od-jih ljudi. Bolečine |°J«ya ki ai jih trpel sa M-tva, niso mogle cela-^cije, ki je čakala v ' dviKne tvoje ljudatvo ... "J' mljenj* je življenja tvo-«( ' a. tvoja mMHb je o-O. naš vodja, dalj«!". AocoptaneoJorjšalllns at epocial rsU of poeUge prortded for la »oction 1108, Aet of Oct I, 1917, authorised on June 14, 1111. 'od i n*« ompanja tekstilnih delavcev v New Y or ka -k.!* Wk' ~ ÄkuPnl ^ ' '"'h delavcev j* naznanil k»tere cilj je saprta Korporacija se noče pogajati z uradniki Lewisovega odbora 8pringfield, 111., 24. febr.—Vsi poskusi governerja Homerja, da pridobi uradnike Fansteel Metallurgical korporacije sa pogajanja s agenti Lewisovega odbora glede končanja stavke, ki je izbruhnila v tovarni te korporacije v North Chicagu, so se izjalovili. Razgovori so trajali ves dan, toda governer se je šaman trudil, ko je pritiskal na uradnike korporacije, naj se sesta-nojo s reprezentanti stavkarjev. "Predložil sem nekaj sugestij obema grupama v sprejetje, a dosegel nisem ničesar," je dejal governer po zadnji koitferenci, ki je bila zaključena~danes zjutraj. Robert J. Aitchison, predsednik korporacije, je potem podal izjavo, da konferenca ni prinesla nobene spremembe. Korporacija še vedno vztraja na stališču, ds se ne bo pogajala z "zunanjimi" delavskimi agitatorji. Aitchison je danes zjutraj odpotoval v Chicago, Meyer Adel-man, organizator Lewisovega odbora in njegovi tovariši pa so ostali v Springfieldu, kjer se bodo najbrže še nadalje razgovar-jali s governerjem o situaciji, ki jo je izzvala sedeča Stavka v tovarni korporacije. Tu so se zdaj pričele širiti govorice, da bo A-delman šel v Washington, kjer bo iskal federalno pomoč, če ne bo governer ničesar dosegel s svojim posredovanjem. Sodišče udarilo unijo strojnikov Drastična injunkci-ja proti piketiranju Battle Creek, Mich. — (FP)— Okrožni sodnik B. W. Hatch je isdal drastično injunkcijo proti strojnikom in livarjem, ki so za-stavkali pri Union Steam Pump Co., pri druibi, ki je včlanjena v National Metal Trades Assn. Ta organizacija je bila pred senatnim odsekom, ki preiskuje špionažo med delavci, razgaljena kot agentura, ki pošilja po-bojnike in atavkolomce delodajalcem za razbijanje stavk. Stavka pri Steam Pump Co. Je izbruhnila pred šestimi tedni, ko je odklonila zvišanje mezde in izboljšanje delovnih pogojev. Ta je delala velike profite v vaeh letih depresije in plačevala viaoke dividende delničarjem. V injunkciji, ki jo je isdal eod-nik Hatch, ao imenovani uradniki krajevnih unij atrojnikov in livarjev in val člani, jti ao zavo-jevani v tej stsvki. Prepoveduje piketirsnje in vse druge stavkovne aktivnosti pod pretnjo zapora in plačltve denarne kazni v vsoti $100,000. Oljni delavci dob it zvišanje v Oklahomi Tulsa, Okla. — Kot posledica sedeče stavke, ki je trsjsls 44 dni. bodo dels vel v rafinerijah Empire Oil Co. dobivali 10^ več plače. Družba je z unijo tudi podpisala pogodbo, ki določa 401 ur dela na teden. Kompanlja ga je akušala zvišati na 48 ur. unija pa je zahtevala SS-urnik. To zvišanje je porinilo mesečno plačo na vrhu na $144. prej pe Je bila $182. Minimalna plača zs težake je bila zvišana s 40 na 50 centov. delavnica In akrajšanje delovnega tedna na 80 ur. Ako ee bodo delodajalci upirali, bo oklicana stavka. m t m met i hitler poslal svoje inženir-jevšpanijo Nadzirajo montiranje topov ob obrežju NOVE MEDNARODNE KOMPLIKACIJE Valenclja, Španija. — (FP) — Več ko dvesto nemških inienir-jev in veliko število vojaških častnikov se je izkrcalo v Algeci-raeu, kjer bodo nadzirali montiranje topov in gradnjo utrdb ob dvanajst milj dolgem obrežju od Algeciraaa do Punte Marroquí, ki je vhod v morski zaliv. To poročilo je poelal v Valencijo do-pianik španske časopisne agentu-re Fabrs. Vest je razburila angleške avtoritete v Gibraltarju in povzročila aenzacijo tudi v Franciji. Stari topovi, ki ao bili poatavlje-nl ob tem obrežju, so bili pred dvema tednoma odstranjeni. Te bodo sdaj nemški inženirji in topničarji nadomestili z novimi. Utrjevanje obrežja od Ceute in dalje ob obali španskega Maroka se nadaljuje. Ko bo delo kou-čano, bodo španski uporniki po mnenju izvedencev kontrolirali vse luke ob tem obreiju. V Gi bral t aru zdaj ugibajo, kaj bosta storila London in Pariz glede novega razvoja, ki je prineael na površje nove mednarodne komplikacije. Nacijsko utrjevanje obreija je ponovno potrdilo govorice o tajni pogodbi med Hitlerjem in generalom Francom, vrhovnim poveljnikom španske fašistične armade, ki dsje Nemčiji velike koncesije v zameno za pomoč,"kf Jo pošilja Hitler ü-pornikom. To je nadaljnja evidenca, da bo Nemčija dobila kontrolo nad pristanišči ob španski obali, Če bodo fašisti premagali ljudsko armado v odločilni bitki. Ljudaka vlada je odredila novo mobilizacijo in naznanila, da bo pričela s ofeHzivo ns več frontah. Vsi militarietični razredi zadnjih petih let so bili poklicani pod orožje. Zadnje zmage na ma-madridski in drugih frontah so vlile novega poguma brambov-cem. Miličniki so prodrli skozi fašistične vrste v več krajih, ko so je uporniška ofenziva, katere cilj je bilo odrezanje Madrida od oetale Španije, izjalovila. Moratorij *a privat-M dolgove v Alberti Edmonton, Alta., Kanada, 24. febr. —* Vlada socialnega kredita province Alberte je včeraj razglasila 60-dnevni moratorij za privatne dolgove. Vlada je v velikih finančnih stiskah in v konfliktih s sodišči. Domače vesti Nov grob v Michiganu Saginaw, Mich. — Po kratki bolesni, pljučnici, je umrl Peter Raspotnik, star 76 let in rojen v Brišu pri Kolovratu. V Ameriki je bil 28 let in t« zapušča šeno in sina, v starem ^eraju pa sestro. Veati is PeMtay Ivani je Sharon, Farrel, Pa. — Is Ali-quippe je prišla etat, da je tam umrl Jakob Derglip, član in delničar tukajšnjega Slovenskega doma. — žena Franka Kramarja, predsednika drSštva 262 SNPJ, je morala 20. t. m. na hitro iti v bolnišnico saradi operacije, preden je pa ttjla operirana, ji je Fr. Stambol. tajnik iatega društva, moral dati svojo kri. — Starejša hči Franka Stambola je tudi morala 21. t m. v bolnišnico, kjer ja bila aperirana. — V bolniški postelji ee tudi nahajajo: Frank Clmperman, naš mesar. in grocer „Frank Novak, Frank 2agar, Nik Matak in Ciril Furlan, bivši tajnik društva 262 SNPJ. Val ti so člani omenjenega društva in ieleti je, da kmalu okrevajo. *' » Minneeoteke novice Na zadnjem municipalnem koncertu v Virginiji, ki ee je vršil zadnjo nedeljo v prostorih on-dotne tehniške arednje šole, je prvič v tem meatu nastopil tudi slovenski violinist Nikolaj Fer-jančič. — V Gilbert u Je bil pred nekaj dnevi v prostorih srednje šole amaterski kontest med dijaki in nagradene ao bili tudf sledeče slovenske učenke: Mar-jorie Košir, Mary Katallnič in Mary Lou Pot<£nik. 2681 samomorov na , Japonskem v letu 1936 Tokio, 24. febr. — Uradno poročilo ae glasi, da je bilo 2681 samomorov na Japonskem v prejšnjem letu in moški nadkril ju jejo ženske dva proti enemu. To število je poraslo za 266 od leta 1935. Poleg tega je bilo okrog 700 poskušanih samomorov. V Nebraski ne bo "milostnih usmrievanj" Lincoln, Neb,, 24. febr. — Predloženi zakon za legallziran-je "umorov Iz usmiljenja" v slučaju, da neozdravljiv bolnik aam prosi zdravnika za smrt. je bil včeraj zavržen v odseku eno-zborne zbornice države Nebra-ake. Osmo obglavljeno truplo najdeno v Clevelandu Cleveland, O., 24. febr. — Včeraj so našli na bregu jezera truplo mlade tenske, ki je bila noe-na. Truplo je bik» brez glave In drugače razmesarjeno. To Je že osmo obglavljeno truplo, ki Je bilo najdeno v Clevelandu v zad- Španske ljudske Čete pro- DRLE V 0VIED0 Fašistični letalci meže jo bombe na Valencijo UPORNIŠKE BARA* KE V PLAMENIH Bilbao, Španija, 24. febr. — Podtigalne bombe, katere so vrgli vladni letalci, so zanetile o-gen j v barakah fašističnih upornikov v Pelayu, topniške krogle pa no razbile uporniško obrambno črto v Oviedu. Vladne Čete eo prodrle v središče mesta in saee-dle diatrikt Buena Vista. Vroče bitke sa posest trgovskega poslopja v Oviedu in osem!je v bllfti-ni ae nadaljujejo, Llshona, Portugalska. 24. fsb. — Valencija, ksmor se je umaknila ljudska vlada 7. novembra preteklega leta, je predmet fašističnih napadov. Tako se glasijo poročlls, ki ao prišla sem s fronte. Uporniške čete ao se pomaknile naprej in obstreljujejo mesto Viver, ki leži 34 m. aeverosa-padno od Valencije in 20 milj od Sredozemskega morja. Vlada Je poslala vojaške' letalce v to cono, ki mečejo bombe na fašiatične pozicije v sektorju Mora de Ru-bielos, Fašistični letalci so izvršili dva napada na Valencijo včeraj zju-zraj. Vrgli ao večje Število požl-galnih bomb na poslopja v pri-staniščnem delu mesta, toda o-genj ni povzročil poaebne škode. Prebivalci so bili pravočasno po-svsrjeni, ds so se lahko poskrili v"varnlh zavetjih. Pozneje so fašistični letalci bombardirali južni del Katalonije, mesti Tortosa in Fllx ob ustju reke Rbre, ki ležita v središču med Valencijo in Barcelono. Na bolnišnico v Fllxu ao letalci vrgli deset bomb. Koliko človeških žrtev jf zahteval U napad iz zraka, poh)či!o ne omenja. Uporniške Čete zdaj prodirajo od Saragosae in Huesoe proti Kataloniji. Nedavno ao razstrelile most pri Culerl in a tem pretrgale železniško zvezo med Francijo in Španijo. Sedaj ae pripravljajo na novo ofenzivo, da odre-žejo Barcelono od ostale Španije. Bitke v dolini ob reki Jaraml, na fronti v bližini Madrida, ae nadaljujejo. Vladne Čete ao zasedle hrib Plnzarron, ki ae nahaja v bližini ceste, katera vafte Madrid z Valencijo. Uporniški topovi bombardirajo vladne vojaške pozicije pri Morati de Taju-ni. njih dveh letih — in val ti umori ao še danes misterij. Za morilcem ali morilci ni najmanjšegd sledu. Cksries 7Jmtsemas, uradnik oblačilne eni je la Fernando de los Ria«. špan»kl pn*lanik v Wa-ae razgovar ja ta pe velik ese »kode v Madlao* Hqasr* (»srdita. New York. V «sadja ■nIje, ki izdelaj*jo obleko za žrae In otroke ¿fas.kll» brambovrev. Avtni vodja zahteva delavske zakone človeike pravice so večje važnosti nego prof it Ianalng, Mlch., 24. febr.—Homer Martin, predsednik unije sdrušenih avtnih delavcev, je senatorjem In poslancem, ki ao ga povabili, naj jih nagovori na skupni aeji obeh zbornic, pojas-nll uapehe, katere je njegova organizacija doaegla s zmago stavkarjev v tovarnah korporacije General Motora. Ta zmaga je velikega pomena, ker je bilo sprejeto načelo kolektivnega po-ga^snja v avtomobilski industriji. S končanjem stavke je pri šla doba novih odnošajev med delom in kapitalom v Ameriki, kar je triumf demokracije in amerlkanisma. Korporacija je bila prisiljena zvišati mezde, ksr pomeni, da se bodo letni dohodki delavcev, ki so uposlenl v njenih tovsrnah, povečali $50,000,000. Martin je ožigosal priganjaški sistem v avtomobilski in drugih industrijah. "Delavcs stslno pri ganjajo pri delu in priganjaštvo je postalo že neznosno," je rekel predsednik avtne unije. "Ne gle de na to, ksko progresivna/ hoče biti kakšna korporacija, kako poštena napram avojim delav cem, ne more preprečiti priga-njaštva v divji kompetidjl drugimi podjetji. Avtomobilski tovsrnsrjl so napeli vse sile, da preprečijo organislranjs delav cev. To je treba nsglaslti kakor tudi dejstvo, da so človeške pra vlce več nego pravica kopičenja profltov. Vaša vera v demokrs cljo že zahteva, da morate uveljaviti delavsko zakonodajo, ki J« potrebna, da bo Amerika ša nadalje napredovala in vlada ščitila intereae velike večine amer^ škega ljudstva." Rumimski kralj v sporu s fašizmom Izziva prelom z Nemčijo in Italijo Bukarešta, 24. febr.—Rumun-ski kralj Karol Je zadnji dni Izzval nevarnost diplomatičnega preloma a Hitlerjem in Muasoli-nijera, obenem Je pa prišel v o-ster konflikt z rumunskiml fašl stičnimi organizacijami, Karol Je Izjavil, da odpokliče rumunaka poslanika iz Berlina in Kima, kl ostaneta doma toliko čaaa, dokler Nemčija in Italija ne odpokllčeta svojega poslani ka Iz Bukarešte, ki ju Karol na mara. Nemški in italijanski poslanik v Bukarešti sta obtožena, da ae neosnovano vmešavata v rumunske notranje zadeve In dajeta potuho rumunskim fašistom. fl|>or Je nastal, ko sta nemški in italijanski poslsnik napadla čehoslovsškegs diplomata za radi njegovih simpatij s sovjet sko Rusijo, Eksekutiva ADF kritizira generala Johnsona Waah!ngton, D. C. — Kkseku-tlva Ameriškš delavske federacije je napadla generala John-aona, bivšega načelnika administracije NRA, ker v svojih člankih in komentarjih v časopisju brani l.«wlaov odbor za Industrijsko organizacijo in dolži A. D. F„ da je ona odgovorna za razkol v vrstah organiziranega delavstva. "Zdi se nam čudno, da v vseh komentarjih o tem sporu poveličujete l,ewlsov od-bor In njegova načela, za federacijo |ni nimate dobre besede," pravi eksekutiva v pismu, katerega je naslovila Johneoou. "A-meri Aka delavska federacija ni odgovorna sa razkol, temveč l*e-«risov odbor, k I se ni hotel pokoriti odloku večine. Vsše sktitno-sti v tej kontroverzi «o v prilog grupi, ki istfMigs razkol v delavskem gibsnju." italijanski vojaki pobua-jo abesince S P 1 o i n a "likvidacija upornih domačinov VELI KCTŠTEVILO USTRELJENIH Addla A baba, 24. febr. — Maršal Rodolfo Graziani, italijanski iHKlkralj v Abesiniji, je pričel is-vajati Mussolinljevo odredbo, da mora biti opozicija proti Italijan-aki vladi med domačini zatrta s oboroženo silo. Zdaj govorijo puške in svarijo Abesince, da se morajo podvreči italijanski nadvladi. Splošno "čiščenje" upornih o-lementov ae je pričelo po atentatu na Italijanske uradnike zadnji petek. Graziani in dva drugs italijanska uradnika sta bila ranjena v napadu. Včeraj so I-talljsnakl vojaki udrli v kolibe domačinov In odgnali vae, pri katerih so našli oratje, sunsj Addis Absbe, kjer so Jih ustrelili. Koliko Abesincev so ubile itall-jsnske krogle, nI snsno. Uradni komunike tegs ne pove, s sodijo, ds Je bilo več ko sto domsčlnov ustreljenih. Okrog dva tisoč A-beslncev je bilo srstirsnlh po nspadu na italijsnske uradnike v Addis Absbi. Nekateri Izmed teh, ki so doksssll svojo nedott-nost so bili izpuščeni, proti drugim ps se preisksvs nsdsljuje. Napad na Grazlanija, čigar armada je podjarmila Abeainljo, je rssksčil Mussoltnlja, da je isdal odredbo, kl določs smrtno kssen ss uporne domačine. Nameato dsrll dobivajo zdaj krogle vsi bivši podaniki neguša, ki se upirajo Italijanskim avtoritetam. Dejstvo, da niso bili vsi domačini, kl so bili aretirani po sten-tstu, izpuščeni, potrjuje govorice, da jih bodo postavili ob aid in ustrelili. Splošno "čiščenje" ss nsdsljuje v bivšem prestolnem mestu cessrjs Selsssleja, v čigar okolišu se nahaja še vedno o-krog ty0,000 domačinov. Rane, katere sta dobila podkralj In koptlškl škof Cyril, niso nevarna in oba bosta kmalu o-krevala. Generalu Llotti je ročna granata uničila oko In odrezati so mu morali tudi nogo, ki Je bila ranjena. Nadaljnji visok italijanski uradnik, ki Je bil ranjen V napadu, je David K. Fossa, član r! Siske i »os lanske zbornice. Dva načrta nevtralnosti v kongresu To pomeni konflikt med obema zbornicama VVsahington. D. tU 24 M*. — V kongresu sta dva načrta bodočega nevtralnost nega zakona Združenih držav. Prvi Je bil predložen v senatu In je bil že odobren po odseku, drugi pa iivlra iz nižje zbornice. Jedro obeh načrtov je onako, toda metoda za is-vsjsnjr1 nevtralnosti se razlikujejo. T.i pomeni, da pride konflikt me I zbornicama In »»prejetje ne»iralnoat«egs zakona se lahko zavist* uo poletja Docirn ^e »enatni nsčrt asmo-voljno de!.» senatorja Plttmans In sjigovih tovarišev, Je načrt nižje zbornhe bližje Rorecvelto-vim željam. Hitler odklonil povabilo Lige narodov Berlin, 24. febr. — Hitlerjeva vlsds je odklonila povabilo Lige narodov na konferenco v Ženevi, k I »e prične 8. marca gle-de vprašanja surovin. Nseijski i., t. -ite\ vprašanja surovin za Nemčijo je povrnitev njenih kolonij in vse drugo je brez pomen s. ^ r RDI «TUT* PROSVET A TUB BNI.KiHTRNMKNT QLABtlÁt m LASTNIMA MUOVBMSSS NASOWMB POPrOBNI JEDHOTS M «f MS |«»I < hr <>««•• eiiim) UM m M» «M m P* •• ■» ta OtM»* IIA« mhbta MU m »ri M» IMS MMtata mai f«r ta* OM «M («M mU CmmAb S N pm rw, »k««* mS Otaw» tt JA e» m m ta Im rtai PBOBVKTA b Unta« A**, i or rms 13» Dva governerja V današnjem konfliktu med delavci, ki stavkajo na nov način: ostanejo v tovarnah, In delodajalci, ki se prvim srdito in arogantno postavljajo po robu, je zelo važno, kako nastopajo novodealske oblasti v prizadetih krajih. Politična oblast ni nikdar bila, niti ne more biti striktno nevtralna v takšnih konfliktih. V preteklosti so župani, šerifi in governerjl navadno pomagali kapitalistom; v nekaterih primerih je bila ta pomoč očitna, v drugih pa indlrektna. Običajna praksa je bila, da je policija in milica skrbela za "mir in red", dočim je federalna vlada držala roke proč, češ, to je lokalna zadeva. Danes Je malo drugače. Novodealska vlada Je zavrgla nekdanje hinavsko načelo "nevtralnosti" In s sankcioniranjem delavakih unij ter s federalnim delavskim odborom je primorana direktno poseči v vsak konflikt med delavci in delodajalci. Iz tega ozira je važno, kako danes nastopajo občinski in državni oblastniki v takšnih primerih. t V Michiganu vidimo, da governer Murphy odprto simpatizira z avtnimi delavci. Murphy nI dopustil napads na stavkarje in pritiskal je na družbo General Motors, da je končno deloma kapitulirala. Vea drugačen je pa governer Hoffman v državi New Jereeyju. Hoffman je v naprej nasnanil, da ne bo dopustil sedečih stavk v avoji drŽavi in kjerkoli delavci okupirajo tovarne, jih bo z oboroženo silo izgnal na prosto brez ozira na posledice. Tu imamo dva governerja, ki se po svojem stališču napram delavcem razlikujeta ko noč pa dan. Vidimo pa tudi druge governerje, ki niso tako sovražni delavcem kot je Hoffman, a tudi ne tako odločni kot je Murphy v Michiganu; boje se zamere delodajalcem in delavcem In kolebajo sem in tja. Med temi je tudi illinoiski governer Homer. Delavci morajo razumeti, da njihovi prijatelji, kakršen je Murphy, so alučajnost, na katero ae ne smejo zanesti. Pri prihodnjih volitvah bo Murphy lahko poražen in na njegovo mesto lahko pride največji sovražnik delavskih unij; lahko se tudi zgodi, da Murphy dobi drugačne muhe in drugič»bo nastopil docela nasprotno napram stavkujočini delavcem. Delavskega prepričanja nI v njem! Delavci so lahko hvaležni dobremu prijatelju, ampak j>o|K>lnoma zanašati se smejo le nase in na svojo — politično delavsko stranko, katera bo kontrolirala svoje uradnike. Delavski governer bo nastopil za delavce iz prepričanja, ne iz golih simpatij. In to je velika razlika. na»e Kdo želi diktatorja? Jezuitsko glasilo v New Yorku "America" napada Roosevelta zaradi njegove sodnijske reforme. Očita Rooeeveltu, da hoče uničiti u-stavo in uvesti svojo diktaturo v Združenih državah. Mi se tudi — kakor smo že povedali — povsem ne strinjamo a sodnijsko reformo In bi raje videli, da se socialno zakonodajstvo v Ameriki enkrat za vselej zavaruje z amendira-nJem ustave, isivedall pa smo, da Je Roosevel-tov« reforma vrhovnega sodišča in ostalih zveznih »odišč popolnoma ustavna in postavna, niti ne vidimo \* tej reformi kakšne nevarnosti diktature. Nov krik o diktaturi je demagogija. Ta krik so zagnali najprej znani burbonci. reak-cionarji, ki bi najraje »ami diktirali — prav za prav dlktirtifff U d*»ft1*rja pogoje ekonom-ske ekftintenre smeriškemu ljudstvu. TI zdaj krlče, ker bi radi obdržali kontrolo nad sodišči. Več Vo demagogija ps Je, kadMr zažene krik o uničenju ustave In diktaturi katoliška cerkev, predvsem največji intrigant! jm» «e je odo — 4*-ve brez podlag« — rav prijazno ih u-godno. Morda ee bodo vremenski bogovi kaj razkačili, velike moči pa ne bodo več mogli pokazati, |Kakor sem izvedel, ata bila pri društvu št. 58 SNPJ izvoljena *a delegata Joeeph Durn in Albin Prime, pri društvu %42 SNPJ pa Louis Kaferle in Louis Mrtoolja Vai štirje možaki so aktivni pri društvih In jednoti. Ahton Jankevkh, 147. Vabilo ma zabavo In sejo Detroit, Mich. — Gospodinj akt klub priredi "keno party' dne 6. marca v spodnji dvoran SDD na 487 S. Liveraoia ave. Pričetek ob 7. zvečer. Oddanih bo več lepih nagrad. Vabijo ee vsi Slovenci in HrvatCda ae u-de leži jo. Za plea bo igrala Izvrstna godba, pri kateri igrajo Bogataj, Vrhovec in Aubn. Servl-rala ae bodo okusna jedila in dobre pijače. Udeležite ae In ne bo vam žal! Pomnite, da je vstopnina prosta! Obenem ae opozarjajo vae članice gospodinjakega kluba, da ae gotovo udeležijo ae-je dne 12. marca. Ukreniti je treba več važnih atvari in izvoliti novo predaednico. Na 8vide-nje na zabavi in aejl! AntonU Potočnik, 618. ■i Uspela prireditev Akroa, O. — Klubov ženski odaek je priredil večerjo dne 6. feb., ki je dobro uspela. V imenu odeeka se zahvaljujem vsem za velik poaet. Vsako soboto ae v klubu igra tombula. Na razpolago ao lepi dobitki. Vabijo se tudi naši sosedje ia bIHnjih naselbin, da nas ob sobotah pose- CETRTEK, 25. FEBRiii Pasja logika To j» šruga povmt Rojak iz Bučke: Dober dan, mister. Ali vi manažer Vinske Domovine? Manaiar: Ja, that's me. Kaj pa hočeš < Hojaki* Bucks: Spoznal sem vas po no,i Mamior: Awnght, awright! — Rojak iz Bučke: Naročil bi ae rad m papir. Ali Mzamete denar? Marnier iiač ko tudi državni governer ter mestni ursdnlki. Vabijo ae vai Jugoslovani, da ae udeležijo. Tiketi ae dobe pri podpisani. Zvečer bo konoert in ples. Nastopila bodo peveka društva rasnih ak>van-skih Barodnosti, tako tudi tam-bunšl. Kdor ae zanima, naj pride. V soboto ob 11 url bo na postaji Union goets pričakovala delegacija. Kogar veseli, ae lahko »deteti. Plastični trakovni film Zene avtnih delavcev na »ta v kovni straži t Flint u. USTNICA URKDNIftTVA Graven huret, Ont., Kanade,*. .T.: Jugoslav Consulate. Keefer Bldir.. Montreal, Que Pod U ju- ¡ É spade Jo vee province v Ki Is Pariza javljajo, da se je posrečilo pn* zgodovini kinematografije sestaviti trikovai film. Za ta uspeh gre zasluga m Painifeveju. očetu znanstvene kinemston« ter kiparju Bertrandu. Tehnični ustroj »J dobitve obvladuje nova avtomatični kaa® ki ae sama od sebe sproži za anemsnje in m/ di sama od sebe uatavi, kadar je anemanj« * dano. Film. ki so g« posneli s to kamen». nuje "Barb-Bteu" (Siajebradec) ter bo ^ šen spomladi. Obiskovaki aVetovn« raa^J" Parku ga bodo lahko videli. Posebno* je. da meri V dolžino samo 800 temu ga bodo snemali skoro leto dni M* cije je napravil Bertrand in ao iadeunf m tudi figure, Iz pkstUina. Ena najl'1*»®? racij predstavlja veHko katedrah -višino samo 1^0 m. Painle\-e pravi, d» {¡J lo z majcenimi figurami zelo trudaH"» " mudno. Kiparju Bertrandu ao fK»rs» P» gati njegovi otroci z majhnimi pr- ^ mogel naprej, ker ima preokorne toke. i» ™ aa take majhne flgute. Plastični trikovni film ima tudi .«• glasbo. Napieal jo je komponist Jaubert h- to je napisal Brechignec. rr«rrx 26. rawuuMA_ »Primorskega L/ H! **** * f tišini ičnih organizacij -lan, imn.^r Fašisti-' kaznice Gorica spuščen« upornice, toda Trojan-škova ae je zanesla na srečo, apiaaila se je pod zapornico na 9M90. Ni pa opasila, da skozi meglo te drvi lokomotiva s ten- Odkar je doma, je stalno izpo-,-_ stavljen nadsoretvu znanega ia- i****™, ki ae je vračala iz Kr* w tajništvo je odvzelo lejptima. Z ftšis«» «trank« aledečim 5m mladeničem v Goriški »o- jXi: Arčanu Viktorju iz Gole, ker ne poseduje lastnost,, sestavljajo tradicionalen fa- Lični duh", Starcu Avgustu iz itanjela, "ker jo »ovwien reži-u in Italiji". Jugu Vergiliji iz kirire, -ker je SNS**» ££ Kenten in brez discipline , Mer-L Oskarju, "ker ni plačal članarine, čeprav bi jo lahko, ter se i poleg tegs slabo opravičil , lozetiču Viktorju "ker ni plačal lansrine", Gaetu Edvardu iz Vi-Lve "ker ni razumel nalog dr-ivljana, zlasti ne fašista", Mo-rijanu Mateju iz Komna iz istih izlogov itd. Prepričani smo, da tm mladeničem ne bo mnogo tl za to, -ker so zgubili izkazni-• vsled prestopkov, ki so jim iprteni. Obupen položaj našega kmet* Postojns, jan. 1Ä37. — Obmej-d časopisje dan za dnem prina-i cele stolpce o velikih kaznih ¡rečenih nad tihotapci. Tako se 5 pojavilo to vprašanje za ob-lejne kraje, ki žive v zelo vettern pomanjkanju, kpt veliko zlo vseh ozirih. Sicer je res, da se »tihotapstvo ob meji od nekdaj ršilo povsod in da tega ni mo-oče popolnoma nikjer zatreti, Kla pomen, ki ga ima v tem slu-iju, je treba razlagati popolno-la drugače. Tihotapstvo je zaje-i skoro vse sloje ob meji, ter »stalo za večino ljudi nov vir isluika. Skoro nemogoče si je izstavljati, da bi človek»ob mo-iskal rešitve iz obupnega gozdarskega položaja na drug ičin kakor s tihotapstvom. Vse Medice v moralnem, v socialem in vzgojnem oziru, ki izvi-ijo iz tega, se danes še ne dajo »pisati. Omenimo le lahko, da i pečajo s tem tihotapstvom ne i starejši, ampak da se poslužu-»jo tudi mladoletnikov in celo rok za tako nevarne posle. Na •ugi strani pa oblasti zatirajo > pojavo popolnoma napačno s m, da ljudi kaznujejo z denar-mi kazni, ki gredo v tisoče lir i* jih s tem neposredno silijo, i se zopet vržejo v tihotapstvo l hočejo plačati denarne globe, asti so prizadeti kraji okoli I-ije, kjer vjamejo največ t|ho-pcev, pa bodisi italijanskih ar jugoslovanskih državljanov, asti mnogo žensk iz obmejnih ajev se pečs s tihotapstvom in med aretiranci relativno naj-ič Žensk ter starejših moških, le morejo opravljati kakih teli gospodarskih del, ter so tu oblastem manj sumljivi. Pro-m tihotapstva je za naše ljud-vo izredno težak in treba bo is ti rešitve iz njega, ki mu je fašizem ne more dati. Potreb-|so temeljite spremembe v gobarskem, političnem in socialni pogledu. Vsega tega pa od šizma nismo in nikdar ne bomo ičakovali. Saj je dosedaj delal na to, da nas s svojo imperia-tično politiko popolnoma uniči, m je odvzel lepa polja in goz e za utrdbe, nas obdavčil do rsjnosti, ter nam onemogočil k)h \ gospodarsko gibanji čitanja slovenskih čaaopi- pozvan na odgovor Gorica, dec. 193«. — Iz Sem-h» rn>ročajo, da je bil pred r*tkim Katič Franc, doma iz ►mpa^a izzvan od oblasti, da zagovarja zaradi čiUnja slogih časopisov. Ratič je bi li to konfiniran, a je po idnji amnestiji prišel domov. šističnega sošolca v Tolmina Pe-licona, doma tudi i« dem pasa. Pelloon je znan zaradi svoje naklonjenosti italijanskim oblastem, in je že od vsega začetka V njihovi službi. On je kriv tudi Ratičeve konfinacije, poleg tega pa še breaštevila drugih podlih dejanj. Zato se ga vsi domačini in okoličani isogibljejo in sovražijo, zlasti odkar se je raznesla vest, da je pri oblasteh padel v nemilost. Da bi si pridobil prejšnje zaupanje in naklonjenost I-talijanov, še bolj vneto stika za možnostmi ovadb in zasleduje zlasti one ljudi, ki ve, da sonapt-sani pri oblasteh v črno knjigo. Nova hidroelektrična centrala ob srednji Soči Trst, jan. 1937. — V Julijski Krajini so bile doslej samo manjše električne centrale, in sicer toliko kalorične kakor hidroelek-trične. V glavnem pa »o dobavljale in dobavljajo še vodno Julijski Krajini električno energijo velike centrale ob hudourniku Cellina in ob reki Piavi. Sedaj pa je Jadranska električna družba dobila dovoljenje, da zgradi prvo veliko hidroelektrično centralo ob srednjem toku Soče. Ta centrala bo le prva izmed več central, ki so projektirane ob Soči med Kobaridom in Gorico. Za novo centralo bodo zajezili Sočo pri Selu južno od Sv. Lucije, centrala sama pa bo stala v Doblarju. Višinska razlika bo znašala okoli 60 metrov. Ob jezu se bo stvorilo jezero, dolgo nja. Tender jo starko vrgel kakih 30 metrov daleč. Ob progi je ženica obiežaia ntrtva, vsa lev« stran jo bila razbita. mm F1' a Parlamentarna debata med militarist! in pacifisti kakih 8 km, ki bo držalo približno 9 milijonov kubičnih metkov vode. Od tega umetnega jezera ae bo odtekala voda po podzemskem predoru, dolgem 4 km, do centrale v Doblarju. Računa se tem, da bo lahko odtekalo po cevi do 90 kubičnih metrov na sekundo. Turbine, ki bodo izkoriščale vodni padec, in generatorji bodo pod zemljo. Instalirali bodo trl®turbogeneratorje z e-foktom 60 tisoč konjskih sil. Transformatorska kabina bo na prostem. V njej se bo prvotna napetost 8000 voltov povišala na 130 tisoč. Nova centrala se bo zdrožila s prej imenovanimi centralami ob Cellini in Piavi ter bo dobavljala tok predvsem za -e-lektrifikacijo železnic. S pripravljalnim delom so že pričeli v juliju 1986. Sedaj ee vršijo pogajanja a posestniki ze mljlšč od Soči od Sela do Dofolar-ja. Računa se s tem, da bo delo trajalo tri leta in da bodo zaposlili do 4000 delavcev. Stroški so preračunjeni na 46 milijonov lir. Ottawa. — (iT) — Tudi Kanada se pripravlja na Mobram-bo demokracije". Te dhi se v parlamentu vrši velika debata o vojnem proračunu in o vsej su nanji politiki. Vlada predlaga zvišanje vojnega proračuna na okrog 46 milijonov, kar je Kanado nov rekord. Debata se vrši med tremi skupinami. Na eni strani ao konservativci in liberalci, med katerimi ni načelnih razlik, marveč le glede detajlov, na drugi strani pa poslanci kanadske Commonwealth federacije ali delavske stranke, ki zastopajo paclfistič no stališče. Vsa kanadska politika gravitira okrog britskega imperija. Predlagano zvišanje oboroženih sil je v skladu s politiko Anglije. Na drugi strani pa delavski poslanci zastopajo stališče stroge nevtralnosti, katere se naj Kanada oprime v bodoči vojni. V ta namen so predložili zakonski osnutek za "100% nevtralnost" in drugi osnutek za odpra vo profitov v zvezi z Izdelavo m uniči je. T. C. Douglas, član COF, je v obširnem govoru aagovarja konskripcljo bogastva v slučaju vojne. Citiral je slučaj za slučajem, ko so municljski baron prodajali vojni material sovražnim deželam. Rekel jo tudi, da gre iz Kanade veliko materiala v španski Maroko, katerega fašisti rabijo proti španski legi timni vladi. Kanadski eksport v Maroko se je v zadnjih treh mesecih preteklega leta močno zvišal. Največ gre pšenice in nitratov, o čemer je Anglija dobro poučena. | Od leta 1933 se je izvoz niklja v Anglijo, Nemčijo in Italijo podvojil, je rekel Douglas. "Ur-giram vlado, da prepreči možnosti, da bo naša mladina umirala od materiala, ki je bil izkopan v naši lastni zemlji," je dostavil. Vesti iz Jugoslavije Smrt stare ženice pod lokomotivo V St. Vidu nad Ljubljano se je dogodila 1. februarja zjutraj smrtna nesreča. Lokomotiva je povozila do smrti vdovo po upokojenem železničarju, Marijsno Trojanškovo. Trojanškova je stanovala v leseni baraki v gramozni jami na robu Šiške, prejemala j« po pokojnem možu skromno pokoj nlno 126 Din na mesec, zato pa hodila delat po okoliških vaseh, da je zaslužila hrano ali pa dofcf-ia celo kaj za s sabo. Pozimi pa se Je rada oglašala pri znanih kmetih, ki ao ji dajali hrano v boga j me, ker pozimi pač ni dela. Tako je šla tudi 1. februarja proti St. Vidu, od tu pa proti Klečam. Ko je prišla pri škofij, aki gimnaziji do proge, ao bile FarmarskahlAa In hlev v bližini Beaaiaja, Tenn. drvita a tokom vode reke Mississippi Eksekutivni ADF brani Greena froti »hi v vrstah ^^ ega de-lavslva Washington, D. C. — (FP) — Eksekutivni «vet Ameriške delavske federacij« pravi v pismu, katerega je nalovil vsem pridruženim unijami da popolnoma zaupa Orecunu, predsedniku A. D. F. Ta akcija je sledila, ko je posebni odbor rudarske unije sprejel resolucijo,'d* mora biti Green iaključen iz te unije zaradi svojih protidelavekih izjav, katere je podal po končani stavki avt nih delavcev. Tp stavko je vodil Iye-wisov odbor tsa industrijsko organizacijo in Green je po sklenitvi dogovora med Lewisom in korporacijo General Motors de-jil.ds je Lewis kapituliral pred korporacijo. Greena, ker upa, da bo s tem u-bil vpliv Ameriške delavske federacije, a se ne zaveda, da a napadi škoduje organiziranemu delavskemu gibanju, ker ga ispo-atavlja javnemu smešenju", je rečeno v pismu. "Ker ao nam Le-wisovi nameni znani, obsojamo te napade na Greena. Kot člani ekaekutive ADF izjavljamo, da mu popolnoma zaupamo kot predsedniku federacije. Izključitev Greena je dokaz, da uradniki rudarske unije kršijo pravila svoje organizacije." Eksekutivni svet dalje pravi, da mu je žal, ker je moral podati to Izjavo. Ameriška delavska federacija se na splošno ne vmešava v notranje aadeve pridruženih unij riaen v slučaju, kadar vidi. da je njen obstoj v nevarnosti. Takrat Je intervencija potrebna, da ae člani seznanijo s problemi l.n odločijo nadaljnjo akcijo. Svet citira provizije ustave rudarske unije, ki govorijo, da u-nija lahko Izključi člana le, če "Lewis neprestano napada mu dokaže, da hoče ustanoviti konkurenčno organizacijo. Omenja, da je na več konvencijah sam Lewis nominiral Greena za predsedniškega kandidata federacije. To je dokaz, da je Lewis nekoč visoko centi Greena kot člana rudarske unije. 'tJicer je res, da ao ae pojavile diference glade metod, ki iutj jih izvaja ameriško delavstvo, da izboljša avoj položaj, toda to nas ne ame razdvojiti," pravi ekaekutiva ADF, "Delati moramo skupno, da ae vae veje organiziranih delavcev strnejo pod okriljem federacije.** Veliki stroski splošnega oboroževanja Nemčija in Japonska sta pospešili tekmo Washington, D. C. — (FP) — Svetovni stroški v sveži a pripravami na masno klanje ao ae podvojili v zadnjih dveh letih, ae glasi poročilo Foreign Policy Assn. To poročilo basira na vojnih proračunih 60 držav, ki ao udeležene v oboroževalni tekmi,. Leta 1984 so te države potrošile pet milijard dolarjev za oboroževanje, preteklo leto pa enajst milijard. Ta vsota je trikrat večja v primeri s ono, ki so jo drŽave izdale za oboroževanje I. 1918, eno leto pred izbruhom svetovne vojne. Zveaa dolži nacijsko Nemčijo in Japonsko odgovornosti za o-boroševalno tekmo. Ta se je pričela, ko Je Japonska okupirala Mandžurijo, velik zamah pa je dobila, ko je Hitler prišel na krmilo Nemčije, V sadnjih dveh letih Je Nemčija potrošila $2,600,000*000 za ojačanje svoje oborožene sile, sovjetska Rusija pa $2,968,000,. 000, Amerika je potrošila $710,-000,000 za oboroževanje 1. 1984, v preteklem letu Velika Britanija je zvišala sv*j vojni proračun od $480,000,000 I 1934 na $846,000,000 1. I ZAHVALA fttejeva si v dolšnoat, da «a prav lepo iahv«liva najinim sorodnikom in prijateljem, ki ao naju tako lepo pre-««netili in pogostili a "Surprise Party1*, sa najino 26 letnico sakonakega ilvljenja. Nisva mislila, da bi naju mogli tako na tiho isvabiti v tako ns-IsM sa naju pripravljeno, s evetljl-eami, napisi, oklnčano dvorano, kar midva si nisvs mislila, da bo res ta-ko kakor Ja bilo nama v povabilu povedano, party sa nafto sorodnlco, ki je ravno pred kratkim priftla Is stara domovine v Milwaukee, Wis. Midva •va sa skrbno pripravljala ss te party, nakupila svs ve* stvari In spekla potico, tar grodoč v dvorano vsa to lepo našla s seboj, mlsle« kako lepo bomo skupno potastlll nafto novo v Ameriko doftlo sorodnioo. AH gUJ slumka—vss ss Ja prevrnilo sa najino vaselo presenečenje. G Inj«nega area sva opasovala mnoftieo sbranih posetnikov, ki ao nama val po vrsti čestitali in nama šolati fto mnogo 1st sdrsvega In srašnaga sakonaksga šiv-Ijenja. Mod drugimi sva pa sagladala tudi mr. In mrs. Antona In Agnes Roshel, prl6e od najina prva poroke, tar njih sina In Mar, ter tudi sealro, vsi is Terra Hsuta, Ind. Sitna vam hvala vsem skupaj sa >rUasni oblak, sa mnogoštevilna krasna darila, sa lepa šopke svsšlh cvetljlc, sa aapls«, okusna jedila In pUa«e, sa kape nagovora In aa v srce sagajode posdravne lepa slovenska pasmi. Lapa hvala ku* haricam aa Isvrstno Isvrftano dslo v kuhinji, natakarjam In postrotnleam sa prljasno postralbo, Ur muilkan-tom aa Isbrane poskodnloe. Hvala tudi najinemu sinu in Mori sa nova po-ročtte prstana, br. In mrs. Viktor Zu-panftlftu «a krasno darilo nama posla no Is Chloaga, mr. Vine. Vrhovnlku in mr. Fsank Hturmu la Universal. Ind. Mr. in mrs. i— Uradisker la Muskegon, Mich., sa poslane telegrafttne «sstitke. Posebno hvalo pa naj iprsj-mejo naj Ins sorodnloa In prtjateljlee, mrs. Jesephina Hren, mrs. Mary Ho-shal, mrs. Josspklne Sorti, mrs. Fran* eas Hosman. mrs. Anna Petrin, mlss Mary Hran in mrs. Mary Salatntk, ki so vse napravila v najlspftem redu. Kortfno fte enkrat najlepša hvala vsem sa iakaaaao pi ijasnost. Vaša- • Anten In Praasao Tratnik, 708 S. At h St., Milwaukee, Wis. Zahtevajo reeignacijo predsednika ADF Gary, Ind. — Uradniki 37 krajevnih unij Zvese žolezničarsklh in jeklarskih delavcev ao pozvali Williams Greena, naj resign!ra kot predsednik Ameriške delavske federacije. V pismu, ki so ga naslovili Greertu, pravijo, da so Green in oetsli Člani ekaekutive ADF stavkolomcl. "Nedavno ste vi in Člani eksekutivnegs sveta suspendirali več narodnih Ia mednarodnih unij Iz Ameriške de-lavske federacije, ker so pričele a kampanjo, da organizirajo delavce v industrijah masne produkcije v industrijskih unijah." je rečeno v pismu, in drugi člani ekaekutive ADF Javno povedali, da nasprotujete sklenitvi pogodbe med korpond-jo Genersl Motors In unijo združenih svtnlh delavcev To početje neovrgljlvo dokazuj«. dS ste bili vi prej grupa reakcionarJ*v. zdaj ste pa krdelo stavkoJ©nw#v," pravi: "Navadni zdrav razum mi pravi, naj dam prednost tej lahki kaji" "Mulo vrt hotprtni enim letam $em menjal kaditi Lurhlet, ker ml ¡e ugajal akut njihovega tobak*, fus onega tasti )e bila moje grlo v do-brem nanju. Ker maj gla§ In grlo floti i pomenila v mojem ptfkUru, ml navailnl mlrav ra»um pravi, naj dam prednoiPlej lahki kajl. lato tem eelo §a LuckleiT* V PARAMOUNTOVIM "THK FLAINSMAtr POD VODSTVOM CSC'IL B. DS MILU Neodvisen pr««gl«*H jv bil pred kratkim slorjm mrd profrsijoiialnlmi moškimi In fcrnskaml - oilvet-niki. rdravnilti, |>r«'(l*vetrlji, fnanilveniki Itd. Istnnl onih, ki ao rrkli, «ln k«Hr rfgsreta, jili ]<* trč kol 87% ugotovilo, ia i rn njo earlsio rajši Isbko k a jo. Mr. Coojirr ojJoIh-m** modroei ir pminoati in ietoUko ludi «Itugl vodilni nmrtnfUI radia, odra, filma In e|»rrr. Njihovi *Uaovi ao njihovo hoffn»lvo. Zalo jih toliko lutdl l uMm. Tttdl VI imate lahko ralfito grla od l orklea- lalikr kaj«, |*roo4r jptfovlh rraklh dra-tljlvrw, odaf ran jenih * Irkljo^nlm prorraora Mlfs Tosaled". Im*UU* «o prijaanr fjrfel « HAJFINfjh TOBAK— «SMETANA PRIDELKA" Lahka Kaja *ItVToasted"- Zaščita Vašega Grla PROTI DRAŽENJU—PROTI KAŠLJU ''»•wnake hajne ladje v špaoakHi vodah. Vlada Je Mmtsr ptnlal več tM mjnkor v španaki Maroko. ledje v U »oda. ko )e bila laforaii- PIOSVETA Martin Andera«* Nez» PROKLETSTVO ROMAN Prevedel Mirko Javomik ČETRTEK, 25. FE BRI'a »tj Župan je prenehal, ne zmedeno pogladil po glavi, ki ao jo pokrivali potni biaeri in atrmel v sonce — izgubil je nit. Ti prokleti pobalini! "Da, dansko ljudstvo je kraljem zveato Ijud-atvo. In prav zaradi tega, kako nas osrečuje, kako nas pomirja, če vemo, da moremo a polnim zaupanjem zreti v bodočnost — od te strani nam ne preti nobena nevarnost. Danski prestol je pognal svoje krepke veje tudi nad evropskimi prestoli, tako da je naša mala deiela s svetimi sorodstvenimi vezmi zvezana z najmogočnejšimi državami na zemlji. To bi moralo vaakega dobrega Danca napolnjevati s ponosom. Toda čudno je, da ne čutijo vsi tega. Nimamo le ljudi, ki se vesele procvita kraljevskega doma, ampak tudi take, ki kraljevski dom smatrajo kot breme zs vso deželo in mu hočejo do živega. Hudobneži se še vedno emejo, zapel jiv-ci ljudstva so na delu in skušajo trositi svoj strup v ljudska srca. Toda nikar naj se jim ne posreči, da bi zadušili in zamorili v danskem ljudstvu to, kar je v njem najboljšega; njegovo podložno posluinost in ljubezen. Zato hočem končati z devetkratklm "Živijo" vladarju, ki je vzor vsem očetom in knezom, čigar srce utriplje do najubožnejšega kota in čigar ime blagoslavljajo v koči in v grsdu. Ljudski vladar Kristijan IX. ns> živi — živijo!" Ves prostor je odmevsl od devetih grmečih živijo klicev. Ko je spet potihnilo, je z jelk zadonelo vreščeče ponavljanje, ki mu je sledil osamljen de-- «ki "živijo", ' ' Slišen vzdih nevolje in osuplosti je preletel ves zbor in postalo je tsko tiho, da je človek lahko slišal kolcajoči smeh debelega Madsa. Zupan je trepetal od jeze in je za čas izgubil vso svojo dostojanstvenost. Zdaj je šla ta predrznost pa že predaleč, zdaj je kot udan pod-ložnik bil dolžan, da zagrabi, tudi če gre vsa njegova priljubljenost k vragu. Pomignil je stražniku Petersenu in dvema zaupnikoma iz konservativnega kluba in izginili so v gošči, da bi polovili zlikovce. Med Um je učitelj Schroeder govoril o pomilovanja vrednem kmetu in o tlaki, da je dobrim kmeticam od sočutja s ubogimi predniki stopi-ls voda v oči. "Zdaj pa sedi kmet v kraljevskem svetu — In tudi sam je kakor majhen vladar na svojih lastnih tleh. In vse to dolguje Dsnsks ustavi, osnovnemu zakonu. Zato bi hotel prositi slavni zbor, naj zakliče živijo ustavi, pri čemer se spominjsjmo premilostne-ga zaščitnika in varuha uatave, kralja, brez katerega bi bil zakon le prazen zvenk. Osvobo-dllno pismo danskega ljudstva, ustava naj živi — živijo I" Ko Je živijo klicanje zamrlo, to pot brez vsakega alabozvočjs, se je vrnil stražnik Petersen in izjavil, ds zllkovcev ne more najti. 2upan je bil razočaran. Preračunal Je, da gs bo ta dogodek nspravll sposobnega za kako manjše odlikovanje, če ga bodo pa pravi način sporočili na pristojno mesto. Toda to upanje je takoj izginilo, če ne bo našel prevejancev in jih a trdo roko ožigosal za žaljlvce Nj. veličanstva. Stražnikovo poročilo pa se ni popolnoma strinjalo z resnico. Možakarji so bili namreč ujeli dva fanta, ki sta se zavedla grozeče nevarnosti in bila vprav na tem, da se spustita s dreves. Toda pri zaslišanju, ki so ga v naglici izvedli, se je izkazalo, da sta se oglasila le pri tistem živijo, ki ga je zaklical županov sin Teodor sam. Stražniku se je v teh okoliščinah zdelo službeno in smotreno, da ustavi vsa nadaljna poizvedovanja, ker se je zanašal na to, da mu bo župan za to njegovo obnašanje zatrdno hvaležen. Medtem pa so zagledali krojača Franka, kako je samozavestno korakal proti govorniškemu odru. V hoji je dostojanstveno gibal z zgornjim trupom, govoril sam s seboj in živahno opletal z rokami. Potem se je čaka je postavil pod govorniški oder in zrl v župana> bilo je jasno, da bi rad nekaj povedal. Župan se je razočaran obrnil od Petersena in soglašujoče pokimal Franku. Mojster Frank se je v političnih zadevah do zdaj še vselej izkazal. Na ljudi je dobro vplivalo, če so videli koga svoje vrste med odličniki in krojaču ponavadi ni predla trda za besede. Pri takih prilikah je vedno vztrajal do konca, dobil kaj dobre pijače in služil ljudem v zabavo. In Frank ni bil mož, ki bi se drugo jutro po kaki politični požrtiji pršil s tem, da je z županom in lekarnarjem pil bratovščino. Frank se je častitljivo šetal na govorniškem odru, si zapenjal suknjo, da so se pokazali obrisi steklenice. Ljudje so se hihitali in šepetali. Frank je bil ns pogled zmeden, napol resen, nenadno se je zasmejAl na vsa usta in se potem spet zresnil. Bil je na glasu kot velik šaljivec, kadar se je kaj spravil in ljudje so napeto čakali. Zganil je nekajkrat ustnice, ne da bi spravil glas iz sebe. Kakor vedno ob takih prilikah je tudi zdaj začel govoriti o kraljevi ljubezni do ljudstva in> o ljudski ljubezni do kralja, o kralju, ki skrbi za vse in o dolžnostih všeh, da so kralju hvaležni in da ga stavijo takoj na prvo mesto za Bogom. Bilo je mslce okorno, a dobrohotno pregrevanje prejšnjih govorov, ki ni Imelo zločinskega namena, da bi mamilo ljudstvo za absolutizem smpak je cikalo samo na to, da bi Franku pripravilo zabaven'večer. Nenadno se mu Je pa zataknilo, strmel je čez poslušalce in nepremično ustavil pogled na skupini majhnih jelk. Potem je z iztegnjeno roko pokazal nanje in zaklical: 'Tam doli v jelkovju leži dvaindvajset nedolžnih devic in na vsakem koncu stražnik!" Zbor je bruhnil v smeh, toda Frank je še vedno roteče kazal z roko. Potem se je vrnil na svoj govor in ljudje so poslušali. Napravil je nekaj odbijajočih kretenj pred obrazom in se obrnil na skupino kmetic. "Kaša je v zraku, debela vodena kaša. Mešaj v piskru mati, če ne bo kipelo." % ' Ljudje so se krivili v krohotu. "Spravite ga z odra!" je ukazoval župan. "Mož je vendar nor." Frank se je prostovoljno dal spraviti s poti, spremljal ga je roj radovednežev, ki so se veselili njegovega brbljanja. Usta mu niso niti za hip utihnila. Ns osarah ga je straftnik izpustil in mu velel, naj gre lepo domov. Na veseličnem prostoru so se začeli ljudje gibati. Po vseh teh resnobah so si želeli malo krepčlla za srce in so stopali tisto malo korakov do Madsa. Ko je koncem koncev prlšepe-tal na govorniški oder star. revmatičen mornar, da bi govornike nekaj povpraševal, so se vrnili na svoja mesta. "Poglejte, nikdar nisem veliko dal na ustavo, da so vsi enaki In da naj vsi vladajo in stoje pri krmilu. Vedno sem menil, da mora na ladji eden deliti povelja in da morajo drugi držati gobce In poslušati. In če nočejo, jih je treba kaznovati zaradi upornosti na krovu. Poglejte, tako^sem se vosil sam, in rad bi Želel, da bi RralJ pognal s poveljniškega mosta vse državne poalance In sam vosil barko." župan mu je takoj odgovoril. (Dalj* prihodnji«.) čJh. Prvo slovensko prebivalstvo se je naselilo v drugi polovici 6. stoletja in sicer od hrvatoke strani. Že v rimski dobi so nastajala tu tržišča (Črnomelj. Vinica). V 13. stoletju se v večjem številu pojavljajo prve cerkve, ki so skrbele «a dušno cerkveno oskrbo. Prvo ildano cerkev pa imamo te v 12. stoletju za ogrskega kralja Bele III. v Semiču. Ko so cerkveni in svetni fevdni gospodje zagospodovali nad našo zepiljo, so v svrho povečanja dohodkov pospešili kolonizacijo in x> potrebi dovedli koloniste tudi od drugod. Tsko so Poljanski gospodje ie v prvi polovici 13. eto-etja — kakor nam priča listina 1. 1248—začeli kolonizirati po redko poseljenih Poljanah tudi nemške koloniste. Iz kočevskega goepodstva pa je začelo,nemško prebivalstvo počasi prodirati v obrobje Bele krajine šele v 16. stoletju. Staro slovensko belokranjsko prebivalstvo se je zaradi turških roparskih in plenilnih napadov in pustošenj v teku 15. stoletja in v začetku 16. stoletja aelo skrčilo. Nekateri, Turkom izpostav ljenl kraj! so skoraj čisto opusteli. V take kraje so potem od 1680. leta dalje zemljiški gospodje naseljevali Uskoke, ki so se pomešali med staro prebivalstvo tu v večji, tam spet v manjši meri v veem obkolpekem sek torju. Mnogo novoselcev se je naselilo zlasti okrog Adlešičev, Pretoke, Vinice, v Poljanah in Prilozju. Sredi 16. stol. (1548) so Uskoki poselili Marindol, ob koncu 16. stoletja pa so ustanovile štiri uakoške zadruge Bo-jance. Po ž*žemberskem gospod-stvu so se naseljevali Uskoki od leta 1530 dalje. Skoraj nepome-šano od Uskokov ee je ohranilo staro prebivalstvo v semiški občini hi v občini Crnomelj-okoli-ca. Izjema so Maline in iz Hrvatske priseljeni Pavičiči. O velikem dotoku novoselcev pričajo poleg zgodovinskih listin mnoga krajevna imena, priimki, narečje (v Tribučah in Žunlčih so še sp-daj ikavci), običaji, nekatere stare narodne pesmi in druga svojetva ljudstva. Novoselci so se morali socialno in etnično prilagoditi staroselcem, ker so jim ti nudili krepak odpor. K formiranju novega etničnega amalgama pa je največ pripomoglo krhanje z medsebojnimi ženitvami. Tu naj še omenimo, da je kolonizacijo Uskokov v 16. stoletju posebno pospeševal usko&ki stotnik In pobreški graškak Ivan Lenko-vič. H Prebivalstvo Bele Krajine lit vi zelo siromašno in se preživlja največ z živinorejo, vlničarstvom ■■mmiïïw. & $ , Preloko in Dragatu-šem. Belok ran Jako dno jj prepreAo-no s plitvimi vrtačami, med katerimi se tu in tam dvigajo nitke vzpetine. Svet Je nekoHko bolj vtalban v Bonjaškem hri hov ju. .ki se od Kolpe kakor tudi od («altittje d\*iga v zaporednih gorski, je rahlo vzgibana kraAka raven, ki jo ns tektonakih pre- jteraaah. Manj izrazita Je Doblji-lomnkah omejuje lok Gorjancev Aka kadunja, ki predstavna prav in ptamrfssts Rogovska gruda a tapra\ le globlji del betokranj-Poljanako goro. ob Hrvataki pa »kega dna. V območju Črnomelj-lok Kolpe a K amen ico — isvtem- «kega sreza imamo poleg vrtač, ši Marindol. ki »pada še v Kav- llebičev, uvat, auhih dolin in kra-ako banovino. V geograf akeni Ikih polj tudi v igorn.iem delu S pogledu se razprostira Bela kra- strmo steno zaključene zagatne jina le znotraj optaanih meja. v doline, v spodnjem delu saklju- I irle m etnogrsfakem in antropo-geografskem pa «»i»*egii razen ptaninukih K«kV\urj«-\ tudi on» tone a I epe doline, na robu planote viseče doline, dalje ponikal-"»< - ./ M v velikih kotlih, hu- dourniške pr»toke. kanjone, rupe gosdne kntMče, prepade, podzem eke in kapniške jame. Glavna voda je Lahlnja, ki izvira kot Uhitvjščica v Glavici >od Knežino. Seveda pa je po-eg tega potoka še doeti drugih manjših vod manjšega pomena. Podnebje Je v Beli krajini milo In se odlikuje po vedrih smerno toplih simah, poletje pa Je precej vroče in ao slaati znane belokranjske suše Srednja letna temperatura znaša 102 C. Kakor sploh po kotlinah, opažamo tudi tu večji hlad v dolini kakor po hribih. Pogost pojav Jo v Bell krajini megla. Pojavlja se posebno poleti in jeseni zgodaj zjutraj po vlažnem In toplem dnevu. Glede padavin Je Bela krajina bolj na slabem, ker jih ne dobiva ob pravem času. To velja slasti sa poletni čas. Povprečne letne padavine ae gibljejo (merjeno v Metliki) od najmanj 659 mm do največ 1614 vnm. Sneg prihaja v te krajine običajno šolo potno In le redko ostane dalj čaea. Predavatelj je nato pokazal potek naselitve' od najstarejše dobe do dane» Tu ao našli odmeva hali ta taka doba In tudi laten-sko obdobje je pustilo svoje sledove v utrjenih gradiščih po gri- ProfoNftor Otto Schmidt govori mladim sovjetskim pionirjem maekovMkooi m use jo. SPITE TRDNO, VZ1VAJTE VASO HRANO TRINER'S ELIXIR OP BITTER WINE Mnogokrat # j _. I TrWe I odpravt , tu t. wei naprabavnoët i _in zaprt ni co J c* OUeege, ••••••M••••• »••••••I NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Pe sklepa 10. redne konvencije se lahke naroči aa Ust PresvtU k prišteje eden, dva, tri, itiri sli pet Članov is ena družine k eni aar* nini. Liât PreeveU iUk sa vse enako, sa člane ali aeélant H M a eno letno naročnino. Ker pa člani še plačajo pri ssesmentu H M ■ tednik, se Jim te prišteje k naročnini. Torej sedaj al vzroka, rail, à Je Ust predrsg ss êlaae 8.N.PJ. Ust Prosveta Je vaša laztalu k gotovo Jo v vsaki d rutini nekdo, ld M rad čltal Ust vsak das. Cm Usta Prosveta Je: Za Zdrai. driave la Kaaado.96.00 Za Cieero la Chicago Je....$7* 1 tednik la..............4J0 1 tednik la..............iN 2 tednika ia.............M0 t tednika le.............Ui t tednike la.....*........2.4S t tednike ia.............UI 4 tednike Ia.............lJO 4 tednike Ia.............t« 5 tednikov ia..:......... alč S tednikov Ia............UI Za Evropo Je..............$0.00 Izpolaite spodnji kupon, prlloilte potrebno vsoto densrjs ali UMf Order v pisma ia si nsrečite Prosveto. Ust, ki Je vsšs lastnina. Pojasnile ¡-—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti Ils SNPJ, ali če aa preseli proč od druiina in bo sshhsval sam roj M tednik, bode moral tisti član is dotične družine, ki Je tako iknp« naročena na dnavnik Prosveto, to takoj naznaniti upravniitvn liri* in obenem doplačati dotlčno vsoto listu Prosveta. Ako toga m »to* tedaj mora upravniitvo znižati datum za to vsoto naročniku. PROSVETA, SNPJ, 2057 So. Lawndale Ave.. Chicago. IH Priloženo pošiljam naročalno sa Ust Prosveto vsoto I........ 1) Ima....................................čl. draktvs it..... N h k lov .......,.,••.••.•.••..«• »a...». ...»..<> »••«»••••••• Ustavite tednik in ga prlplilte k moji naročnini od sledečih «»se moje dražiae: 2 ).........................................ČL draštvs It .... I).........................................ČL društva It..... 4).........................................ČL drultva It. ... *).........................................čl. drultva It..... Mesto .............................Država .................. Nov aaročalk..................Star naročnik.................. TISKARNA S.N.P.J SPREJEMA VSA tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabila sa veselice lif shode, vizitnice ¿ss« tissa vftDiia za veselice in snoae, vmmi«. knjige, koledarje, leUke itd. v slovenskem, hn»»" slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jesiku Is àrm VODSTVO TISKARNE APELIRA NA fl-AMl^ S.N.IVJ., DA TI8KOVINE NAHODA V SVOJI TISKARNI Vsa pojaaalta dsje vodstva tlakam« Cene zmerne, un ¡Jako delo prve erste Pilite po Informacije ns naalev S.N.P.J. PRINTER* 1 265? M SO. LAWNDALE AVENUE Telefon Rockwell 4904 CHICAGO. ILL. Tew. «e dna* «e »e«b» H»d< e«