Iz Trsta v Milan in nazaj s hitrim vlakom Skavti na potovalnem taboru tudi med zaporniki Marsikdo si dopusta ne more privoščiti Primorski št. 184(20.812) leto LXIX. Kakovost naj ostane na prvem mestu Veronika Sossa Jadran sem spoznala že kot otrok, v najstniških letih so sobotne tekme postale izgovor za srečanje s prijatelji, tačas pa je projekt Jadran del delovnega vsakdana. Skratka, rasla sem z Jadranom. V novi preobleki - z vsemi vpletenimi slovenskimi klubi - pa ga bom sicer spoznavala prvič. V letih, ko je ideja nastala, me namreč na svetu še ni bilo, zato o skupnih začetkih lahko danes le poslušam in prebiram, kar pa še zdaleč ni primerljivo s pravim doživljanjem dogodkov. Idejo podpiram, če bo res zasledovala kakovost in ne bo nasedla partikularnim interesom, finančnim špekulacijam in vrti-čkarstvu. V času krize je kakovost poglavitna za preživetje. Povprečni ljudje se v množici kratko malo izgubijo, niso zanimivi in zato počasi tonejo. Kakovost, profesionalnost in inovativnost morata biti zato vodilo na vseh področjih. Na športnem, kjer se skrb za kakovost meri tudi po izbiri trenerjev, pa tudi na kulturnem, gospodarskem in političnem področju. Na žalost pa se tega v naši manjšini zavedamo še vedno premalo. Pri izbiri kadrov se velikokrat zatečemo k »znancem« ali »političnim« prijateljem, kar pa v iskanju kakovosti nikakor ni rešitev. Na športnem področju je bil Jadran tisti, ki je bil od nekdaj pozoren na kakovost kadrov: že prvi trener ni bil amater, ampak strokovnjak. S tako politiko izbire nadaljujejo še danes: stroški so seveda višji, vendar so rezultati od nekdaj na dlani. Med boljšimi mladimi v deželi (in v zadnjih letih tudi v Italiji) so skorajda v vsaki generaciji tudi Jadranovi košarkarji. Z združenimi močmi bo kakovost lahko še višja, saj bodo ekipe (karseda) bolj homogene, kar je predpogoj za dodatno rast posameznikov. Ne nazadnje pa bo združevanje omogočilo mladim, da se razvijajo v slovenskem okolju, kar seveda ni zanemarljivo. Od nekdaj pa združevanja vzbujajo nekaj bojazni, češ da matična društva počasi izgubljajo identiteto. Kot predstavnici mlajše generacije pa se mi zdijo skrbi odveč. V moji vasi ostaja utrip kluba še vedno živ. ŠD Kontovel je kljub dolgoletnemu sodelovanju v projektu Jadran še vedno živ. V tem času se je med igralci, košarkarji in odbojkaricami (oboji so sicer vključeni v projekte), stkala še tesnejša in globlja vez, ki ji na Kon-tovelu pravimo Faktor K. Navezanost na klub je še vedno močna, ideja pa vsekakor sobiva z Jadranom. Verjamem, da je to pravilo, ne pa izjema. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Primorski mobile Spletne novice Primorskega dnevnika vedno s seboj Snemi aplikacijo s spletne trgovine □ Available on the App Store i Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu SREDA, 7. AVGUSTA 2013 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 9 , , i i t, uuuuu , ENERGIJA - Žaveljski plinski terminal Bratuškova računa na dogovor z Italijo TRST - V ponedeljek na Verdijevem trgu Praznik Borisa Pahorja in slovenske kulture TRST - Nocoj smo se zbrali, da bi proslavili jezik in kulturo tržaških Slovencev, ki od nekdaj živijo v Trstu in med katerimi je tudi velik pisatelj Boris Pahor. S temi besedami je občinski odbornik Franco Miracco uvedel ponedeljkov večer na Verdijevem trgu, ki je bil v celoti posvečen skorajšnjemu stoletni-ku. Dogodek, ki je spadal v občinski niz poletnih prireditev Triestestate, je privabil veliko ljudi. Nagovorila sta jih literarna kritika Cristina Benussi in Miran Košuta. Na 8. strani ITALIJA - Intervju »Berlusconi je dobro vedel za prekrške« RIM - »Silvio Berlusconi je dobro vedel za hude davčne prekrške Mediaset, zaradi katerih je bil pravnomočno obsojen,« je v intervjuju za neapeljski dnevnik Il Mattino povedal Antonio Esposi-to, predsedujoči kasacijskemu sodišču, ki je dokončno obsodilo nekdanjega ministrskega predsednika. Sodnikove besede nimajo pravne veljave in ne bodo vplivale na Berlusconijeve odnose s pravico, gotovo pa so nepremišljene, saj so sprožile plaz polemik in vehementne odzive Ljudstva svobode. Na 2. strani SOLKAN - Tragična smrt na reki Soči Mlajšo hčerko rešili iz vode, za plavalca pa ni bilo pomoči SOLKAN - Na reki Soči pri Solkanu je v ponedeljek tragično umrl 46-le-tni moški. Po prvih informacijah, ki so še istega dne zvečer pricurljale v javnost, naj bi šlo za slovenskega kajakaša, ki se je prevrnil med spustom, z novogoriške policijske uprave pa so včeraj sporočili, da je življenje izgubil plavalec. 46-letni T.D. je s hčerama želel prečkati reko, ko so jih sredi struge zajele brzice. Starejši hčeri je uspelo priplavati čez reko, mlajšo je rešil plavalec, utapljajočega se očeta pa so opazili prepozno, da bi mu lahko pomagali. Utonil je, njegovo truplo pa je rečni tok odnesel več sto metrov nižje, kjer so ga našli dve uri kasneje. Na 10. strani BLED - Predsednica slovenske vlade Alenka Bratušek verjame, da bo Slovenija skupaj z Italijo do oktobra, ko naj bi bil znan končni seznam prednostnih energetskih projektov, našla rešitev glede za Slovenijo spornega plinskega terminala v Žavljah. »Skupaj z Italijo iščemo rešitev v smeri, da bomo vsi zadovoljni,« je dejala v okviru obiska na Bledu. Premierka se je včeraj srečala z evropskim komisarjem za okolje Janezom Potočnikom. »Verjamem, da bomo do 2. oktobra skupaj z italijansko stranjo našli rešitve, ki bodo dobre za vse,« je poudarila Bratuškova. Predsednica vlade se s tem, ali je Slovenija julija na sestanku posebnega telesa regionalnih skupin o seznamu prednostnih energetskih projektov v Bruslju, ko se je izrekla proti seznamu, ravnala pravilno, vsekakor ne ukvarja več. Na 3. strani Tržaški občinski svet odobril parkirišče Na 4. strani Tržaški odborniki so cvrli sardone Na 5. strani Morda prava rešitev za Rilkejevo pešpot Na 5. strani Dežela se je lotila , vivi • , •v v tržiškega pristanišča Na 11. strani Časnika Delo in Večer v prodajo jeseni Na 13. strani BUKOVA ALI HRASTOVA DRVA šmaren PM Matija Praprotnik Lokev 154 info: 00386 (O) 31 276171 9771124666007 2 Sreda, 7. avgusta 2013 ITALIJA, SVET / ITALIJA - Intervju predsedujočega kasacijskem sodišču, ki je potrdilo obsodbo Berlusconija Nepremišljene besede sprožile ostre polemike RIM - »Silvio Berlusconi je dobro vedel za hude davčne prekrške Mediaseta, zaradi katerih je bil pravnomočno obsojen,« je v intervjuju za neapeljski dnevnik Il Mattino povedal Antonio Esposito, predsedujoči kasa-cijskega sodišča, ki je pravnomočno obsodilo nekdanjega ministrskega predsednika. Sodnikove besede nimajo pravne veljave in ne bodo vplivale na Berlusconijeve odnose s pravico, gotovo pa so nepremišljene, saj so sprožile plaz polemik in vehe-mentne odzive Ljudstva svobode. Esposito je naredil dvojno napako. Prvič, ker je sploh pristal na intervju o razsodbi, pri kateri je bil direktno soudeležen, in drugič, ker je včeraj popoldne zelo nerodno zanikal celo razgovor z novinarjem neapeljskega časnika ter mu celo očital manipuliranje z intervjujem. Odgovorni urednik Mattina Alessandro Barbano je ne samo do potankosti potrdil vsebino intervjuja, temveč tudi ponudil magnetogram pogovora med sodnikom in novinarjem. Prvi predsednik kasacijskega sodišča Giorgio Santacoroce je Esposi-tov intervju označil za neprimernega, pravosodna ministrica Annamaria Cancellieri pa je napovedala preiskavo o tem dogodku. Neposrečeni intervju so takoj izkoristili nekateri voditelji Berlusconijeve stranke, ki so se spravili ne samo na Esposita, temveč na sodnike, ki po njihovem že dolgo let iz političnih razlogov preganjajo nekdanjega predsednika vlade. Včeraj se je znova oglasil predsednik republike Giorgio Napolitano. Ne zaradi intervjuja vodje kasacijske-ga sodišča, temveč zaradi po predsednikovem prepričanju napačnih novinarskih tolmačenj ponedeljkovega srečanja z voditeljema parlamentarcev Ljudstva svobode. Renato Brunetta in Renato Schifani sta od Napolitana zahtevala neke vrste »prepustnico« za Berlusconija, ki jo predsednik, tudi če bi hotel, ne more zagotoviti. O Ber-lusconijevi politični usodi ne bo odločal Napolitano, temveč senat, ki naj bi danes začel postopek za odvzem parlamentarnega mandata vodji Ljudstva svobode. Sodni zbor kasacijskega sodišča, ki je potrdil pravnomočno obsodbo Silvia Berlusconija ansa BOCEN - Dogovor med Rimom in pokrajinsko upravo Na Južnem Tirolskem še več ledinskih imen v izvirni obliki BOCEN - Predsednik italijanske vlade Enrico Letta in predsednik Pokrajine Bocen Luis Durnwalder sta podpisala nov dogovor med Rimom in Južno Tirolsko, ki po mnenju Durnwalderja nudi temu območju še več avtonomije. Rim je bocenski pokrajinski upravi priznal večjo avtonomijo zlasti na področju cestnih tabel in smerokazov, posebno pri ledinskih imenih in na goratih območjih. Durn-walder, ki se jeseni poslavlja s politične scene in ne bo več kandidiral na pokrajinskih volitvah, je dogovor z Letto označil kot zelo dober sporazum, ki v marsičem dopolnjuje predvolilno dogovarjanje s Pier Luigijem Bersanijem, ko je bil slednji še premierski kandidat leve sredine. Rim in Pokrajina Bocen sta dosegli dogovor za kar 1526 imen na gorskih smerokazih, v prihodnjih mese- cih pa naj bi se dogovorili še o preostalih 32 imenih. V glavnem je italijanska vlada osvojila predlog Južnoti-rolske ljudske stranke (SVP), ki se je zavzemala za izvirno obliko krajevnih imen (v nemščini in ladinščini), ime- Enrico Letta in Luis Durnwalder se rokujeta po srečanju v Bocnu ansa na v italijanščini pa pridejo v poštev le tam, kjer so dejansko uveljavljena in niso goli prevod iz nemščine (ali ladin-ščine). Gora Vetta d'Italia-Glocken-karkopf bo na zahtevo Rima vsekakor ohranila uradni dvojezični naziv. GOSPODARSTVO - Izboljšanje do konca leta Italija beleži najdaljšo recesijo po 2. svetovni vojni RIM - Italijansko gospodarstvo se je v drugem letošnjem trimesečju na četrtletni ravni skrčilo za 0,2 odstotka, kar je 0,2 odstotne točke manj od napovedi analitikov, na letni ravni pa za dva odstotka. Italija je tako zabeležila osmo zaporedno četrtletno krčenje bruto domačega proizvoda (BDP), hkrati pa najdlje trajajočo recesijo po drugi svetovni vojni. Italijanski BDP se je torej med aprilom in junijem po podatkih italijanskega statističnega urada Istat na četrtletni ravni skrčil manj, kot je bilo predvideno, to pa vzbuja upanje, da se bo ranljiva evrska država vendarle kmalu izvila iz recesije. Prvo trimesečje je Italija v četrtletni primerjavi sklenila z 0,6-odsto-tnim padcem BDP, dinamika krčenja pa se še upočasnjuje in je bila v drugem trimesečju najpočasnejša po koncu leta 2011. V drugi polovici le- tošnjega leta bi se lahko država vrnila na pot rasti, poročajo tuje tiskovne agencije. »V tretjem in četrtem četrtletju bi lahko dočakali vrnitev BDP v pozitivno območje in bi končno lahko rekli, da je recesije konec,« je včeraj dejal italijanski minister za delo Enrico Giovannini. Italijani so včeraj dočakali še eno pozitivno novico. Istat je namreč objavil tudi, da se je industrijska proizvodnja v državi junija okrepila. Na mesečni ravni je bila rast 0,3-od-stotna. V prid optimističnim pričakovanjem govorijo tudi drugi podatki. Poslovno zaupanje se je julija v Italiji okrepilo že tretji mesec zapored, brezposelnost pa je mesec dni pred tem upadla z rekordno visoke ravni. Junija se je izboljšalo tudi zaupanje potrošnikov, trgovina na drobno pa je maja napredovala prvič v letu dni. TERORIZEM - Strah pred napadom ZDA pozvale državljane, naj takoj odidejo iz Jemna WASHINGTON - Ameriško zunanje ministrstvo je včeraj večini svojega osebja zaukazalo, naj zapusti Jemen, poleg tega pa je vse ameriške državljane pozvalo, naj zaradi povečane teroristične grožnje nemudoma odidejo iz te države. Do včerajšnjih opozoril prihaja po začasnem zaprtju več ameriških veleposlaništev na Bližnjem vzhodu in severu Afrike. V sporočilu ministrstva so še zapisali, da so teroristične organizacije, vključno z Al Kaido na Arabskem polotoku (AQAP), še vedno aktivne na ozemlju Jemna. ZDA so sicer že v nedeljo začasno zaprle najmanj 25 diplomatskih predstavništev v arabskem svetu in nekaterih sosednjih državah, vključno z Izraelom, Afganistanom in Bangladešem. Tudi za to potezo so se odločile zaradi groženj s terorističnimi napadi, ki sta jih napovedali jemenska in savdska veja Al Kaide. Nekatera veleposlaništva bodo ostala zaprta vse do sobote. Ustanovitelj Amazona kupuje Washington Post WASHINGTON - Ustanovitelj največje spletne trgovine na svetu Amazon.com Jeffrey Bezos bo kupil ameriški časopis Washington Post za 250 milijonov dolarjev. Ob najavi nakupa je zagotovil, da bo časopis še naprej zvest bralcem in resnici ne pa korporacijskim interesom. Zato bo uredništvo pustil nedotaknjeno. Bezos kupuje časopis od podjetja Washington Post Company, ki ima pod seboj še številne druge izdaje časopisov in revij. Podjetje, ki bo sedaj spremenilo svoje ime, bo med drugim obdržalo reviji Foreign Policy ter Slate, pa tudi kabelsko televizijo Cable ONE in nekaj drugih medijev. Bezosu, katerega zasebno premoženje je ocenjeno na več kot 28 milijard dolarjev, bo medtem pripadlo še nekaj manjših časopisov iz okolice prestolnice. Po lastniku bejz-bolskega moštva Boston Red Sox Johnu Henryju, ki je pretekli teden za 70 milijonov dolarjev kupil časopis Boston Globe od časopisa New York Times, se sedaj tudi Bezos postavlja v vlogo rešitelja enega od legendarnih ameriških časopisov. Bezos je tudi zagotovil, da se vrednote časopisa, ki je razkril nekaj velikih političnih in drugih afer na čelu z afero Watergate, ne bodo spreminjale. Washington Post Company je lani ustvaril 53,7 milijona dolarjev izgube. Skupaj s preostalimi tiskanimi mediji se sooča z izgubo oglaševalskih prihodkov in podjetje je že razmišljalo, da proda svoj sedež v prestolnici ZDA. Po najavi odkupa so se delnice podjetja podražile za 1,9 odstotka na 579,20 dolarja. Dobro poslovanje Unicredita v drugem četrtletju MILAN - Največja italijanska bančna skupina Unicredit je v letošnjem drugem četrtletju ustvarila 361 milijonov evrov čistega dobička. Dobri četrtletni rezultati so tudi posledica krčenja stroškov. V trimesečju so ukinili skoraj 4700 delovnih mest, so včeraj sporočili iz banke. Dobiček iz poslovanja na ravni skupine se je med aprilom in junijem v letni primerjavi zvišal za 7,5 odstotka na 2,7 milijarde evrov, prihodki pa za dva odstotka na 6,4 milijarde evrov.Del-nice Unicredita so včeraj na borzi v Milanu pridobile okoli 3,5 odstotka. L ZLATO (999,99 %%) za kg 31.044,13€ -461,54 I SOD NAFTE (159 litrov) 108,12$ -0,53 Osebje veleposlaništva je medtem iz Jemna umaknila tudi Velika Britanija. »Zaradi povečanih varnostnih groženj smo z jemenskega veleposlaništva začasno umaknili vso osebje, veleposlaništvo pa bo zaprto, dokler se osebje ne vrne,« so sporočili z britanskega zunanjega ministrstva. Britanska vlada je britanskim državljanom tudi odsvetovala potovanja v Jemen, vse Britance v Jemnu pa pozvala, naj nemudoma zapustijo državo. Do najnovejših opozoril ameriškega in britanskega zunanjega ministrstva je prišlo nekaj ur po tem, ko je ameriško brez-pilotno letalo včeraj ubilo štiri domnevne skrajneže Al Kaide na severu Jemna. Med ubitimi naj bi bil eden od 25 pripadnikov Al Kaide, ki so ga jemenske oblasti dale na seznam osumljencev, ki naj bi načrtovali teroristične napade ob koncu muslimanskega postnega meseca ramadan proti koncu tedna. Za zdaj še ni jasno, ali so opozorila in napad brezpilotnega letala povezana. EVRO 1,3280 $ +0,20 _ EVROPSKA CENTRALNA BANKA 6. avgust 2013 valute evro (povprečni tečaj) 6.8. 5.8. ameriški dolar 1,3280 1,3257 japonski jen 130,27 130,62 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 25,920 25,937 danska krona 7,4567 7,4554 britanski funt 0,86575 0,86425 madžarski forint 299,65 298,56 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,7028 0,7030 poljski zlot 4,2144 4,2192 romunski lev 4,4053 4,4220 švedska krona 8,7112 8,7618 švicarski frank 1,2313 8,7618 norveška krona 7,8610 7,8550 hrvaška kuna 7,5138 7,5200 ruski rubel 43,6945 43,6085 turška lira 2,5620 2,5630 avstralski dolar 1,4817 1,4910 braziljski real 3,0550 3,0321 kanadski dolar 1,3778 1,3782 kitajski juan 8,1295 8,1195 indijska rupija 80,7540 80,7020 južnoafriški rand 13,1232 13,0548 / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sreda, 7. avgusta 2013 3 BLED - Sestanek z evropskim komisarjem Janezom Potočnikom Predsednica slovenske vlade še računa na dogovor o terminalu Do oktobra čas za dogovarjanje z italijansko vlado, nato beseda Evropski komisiji BLED - Predsednica slovenske vlade Alenka Bratušek verjame, da bo Slovenija skupaj z Italijo do oktobra, ko naj bi bil znan končni seznam prednostnih energetskih projektov, našla rešitev glede za Slovenijo spornega plinskega terminala v Žavljah. »Skupaj z Italijo iščemo rešitev v smeri, da bomo vsi zadovoljni,« je dejala v okviru obiska na Bledu. Pre-mierka se je namreč včeraj dopoldne na skupnem sestanku srečala z evropskim komisarjem za okolje Janezom Potočnikom, blejskim županom Janezom Fajfar-jem ter dekanjo in direktorico IEDC - Poslovne šole Bled Danico Purg. S komisarjem sta sicer po njenih pojasnilih rekla par besed tudi o plinskem terminalu. »Verjamem, da bomo do 2. oktobra skupaj z italijansko stranjo našli rešitve, ki bodo dobre za vse,« je poudarila Bratuškova. Komisar Potočnik izjave za medije ni podal, saj se je takoj po skupnem srečanju poslovil od premierke, ki se je nato sprehodila ob jezeru od Vile Bled do Zdraviliškega parka. Si pa komisar, tako Bratuškova, želi, da Slovenija skupaj z Italijo najde ustrezno rešitev. Predsednica vlade se s tem, ali je Slovenija julija na sestanku posebnega telesa regionalnih skupin o seznamu prednostnih energetskih projektov v Bruslju, ko se je izrekla proti seznamu, ravnala pravilno, ne ukvarja več. »Že takrat sem povedala, da sem bila samo z enega razloga na nek način proti ali žalostna, da smo glasovali proti - to je, da je na seznamu tudi sedem naših projektov,« je spomnila Bratuško-va. Slovenija se je namreč 24. julija na sestanku posebnega telesa regionalnih skupin o seznamu prednostnih energetskih projektov v Bruslju izrekla proti, ker kopenski plinski terminal v Severnem Jadranu oziroma projekt Žavlje ni bil odstranjen s seznama. Na seznamu, katerega končna različica bo znana jeseni, je tudi sedem slovenskih projektov v skupni vrednosti 1,2 milijarde evrov. Evropska komisija bo namreč predvidoma 2. oktobra z delegiranim aktom sprejela evropski seznam. Bratuškova se je sicer na srečanju, kot je pojasnila, s komisarjem, županom Slovenska premierka Alenka Bratušek in evropski komisar za okolje Janezu Potočnik med včerajšnjim srečanjem na Bledu tam no peteunšek/sta EVROPSKA UNIJA Z zaščiteno označbo tudi kraški med BRUSELJ - Evropska komisija je včeraj uradno registrirala zaščiteno označbo porekla za kraški med, so sporočili iz komisije. To je šesta registrirana označba porekla za slovenske proizvode. Poleg kraškega medu so že registrirane označbe porekla za bovški sir, ek-stra deviško oljčno olje Slovenske Istre, kočevski gozdni med, sir tol-minc in nanoški sir. Skupno je z označbami kakovosti EU - zaščitena označba porekla, zaščitena geografska označba in zaščitena tradicionalna posebnost - sedaj zaščitenih 17 kmetijskih proizvodov iz Slovenije. Pri EU so z zaščiteno geografsko označbo zaščiteni prleška tunka, zgornjesa-vinjski želodec, šebreljski želodec, ptujski luk, kraški pršut, kraški za-šink, štajersko-prekmursko bučno olje in kraška panceta, z zajamčeno tradicionalno posebnostjo pa belokranjska pogača, idrijski žlikrofi in prekmurska gibanica. Kot so sporočili z ministrstva za kmetijstvo in okolje, je kraški med četrti proizvod z območja Krasa, ki je registriran pri Evropski komisiji. Fajfarjem in Purgovo pogovarjala o turizmu. Ta je namreč na Bledu ena izmed boljših točk v Sloveniji. »Kar nekaj bomo tudi na strani vlade morali narediti za promocijo turizma, župan pa je izpostavil tu- di kar nekaj problemov, ki jih ima odprtih z državo. Verjamem, da bomo z dobro voljo in sodelovanjem večino tega uspeli rešiti,« je po srečanju še dejala pre-mierka Bratušek. (STA) Bratuškova: Zavedam se, da nas čaka vroča jesen BLED - Premierka Alenka Bratušek je ob robu srečanja včeraj spregovorila tudi o aktualnih razmerah in nalogah, ki čakajo koalicijo. Verjame, da bodo najprej v koaliciji, nato pa še širše, našli dogovor glede sprememb proračuna za leto 2014, ki bo ena glavnih tem jeseni. »Zavedam se, da nas čaka najprej vroče poletje in potem še vroča jesen,« je poudarila predsednica slovenske vlade. Kar pa zadeva dogovor o proračunu je izrazila prepričanje, da verjame, da bodo vsi skupaj našli tak dogovor, »za katerega bomo vsi rekli: To je to, kar Slovenijo pelje v pravo smer«. Prilagoditev proračuna za prihodnje leto bo namreč ena glavnih tem na jesenskem političnem parketu. Po neuradnih informacijah naj bi se obetali novi rezi na vseh področjih, tudi pri pokojninah. Kot je konec julija dejal prvak DeSUS Karl Erjavec, bo morala stranka namreč preprečiti znižanje pokojnin. »To bo težka bitka, ki jo mora DeSUS dobiti,« je takrat ocenil Erjavec in zagotovil, da bo pri tem vztrajal. Vlada je 25. julija začela formalni postopek priprave dopolnjenega proračuna za leto 2014 in začrtala izhodišča za pripravo predloga proračuna za 2015. Pri tem bo vlada sledila ciljem iz programa stabilnosti, ki so bili potrjeni na ravni Evropske unije. Proračunski primanjkljaj naj bi tako prihodnje leto znašal največ tri odstotke BDP, v 2015 pa največ 2,5 odstotka BDP, je po takratni seji vlade povedala državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar. Po 23 dneh gozdni požar na Jovetu še ni ukročen VIDEM - Tudi v noči na torek se je že 23. dan zapored nadaljeval boj gasilcev z obsežnim gozdnim požarom, ki je 14. julija (po vsej verjetnosti zaradi strele) izbruhnil v gozdovih na pobočju Joveta v občini Kluže. Kot so sporočili gasilci, je položaj »pod kontrolo«, toda včeraj zjutraj so zaradi posebnih vetrovnih razmer dim in vonj po zažganem zaznali tudi prebivalci Vidma, ki je v zračni liniji oddaljen približno 50 kilometrov od požara. Poleg gasilcev se z ognjem borijo tudi gozdarji in prostovoljci civilne zaščite, ki jim iz zraka pomagajo dva canadairja in helikopter Sikorsky, ki ga je poslala državna civilna zaščita iz Ligurije in ki lahko naloži do 10 tisoč litrov vode. V zadnjih dneh se je požar nekajkrat grozeče približal tudi vasicama Potok in Salet, vendar na srečo evakuacija prebivalcev ni bila potrebna, čeprav so v ponedeljek zagoreli tudi nekateri drogovi z električno napeljavo le dobrih petdeset metrov od prvih hiš. Dodatno nevarnost predstavljajo tudi ostanki eksplozivnih teles (od nabojev do bomb in granat) iz prve svetovne vojne, saj je iz gozdov pogosto slišati tudi eksplozije. Osem poškodovanih v trčenju treh vozil POSTOJNA - Na primorski avtocesti na odseku med Uncem in Postojno so včeraj dopoldne trčila tri vozila. Obvestilo o nesreči so policisti prejeli ob 9.34. Na kraj nesreče so prispeli tudi reševalci, ki so ugotovili, da je bilo poškodovanih osem oseb. Šest jih je bilo lažje poškodovanih, dve pa sta utrpeli hude poškodbe. Ponesrečence so prepeljali v ljubljanski klinični center, poroča PU Koper. Zaradi nesreče je bila primorska avtocesta v smeri proti Kopra nekaj časa povsem zaprta, posledice prometne nesreče pa so odstranili nekaj po 11. uri. V tem času je prišlo do daljših zastojev v prometu. Nesrečo je po prvih ugotovitvah policistov povzročil 60-letni nemški državljan Nemčije, ki je z vozilom pripeljal z neprilagojeno hitrostjo in trčil v zadnji del vozila pred njim, tega pa je odbilo v še eno vozilo. OLETNI FOTOU TE NA POCITNICE S PRIMORSKIM DNEVNIKOM na naš HiSSilS dnevnik : direktno iz spletne stranipreko rubrike Fotografije bralcev ali po elektronski pošti na tiskarna@primorski.eu (Fotografijo lahko dostavite tudi osebno v uredništvih v Trstu in Gorici). Pridna planinca cam 4 Sreda, l. avgusta 2013 APrimorski r dnevnik Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu Parkirišče povzročilo razkol v levi sredini Tržaški občinski svet je po pričakovanju prižgal zeleno luč za gradnjo podzemnega parkirišča na nabrežju. Sklep je podprlo 28 svetnikov, štirje so bili proti, dva pa sta se vzdržala. Leva sredina, ki podpira župana Roberta Cosolinija, se pri tem ni ravno izkazala, edina stranka, ki je strnjeno podprla načrt, je bila Demokratska stranka (vključno s predstavnikom Slovenske skupnosti Igorjem Švabom). Do različnih stališč je prišlo v dveh levih strankah večinskega zavezništva: SEL in Zvezi levice. Dva predstavnika SEL sta volila proti parkirišču, eden je pred glasovanjem zapustil sejno dvorano, predsednik občinskega sveta Iztok Furlanič (ZL) je načrt podprl, njegov strankarski sopotnik Marino Andolina pa se je vzdržal. Če odvzamemo glasove desne sredine in Gibanja 5 zvezd, torej opozicije, je Cosolinijeva uprava preteklo noč lahko računala le na 19 glasov na štirideset, kolikor je občinskih svetnikov in svetnic. Na levici, ki je kritična do »podmorskega« parkirišča, pravijo, da gre za normalno politično dialektiko, ki naj ne bi imela posledic za Cosolinijevo upravo. V Demokratski stranki razmišljajo drugače in pravijo, da si SEL ne bi smela privoščiti takšnega nasprotovalnega stališča, saj je imela dovolj časa za pripombe in dopolnila k načrtu za parkirišče Park Audace belgijske družbe Interparking (vrednost 40 in ne 25 milijonov evrov, kot smo napačno navedli včeraj). Dosti bolj kritičen do SEL je Roberto Decarli (Cosolinijeva občanska lista), ki očita stranki Nichija Vendole, da so ji bolj pri srcu ozki strankarski interesi, kot pa splošni interesi Trsta. Občinski svet je osvojil priporočilo Švaba ter demokratov Alessandra Carmi-ja in Maria Ravalica, ki obvezuje Belgijce, da sproti poročajo Občini o poteku del za parkirišče in o morebitnih težavah ter problemih pri gradnji. Uprava se obvezuje, da bo te informacije redno posredovala tudi občinskemu svetu. S.T. Novo parkirišče na nabrežju bo nosilo ime po pomolu Audace, nekoč Molo San Carlo kroma ENERGIJA - Tržaški občinski svet Občina nasprotuje drugemu krškemu reaktorju, ki ga ne bo Občina Trst nasprotuje gradnji drugega reaktorja v nuklearki Krško, ki ga skoraj gotovo ne bo. To piše v priporočilu leve sredine in Gibanja 5 zvezd (prvi podpisnik demokrat Fa-bio Petrossi), ki ga je župan Roberto Cosolini osvojil brez soočenja v skupščini. Dokument se sklicuje na nedavno raziskavo francoske ustanove za jedrsko varnost, ki naj bi postavila v dvom varnost slovensko-hrvaške jedrske centrale, ki se nahaja »komaj« 139 kilometrov v zračni liniji od Trsta. Priporočilo omenja okvare v nuklearki in njeno lokacijo na potresnem območju. Resolucija obvezuje Cosolinija, da poseže pri predsednici Furlanije-Julijske krajine Debori Serracchiani in jo opozori na izsledke omenjene francoske raziskave. Predsednica naj spričo tega potem presodi, da o zadevi uradno obvesti tudi italijansko vlado. Zelo podobno, če že ne enako stališče so v deželnem svetu (pretekla zakonodaja) zagovarjale nekatere stranke leve in desne sredine; prvi, ki je opozoril na domnevne grožnje s Krškega pa je bil pred leti parlamentarec desnice Giulio Camber. Bivši predsednik FJK Renzo Tondo, sicer velik zagovornik jedrske energije, si je zaman prizadeval za sodelovanje Italije pri morebitni gradnji drugega krškega reaktorja, Camber pa je Krško, kot vemo, izkoriščal za politične napade na račun Slovenije. Sedaj se je o jedrski centrali v sosednji državi opredelil tudi tržaški občinski svet. Novembra v Trstu italijansko-ruski vrh Zunanja ministrica Emma Bonino je včeraj potrdila, da bo letošnjega 26. novembra v Trstu potekal italijan-sko-ruski medvladni vrh. Na tiskovni konferenci ob koncu včerajšnjega srečanja med ministri za zunanje zadeve in za obrambo Italije in Rusije v Rimu je povedala, da bodo v Trstu podpisali vrsto sporazumov za okrepitev sodelovanja med državama zlasti na gospodarskem področju. »V Trstu bomo tudi uradno odprli italijansko-rusko turistično leto. Pričakujemo, da se bo število ruskih turistov v Italiji povečalo za za pol drugi milijon,« je še dejala Boninova. DS jutri prireja srečanje o begu možganov Demokratska stranke prireja jutri, 8. t. m., ob 18. uri na postaji Rogers na Tržaškem nabrežju srečanje na temo »Beg iz Trsta: zgodbe mladih v tujini«. Govor bo o pojavu »bega možganov«, ki se vedno bolj tiče tudi naših someščanov. O pojavu bodo neposredno pripovedovali tisti, ki so ga doživeli ali ga še doživljajo. Prisotna bosta Gabrijel Cernigoi, mlad vinogradnik, ki se je pravkar vrnil iz Avstralije, in Matija Stefan-cic, ki je diplomiral na University of Essex in dokončal master o globa-lizaciji na Cambridge University. Preko skypea bodo povezani Karin Desko, zaposlena v privatni kliniki na Kanarskih otokih, Sara Maglia-cane, trenutno zaposlena pri Goo-glu v Zurichu, in Paolo Codega, ki je na post-doktorskem študiju na Columbia University v New Yorku. Sledila bo družabnost. Grizon: Denar Sklada za Trst podjetju Diaco Ljudstvo svobode predlaga, da bi finančna sredstva, ki so ostala v Skladu za Trst, namenili podjetju Diaco, ki se sooča s hudo krizo. Vodja LS v pokrajinskem svetu Claudio Grizon predlaga vsem strankam, da vzamejo resno v po-štev ta predlog. TERMINAL SIOT - Uspešno prvo polletje Porast števila ladij na privezih in uskladiščenih ton nafte Kaže, da bo leto 2013 z zlatimi črkami zapisano v zgodovini tržaškega pristanišča: s Pristaniške oblasti namreč poročajo o novih uspehih. Po podatkih o pozitivnem pristaniškem prometu tudi v mesecu juliju (+13,03 odstotka v primerjavi z istim obdobjem lani), je prvo polletje blestelo tudi na pomorskem naftnem terminalu družbe Siot. V prvih šestih mesecih so namreč pri privezih terminala Siot prešteli kar 244 ladij, to je kar 73 več kot v istem obdobju lani, ko jih je bilo le 171, se pravi, da je bil porast 42,6 odstotni. Prav tako spodbudna pa je bila tudi rast količine nafte, ki so jo uskladiščili: v prvem polletju so prešteli 20.003.665 ton (+33 odstotkov v medletni primerjavi). Da kažejo podatki na izrazit porast prometa v Tržaškem zalivu, je ocenila predsednica Pristaniške oblasti Marina Monassi. Tržaško pristanišče je zdravo, kar je v popolnem nasprotju z državnim trendom. Razloge uspeha vidi Monas-sijeva predvsem v sozvočju med zasebnimi in javnimi investitorji. Na Opčinah iščejo 73-letno Letizio Troha V ponedeljek se je 73-letna Letizia Troha okrog 10. ure odpravila iz hiše na Opčinah. Namenjena je bila v lekarno na Nanoškem trgu oz. Škavenci, domov pa se ni več vrnila. Zaskrbljeni sorodniki so takoj obvestili policijo, ki jo išče po okolici in v mestu. Gospe, ki s seboj ni imela mobilnega telefona, že dalj časa nagaja spomin. Sorodniki sicer pravijo, da se še nikoli prej ni oddaljila ne da bi svojih premikov sporočila. Gospa Letizia ima svetle lase in je visoka 165 cm. Ko je odšla od doma je nosila majico beige barve in hlače jeans. Kdor bi jo videl, naj nemudoma pokliče policijo. Srčna kap usodna za moškega za volanom Včeraj je nekaj po 9. uri zjutraj prišlo na tržaškem nabrežju do prometne nesreče, ki ji je botrovala slabost voznika. 69-letnega Tržačana je namreč med vožnjo zadela srčna kap. Zavozil je s ceste. Ob njem je sedela žena, ki se k sreči ni ranila. Na kraj dogodka se je pripeljal rešilec, vendar je bil vsakršen poskus oživljanja zaman, saj je bil mož na mestu mrtev. Nesreča je seveda ustvarila prometni zastoj. Mestni redarji so cesto med Trgom Irneri in Campom Marziom popolnoma zaprli za promet, dokler niso opravili potrebnih meritev in avtomobil ponesrečenega Tržačana umaknili s cestišča. Protipravno si je prilastil terensko vozilo Tržaška mejna policija je med rednim nadzorom v noči na torek pri Zgo-niku ustavila terensko vozilo (suv) land rover range rover sport, ki ga je upravljal 38-letni italijanski državljan F.A.A. Med preverjanjem dokumentov so namreč ugotovili, da si je moški protipravno prilastil avtomobil, ki so ga policisti zatem seveda zasegli. Iz dokumentov je namreč izhajalo, da je terensko vozilo last neke videmske družbe, ki je že septembra 2012 prijavila njegovo protipravno prilastitev. / TRST Torek, 6. avgusta 2013 5 PREVOZI - Sporočilo predsednice deželne vlade Serracchiani in tržaškega župana Cosolinija Od decembra iz Trsta v Milan s hitrim vlakom Trst in Milan bosta kmalu še tesneje in hitreje povezana v potniškem železniškem prometu. Ko bo začel 15. decembra veljati novi zimski vozni red, bo Trst z Milanom vsak dan povezoval hitri vlak, ki bo za 40 minut skrajšal vozni čas. Vožnja v eno smer bo tako namesto 4 ure in 17 minut po novem trajala tri ure in 44 minut. To sta na včerajšnji odlično obiskani novinarski konferenci na sedežu Dežele sporočila župan Roberto Cosolini in predsednica deželnega odbora Debora Serracchiani. Predsednica Serracchianijeva je prepričana, da bo ta novost olajšala potovanje marsikateremu poslovnežu, ki bo po zaslugi dobre povezave svoje poslovne obveznosti v Milanu lahko opravil v enem dnevu. Slišali smo, da so se z italijanskimi železnicami zaenkrat dogovorili le za en »hitri« vlak na dan. Vlak bo iz Trsta odpeljal ob 6.16, v Milan pa bo prispel ob 10.00 uri. Iz Milana v Trst se bo vračal ob 19.35, v Trst pa bo prispel ob 23.19, je povedala predsednica Dežele, ki je dodala, da je dejstvo, da bi vlak lahko vozil še manj časa, če se ne bi ustavljal na nekaterih postajah, to pa, žal, še ne bo mogoče, saj bi s tem italijanske železnice imele preveč stroškov in izgube. Novi vlak se bo tako vseeno ustavil v Mestrah in Veroni. Zelo zadovoljen z novim uspešnim dogovorom je bil tudi župan Co-solini, ki je ovrgel pregovor, da se v Trstu ne da nič narediti. Zupan je na- Vožnja v eno smer bo tako namesto 4 ure in 17 minut po novem trajala tri ure in 44 minut kroma mreč mnenja, da je Mestna hiša z novo deželno upravo na isti valovni dolžini, kar bo vsekakor pripomoglo k realizaciji ambiciozno zastavljenih ciljev. Dobre novice v zadnjih tednih so vsekakor dokaz, da izpolnjujemo pogoje, s katerimi lahko motiviramo investitorje, meni Cosolini, ki je imel v mislih prihod družbe Eataly ter načrte za industrijsko trajnostni razvoj Škednja. Slišali smo tudi, da je Dežela zelo aktivna še na drugih frontah. V bližnji prihodnosti namreč načrtuje posodobitev železniške povezave med Benetkami in Trstom, ki bi skrajšala tudi čas vožnje. Po najbolj optimističnih napovedih bi se v bližnji prihodnosti do Benetk (Mester) lahko pripeljali v eni uri in 8 minut, je včeraj napovedala Serracchianijeva, ki je ob tem še dodala, da bodo to posodobitev lahko realizirali s sredstvi v višini 30 milijonov evrov, ki jih je odobril odlok »del Fare«. Tudi ta infrastrukturna posodobitev je vključena med prioritetne naloge Dežele, smo slišali na včerajšnjem srečanju, na katerem pa so tudi poudarili, da je v prvi vrsti treba delati na tem, da bi novi »hitrejši« vlak, ki bo povezoval Trst in Milan, napolnili s potniki. (sč) Breakdance, glasba in film V okviru poletnih prireditev v sklopu občinske pobude Trieste-state 2013 bo drevi ob 20. uri (do 22. ure) v rekreacijskem središču Toti (Ul. del Castello 1) breakdance večer, na katerega so vabljeni mladi in manj mladi plesalci. Na Verdijevem trgu bo ob 21. uri nastopil tržaški kitarist Emanuele Graffiti ter rock skupina Sinestesia. V Škednju pa bo ob 21.30 v gledališču v Ul. Soncini na platnu zaživel film Si puo' fare. Vstop je prost. Po Tomizzevih poteh S Trga Liberta (na vrtu pred železniško postajo) bo danes ob 18. uri štartal tretji izmed vodenih sprehodov po Tomizzevih poteh, ki jih prireja Občina Trst. Tokratni sprehod bo poimenovan Franziska, po istoimenskem romanu, in se bo predvidoma zaključil okrog 20. ure na Velikem trgu. Jutri bo isti sprehod ob isti uri potekal v angleškem jeziku (naslednji bo na sporedu 21. avgusta in bo posvečen Mladoporočencema iz Ulice Ros-setti). Koncert CJ. Marvina Na vrtu centra ACAAR (Marenzi) v Istrski ulici 102 bo drevi ob 20. uri nastopil tržaški pianist, skladatelj in pevec rojen v avstralskem Melbournu C.J. Marvin. Postregel bo predvsem s skladbami Eltona Johna. Vstop je prost. Poklon tržaški ribarnici V tržaški ribarnici bosta drevi ob 21. uri v okviru znanstvenega festivala »Trame di gioco, scienza, fu-turo« docenta zgodovine umetnosti Nicoletta Zanni in Maurizio Lorber predstavila zgodovino stavbe ter se pogovarjala o izbirah arhitekta Giorgia Pollija. DEVIN - Optimizem predsednice Basse Poropat Pokrajina: Rilkejeva pešpot bo kmalu znova dostopna Pokrajina računa, da bo septembra Rilkejeva pešpot, ki je trenutno zaprta, spet na voljo obiskovalcem kroma Pokrajinska uprava posreduje med Občino Devin-Nabrežina in devinskim princem Thurn und Taxisom za rešitev zapletene problematike Ril-kejeve pešpoti. Predsednica Maria Teresa Bassa Poropat je prepričana, da bi v primeru sporazuma lahko znamenito pešpot znova odprli najkasneje septembra, in to na osnovi nove enoletne konvencije med »sprtima« stranema. Nova konvencija, na katero računa pokrajinski odbor, naj bi temeljila ne le na finančno-lastninskih vprašanjih (varnost, najemnine, vzdrževanje itd.), temveč bi slonela na splošnem ovrednotenju celotnega območja. Ne gre namreč pozabiti, da se Rilkejeva pešpot nahaja na okoljsko zaščitenem območju, ki zahteva posebno skrb in tudi posebne ukrepe, za katere je v marsičem pristojna Pokrajina. O usodi Rilkejeve pešpoti, ki je trenutno zaprta, so včeraj na Prefekturi govorili Bassa Poropat in pokrajinska odbornica Mariella Magistri De Francesco, devinsko-nabrežinski župan Vladimir Kukanja in odvetnica Tizia-na Benussi v zastopstvu družine Thurn und Taxis. Pokrajina bo s svojimi tehničnimi službami preverila vse po- drobnosti za novo konvencijo in torej za čimprejšnje odprtje razgledne pešpoti med Sesljanom in devinskim gradom. Usoda pešpoti ostaja v vsakem primeru vezana na finančna sredstva, ki jih (še) ni. Tudi Pokrajina, podobno kot Občina Devin-Nabrežina, računa na pomoč deželne uprave, ki lahko v tem trenutku edina pomaga za premostitev nastalih težav. Dežela bi morala dejansko odkupiti pešpot od družine Thurn und Taxis (devinski princ zahteva okoli pol milijona evrov) in jo seveda tudi vzdrževati. OBČINA TRST - V Domu za starejše Capon Vonj po sardonih Občinska odbornika in podžupanja so se preizkusili v kuhinji V tržaškem domu za starejše občane Capon v Ulici San Isidoro 13 na Opčinah je včeraj dopoldne dišalo po ocvrtih in pohanih sardonih. Iz kuhinje so jih še tople gostom postregli občinski velmožje in dame, se pravi podžupanja Fabiana Martini, odbornica Laura Famulari in odbornik Andrea Dapretto (na fotografiji KROMA). Tako kot so že storili ob božičnih praznikih, so občinski upravitelji spet stopili za štedilnik in pripravili slastne sardone s pomočjo ku- harjev in kuharic iz doma. Ob božični pojedini je bila ekipa občinskih kuharjev nekoliko različna, saj so ob vseskozi prisotnih Martinijevi in Daprettu takrat sardone ponujali še odborniki Elena Marchigiani, Emiliano Edera in Antonella Grim. Kot pravi šefi so nato stopili na dvorišče doma, kjer so jih pričakali lačni gosti doma ter obiskovalci centra za pomoč na domu in open-skega centra Salette d'incontro. Z glasbo je prijetno druženje v domu obogatil Paolo Canziani. 6 Sreda, 7. avgusta 2013 TRST / SZSO - Roverji in popotnice na potovalnem taboru Skavti po via Francigena, pa tudi v družbi zapornikov Včeraj danes Danes, SREDA, 7. avgusta 2013 KAJETAN Sonce vzide ob 5.56 in zatone ob 20.25 - Dolžina dneva 14.29 - Luna vzide ob 6.33 in zatone ob 20.17 Jutri, ČETRTEK, 8. avgusta 2013 MIRAN VREME VČERAJ: temperatura zraka 34 stopinj C, zračni tlak 1015 mb ustaljen, vlaga 50-odstotna, veter 3 km/h, zahodnik, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 27 stopinj C. Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. Čestitke [I] Lekarne Letošnji potovalni tabor roverjev in popotnic (mladi od 16 do 21 let) Wčn pwčn klana Slovenske zamejske skavt-ske organizacije se je odvijal v okolici Rima. Tržaški klanovci so se letos odločili za potovanje po Toskani in Laciju po starodavni romarski poti, ki je povezovala Francijo z Rimom, via Francigena. Svojo pot z nahrbtniki na ramenih in slamniki na glavah so klanovci začeli pri samostanu SantAntimo, kjer so na velikem ekranu sledili neposrednemu prenosu iz Svetovnega dneva mladih v Riu de Janeiru. Via Francigena jih je po petih dneh popeljala do Bolsenskega jezera, kjer se je zaključil potovalni del. Drugi del tabora pa so si klanovci zamislili predvsem v obliki služenja, ki je temelj klana, saj so vsak dan prebili v mladoletniškem zaporu Casal del Maermo, kjer so spoznali življenje zapornikov in se tako soočali z realnostjo zapora in drugačnega sloga življenja. Klanovci in njihovi voditelji so se predvsem pogovarjali s svojimi vrstniki, skupaj so peli, plesali in se igrali; po mnenju animatorjev in vzgojiteljev v zaporu, ki so tržaški klan uvedli v to življenjsko izkušnjo, je glavni cilj dela v zaporu ta, da dokažemo pošten in vesel stil življenja ter da ponese-mo v zapor vsaj nekaj žarkov sonca in vsakdanjega preprostega življenja. Tržaški skavti in skavtinje pred sedežem skupnosti Borgo Amigo Poleg služenja v zaporu so kla-novci sodelovali z don Gaetanom Grecom, ki skrbi za ponovno vključitev mladoletnih zapornikov v družbo, tako da jih vključuje v svojo skupnost Borgo Amigo. Tako so tržaški skavti spoznali realnost, v kateri živijo njihovi manj srečni sovrstniki, in pogoje za tako življenje: oboji so od izkušnje marsikaj odnesli, saj so zaporniki nekaj dni preživeli v prijetni in radostni družbi, tržaški klanovci pa so dojeli srečo, ki jo imajo, da živijo v zdravem okolju ter so del te sreče tudi delili z ostalimi. Mogočni delfin Od ponedeljka, 5., do sobote, 10. avgusta 2013 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Oriani 2 - 040 764441, Miramar-ski drevored 117 - 040 410928, Bolju-nec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Oriani 2, Miramarski drevored 117, Trg Cavana 1, Boljunec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Cavana 1 - 040 300940. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Danes najina zlata mamica FRANCESCA praznuje okrogli rojstni dan. Z veseljem ji bova pomagala na torti ugasniti 40 svečk, jo poljubila in lepo zapela. Da bi bila z nama vedno tako potrpežljiva, srečna in nasmejana ji želita Ruben in Natan. S Izleti IZLET V GRAŠKO GORO - Ansambel Klapa iz Brega in Klet Parovel organizirata v nedeljo, 18. avgusta, celodnevni avtobusni izlet ob priliki festivala narodno zabavne glasbe. Vpis na tel. 333-6188696. OMPZ F. BARAGA vabi na romarski izlet v Belo Krajino v soboto, 24. avgusta. Potovali bomo do Delnic po Hrvaški, potem ob reki Kolpi, ki nas zapeljivo vabi na raftinge. Vpis in ostale informacije na tel. št. 347-9322123 ali 346-8222431. OMPZ F. BARAGA vabi v ponedeljek, 2. septembra, na romanje: Barbana, kjer bo za Goričane in Tržačane skupna sv. maša s procesijo ob 10.30 in Porcinj, kjer se je l. 1855 prikazala Marija slovenski deklici. Vmes bo tudi dobro kosilo. Za vpis in ostale informacije pokličite čim prej tel. št.: 347-9322123 ali 346-8222431. Natečaj Primorskega dnevnika za otroke poletnih centrov in športnih kampov poletna igralnica SKD Vigred Šempolaj »V poletnem centru smo pripravili igrico o smrkcih in se naučili, kako je treba spoštovati naravo. Smeti moramo ločevati: plastiko smo zato odvrgli v en zaboj, papir v drugega, steklo pa v tretjega.« Lara, 6 in Walter, 4 »Naučila smo se peti, igrati nogomet in namizni nogomet.« Vesna, 6, Francesca, 6 in Matija, 5 K »Na kamp sem prišel, ker ni več pouka v vrtcu.« Tristan, 4 »V poletni center sva prišla, ker starša sta v službi in ker so tu tudi najini prijatelji.« Tommaso, 4 in Alice, 8 »Najbolj namaje bilo všeč, ko smo plesali.« Anja, 9 in Josette, 9 »Dejavnosti so vodili Aljoša, Kim, Daša, Jelka in Serena. Z Aljošo smo peli, z Jelko plesali, s Kim smo recitirali.« Simone, 7 in Nikol, 3 »Najbolj všeč nama je bilo, ko smo igrali nogomet na vrt pred šolo.« Ivan, 6 in Mark, 6 »Najbolj mi je bilo všeč, ko smo igrali namizni nogomet.« Tadej, 7 »Ko smo bili prosti, smo se deklice igrale na vrtu na igralih, fantje pa z žogo.« Jasmin, 4, Viktorija, 6 in Marisol, 5 »Risali smo smrkce, ker so na zaključni priredivi oni glavni junaki.« Marco, 8 in Goran, 5 »Pripravili smo zaključno prireditev, v kateri so gargameli vse pomazali, smrkci, živali in vile pa so vse počistili in naučili gargamele spoštovati naravo. V igrici pojemo, plešemo in recitiramo.« Chiara, 5 in Tina, 10 / TRST Četrtek, 8. avgusta 2013 7 U Kino AMBASCIATORI - Kinodvorana bo zaprta za dopust. ARISTON DEI FABBRI - 16.30, 18.45, 21.30 »Violeta Parra - Went To Heaven«. CINECITY - 16.30, 19.00, 21.30 »I maghi del crimine«; 16.30, 19.10 »Pacific Rim«; 20.20, 22.10 »Se sposti un posto a tavola«; 18.15 »Dream Team«; 16.30 »Eco Planet - Un pianeta da salvare«; 16.30, 19.05, 21.40 »Wolverine l'immor-tale«; 21.50 »Wolverine l'immorta-le 3D«; 16.30, 18.20, 20.25, 22.15 »The Purge - La notte del giudizio«; 16.20, 18.20, 20.10, 22.15 »Esp 2 -Fenomeni paranormali«; 18.40, 21.30 »L'uomo d'acciaio«; 16.45 »Dino e la macchina del tempo«. FELLINI - Kinodvorana bo zaprta za dopust. GIOTTO MULTISALA 1 - Kinodvorana bo zaprta za dopust. GIOTTO MULTISALA 2 - Kinodvo-rana bo zaprta za dopust. GIOTTO MULTISALA 3 - Kinodvo-rana bo zaprta za dopust. KOPER - PLANET TUŠ - 19.00 »Byzantium«; 20.10 »Napad na belo hišo«; 16.30 »Očiščenje«; 18.20, 20.30 »Odrasli 2«; 16.00 »Osamljeni jezdec«; 15.20 »Pr' konc sveta«; 16.05, 17.00, 18.20, 19.10, 20.35, 21.20 »Smrkci 2«; 15.10, 17.30, 19.45 »Smrkci 2 3D«; 21.25 »Wolverine«; 17.35 »Zakon molka«. LJUDSKI VRT - 21.15 »Viaggio sola«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Wolverine l'im- Loterija 6. avgusta 2013 Bari 52 57 69 76 53 Cagliari 14 09 88 89 40 Firence 63 44 45 90 35 Genova 37 02 35 22 56 Milan 22 54 19 20 01 Neapelj 61 74 40 83 39 Palermo 49 11 02 25 66 Rim 05 40 22 72 02 Turin 41 88 89 73 56 Benetke 77 74 48 72 51 Nazionale 73 03 15 28 64 Super Enalotto Št. 94 14 16 32 35 41 50 jolly 1 Nagradni sklad --€ brez dobitnika s 6 točkami --€ brez dobitnika s 5+1 točkami -- € 2 dobitnikov s 5 točkami 115.837,68 € 581 dobitnikov s 4 točkami 415,57 € 20.213 dobitnikov s 3 točkami 23,40 € Superstar 12 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami -- € 4 dobitnikov s 4 točkami 41.557,00 € 103 dobitnikov s 3 točkami 2.340,00 € 1.904 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 13.793 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 33.095 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € Darujte za sklad Bubnic Magajna mortale«; 18.00 »Wolverine l'im-mortale 3D«; Dvorana 2: 20.15, 22.15 »ESP 2 - Fenomeni paranor-mali«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La notte del giudizio«; Dvorana 3: 16.30 »Titeuf - Il film«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 19.50, 22.10 »Wolverine l'im-mortale«; 21.30 »Wolverine l'im-mortale 3D«; Dvorana 2: 18.00, 20.10 »Se sposti un posto a tavola«; Dvorana 3: 17.40, 20.00, 22.10 »I maghi del crimine«; Dvorana 4: 22.00 »Pacific Rim«; Dvorana 5: 17.30, 19.50 »Eco Planet - Un pia-neta da salvare«; 18.00, 20.15, 22.15 »La notte del giudizio«. H Šolske vesti RAVNATELJSTVO LICEJA A.M. SLOMŠKA sporoča, da je nova telefonska številka šole 040-3798900. SLOV.I.K. - poletne dejavnosti za dijake od 26. avgusta dalje. »Trening« pred začetkom šolskega leta: slovenščina, angleščina in matematika, po izbiri še latinščina, grščina ali nemščina. Program in prijavnica na www.slovik.org. Izpolnjene prijavnice zbiramo na naslovu in-fo@slovik.org do 15. avgusta. Informacije: info@slovik.org ali tel. 0481-530412 (tor-čet, 10.00-12.00). NA DTZ ŽIGE ZOISA bodo v poletnih mesecih uradi zaprti ob sobotah in v petek, 16. avgusta. Urnik tajništva: 8.30-12.30. RAVNATELJSTVO LICEJA A.M. SLOMŠKA obvešča, da bo šola zaprta v petek, 16. avgusta, ter vse sobote do 31. avgusta. RAVNATELJSTVO LICEJA FRANCETA PREŠERNA sporoča, da bo šola med poletjem zaprta vse sobote ter v petek, 16. avgusta; začetek pouka v ponedeljek, 9. septembra. DRŽAVNI IZOBRAŽEVALNI ZAVOD JOŽEFA STEFANA obvešča, da bo šola do vključno 24. avgusta ob sobotah zaprta. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je bil razpisan izredni tečaj za pridobitev usposobljenosti za poučevanje, ki velja tudi za slovenske in dvojezične slovensko-itali-janske šole. Vse potrebne informacije (pogoji za udeležbo, način prijave, roki itd) so dostopne na www.istruzione.it, in sicer v odloku št. 58/2013 (objavljenem 31. julija) ter v okrožnici z dne 2. avgusta (objavljene 5. avgusta). Za prijavo se morajo kandidati obvezno poslužiti digitalnega postopka POLIS. Rok prijave nepreklicno zapade 29. avgusta. SLOV.I.K. razpis in prijavnica za programe 2013-14, namenjene dijakom in študentom, sta objavljena na www.slovik.org. Izpolnjene prijavnice zbiramo na info@slovik.org do 15. septembra. Informacije: in-fo@slovik.org ali tel. 0481-530412 (tor-čet, 10.00-12.00). H Osmice 0 Prireditve GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA vabi na predstavo (u)TRI(n)KI, ki bo danes, 7. avgusta, ob 20.30 na prireditvenem prostoru ob sedežu društva, Nabrežina Kamnolomi 12. Nastopata Matej Gruden in Iztok Cergol. V primeru slabega vremena bo potekala predstava dan kasneje. PRAZNOVANJE VELIKEGA ŠMARNA na Repentabru se bo začelo že 13. avgusta zvečer s predstavitvijo knjige gospe Mire Cencič »Življenje na Krasu v preteklosti« in odprtje razstave portretov avtorice Petre Greiner »Poglej me«; 14. avgusta bo vsakoletni koncert v organizaciji »Med zvoki krajev« ob 21. uri; 15. avgusta dva romarska shoda: ob 10. uri, ko bo ma-ševal tržaški škof in ob 17. uri, ko bo ob somaševanju letošnjih jubilantov maševal Klemen Zalar (novomaš-nik). Na praznik sv. Roka bo bogoslužje ob 10. in 19. uri, od 20.30 pa bo razveseljevala pihalna godba iz Češke. KONCERT MO INTERCAMPUS IN TABORA MUSICA CREATIVA bo v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu v petek, 23. avgusta, ob 20. uri. Koncert prireja ZSKD v sodelovanju z Zvezo slovenskih godb in JSKD. Koncert bodo godbeniki ponovili v Slovenski filharmoniji v Ljubljani (24. avgusta, ob 20. uri) in na Titovem trgu v Kopru (25. avgusta, ob 19. uri). Več informacij na www.zskd.eu. SKD VIGRED vabi v torek, 27. avgusta, ob 20.30 na dvorišče domačije Rebula v Slivnem (v primeru slabega vremena v Štalco v Šempolaju) na koncert dalmatinskih pesmi v izvedbi MOPZ Vesna (iz Križa) in tambura-škega ansambla. DRAGA MLADIH 2013: Društvo Mosp prireja debato »Novi mediji in socialna omrežja: med pastmi in priložnostmi« v soboto, 31. avgusta, ob 10.30 v Finžgarjevem domu na Opči-nah v sklopu študijskih dnevov Draga. Toplo vabljeni k sodelovanju! 23 Obvestila www.primorski.eu/bubnicmagajna/ ŽIGON MIRO je odprl osmico v Zgoniku. Tel. št.: 040-229198. DRUŽINA SLAVEC je odprla osmi-co v Mačkoljah št. 133. Vljudno vabljeni. Tel. : 040-231975. DRUŽINA TERČON, Mavhinje 42, je odprla osmico. Toplo vabljeni. Tel. 040-299450. OSMICA je odprta v Šempolaju, v Oljčnem gaju. Vabljeni. OSMICO sta odprla Marčelo in Ervin Doljak v Samatorci. Tel. št.: 040229180. REBULA MARKO je v Slivnem št. 6 odprl osmico na kraškem borjaču. Pričakuje vaš obisk! Tel. 3475686191. V PRAPROTU ŠT. 15 je odprl osmi-co Ivan Gabrovec. Toplo vabljeni. Te. št.: 349-3857943. V SALEŽU N'PULJH sta odprla osmico Just in Bojana. Vabljeni! KONTOVEL 600-LETNICA: informacije glede nabave majic ob 600-letni-ci Kontovela dobite v trafiki na Kon-tovelu. AŠD PRIMOREC vabi na šagro, ki bo od 9. do 12. avgusta na športnem igrišču v Trebčah. Specialitete na žaru, plesi in glasba v živo. NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo zaradi dopusta zaprta do 9. avgusta, nato bo do 31. avgusta odprta od 8. do 16. ure. OBČINA KNJIŽNICA V SALEŽU bo zaradi dopusta zaprta od 12. do 20. avgusta. POLETNI CENTER V GRLJANU: Center otrok in odraslih Harmonija organizira v sodelovanju z Združenjem tržaških potapljačev 5-tedenski poletni center pri morju v Grljanu za otroke od 8 do 14 let, od ponedeljka do petka do 6. septembra (razen tedna od 12. do 16. avgusta). Informacije in vpis na info@bambinieadulti.org. ZSKD obvešča, da bodo uradi v Gorici, Trstu in Solbici odprti publiki do 6. septembra po poletnem urniku (9.00-13.00). Zaprti bodo med 12. in 16. avgustom. KRU.T obvešča, da bodo društveni prostori zaprti do 16. avgusta. Z 19. avgustom pa bo recepcija odprta na novem društvenem sedežu v Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, s poletnim urnikom (od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure). TAJNIŠTVO GLASBENE MATICE obvešča cenjene stranke, da bo do nedelje, 18. avgusta, zaprto zaradi dopusta. PISANJE POLETNIH DOMAČIH NALOG: Center otrok in odraslih Harmonija, v sodelovanju z Združenjem staršev in otrok osnovne šole Virgil Šček, organizira vodeno pisanje domačih nalog v Nabrežini. Osnovnošolci lahko obiskujejo delavnice z urnikom 9.00-12.00 v sledečih skupinah: 1. skupina od 19. do 23. avgusta; 2. skupina od 26. do 30. avgusta in/ali 3. skupina od 2. do 6. septembra. Za dodatne informacije in vpis: info@bam-binieadulti.org. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici do 30. avgusta odprta od torka do četrtka. Za dopust bosta urada v Trstu in Gorici zaprta do 25. avgusta, urad v Čedadu pa do 19. avgusta. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI (Prosvetni dom - Opčine) obvešča, da bo zaprta do petka, 30. avgusta. ANED - Združenje bivših deportiran-cev v nacističnih taboriščih obvešča, da bo urad v Ul. Rio Primario 1 v Trstu zaprt do 31. avgusta. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabre-žina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo ludoteka, ki deluje v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra, zaprta do 31. avgusta. POKRAJINSKI URAD ANPI-VZPI na Trgu Stare Mitnice 15 (Largo Barriera Vecchia) bo avgusta zaprt. Telefonska tajnica in fax bosta redno delovala na št. 040-661088. UPRAVA OBČINE DOLINA obvešča, da bo v kratkem uvedena služba nadzora v bližini šol za »Dedke redarje«. Občani občine Dolina, stari od 50 do 75 let, z znanjem slovenskega jezika in s psiho-fizičnimi pogoji potrebnimi za opravljanje službe, lahko predložijo prošnjo na občinsko vložišče do petka, 13. septembra. Obrazci za prošnjo so na razpolago na Uradu občinske Policije ali na občinski spletni strani www.sandorligo-dolina.it. SPI - CGIL obvešča vse upokojence, da je INPS prestavil rok za predstavitev dohodkov preko modela RED na 31. oktober 2013. 0 Mali oglasi PRODAM knjige od 1. do 5. letnika zavoda J. Stefana, oddelek za mehaniko. Tel. št.: 040-214537 (v večernih urah). IŠČEM na posojilo ali poceni lesen otroški voziček za Kraško ohcet. Tel.: 340-2291299. IŠČEM OTROŠKE COPATE narodne noše številka 25/26. Tel.: 338-3952973. NOŠA: za Kraško ohcet primerne nove usnjene črne ženske čevlje prodam, 2 para - št. 35 in št. 36. Cena na par 35,00 evrov. Klicati v večernih urah na 347-4435854. PRODAJAM knjige za 1. in 2. razred vseh smeri liceja F. Prešeren. Tel. št.: 345-0804304. PRODAM audi A4, 2000 bencin, letnik sept. 2001, evro 4, prevoženih 106.000 km, edini lastnik, v odličnem stanju (vedno v garaži), srebrno-metalizira-ne barve, notranja usnjena prevleka, cena 3.500 evrov z možnostjo dogovora. Tel. št. 347-7334719. PRODAM novo tržaško moško nošo, velikost 52-54. Tel. št.: 334-7848227. PRODAM po ugodni ceni klimatizirani avtodom (kamper) znamke fiat du-cato 2800 td-mclouis 261, z vsemi dodatki, letnik 2001, 78.000 km. Tel. št.: 339-1539753. PRODAM samičko nemškega ovčarja z rodovnikom, staro 2 meseca, po ugodni ceni. Tel. št.: 338-5098764. PRODAM KNJIGE za vse razrede in smeri liceja F. Prešeren iz Trsta, za zavod Z. Zois v Trstu in Gorici ter za humanistični znanstveni in klasični li-cej v Gorici. Tel. št.: 040-208002. PRODAM enkratne ročno vezene na-ramne in naglavne rute za Kraško oh-cet. Tel. 040-299820 ali 340-8868570. SAMOSTOJNO HIŠO z lastnim dvoriščem v Boljuncu dajem v najem z možnostjo odkupa. Hiša je opremljena in primerna za družino z otroci. Tel.: 335-8045700 v večernih urah. Prispevki Ob praznovanju 600-letnice Kontove-la darujejo Slavoljub in Luciana Što-ka 200,00 evrov in Tatjana Štoka 100,00 evrov za ŠD Kontovel. t V objemu svojih najdražjih je prezgodaj odšla ljubljena Klara Gregoretti por. Rossanese Žalostno vest sporočajo mož Marcello, hčerka Ines in sorodniki Pogreb bo jutri, v četrtek, 8. avgusta. Pokojnica bo ležala v kapelici na pokopališču na Colu od 12. do 13. ure. Sledil bo pokop. Namesto cvetja darujte za tržaški onkološki center. Repen, 7. avgusta 2013 Pogrebno podjetje Alabarda Draga Klara, s svojim neizmernim pogumom nam boš za zgled. Majda, Martina in Michela Zadnji pozdrav moji dragi sestri Klari. Marco z družino Ciao, draga prijateljica Klara. Družini Jejčič in Zamboni Klara, ostala boš vedno v naših srcih. Družini Tence in Korošec t Obdana z ljubeznijo svojih najdražjih je mirno zaspala in se spet združila s svojim Pepijem naša preljuba mama, nona in pranona Slavica Slokar vd. Nadlišek Žalujoči sin Pavel s Tino, hčerka Rožica z Maurom, vnuki Leila, Mauro in Jelka Naša draga bo ležala v ulici Costalun-ga v petek, 9. avgusta, od 9.20 do 10.20. Sledil bo pogreb s sveto mašo ob 11. uri v cerkvi sv. Trojice na Katinari. Katinara, 7. avgusta 2013 Pogrebno podjetje Alabarda Poljubček, draga nona in pranona, Leila, Mauro, Jelka, Manrico, Daniela, Jernej, Mairim in Noemi Ob boleči izgubi ljubljene tete Slavi sočustvujemo s svojci Boris, Marjan in Magda z družinami Ob boleči izgubi drage mame izrekamo iskreno sožalje kolegici Rožici Nadlišek in svojcem vsi na ravnateljstvu in tajništvu Večstopenjske šole Opčine 8 Sreda, 7. avgusta 2013 KULTURA / KNJIŽEVNOST - Na tržaškem Verdijevem trgu dobro obiskan poklon pisatelju Borisu Pahorju Knjige, ki zanikajo stereotipe Nocoj smo se zbrali, da bi proslavili jezik in kulturo tržaških Slovencev, ki od nekdaj živijo v mestu in med katerimi je tudi veliki pisatelj Boris Pahor. S temi besedami je tržaški občinski odbornik Franco Mi-racco uvedel ponedeljkov večer na Verdijevem trgu, ki je bil v celoti posvečen skorajšnjemu stoletniku. Pa čeprav v odsotnosti jubilanta, ki si v nekem slovenskem zdravilišču nabira prepo-trebnih moči za številne bližnje obveznosti: 23. avgusta ga bo tržaška občinska uprava počastila s podelitvijo naziva zaslužni meščan, 26. avgusta, natanko na Pahorjev stoti rojstni dan, bo v ljubljanski Operi slovesnost, ki jo bo v živo prenašala RTV Slovenija, 29. avgusta bo v tržaškem Kulturnem domu prireditev Vse najboljše, Boris Pahor, ki jo Slovensko stalno gledališče prireja v sodelovanju z javnimi upravami in krovnima organizacijama Slovencev v Italiji. O Borisu Pahorju so v ponedeljek spregovorili literarna kritika Cristina Benussi in Miran Košuta ter odlomki iz njegovih del, ki jih je v slovenščini in italijanščini prebrala igralka Nikla Petruška Panizon. Večer, ki je spadal v občinski niz poletnih prireditev Triestestate, je privabil veliko ljudi, katerim je Košuta podrobno predstavil Pahorjevo »burno eksistencialno avanturo«, Benussi-jeva pa svoje vtise ob prebiranju Pahorjevih del, ki so v njej spodbudila drugačen pogled na tržaško književnost; po Slataperjevem romanu Moj Kras sem bila prepričana, da so Slovenci živeli le v okolici, branje Pahorje-ve knjige Moj tržaški naslov pa je ta stereotip zanikalo, je priznala italijanistka: Trst je njegovo mesto, o tem ni dvoma. V prvi zbirki kratke proze Moj tržaški naslov (1948) so nakazani že vsi tematski toposi Pahorjevega ustvarjanja, je poudaril Košuta: antifašizem, jezik, slovenstvo ali narodna zavest, Trst, ljubezen, holokavst so vezne niti njegovega literarnega in esejističnega opusa, ki šteje okrog petdeset knjig, o čemer so se lahko prepričali vsi, ki so prisluhnili igralki Slovenskega stalnega gledališča. Njeno prepričljivo podajanje je prisotne popeljalo v razred, v katerem je fašistični učitelj rjovel »qui si parla solo italiano« (vznemirljivo je bilo poslušati to rjovenje na Verdijevem trgu) in je deklica Jul-ka obvisela na obešalniku. Ali v novelo Una sosta sul Ponte Vecchio, v kateri Pahorju neomajna narodna zavest, ki ga je silila v »zdravo rast, brez kompleksov«, ni prepre- Cristina Benussi in Miran Košuta, desno del številnega občinstva, ki se je zbralo na Verdijevem trgu v Trstu kroma čila, da bi obžaloval fojbe in sočustvoval z istrskimi optanti. Antifašizmu je ostal Pahor zvest vse življenje, prav tako slovenskemu jeziku, ki mu ga je v otroštvu ukradel fašizem in v katerega je kasneje vnesel nekatere tipične primorske izraze (školj, borjač, mornik). Pahor je začel pisati z namenom, da bi Trst postavil na slovenski literarni zemljevid, kar mu je nedvomno uspelo, saj je »mestu v zalivu« postavil številne literarne spomenike. To je jasno povedal že protagonist istoimenskega romana, Tržačan Rudi Leban: dokazati moramo, da smo tukaj in kakšni smo. Holokavst je v Pahorjeva dela prodrl pozno, roman Nekropola, ki velja za njegovega najboljšega, je izšel leta 1967. Opisati neopisljivo ni lahko, je opozoril Košu- ta, a postane nuja, ko »predelaš« doživeto grozo in razumeš, da lahko pisanje postane orožje proti pozabi. In potem je tu še ljubezen, ki jo Pahor doživlja kot upor, kot čustvo, ki osvobaja, kot pravi in edini življenjski smisel: če je Ivan Cankar postavil spomenik slovenski materi, ga je Boris Pahor s svojo Luciano, Emo, Arlette in drugimi ženskimi liki postavil ženskam, ki osmišljajo in oživljajo. Cristina Benussi je poslušalcem posredovala izbor literarnih scen, ki so se jih posebej vtisnile v spomin: požig Narodnega doma, ki ga je 7-letni Pahor sprva zamenjal za gorečo ladjo - »grmado v pristanu«, vsiljeno prevajanje v italijanščino, ki je učencu povzročalo težave in posmeh, »v katerih se je zrcalila drama celotne slovenske skupnosti«. Tisti povratnik iz taborišča, ki skuša na bolšjem sejmu prodati SS-ove škornje: nihče jih ne kupi in to bralca navsezadnje navdaja z upanjem. Tista uvodna scena Nekropole, ko se Pahor vrne v taborišče Natzweiler-Struthof v družbi skupine turistov (»kdor je doživel smrt, je bolj pogumen, kdor si jo mora šele predstavljati, je veliko bolj prestrašen«). Kot italijanski neorealistični junaki, imajo tudi Pahorjevi jasen politični načrt, je opozorila predavateljica, njegova zasluga pa je tudi ta, da v kolektivni spomin uvaja teme, na katere bi radi pozabili, na primer zablode narodnoosvobodilnega boja in Resi-stenze. Ampak zmaga nad fašizmom nam je prinesla tudi to: da lahko na svet gledamo z različnih zornih kotov. (pd) GLASBA IN POLITIKA - Na koncertu v ukrajinski Odesi Basist Bloonhound Gang razburil Ruse z oskrunitvijo njihove zastave Basist ameriške skupine Bloodhound Gang Jared Hasselhoff je v Rusiji sprožil val ogorčenja, potem ko se je na spletu pojavil posnetek, kako na koncertu v ukrajinski Odesi v hlače tlači be-lo-modro-rdečo rusko zastavo, nato pa jo zaluča v množico. Rusko notranje ministrstvo je v zvezi z zadevo odredilo preiskavo o oskrunitvi nacionalnega simbola. Skupina Bloodhound Gang, ki deluje od leta 1991, slovi po opolzkih ali provo-kativnih skladbah, kot je na primer uspešnica »The Bad Touch«. Na spletnem portalu Youtube si je posnetek basista, ki je medtem, ko si je v hlače tlačil zastavo, občinstvu dejal: »Ne povejte Putinu!«, ogledalo več kot 400.000 oboževalcev zasedbe. Rusko notranje ministrstvo je v sporočilu za javnost zapisalo, da so preiskavo sprožili potem, ko je »tuji glasbenik nespoštljivo ravnal z rusko zastavo«. Po ruskih zakonih je za oskru-nitev nacionalne zastave predvidena zaporna kazen do enega leta. Ruski preiskovalni odbor, tamkajšnja različica ameriškega FBI, je v ponedeljek sporočil, da preiskuje incident. Obsodil je »cinično dejanje, ki kaže jasno nespoštovanje do Rusije«. V preiskavi bodo zaslišali vse, ki so s primerom povezani, od članov zasedbe do organizatorjev koncerta. Za pomoč pri izvajanju zaslišanj bodo poprosili tudi ZDA in Ukrajino. Jared Hasselhoff si med koncertom v Odesi v hlače tlači belo-modro-rdečo rusko zastavo Ukrajinci pa so proti Hasselhoffu sprožili ločeno preiskavo, saj naj bi basist na koncertu skupine v Kijevu 30. julija uriniral na ukrajinsko zastavo. V Ukrajini imajo za oskrunitev državne zastave predpisano kazen do treh let zapora. V ponedeljek se je uradna spletna stran zasedbe Bloodhound Gang sesula, odgovornost za dejanje pa je na Twitterju prevzela ukrajinska skupina hekerjev UA Anonymous. Po ukrajinski turneji so članom zasedbe Bloodhound Gang prepovedali nastop na nekem ruskem festivalu v soboto. Fantje so sicer Rusijo že zapustili, potem ko jim je to naročil ruski minister za kulturo, migracijske službe pa so jim ukinile vize. Na novinarski konferenci pred odhodom so se opravičili za storjeno in dejali, da sami po tradiciji vse stvari, ki jih oboževalci vržejo na oder »spustijo skozi hlače«. Kljub opravičilu so med odhodom prov-ladni aktivisti na člane zasedbe metali jajca, napadla pa jih je tudi skrajno konzervativna skupina Kozaki. Podporniki Kremlja zahtevajo, da skupini doživljenjsko prepovedo nastope v Rusiji, organizatorji pa naj odgovarjajo za dejanja svojih gostov. Funkcionar vodilne stranke Sergei Neve-rov je skupino primerjal z ameriško pevko Ma-donno, ki je na lanskem nastopu v Sankt Pe-terburgu javno izrazila svoje mnenje o ruskem zakonu, ki prepoveduje homoseksualno propagando. Po njegovem mnenju so glasbeniki zgolj del verige, katere delovanje nadzoruje nekdo od zunaj. Ameriški ambasador v Rusiji Michael McFaul pa je v nedeljo v ruščini tvitnil: »Dejanje Bloodhound Gang se mi zdi ogabno. Prav tako pa obsojam nasilje nad njimi« (STA) FESTIVAL ECHOS - Koncerta Klezcousti^s in trio Baraka Project V okviru festivala ECHOS - čezmejni odmevi bosta v tem tednu zaživela dva prosta koncerta. Prvi bo nastop slovenskega kvarteta Klezcoustic's v kraju Pavia di Udine (Italija) jutri, 8. avgusta, ob 21. uri, drugi pa bo nastop tria Baraka Project - Dovč & Krmac & Mureškič trio z gosti v kraju Premariacco (Italija) v soboto, 10. avgusta, prav tako ob 21. uri. Obiski koncertov so brezplačni. V Vili Lovaria v Pavii di Udine se bodo na odru predstavili Klezcoustic's - oziroma Faruk Dreca (klarinet), Vojko Vešligaj (kitara), Dejan Štuhec (harmonika) in Marko Fu-rek (kontrabas) s klezmer melodijami. Mariborsko judovsko skupnost zagotovo lahko štejemo med največje srednjeveške judovske skupnosti na Slovenskem, Maribor pa med kulturna in gospodarska središča judovstva v tedanjih notranjeav-strijskih deželah. Prav zato ni naključje, da ena najboljših glasbenih skupin v slovenskem prostoru, ki igra klezmer v naj-pristnejši obliki, izhaja prav iz Maribora. O močnih vezeh s preteklostjo in z velikim občutkom za ohranjanje spomina na judovsko izročilo in kulturo pripoveduje glasba, ki se ji posveča štiričlanska akustična skupina. Vsak izmed članov kvarteta Klezcoustic's je izvrsten glasbenik in ima zavidanja vreden repertoar ter obilico odrskih izkušenj v najrazličnejših zasedbah in glasbenih zvrsteh. Z živo, čutno in tudi veselo glasbo, nepogrešljivo ob judovskih praznikih, izvrstni glasbeniki poslušalce vedno zapeljejo s svojim žarom. V Premariaccu pa bodo pred cerkvijo sv. Silvestra nastopili Dovč&Krmac&Mureškič trio - Baraka Project oz. Janez Dovč (harmonika, elektronika) Goran Krmac (tuba, elektronika), Nino Mureškič (tolkala) ter gostje Klemen Bračko (violina, viola), Barja Drnovšek (violina) in Vasilij Centrih (violina). »Baraka« pomeni blagoslov v jezikih judovskega in arabskega izvora in je idealno ime za zasedbo, ki želi skozi svojo glasbo izražati veselje in hvaležnost, da v življenju lahko opravljajo poslanstvo glasbenikov. Vrhunski glasbeni ustvarjalci se nam bodo predstavili v edinstveni in virtuozni kombinaciji harmonike, tube in tolkal s svežim avtorskim projektom. Ne tradicionalni trio odpira pot do novih načinov izraza, kot je npr. uporaba elektronike in računalniških efektov. Ob poglobljenem raziskovanju zvočnosti in izraznosti izbranih inštrumentov ter skupnega zvoka ansambla bo v prav za ta projekt komponirani glasbi moč slišati vplive jazza in ljudskih godb, afriške, indijske in latinskoameriške ritmike. Več informacij na spletni strani www.echosproject.eu. Bojan Brezigar Sprehod po osrčju »novega sveta« Taos pueblo je kraj, ki si ga je vredno ogledati Osrednji del puebla sega štiri nadstropja visoko Kadar govorimo o severnoameriških Indijancih imamo običajno v mislih nomadske narode s šotorišči, ki se selijo iz kraja v kraj, skupaj s čredami bizonov, ki so (bili) njihova edina hrana. To delno velja za ravninske Indijance, zagotovo pa ne za narode na visoki planoti: tu so zime zelo hladne. Vsako leto zapade veliko snega in klima zagotovo ni nikoli dopuščala nomadskega življenja. Ti narodi, za katere velja španska oznaka »puebloan« ni- Pred približno 2.000 leti so se od narodov, ki so živeli južneje, na ozemlju sedanje Mehike, naučili obdelovanja zemlje. To so domneve zgodovinarjev, kajti prvi dokazi o življenju ljudi v teh krajih segajo nekaj več kot 1.000 let nazaj. V New Mexicu je danes ohranjenih še 19 pueblov. Gre za grobo zidana poslopja, ometana z blatom in zato ohranjajo barvo gline, ponekod visoka več nadstropij, do katerih prideš z zunanjo lestvijo, ki jo iz višjih nadstropij steca Taos, nekaj desetin kilometrov severno od Santa Feja. Tu Indijanci živijo že kakih 1.000 let, kot vedo povedati arheologi. Dejansko v pueblu, ki je na Unescovem seznamu zaščitene svetovne dediščine, stalno živi le še kakih 50 ljudi, ostali stanujejo v normalnih hišah oziroma stanovanjih izven puebla ter vanj prihajajo zjutraj in ostajajo do večera, torej v času, ko je naselje odprto obiskovalcem. Tu prodajajo spominke, razne izdelke umet- Kitarista, ki s country glasbo in pesmijo kratkočasita redke mimoidoče so bili nomadi, ampak so imeli svoja stalna bivališča. Niso bili tako razviti kot Evropejci, znanost in tehnika sem nista prodrli, zagotovo pa ni šlo za nomadska ljudstva. Za ta bivališča se je udomačila beseda »pueblo«. Uporabljali so ja španski kolonizatorji (pueblo v španščini pomeni vas) in taka je ostala tudi sedaj v angleščini. Prvi ljudje so se v teh krajih naselili pred približni 10.000 leti. Bili so lovci, tu je bilo ob koncu ledene dobe divjačine na pretek in preživljali so se z lovom. za zaščito in obrambo lahko potegneš navzgor, tako da so tamkajšnja bivališča nedostopna. Bivališča so bila vedno v gornjih nadstropjih, pritlični prostori so bili namenjeni shrambam. Niso vsi puebli dobro ohranjeni, nekateri so razpadli in danes obstajajo le še na papirju, namesto starih hiš pa so montažne barake, tipične za ZDA, še nekoliko revnejše, tako da imaš vtis, da so indijanski rezervati res nekakšna taborišča. Daleč najznamenitejši indijanski pueblo je v neposredni bližini me- ne obrti, nekatere tudi zelo lepe, pečejo kruh, ponujajo hrano in pijačo. Pueblo Taos je velik biznis. »Domačini« prihajajo z dragimi avtomobili, tu je zelo v modi pick-up, ob petih popoldne pa se vrnejo domov. Urnik je, kot v vseh muzejih, zelo ameriški: od 9. do 17. ure, tisti čas moraš pač izkoristiti za vse oglede; izjema so naravni parki, ki so odprti neprekinjeno. Osrednji del puebla sega štiri nadstropja visoko, grajen je zelo pazljivo in dobro vzdrževan. Skozi vas te- če rečica in vse je videti zelo idilično. Ljudje so prijazni in zgovorni. Za mizo sedi elegantna Indijanka in barva keramiko. Vprašam jo, kdaj se je tega naučila, pa mi pokaže sliko na zidu, svojo prababico, ki se je že ukvarjala s tem poslom. Na sliki je ime, polno so-glasnikov, vprašam jo, kako se izgovarja, pa se mi nasmehne in prizna, da tega pa ne ve. Ima pa zelo lepo trgovino, naprodaj so preproge in odeje, obeski, nakit, keramika, razglednice in še marsikaj. Verjetno najlepša trgovina v pueblu. V drugi trgovini gospa plete košaro. Vpraša me, od kod prihajam. Rečem, da iz Italije, pa ji obraz zažari. Deset otrok je v njeni družini, zbrali so denar, da je njihova mati šla v Rim pogledat papeža. Bila je navdušena nad Rimom. Tudi nad papežem, kajti Španci so v te kraje vnesli krščanstvo, seveda strogo katoliško, in tu, v pueblu, je tudi majhna cerkvica, kjer je oltar živahnih barv, svetniki zelo naivno naslikani, vse skupaj pa je res prisrčno. Nedaleč je pokopališče: polno lesenih križev, v glavnem brez imen in brez gomil, nobenega cvetja. Španci so uvedli krščanski pogreb, ne pa kult grobišč. Indijanci tega kulta niso poznali in niso ga prevzeli. Taos pueblo je kraj, ki si ga je vredno ogledati. Je pa vredno ogleda tudi mestece Taos. Živi od turizma. Prijetno je, še zlasti ob sončnem vremenu, ko lahko naletiš tudi na kitarista, ki s country glasbo in pesmijo kratkočasita redke mimoidoče. Ki se grejejo na blagem pomladanskem soncu. Tu so trgovinice in gostilnice, vsega na izbiro, čeprav v žepnem formatu. Tu so prijazni ljudje, ateljeji slikarjev in kiparjev, ki so izbrali ta kraj za svojo ustvarjalnost. Kraj, kjer si popotnik oddahne in globoko zadiha. Ne manjka tudi zabave. Na razpolago je marsikaj, turisti pa so nav- dušeni predvsem nad raftingom. Tu zraven teče Rio Grande, ki se severno od Taosa zarije v ozek kanjon in se umiri šele južno, ko se bliža Santa Feju. Ima pa Taos tudi nekaj zgodovine. Med drugim je tu hiša, v kateri je živel Kit Carson. Prav tako, ne gre za izmišljeno ime, podobo, ki jo srečujemo v stripih Texa Willerja, gre za človeka, ki mu je bilo ime Christopher Houston Carson. V Moabu je dolgo živel in njegova nekdanja hiša je danes skromen muzej. Carson je tu prikazan kot človek, ki je v Ameriki širil obzorja, kot trgovec s kožami, pa tudi sodelavec unionistov, protisuženjske vojske v državljanski vojni. Bil je, kot vsi ameriški veljaki tistega časa, framazon, poročil se je dvakrat z Indijanko, tretjič pa s hčerko ugledne družine iz Tao-sa, 14-letno Josefo Jaramillo, s katero je imel 8 otrok. Nekateri njuni potomci živijo v Coloradu. Tu je oblikoval poseben vojaški oddelek Mehikancev v času državljanske vojne, iz teh krajev je v času državljanske vojne prenašal pomembna sporočila v Washington. Vse to boste izvedeli v muzeju, ne boste pa izvedeli mračnega dela Kita Carsona, tistega, ki je vezan na osvajanje indijanskega ozemlja. Kot poznavalec ozemlja je namreč vodil osvajalce, govoril je tudi kar nekaj indijanskih jezikov. Vodil je vojaške odprave, ki so »pomirile« Apače, Navaje. Kiowe in Komanče. Kako so Američani »mirili« Indijance, je sedaj že zelo znano. Ampak o tem boste v muzeju, rojstni hiši Kita Carsona, zaman iskali karkoli. Tega enostavno ni, tako kot tega ni v Muzeju v Santa Feju ali kjerkoli drugje. Šele v zadnjih letih so začeli o tem v Ameriki javno govoriti in pisati, ampak Indijanci so še vedno tabu tema, zaprti v rezervatih, kjer se prosto ukvarjajo z različnimi dejavnostmi (med drugim z igralništvom), ampak ločeno od ostalega sveta. Pokopališče: polno lesenih križev, v glavnem brez imen in brez gomil, nobenega cvetja 1 0 Sreda, 7. avgusta 2013 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu SOLKAN - Po devetih letih spet utopitev pri »starem jezu« na Soči Hčerko rešil plavalec, očetu ni bilo pomoči Na reki Soči pri Solkanu je v ponedeljek tragično umrl 46-letni moški. Po prvih informacijah, ki so še istega dne zvečer pri-curljale v javnost, naj bi šlo za slovenskega kajakaša, ki se je prevrnil med spustom, z no-vogoriške policijske uprave pa so včeraj sporočili, da je življenje izgubil plavalec. 46-le-tni T.D. je s hčerama želel prečkati reko, ko so jih sredi struge zajele brzice. Starejši hčeri je uspelo priplavati čez reko, mlajšo je rešil plavalec, utapljajočega se očeta pa so opazili prepozno, da bi mu lahko pomagali. Utonil je, njegovo truplo pa je rečni tok odnesel več sto metrov nižje, kjer so ga našli dve uri kasneje. Na novogoriški policijski upravi navajajo, da je 46-letnik, doma v občini Šem-peter-Vrtojba, skupaj z mlajšima hčerama malo po 18. uri plaval preko reke Soče na nasprotni, desni breg nad kajakaško progo v Solkanu. Starejša hčerka je uspešno priplavala na nasprotni breg, očeta in mlajšo hčerko pa so sredi struge zajele brzice. Deklica je pričela glasno klicati očeta na pomoč, kar je slišal tudi moški, ki je dogodek opazoval z obale. Pognal se je v vodo, jo dohitel in ji dobrih 300 metrov nižje pomagal na kopno. Zaradi toka je voda očeta odnesla naprej, česar sprva ni opazil nihče, zato mu tudi nihče ni priskočil na pomoč, pojasnjujejo na policiji. Njegovo nezavestno telo je šele približno 600 metrov nižje opazil moški v solkanskem potapljaškem centru. Ta je takoj pohitel z reševanjem, a je tok Soče moškega v tem času odnesel še približno 200 metrov nižje. V reševanje utapljajočega so se vključili člani podvodne reševalne službe in poklicne Gasilske enote Nova Gorica, ki so skupaj s policisti iskali moškega. Obveščeni so bili tudi mobilni oddelek goriške policije in goriški gasilci: gasilska potapljaška ekipa je moškega iskala na odseku reke od meje do goriških Stražc, vendar brez uspeha. Prisotnost policije in reševalcev na reki je pritegnila radovednost ljudi, ki so se zbrali na pevmskem mostu. Truplo 46-let-nika so našli slovenski potapljači okoli 20.20 v mirnem delu Soče tik ob mejni črti z Italijo. Smrt nesrečnega Šempetrca je potrdila zdravnica iz novogoriškega zdravstvenega doma, ki je odredila sanitarno obdukcijo; opravili jo bodo v Inštitutu za sodno medicino v Ljubljani. ZADNJA UTOPITEV LETA 2004 Omenjeni predel toka reke Soče sicer sodi med kopalne vode, a je po oceni policije tudi varnostno problematičen. Gre za predel, imenovan »stari jez«, ki je neposredno nad kajakaško progo Kajak centra Solkan, s katerim upravlja Kajak klub Soške elektrarne. Na tem delu Soče, ki je že desetletja priljubljeno kopališče Goričanov, so zadnjo utopitev zabeležili leta 2004. Tedaj je pri plavanju na območju kajakaške proge utonil trener vratarjev estonskega nogometnega prvaka Flore iz Taliinna Valdemaras Mar-tinkenas. Po podatkih policije se je v zadnjih petih letih v Soči utopilo pet oseb, vsako leto policisti obravnavajo tudi več nesreč raf-tarjev in kajakašev. Vzroki za nesreče so po navedbah policije predvsem precenjevanje sposobnosti in nepoznavanje reke, neizkušenost in pomanjkljiva zaščitna oprema. Na novogoriški policiji ob tokratni nesreči znova opominjajo ljudi na večjo previdnost pri kopanju na rekah in drugih vodnih površinah. Med drugim opozarjajo, da lahko vodni tok odnese kopalca. »Brzice skrivajo presenečenja in pasti. Ravnajte premišljeno in ne izzivajte narave,« opominjajo policisti. Soča in kajakaški center pri Solkanu DOBERDOB Hitri železnici bodo ponovno rekli »ne« »Naše stališče se ni spremenilo, zato bomo potrdili to, kar smo že večkrat izjavili: da hitri železnici nasprotujemo, ker bi na našem območju imela negativne okoljske, družbene in gospodarske učinke.« Tako pravi Paolo Vizintin, župan občine Doberdob, ki je v prejšnjih tednih tako kot ostale občine, vključene v načrt hitre železnice Portogruaro-Ronke in Ronke-Trst, prejela dodatno projektno dokumentacijo, ki jo mora preučiti v teku 30 dni. Obsežno gradivo sestavljajo dopolnila k načrtu okoljske presoje, ki jih je moralo podjetje Italferr predstaviti na zahtevo državne komisije za preverjanje učinkov na okolje VIA. »Dokumentacijo tehnični urad še pregleduje, kljub temu pa lahko že zdaj povemo, da bomo izrekli negativno mnenje. Naše pripombe in ugovore, ki smo jih na pristojne ustanove naslovili lani, sploh niso upoštevali. Zaradi tega smo v skrbeh, saj bi načrt hitre železnice zelo negativno vplival na naše območje,« je povedal Vizintin in izrazil upanje, da se bo tudi deželna uprava Furlanije-Julijske krajine izrekla proti projektu. GORICA - Okoljevarstveniki o pomanjkanju kolesarske kulture Steza še ne naredi kolesarja »Za povečanje kolesarskega prometa potrebna omejitev hitrosti vožnje vozil v mestu« - Vozniki še vedno zamenjujejo kolesarske steze za parkirišča Nekateri vozniki ne razlikujejo med kolesarskimi stezami in parkirišči vljudno vabita na SREČANJE POD LIPAMI GOSTVeČCRABO IKONA SLOVCNSKe POMLADI, NCKDANJI PR€DSGDNIK VLADG, avtor knjige za Kulturo življenja JANCZ JANŠA Kulturni center Lojze Bratuž Četrtek, 8. avgusta 2013, ob 20.30 Kolesarske steze še ne naredijo kolesarja, potrebna je kolesarska kultura. Da je Gorica še nima, so prepričani krajevni predstavniki organizacije Legambiente, ki so komentirali zadnje podatke o kolesarskih površinah v mestu. Le-te so se po navajanju župana Ettoreja Romolija v zadnjih sedmih letih potrojile (leta 2006 so bile steze dolge tri kilometre, danes preko devet), v prihodnjih mesecih pa naj bi občina s čezmejnim projektom Croctal in gradnjo krožišča med ulicama Kugy in Alviano kolesarske povezave še dodatno izboljšala. »Po eni strani drži, da imamo trikrat več kolesarskih stez kot pred nekaj leti, po drugi strani pa je treba izpostaviti, da ostaja goriško kolesarsko omrežje skromno, če ga primerjamo z drugimi mesti. Za nameček so proge pomanjkljivo označene in slabe kakovosti. Speljane so po poločnikih, kjer kolesarje ovirajo korenine dreves in neenakomerno cestišče (Vial, Ulica Vittorio Veneto, Ulica Brigata Re, itd.). Posledično se jih malo ljudi poslužuje,« pravijo okoljevarstveni-ki zveze Legambiente, ki se sicer zavedajo, da širina goriških cest in gospodarske okoliščine ne dopuščajo povsod gradnje samostojnih tras za kolesarje. »Za povečanje kolesarskega prometa bi bilo dovolj, da bi občinska uprava v mestnem centru in v rezi-denčnih območjih omejila hitrost vožnje vozil na 30 kilometrov na uro. To odločitev so že sprejeli v mnogih mestih, kot izhaja s spletne strani www.30kmh.eu, saj brez dodatnih stroškov zagotavlja več varnosti, manj onesnaževanja in spodbudo k sprejemanju pametnih odločitev na področju javnega prometa,« izpostavljajo okoljevarstveniki. Zveza Legambiente priznava, da se mnogi kolesarji v Gorici ne vedejo zgledno, občinsko upravo pa poziva, naj ne bo prestroga, saj tvega nasprotni učinek. »Obsojati bi bilo treba tudi mnoge avtomobiliste, ki se ne zmenijo za talne označbe rumene barve in parkirajo na kolesarskih stezah. To se pogosto dogaja v Ulici Kugy in na Korzu Ita-lia,« opozarjajo okoljevarstveniki in dodajajo, da je treba spoštovati pravice in dolžnosti vseh udeležencev v prometu, najšibkejše - pešce in kolesarje - pa je treba zaščititi. »V Gorici še primanjkuje prave kolesarske kulture. To ima tudi družbeni vzrok: kolesar je bil še pred nedavnim tisti, ki si ni mogel privoščiti motorja ali avtomobila. Obenem ne moremo spregledati, da so še pred nekaj leti prometno infrastrukturo načrtovali le v funkciji motornih vozil,« izpostavljajo predstavniki združenja Legambiente, ki menijo, da je v Gorici treba zapolniti marsikatero vrzel, še prej pa je treba opustiti miselnost, po kateri je kolesarjenje le razvedrilo in rekreacija. »Kolesar je udeleženec v prometu, ne pa prometna ovira. Zaradi tega je treba v Gorici čim prej posodobiti prometni načrt iz leta 2005 in ob tem izdelati enoten načrt mobilnosti v sodelovanju z Novo Gorico. Dobrodošle bi dalje bile vzgojne pobude za mlade, na primer na poligonu, ki ga je občina uredila pri Sv. Ani,« zaključujejo okoljevarstveniki, ki so svoje predloge pred časom že predstavili mestni upravi. (Ale) GORICA Sweet v stečaju, danes shod uslužbencev V dvorani občinskega sveta v Gorici bo danes dopoldne potekala skupščina delavcev goriške družbe Sweet, ki je šla v stečaj. Družba, ki jo je ustanovil goriški podjetnik in bivši županski kandidat Fabrizio Manganelli, je bila v preteklosti med svetovnimi leaderji na področju proizvodnje čokoladnih jajčk - pred njo je bil le velikan Kinder-Ferrero -, pred kakim letom pa je zašla v težave, ki so bile povezane predvsem s prekinitvijo sodelovanja z družbo Dolci Preziosi. V letih 2003-2005, ko je bila v polnem razcvetu, je družba proizvajala 70 milijonov čokoladnih jajčk letno, v letih 2010-2011 pa je proizvodnja upadla na 45 milijonov kosov letno. Do 22. maja letos si je družba nabrala preko 19 milijonov evrov dolga. V prejšnjih mesecih se je začel stečajni postopek, ki se je zaključil konec julija. Goriško sodišče je za stečajnega upravitelja imenovalo Giuliana Bianca iz Vidma, na katerega so se takoj obrnili sindikalni predstavniki. Stečaj družbe s sedežem v Gregorčičevi ulici v goriški industrijski coni je hud udarec predvsem za delavce, ki so bili v obratu zaposleni. Le-teh je bilo v zadnjem obdobju 54. Dežela Furlanija-Julijska krajina je prejšnji teden sprejela prošnjo po podaljšanju izredne dopolnilne blagajne, ki bo trajala do 29. marca, prihodnost delavcev pa je še neznanka. O njihovi usodi bo tekla beseda na današnji skupščini, ki se je bosta predvidoma udeležila tudi goriški župan Ettore Romoli in goriška občinska odbornica Arianna Bellan. / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 7. avgusta 2013 1 1 TRŽIČ - Odprte trgovine in živahna poletna scena Marsikdo si dopusta ne more privoščiti Avgust v mestih ne pomeni več mrtvila in zaprtih trgovin. To velja tudi za Gorico in Tržič. Glavnina komercialnih dejavnosti je še odprtih, saj zaradi krize, ki je udarila po njih, si trgovci ne privoščijo dolgih počitnic. Dopustovali bodo kvečjemu okrog velikega šmarna, a vsekakor ne preveč, da ne bi morebitni kupci našli zaprtih vrat. Vsak evro je dragocen. Živahnejši od Gorice je Tržič, ki se še zdaleč ni izpraznil, ima pa tudi srečo, da je v bližini plaža. Marino Julio množično obiskujejo delavci z italijanskega juga, ki so zaposleni pri podizvajalskih podjetjih v ladjedelnici in se z družinami še niso vrnili v rodne kraje; podizvajalska podjetja namreč ne poznajo kolektivnih počitnic in dela ne prekinjajo. V četrtek minulega tedna pa se je začel kolektivni dopust Fincantierijevih uslužbencev, ki bo trajal do 19. avgusta, medtem ko se bo v družbi Asi-Nidec (nekdanji Ansaldo) začel 12. avgusta in bo trajal do 25. avgusta. Tudi ko bi se večina delavcev odločila za dopustovanje zunaj Tržiča, bi v mestu še vedno ostali Bangladeševci, ki si ne morejo zlepa privoščiti počitnic v domovini. Mesto delijo s številnimi družinami krajanov, ki jih je zaznamovala brezposelnost ali zmanjšanje delovnega urnika in posledično tudi prihodkov; počitnice prelagajo na boljše čase. Tržič in tudi ostale občine mestnega okrožja zato še naprej zagotavljajo osnovne storitve, le poštni uradi bodo zaprti v popoldanskem urniku z izjemo tržiškega. Tržič torej v avgustovskem času ne bo ugasnil. Nasprotno. Tamkajšnji trgovci od začetka sezonskih popustov ponujajo večerno odprtje trgovin. Do konca meseca bodo člani zveze Ascom in konzorcija Viva-Centro prispevali k uličnemu dogajanju s podaljšanim urnikom trgovin ob četrtkih do 22.30. Na ulice vabijo tudi z glasbo in de-gustacijami v desetih gostinskih lokalih: kupci v trgovinah mestnega središča prejmejo kupon, ki jim v izbranih lokalih omogoča po-kušnjo krajevnih dobrot; vsak kupon velja za dve osebi in dva meseca. Tržiško središče že vrsto let ne premore trendovskih lokalov, privlačnih za mladino, ki redno roma zlasti v Sesljan. Kljub temu večernega dogajanja ne manjka. Občina ponuja filmske projekcije pod zvezdami na Trgu Falcone Borsellino: jutri ob 21. TRŽIČ - Jutri praznik, s petkom prehod vozil Mestu vračajo Korzo Na jutrišnjem programu godba, županjin govor in dva koncerta - Hitrost vožnje omejena na 30 km na uro Obnovljeni Korzo vTržiču bonaventura »Veseli smo, ker nam je uspelo izpeljati obnovitvena dela in olepšati videz mesta. Urbana oprema je sicer le začasna, novo in lepšo pa bomo nabavili, ko bomo razpolagali s potrebnimi sredstvi. Dejstvo, da mestu vračamo eno izmed njegovih zgodovinskih ulic, nas vsekakor navdaja z zadovoljstvom.« Tako pravi tržiška županja Silvia Altran, ki bo jutri skupaj s svojimi odborniki slovesno predala namenu obnovljen Korzo Popolo. Za promet bodo ulico ponovno odprli v petek. Kot smo poročali v minulih dneh, je uprava sklenila, da bo za poskusno obdobje omogočila prehod vozil, hitrost vožnje pa bo omejena na 30 km/h. Odločitve se veselijo predvsem trgovci, ki so nasprotovali pešconi na Korzu, za katero pa so se ogrevali okoljevarstveniki. Jutrišnji praznik se bo začel ob 18.30, ko bo na Korzu zaigrala tržiška mestna godba, ob kateri bodo korakali tudi umetniki skupine Maravee iz Vidma. Ob 19. uri bo na vrsti slavnostni govor županje Altranove, ki bo pred občinskim gledališčem tudi prerezala trak. Praznovanje se bo nadaljevalo z glasbo. Ob 19.30 bo nastopil orkester Shipard Town Orchestra pod vodstvom Flavia Davanza, ob 20.30 pa bo na vrsti koncert skupina CAM Arte Musica z naslovom »Musical e dintorni«. uri bo na vrsti film »Breaking Dawn« iz niza »Twilight«, v ponedeljek, 12. avgusta »Viva la liberta«, v sredo, 14. avgusta, »Iron Man 3«. Poletna scena je živahna tudi zaradi večernih plesov na Trgu Repubblica, ki jih prirejajo v okviru festivala Onde Mediterranee, zaradi glasbenih aperitivov, otroške animacije v Marini Julii, narečnega teatra. Doga- janje pritegne tudi turiste, ki pa jih v Tržiču ni veliko; gre v glavnem za obiskovalce iz Avstrije, Nemčije ali iz držav evropskega vzhoda, ki prihajajo zaradi bližine plaž. Za konec ne gre spregledati tradicionalnih »ša-ger«, kot sta »Sagra de le Raze« v Štaranca-nu in »Agosto Ronchese«, ki pa bo zaradi finančnih rezov letos krajši (od 9. do 12. av- NOVA GORICA - Zamenjava na Sveti Gori P. Knavs: Vsi smo ljudje, delitve niso merodajne Novi gvardijan je p. Pepi Lebreht, rektor bazilike pa p. Simon Peter Berlec Z včerajšnjim dnem je frančiškanski samostan na Sveti Gori zapustil gvardijan p. Bogdan Knavs. Na njegovo mesto sta prišla novi gvardijan p. Pepi Lebreht in rektor bazilike p. Simon Peter Berlec, ki bo posebej skrbel za romarje. P. Knavs odhaja v Ljubljano, v frančiškansko skupnost v Šiško, kjer bo gvardijan in kaplan. »Moje srce je razklano med Šiško, kjer sem že preživel dvanajst let, in Primorsko, ki sem jo vzljubil,« je na poslovilnem sprejemu pri novogoriškem županu Mateju Arčonu s preprostimi besedami povedal pater, ki bo čez nekaj dni dopolnil svoje štirideseto leto. »Dobro sva se razumela, dobro sva sodelovala. Ljudi niste delili med leve in desne, med verne in neverne,« se mu je zahvalil župan, pater pa je k njegovim besedam pristavil: »Vsi smo ljudje, delitve niso merodajne, povezuje nas govorica srca.« O svojem triletnem bivanju na Sveti Gori je še povedal: »Vsi Primorci spoštujete Sveto Goro, tako verni kakor neverni. To je velika stvar.« V mestni hiši so ga izzvali tudi na temo dogajanja v slovenski Cerkvi, potem ko je sedanji papež dosegel odstop nadškofov Ljubljane in Maribora. »V Sloveniji je ogrom- TRŽIČ - Omizje na pobudo dežele Kolektivni napor • m m • v v za razvoj pristanisča Sveta Gora nad Gorico no preprostih oseb, ki bodo znale pripeljati Cerkev na pravo mesto, ker se bodo obrnile k človeku, kakor to počenja papež Frančišek. Treba jih je samo poiskati,« je bil patrov odgovor. V znamenje hvaležnosti mu je župan med drugim podaril nogometno žogo in se od njega poslovil tudi z obljubo, da se bosta prej ali slej srečala na nogometnem igrišču ali na tekmi dvoranskega hokeja. Poleg Primorske v srcu dinamičnega patra bivata namreč tudi nogomet in hokej. »Operativno srečanje, s katerim nam je uspelo zadevo premakniti z mrtvega tira, preden je položaj postal brezizhoden.« Tako je predsednica dežele FJK Debora Serracchiani ocenila včerajšnje srečanje na temo tržiškega pristanišča, ki so se ga udeležili predstavniki vseh pristojnih deželnih in državnih ustanov. Včerajšnji sestanek je Serracc-hianijeva sklicala po zasedanju svetovalnega odbora, ki je potekalo 23. julija, cilj pa je bila preučitev problematik, ki so povezane z razvojem pristanišča Porto-rosega. Omizja so se udeležili še predsednik goriške pokrajine Enrico Gherg-hetta, tržiška županja Silvia Altran ter predstavniki podjetja za upravljanje pristanišč, industrijskega konzorcija, tržiške luške kapitanije, urada civilnega inže-nirstva, agencije za državno premoženje, agencije za carino in finančne straže. Pod drobnogledom so bila predvsem vprašanja poglobitve kanala, ki vodi v pristanišče, postopkov za delovanje prve, druge in tretje bankine, ter nov re- gulacijski načrt pristanišča. Serracchia-nijeva je želela jasno določiti, kakšno vlogo bodo odigrale posamezne ustanove, določila pa je tudi časovni plan, po katerem bo potekalo reševanje omenjenih vprašanj. Po velikem šmarnu - konec avgusta ali v prvih septembrskih dneh - bo potekalo še eno srečanje, na katerem bodo predstavniki ustanov preverjali stanje in ugotavljali, kako naprej. »Nujno potrebno je, da se vse ustanove potrudijo in v okviru zakonov ter svojih kompetenc prispevajo k premoš-čanju težav, ki ovirajo delovanje in razvoj tržiškega pristanišča. Ob tem bo potrebno tudi ponovno razmisliti o sistemu upravljanja luke,« je poudarila predsednica dežele FJK. Na včerajšnjem srečanju je tržiška županja Silvia Altran tudi predstavila smernice novega regulacijskega načrta, ki ga bo občina pripravila po posvetovanju z vsemi zainteresiranimi ustanovami. Cilj bo predvsem izboljšanje operativne fleksibilnosti pristanišča. NOVA GORICA Združitev domov bo prinesla prihranek Tudi novogoriški mestni svetniki so pred kratkim podali soglasje o pripojitvi novogoriškega zobozdravstvenega doma k zdravstvenemu domu. Pred njimi so o tem soglašali že občinski svetniki v Kanalu, Šempetru in Ren-čah. Novogoriški primer je pravzaprav posebnost v slovenskem prostoru, kjer sta ti dejavnosti združeni. Le v Novi Gorici obstajata dva zavoda. Direktorja zdravstvenega in zobozdravstvenega doma, Marjan Pintar in Darko Tomšič, sta združitvi, ki naj bi se uresničila prihodnje leto, naklonjena. Po sedanjih predvidevanjih naj bi na podlagi združitve oba zavoda v nekaj letih prišla do letnega prihranka 150.000 evrov. Združitvi pa nasprotuje večina zaposlenih v zobozdravstvenem domu. Menijo namreč, da jim je ravno samostojnost prinesla tehnološko in strokovno prednost na ravni države in da združitev ne bi prinesla izboljšanja strokovnega delovanja zavoda. »V izogib tem strahovom smo postavili tak sistem, da bi po združitvi so-bivala dva strokovna sveta in dve strokovni vodji,« miri Pintar, ki bistvene učinke take združitve vidi v prihrankih, ki bi nastali. »Največji del prihrankov je na stroških dela. Ne spreminja se število tistih, ki bodo delali v dejavnosti, zmanjšuje Na poti združevanja? foto km. gusta). Uvedla ga bo pobuda »Aspettando lAgosto Ronchese«, ki bo jutri ponudila koncert »Incanti Verdiani« kot poklon Giusep-peju Verdiju ob 200. obletnici smrti; koncert bo na Trgu Concordia v Ronkah, vstop bo ob 19.45, začetek pa ob 20.30. »Sagra de le Raze«, že štirinajsta po vrsti, pa bo med 30. avgustom in 4. septembrom. pa se administrativni okvir, saj je vodenje enega zavoda preprostejše od dveh. Prihranki s tega naslova bi znašali 120.000 evrov, skupni pa 150.000 evrov letno, kar se mi zdi pomemben denar. Na račun tega prihranka bi lahko, na primer, en zobozdravstveni tim delal celo leto in izvajal storitve za ljudi. Zaradi teh ukrepov ne bi nikogar odpuščali, zato smo si zastavili cilj, da bi se to izpeljalo na mehak način in tako bi se učinki pokazali v obdobju treh do petih let,« pojasnjuje direktor no-vogoriškega zdravstvenega doma Marjan Pintar, ki dodaja, da je temeljni razlog, da je do ideje o združitvi obeh zavodov prišlo zaradi zmanjševanja obsega denarja v zdravstvu. »Od leta 2009 do letos se je obseg sredstev v zdravstveni dejavnosti zmanjšal za skoraj 15 odstotkov. V zobozdravstvu se še dodatno pozna, saj so spremenili način obračuna. Kjer so dejavnosti združene, se manj pozna. Pa tudi vlada je leta 2011 pripravila izhodišča, ki narekujejo združevanje javnih zdravstvenih ustanov na primarni ravni. Tudi predlog novega zakona, ki je v razpravi, predvideva, da morajo imeti zdravstveni domovi nabor vseh dejavnosti ...,« našteva Pintar. Pot do združitve je sicer še dolga. Če bodo načelen pristanek podali še v preostalih občinah ustanoviteljicah omenjenih javnih zavodov, bo treba pripraviti ustrezen odlok, ki ga morajo nato na vseh petih občinskih svetih občin ustanoviteljic potrditi, se pravi, da bodo vsi ti še dvakrat razpravljali o združitvi obeh zavodov. Tedaj naj bi do besede prišli tudi predstavniki zaposlenih zobozdravstvenega doma, ki bi predstavili svoje argumente proti združitvi. V najboljšem primeru bi se združitev sicer lahko zgodila konec letošnjega leta, a realneje je pričakovati leto 2014. (km) 1 2 Sreda, 7. avgusta 2013_GORIŠKI PROSTOR / GORICA - Jutri pod lipami centra Lojze Bratuž Tokratni gost Janez Janša Predstavil bo svojo novo knjigo »Za kulturo življenja«, beseda pa bo seveda tekla tudi o aktualnih temah Janez Janša Srečanja pod lipami Kulturnega centra Lojze Bratuž se bo jutri, 8. avgusta, ob 20.30 kot gost udeležil Janez Janša, nekdanji premier slovenske vlade, predsednik Slovenske demokratske stranke (SDS), eden izmed protagonistov slovenske pomladi. Na goriškem večeru bo predstavil svojo novo knjigo »Za kulturo življenja«, ki je izšla pri založbi Nova obzorja. V zajetnem, skoraj 500 strani obsežnem zborniku, so objavljeni Janševi izbrani spisi, ki so izšli od leta 1988 do danes. Večina le-teh je bila objavljena v ra- zličnih knjigah, revijah, tudi na tujem, v glasilih in na spletni strani, nekaj pa je tudi novih. Besedila so razvrščena od najnovejših do tistih izpred 25 let in ponujajo vpogled v razmišljanja, ocene in odzive na najpomembnejše dogodke zadnje četrtine stoletja v Sloveniji in Evropi, pa tudi v svetu. Knjigi daje naslov zapis, ki je nastal leta 2009 in se po Janševih besedah ukvarja »verjetno z najpomembnejšo travmo slovenskega naroda v novejši zgodovini - Hudo jamo«. Jutrišnje srečanje z gostom iz Slo- venije bo obenem priložnost za razgovor o aktualnih temah, ki so v ospredju pozornosti slovenske politike, o izzivih, pred katerimi je slovenski narod, o gospodarski krizi in krizi družbe, dalje o poročanju medijev, javnem mnenju in napovedih vroče jeseni. Večeri pod lipami potekajo v organizaciji Kulturnega centra Lojze Bratuž in Krožka za družbeno-politična vprašanja Anton Gregorčič, z gostom pa se bosta pogovarjala časnikarja Erika Jazbar in Andrej Černic. GORICA - V štirih dneh 990 kilometrov Z malimi Benelliji na potep v Bosno Tudi letos so se goriški privrženci legendarnega 50-kubičnega motornega kolesa Benelli odpravili na daljši potep. Lani je skupina Goričanov na svojih dvokolesnih konjičkih oddrdrala na Madžarsko, pred kakim tednom pa jo je pot vodila v Bosno. O štiridnevnem izletu nam je marsikaj povedal predsednik društva »Quei del Benelli«, Armando Rogantini, ki je potep uvrstil med kar zahtevna dejanja, saj gre za vožnjo z motorčki najnižje jakostne kategorije, ki so bolj primerni za premikanje po mestu in okolici. Vedeti je tudi treba, da v tem primeru gre za dvokolesnike, ki imajo za sabo kar nekaj desetletij življenja in bi jih lahko uvrstili že med »starodobnike«. Za dolgo pot do Bosne se je odločilo enajst članov društva. Kot so sami povedali, so na začetku ubrali kar nenavadno pot. Da bi »ogreli« motorje, so jo udarili po Soški dolini navzgor do Bovca in Trente ter se preko prelaza Vršič (na nadmorski višini 1750 metrov) spustili do Kranjske gore in naprej proti Ljubljani. Od tam so jo mahnili proti Celju do kraja Vrbje, kjer jih je čakala skupina slovenskih mopedistov. S skupino iz Vrbja v Savinjski dolini, ki prisega na stare Tomose, so Goričani pobrateni. Savinjčanov je bilo devet in kolona dvajsetih motornih koles jo je udarila proti jugu. Skozi Belo krajino so dosegli Hrvaško, obiskali Karlovac in vojni muzej v mestu, nakar jih je pot vodila do Bihača v Bosni. Tam je tiste dni potekal motoristični zlet ljubiteljev motorjev iz vse Evrope. Udeleženci shoda se kar niso mogli načuditi, kako je mogoče, da so tako šibki motorčki zmogli tolikšno pot, na kateri so naleteli tudi na več zahtevnih vzponov. Četrti dan je bil namenjen vračanju. V Goriška druščina s sopotniki iz Slovenije pri meji z Bosno in Hercegovino Bihaču so motorji zabrneli ob šestih zjutraj in dvajsetčlanska kolona je krenila proti severu. V bližini Karlovca so se Benelliji ločili od Tomosov. Prijatelji iz Štajerske so jo ubrali desno, Goričani pa v levo proti Kvar-nerskemu zalivu. V bližini Reke so si utrujeni motoristi privoščili skok v morje, nakar so odrinili proti domu. Ob 20. uri so po dva- najstih urah vožnje »priropotali« v Gorico, kjer so v krajevni gostilni z vrčkom piva nazdravili podvigu. Skupaj so prevozili 990 kilometrov, na srečo pa njihovi »konjički« niso utrpeli hujših okvar, čeprav so na njih v povprečju presedeli po osem ur dnevno. Če pa so se okvare pojavile, so jih popravili kar na mestu in nadaljevali načrtovano pot. (vip) ŠTEVERJAN Čaše pod zvezdami Tokrat na vaškem trgu Zvezdnato nebo in vrhunska kapljica vabita v Števerjan. Tudi letos bo občinska uprava v tesnem sodelovanju z Vinoteko Briški griči priredila Čaše pod zvezdami. Pokušnja vin bo na predvečer sv. Lovrenca, torej v petek, 9. avgusta, od 20. ure dalje. Potek prireditve, ki so jo uspešno izpeljali v minulih treh letih, ostaja v glavnem nespremenjen, čisto nova pa bo lokacija. Prizorišče tokrat ne bo na posestvu grofice Tacco na Dvoru, temveč na obnovljenem Trgu Svobode v središču vasi. Na njem so Šte-verjanci priredili junijski Likof, ta vikend pa bodo na vrsti še Čaše pod zvezdami. Sodelovale bodo kmetije Draga, Humar, Gradis'ciutta, Ivan Vogrič, Korsič, Muzic, Paraschos, Simon Komjanc, Skok in Franco Ter-pin, ob odličnih vinih pa bodo obiskovalcem na voljo tudi ocvrti kala-mari. Da bo čar zvezdnatega neba in zvezdnih utrinkov še večji, bodo med prireditvijo ugasnili javno razsvetljavo; za udobno srebanje vina in opazovanje zvezd bodo obiskovalcem na voljo ležalniki. SPOMINI DORICE MAKUC »Vrnitev v Gorico« »Vrnitev v Gorico« je naslov niza, ki bo v ponovitvi na sporedu vsako sredo ob 18. uri od danes dalje na Radiu Trst A. Pripravila ga je časnikarka, publicistka in avtorica številnih del o polpretekli zgodovini Dorica Makuc, ki nam ob zgodovinskih podatkih razkriva svoje spomine na težka leta druge svetovne vojne in takoj po njej. Za radijsko realizacijo je poskrbela Alenka Florenin. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2 PRI SV. ANI, Ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, Trg Venezia 15, tel. 048176039. DEŽURNA LEKARNA V MORARU LAZZARI, Ul. Francesco Petrarca 15, tel. 0481-80335. Q Kino GORICA KINEMAX: zaprt do 19. avgusta. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.10 »Wolverine - L'Immortale«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Now you see me - I maghi del crimine«. Dvorana 3: 18.00 - 20.15 - 22.15 »La notte del giudizio«; Dvorana 4: 18.00 - 20.10 »Se sposti un posto a tavola«; 22.00 »Pacific Rim«. Dvorana 5: 21.30 »Wolverine - L'Im-mortale« (digital 3D); 17.30 - 19.50 »Eco Planet - Un pianeta da salvare«. 4 Koncerti »SOUND OF WAVES FESTIVAL« na plaži »Costa Azzurra« v Gradežu: 11. avgusta ob 19. uri »First Class«, vstop prost. 15. avgusta ob 21. uri »The Birthday Party, vstop prost«. 18. avgusta ob 19. uri »Sunset Sunday«, vstop prost. 25. avgusta ob 19. uri »Closing Party«, vstop prost. 5 Izleti SPDG obvešča vse udeležence, ki so se prijavili na dvodnevni izlet na Monte Cevedale oz. Cima Cevedale (Zufallspitze), ki bo v petek, 23. in v soboto, 24. avgusta, da potrdijo vpis do četrtka, 8. avgusta, po tel. ali sms 3397047196, 0481-81965 (Boris), na bo-ris@spdg.eu ali po tel. 0481-536017 (Doli). SPDG obvešča, da je izlet na Cima dAsta na Tridentinskem odgoden do 15. septembra. ZDRUŽENJE TEMPO LIBERO COOP CONSUMATORI NORDEST prireja ob 100-letnici opere v Veroni in ob 200-le-tnici rojstva Giuseppeja Verdija izlet v Ve-rono 24. avgusta za ogled opere »Aida«; informacije in vpisovanje v veleblagovnicah Coop Consumatori Nordest ali po tel. 335-7835183 do zasedbe mest. 9 Šolske vesti PRIPRAVA NA ŠOLO v Dijaškem domu v Gorici bo od 26. avgusta do 11. septembra. Učencem osnovne in srednje šole ponuja ponavljanje in utrjevanje učne snovi, tečaj angleščine, inštrukci- je, jezikovne delavnice, poučne ekskurzije. Poseben program za otroke, ki bodo obiskovali prvi razred osnovne šole; informacije in vpisovanje na in-fo@dijaskidom.it, do zasedbe razpoložljivih mest. TEČAJ ANGLEŠČINE z jezikovno šolo Papagaj iz Nove Gorice po potekal v Dijaškem domu v Gorici od 26. avgusta do 6. septembra. Namenjem je osnovnošolskim in srednješolskim učencem; informacije in vpisovanje na info@dijaski-dom.it, do zasedbe razpoložljivih mest. GLASBENA MATICA GORICA sporoča, ga bo urad zaprt zaradi dopusta do vključno 26. avgusta. Od 26. do 31. avgusta bo odprta po poletnem urniku: od ponedeljka do četrtka 11.00-12.00, ob petkih zaprto. SLOVIK - poletne dejavnosti za dijake od 26. avgusta dalje. »Trening« pred začetkom novega šolskega leta: slovenščina, angleščina in matematika, po izbiri še latinščina, grščina ali nemščina. Program in prijavnica sta na spletni strani www.slovik.org. Izpolnjene prijavnice zbiramo na naslovu info@slo-vik.org do 15. avgusta. Informacije: in-fo@slovik.org ali tel. 0481-530412 (to-rek-četrtek 10.00-12.00). POLETNOSTI 2013: Mladinski dom obvešča, da bosta med 26. avgustom in 6. septembrom pripravi na začetek pouka »Šola za šalo« za osnovnošolce in »Srednja na štartu« za srednješolce; med 2. in 6. septembrom tečaj »Vstop v srednjo šolo« za peto-prvošolce; informacije in vpisi po tel. 334-1243766, 328-3155040, 0481-546549 / 536455 ali po elektronski pošti mladinski-dom@libero.it. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je bil razpisan izredni tečaj za pridobitev usposobljenosti za poučevanje, ki velja tudi za slovenske in dvojezične slovensko-italijanske šole. Vse potrebne informacije (pogoji za udeležbo, način prijave, roki itd) so dostopne na spletni strani Ministrstva za šolstvo (www.istruzione.it) in sicer v odloku št. 58/2013 (objavljenem 31. julija 2013) ter v okrožnici z dne 2. avgusta 2013 (objavljene 5. avgusta 2013). Za prijavo se morajo kandidati obvezno po-služiti digitalnega postopka POLIS. Rok prijave nepreklicno zapade 29. avgusta. 13 Obvestila KŠD KRAS DOL-POLJANE prireja »Piknik de Feragošto« v četrtek, 15. avgusta, ob 12.30 na društvenem sedežu na Palkišču. Praznik je primeren za vse starosti, na programu bodo ljudske igre za otroke in odrasle (ciljanje s fračami, tek z vrečami, vlečenje vrvi, tekmovanje s samokolnico, idr). Udeleženci bodo imeli na voljo pijačo in jedi na žaru; prijave in informacije po tel. 338-3176605 (Katiuša). AŠZ MLADOST IN ZSŠDI organizirata nogometni kamp za deklice in dečke od 5. do 14. leta starosti od ponedeljka, 19., do vključno sobote, 24. avgusta, na nogometnem igrišču v Doberdobu. Vodili ga bodo slovensko govoreči trenerji za nogometaše in vratarje! Vpisovanje in informacije: tel. 339-3853924 ali eri-mic65@tiscali.it (Emanuela). KREATIVNI LABORATORIJI V MUZEJU bodo potekali v organizaciji Pokrajinskih muzejev v Gorici v pinakoteki v palači Attems-Petzenstein na Trgu de Amicis v Gorici od 26. do 30. avgusta za otroke med 6. in 12. letom starosti; informacije in vpisovanje po tel 348-1304726 in na didattica@provincia.gorizia.it. 0 Prireditve POLETJE 2013 V PARKU BASAGLIA v okviru projekta »Dolce-mente«: vsak četrtek med 17. in 18. uro bo zdravnik Flavio Komauli imel sprostilna srečanja s tehnikami proti stresu in med 18. in 19. uro bo Annamaria Zin vodila te- lesne vaje chi kunga z bambusovimi palicami. Srečanja bodo potekala v parku Basaglia v Ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici, ob slabem vremenu v prostorih dnevnega centra; vstop prost. LETNI KINO na ploščadi za občinsko stavbo v mestni občini Nova Gorica ob 21. uri: 8. avgusta »Življenje na smetišču« Brazilija-Velika Britanija, 2010; 9. avgusta »Ime mi je Li« Italija-Francija, 2011; 10. avgusta »V letu hip hopa« Slovenija, 2011; 11. avgusta »Ko sem bil mrtev« Nemčija, 1916, »Prstan« Slovenija, 2013 in »Nibiru=Nimiru« Slovenija, 2013; vstop je prost, tuji filmi so opremljeni s slovenskimi podnapisi, v primeru dežja bo predvajanje v veliki dvorani občinske stavbe; več na www.poletnadozivetja.si/letni-kino. Pogrebi DANES V TRŽIČU: 10.00, Alvaro Pappa-lardo (iz bolnišnice) v cerkvi Device Marcelliane in na pokopališču; 11.30, Eugenio Pellegrin (iz bolnišnice) v stolnici Sv. Ambroža in na pokopališču. DANES V RONKAH: 10.00, Amelia Si-monetti (iz bolnišnice) v cerkvi Sv. Lovrenca, sledila bo upepelitev. ^ Tiho je odšla draga teta Vida Rijavec vd. Čuk Žalostno vest sporočajo Mirka, Andrej, ostali sorodniki ter prijatelji Datum pogreba bomo javili naknadno. Namesto cvetja darujte goriškim šolskim ustanovam. Gorica, 7. avgusta 2013 / MNENJA, RUBRIKE, ALPE-JADRAN Sreda, 7. avgusta 2013 13 SLOVENIJA - Skupina Laško prodaja Delo in Večer Milosavljevič: Novi lastniki medijev bi morali imeti vizijo Skupina Laško je napovedala, da bo septembra začela s prodajo družb Delo in Večer. Pri tem medijski strokovnjak in profesor na Fakulteti za družbene vede Marko Milosavljevič opozarja, da bi morali imeti novi lastniki dolgoročno vizijo za razvoj podjetij, da se ne bi ponovilo izčrpavanje družb, kot se je zgodilo v preteklosti.Milosavljevič je za STA povedal, da bosta imeli prodaji časopisnih družb mnogotere posledice. »Prodaja Večera bo imela učinek za štajerski konec, posledice tako v političnem kot kulturnem smislu. Odvisno bo od tega, kdo bo kupec in kakšen bo ta kupec - ali bo domač ali tuj in ali bo gospodarska družba ali bodo zaposleni,« je zatrdil Milosavljevič. »V primeru Dela pa obstaja možnost večjih posledic za različne trge, kot so oglaševalski, politični, mnenjski in še posebej kulturni, na katerem je bilo Delo izrazito relevantno. Oba podjetji pa imata dnevnopolitično vlogo na mnenj-skem trgu, kjer je pomembno vprašanje pluralnosti,« je pripomnil Milosavljevič. Pri Delu je opozoril, da se glede lastnika poraja več vprašanj, med drugim o tem, ali bo ta obdržal tako časnik Delo kot tudi Slovenske novice. »So še druge okoliščine. Svežega kapitala primanjkuje, reprogramiranje kreditov so si pri Delu ravnokar izborili, a to se ne more odlašati v večnost,« je dejal Mi-losavljevič. Opredelil pa se je tudi glede namena zaposlenih Večera za notranji odkup. Opozoril je, da smo v Sloveniji lastništvo zaposlenih v medijih že imeli in da se ni dobro končalo, saj so zaposleni množično prodajali deleže, prišlo je do prekupčevanja delnic, koncentracije lastništva in podobno. »Upamo lahko, da so se novinarji iz tega kaj naučili. Nekoč so imeli zelo močno vlogo pri lastništvu medijev in upravljanju časo- FIZIKA - Astronomsko-fizikalna olimpijada Velik uspeh mlade slovenske ekipe v Grčiji Od leve Kokalj, Černigoj, Skok in Adamič Slovenija, ki je na olimpijadi nastopila prvič in z najmanjšo ekipo, se je po rezultatih uvrstila med najuspešnejše udeleženke 7. astronomsko-astrofizikalne olimpijade v grškem obalnem mestu Volos in osvojila dve srebrni medalji ter dve pohvali! Olimpijada je potekala od 27. julija do 5. avgusta, mlado ekipo Slovenije pa so sestavljali Michel Adamič (Gimnazija Bežigrad), Jernej Černigoj (Srednja šola Veno Pilon Ajdovščina), Žan Kokalj (II. Gimnazija Maribor) in Krištof Skok (I. Gimnazija v Celju). Izbrani so bili izmed najboljše uvrščenimi srednješolci na tekmovanju iz znanja astronomije za Dominkovo priznanje, ki ga od Mednarodnega leta astronomije 2009 prireja Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije. Pod mentorstvom Andreja Guština in dr. Dunje Fabjan ter v sodelovanju z doc. dr. Andrejo Gomboc, članicama Skupine za astronomijo na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani in centra odličnosti Vesolje-SI, se je ekipa pripravila na olim-pijado, na kateri je tekmovalo skoraj 190 mladih astronomov iz skupno 35-ih držav sveta. Tekmovanje je bilo zahtevno, saj so srednješolce čakale štiri različne preizkušnje: teoretična, opazovalna, skupinska ter analiza podatkov. Pri tem sta Žan Kokalj in Krištof Skok osvojila srebrni medalji, Michel Adamič in Jernej Černigoj pa sta dobila pohvalo. Ekipo je na prvi »pohod na Olimp« spremljal Andrej Guštin. pisnih družb. A so se zaradi kratkoročnih individualnih interesov odločili za prodajo delnic in pri tem dobro zaslužili. S tem so pozabili, da s tem izgubljajo kakršenkoli vzvod soupravljanja in preprečevanja škodljivih posledic, ki jih povzročajo lastniki, ki nimajo vizije ali dolgoročnih načrtov ter samo izčrpavajo podjetje,« je povedal Milosa-vljevič. Izpostavil je veliko priložnost za novinarje pri lastništvu časopisnih družb. »V vsakem primeru bi bilo treba vzpostaviti mehanizme, ki bi preprečili ponovitev zgodbe na Delu in Večeru, zagotoviti, da se ljudje, ki se odločijo za tovrstno obliko lastništva, temu dolgoročno zavežejo in da to postane drugačna oblika lastništva,« je še povedal Milosavljevič in pripomnil, da bi morali novi lastniki, kdorkoli že bodo, imeti dolgoročno vizijo za podjetja. (STA) SLOVENSKA ISTRA Vode za zdaj dovolj, škode na pridelkih še ni Čeprav tok reke Rižane upada, v Rižanskem vodovodu zaenkrat ne pričakujejo težav pri oskrbi s pitno vodo v Slovenski Istri. Tudi kmetje zaenkrat ne beležijo škode na račun suše, ob nadaljevanju suhega in vročega vremena pa bodo večja težava stroški za namakanje in pripravo zemlje za jesensko proizvodnjo, ocenjujejo v Kmetijski zadrugi Agraria. V Rižanskem vodovodu so sicer v začetku julija uporabnike pozvali k varčni rabi vode v poletnem obdobju, vendar so obilne padavine v zimskem in spomladanskem času očitno dodobra napolnile podtalnico. Lani v tem času so se nasprotno na Obali ubadali z izredno hudo sušo, zaradi česar so za več tednov uvedli varčevanje z vodo in ukrep prepovedi nekaterih vrst rabe vode. Zaradi visokih temperatur je zorenje kmetijskih pridelkov zelo pospešeno, nekaj več je tudi ožigov, vendar o nastali škodi za zdaj ni mogoče govoriti, je za STA ocenila vodja proizvodnje pri Kmetijski zadrugi Agraria iz Kopra Patricija Pirnat. Večji problem po njenih besedah predstavlja priprava terena za jesensko in zimsko proizvodnjo, saj bo treba zemljo v kratkem pre-orati in posaditi plodove. Za kmete pa problem predstavljajo tudi zelo visoki stroški za namakanje. PISMA UREDNIŠTVU T»Bravo Pliskovica in vprašanje za kardinala« 1) Kar odleglo mi je, ko sem v današnjem Primorskem dnevniku brala - kot poroča na 2. strani Olga Knez - da so končno našli letošnjo kraljico terana, in da ji je krono že predala lanska. Bi bilo naravnost tragično in obenem komično do grotesknosti, da v deželi že znamenitih alkoholikov svetovnega slovesa, ki bodo potolkli vse mednarodne rekorde in dosegli prvenstvo, če se bodo samo malo potrudili, ne bi bil tako pomemben tron takoj zaseden, še preden se shladi. Bravo, bravo, bravo, Pliskovica. 2) V istem Primorcu z dne 6. avgusta sem brala, da je slovenski kardinal Rode na Višarjih izpostavil krizo moralnih vrednot v Sloveniji, in apeliral na trdno voljo, da se tega zla, ki po mojem pesti bolj ali manj ves svet, in ni sploh naša posebnost, čimprej znebimo, če hočemo zaživeti kot narod in država. Vprašanje - seveda laično - visokemu prelatu: pa je kaj upanja, da se bo slovenska Cerkev, tista, ki nekaj šteje, ne uboga krščanska gmajna! - oprijela njegovega presunljivega klica k morali? Je kaj upanja, da se bo na vsem lepem, recimo, odrekla grabljam in v roke odslej prijela in pridno vihtela le vile, povedano po kmečko. Po mestno in bolj transparentno: se bolj razdajala kot jemala? Smemo upati v preporod ali se gremo le retoriko? Jolka Milič OdgovorGST Jožetu Pirjevcu ftkfi Pojasnila članku Jožeta Pirjev-ca, ki je izšel na straneh Primorskega dnevnika v petek, 2.avgusta 2013. Se prebivalci trsta smatramo premajhni in nedozoreli, da lahko odločamo o svoji bodočnosti? Če italijanska vlada dokaže, da je italijanska država svobodno ozemlje pravomočno prejela, se situacija kmalu razvozla in bodo o Svobodnem ozemlju poročali le zgodovinarji. Vendar naj to pravno dokaže preko mednarodnih pogodb na mednarodni sceni in ne skozi sramotne neopredeljene odgovore italijanskih sodnikov , češ da je Trst italijanski, ker se to začuti ko se vstopi v mesto ali ker so Tržačani, z razliko od prebivalcev krasa, sprejeli prihod bersalirjev z veseljem (zadnji dve citaciji, sta resnična sklepa italijanskega sodišča v trstu). Res je, da v glavah marsikaterega od naših italijanskih someščanov še ni prišlo do tistega premika, ki bi potreben, da bi se Trst rešil spon preteklosti in se brez zadržkov soočal s svojo slovensko "dušo". Epizode nenaklonjenosti do "manjšine" lahko naštevamo še in še, kot tudi mnoge zgodbe uspele asimilacije mnogih Slovencev in njih sinov. Stvari se vendar, še posebno v zadnjih letih precej hitro spreminjajo; je to zgolj zasluga združene Evrope ali se pomemben del večjezičnega trsta zaveda dolgoletne prevare italijanske mačehe in skuša premostiti pregrade italijanskega nacionalizma, ko v Ankaranu se gostilničarji sprašujejo kaj se sploh v trstu dogaja, da njihovi tržačanski gostje, ob stopu in izstopu iz lokala pozdravljajo v slovenščini (do letos se kaj takega ni še pripetilo), ko se vedno več Tržačanov zanima za tečaje slovenskega jezika, toži vrzel, da ga mati ni naučila jezika ali se ima za "ne-treniranega" Slovenca, ki zaradi slabega znanja se raje pogovarja po italijansko?? V Trstu smo prepolni slučajev zlorabe oblasti in slovenstvo je utrpelo preveč izgub (še posebno v mestnih četrtih), da lahko nadaljujemo z životarjenjem pod simulirano suverenost Italije. Naj pomnim dve protislovenski bombni akciji iz 6.okt 1969 in 27.apr. 1974 pri Svetem Ivanu, seveda sad svojih časov, čigar odmev je ogromno prebivalcev prepričal naj raje pozabi na korenine. Česa se bojimo? Da Tržačani Slovence pogoltnejo ali da izgubimo italijansko radodarnost - poklon tistih par milijonov evra, letne "odškodnine" za preživetje slovenskih ustanov in organizacij zaradi vojaške okupacije in ropa domače zemlje in besede? Pot do mirnega sožitja in uspešne prihodnosti Trsta se vije preko zgodovinskih političnih prevar iz preteklosti "dividi et impera" in "z nami ali proti nam". Osimski sporazum je ničen in Cona B je postala del Slovenije oziroma Hrvaške šele leta 1992, ko ju je mednarodna komuniteta priznala za suvereni državi v obsegu njih mej. Gibanje Svobodni Trst, sit italijanskih obljub, ne terja širše avtonomije znotraj italijanske republike, temveč prenos uprave vladi kake druge države Z.N. ter da se z imenovanjem Guvernerja, čim prej vzpostavi Svobodno Tržaško ozemlje. V tem smislu zbiramo podpise. Strategija italijanske politike bo gotovo ta, da Tržačanom (seveda po mornarsko) še enkrat obljubi širšo avtonomijo z obilo novih davčnih olajšav, državnih vlaganj v "italijansko" pristanišče v Trstu (obljubili bodo celo zaustavitev gradbene špekulacije in prenovo starega pristanišča kot tako) in podobno. Državljani tržaškega ozemlja so se zdramili. Vedno več se jih prebuja in terja spoštovanje mednarodnih določb glede mednarodnega prostega pristanišča ter upravljanja suverene mednarodne države in uveljavitev vseh povezanih pravic državljanstva STO, tudi enakopravnost dveh uradnih jezikov. Res je mesto "s priključitvijo Italiji izgubilo svoj raison d'etre. Trsta ne morejo ozdraviti posebni privilegiji, ki naj bi si jih pridobil z odobritvijo avtonomnega statusa" ampak "iz zagate v kateri je, mu" ne "pomaga" niti absolutno potrebno "tesno sodelovanje s slovenskim in hrvaškim zaledjem", saj Italija bo v vsakem slučaju nadaljevala s politiko omejitve edinega mednarodnega pristanišča v osrčju Evrope, ki je v povojnih letih kot pred prvo priključitvijo Italiji 1918 leta, že dokazalo svoj potencial. Naj italijanska vlada (upravo cone A STO so z Londonskim memorandumom iz oktobra 1954 dodelili italijanski vladi, ne državi; prenos suverenosti ni nikjer omenjen ter mednarodni "uso capione" ne obstaja) pravno dokaže teze italijanskega Trsta in mirna bo Bosna! Če že ne, pa Trst je (tudi) naš! Za Gibanje Svobodni Trst A. Rupel Prej do novice na naši spletni strani www.primorski.eu 14 Sreda, 7. avgusta 2013 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 E tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E Esimit Evropa2 na najtežji regati na svetu GORICA - Po 22 zaporednih zmagah in 6 rekordih se bo jadrnica Igorja Simčiča, ki pod evropsko zastavo tekmuje za Jadralno zvezo Slovenije, soočila z največjim izzivom vse od krsta leta 2010. Udeležila se bo najtežje regate na svetu, Rolex Fastnet Race, ki se začne v mestu Cowes na otoku Wight, obkroži skalno utrdbo Fastnet na Irskem in se vrne v Plymouth (608 navtičnih milj). Štart pa je predviden za nedeljo, 11. avgusta. Prijavljenih je kar 350 iz več kot 20 držav in s petih celin. Nosečnica Chiara Cainero zlata na EP SUHL - Videmčanka Chiara Cainero se je na evropskem prvenstvu v skeetu v nemškem Shulu okitila z dvema zlatima kolajnama. Najboljša je bila med posameznicami, s Katiuscio Spada in Diano Bacosi pa je osvojila tudi ekipno zlato. V finalu je bila boljša od turške strelke Cigdem Ozyaman. Mimogrede: Videmčanka, ki se je v Pekingu okitila z zlato kolajno, je v petem mesecu nosečnosti. ATLETIKA - Še štiri dni do svetovnega prvenstva Vrti se okrog Bolta in Isinbajeve Somalski Anglež Farah v naletu - Bo prišlo do težav z varnostjo? Anglež Mohamed Farah (levo) proslavlja zlato kolajno na 5000 metrov z Usainom Boltom. Jamajški sprinter je napovedal, da želi osvojiti v Moskvi tri zlate kolajne ansa Od 10. avgusta bo šlo zares. Vse atletsko naravnane oči se že usmerjajo proti Moskvi za svetovno prvenstvo, ki je v zadnjih tednih doživelo precej dopinške-ga »trača«, kot govoričenju po novem pravijo v Sloveniji. Ne mine dan, da bi ta ali druga velesila objavila seznam nastopajočih, kar je posledica državnih prvenstev, ki so bila v številnih, predvsem evropskih državah. Dve sta vodili, ki nastopata v medijih. Najbolj kričeča je seveda dopinška saga okoli sprinterjev. To kar je vsakomur več ali manj jasno ob pogledu na neskončne mišične mase, so sedaj odkrili z vsemi zakramenti. Na izpitu sta padla Tyson Gay, ki bi lahko upal le na drugo mesto in Asa-fa Powell iz Jamajke, ki bi se morda niti ne uvrstil v finale, ker je še preveč znana njegova duševna nesposobnost spoprijemanja z velikimi odgovornostmi. Jamajčan je bil večkrat na ogled v Lignanu, kjer imajo atleti karibske države svoje evropsko oporišče. Prva misel ob pogledu na mišice: kako moraš trenirati, da pridobiš vse tiste kilograme? Vse pa se bo končalo z novim slavjem Bolta, ki se je doslej le šalil. Takega tekača za sedaj ni niti na obzorju. Morda se je njegov naslednik komaj že rodil. Bolt se bo nekako upokojil, ne, da bi ga kdo resno ogrozil. Nezanemarljiv pa je drug element pričakovanja. Za svetovno prvenstvo so organizatorji predstavili logo, kjer je jasno uprizorjena Jelena Isinbajeva, daleč najboljša skakalka s palico. Najboljša res, vendar je to že preteklost, čeprav svetovnega rekorda 5,06 m za sedaj nobena ne ogroža. Šarmantna Rusinja z očitnimi koreninami iz Orienta, je že nekaj let v krizi. Res je lani zelo nepričakovano dosegla 5,01 m, zabeležila pa tudi tekmovalne neuspehe, med katerimi je na primer tretja stopnička na zmagovalnem odru. Ta je bil nje- ATLETIKA Na dopinški test jamajška ekipa, tudi Usain Bolt MOSKVA - Celotna atletska jamajška ekipa, ki šteje 44 članov, je morala na čelu z zvezdnikom Usainom Boltom v pripravljalnem taboru v Moskvi opraviti dopinške teste. ŠE ENA ODPOVED - Na košarkarskem EP v Sloveniji, ki se začne čez slab mesec dni, ne bo še enega košarkarja - črnogorskega centra Nikole Pekovica. BEČIROVIČ V IRAN - Slovenski košarkar Sani Bečirovic je podpisal enoletno pogodbo z iranskim prvoligaškim klubom Foolad Mahan Sport Club. ŠKANDAL - Tudi v Španiji je prišlo do prirejanja nogometnih izidov. Predsednik nogometne zveze Javier Tebas je dejal, da naj bi bilo pod vprašajem devet tekem, tri srečanja prve lige in šest srečanj kadetskega prvenstva. na stvar že od nekdaj. Isinbajeva se je pred časom že začasno umaknila. Nato se ji je zaželelo znova na stadione. Izjavila je, da bo nastopala predvsem zaradi domačega svetovnega prvenstva v Moskvi. V intervjuju je pred dnevi povedala, da bo tekma v Moskvi njena zadnja. No! Če bo zmagala, bo morda še »pokasirala« kak nastop na bogatih mitingih, njene misli pa so očitno že v civilnem življenju. In zmagala bo s težavo, kajti minili so časi, ko je začenjala skakati pri 4,70 m, ko so ostale že izpadle. Danes je letvica na tej višini zanjo že resna zadeva. Morda se bodo tekmovanja v Moskvi veselili na Kubi. Njihova Yarisley Silva je pred tremi leti srečno praznovala skok □ Obvestila ZSŠDI sporoča, da bo urad v Trstu zaprt od 12. do 16. avgusta, urad v Gorici pa od 12. do 23. avgusta. ŠD SOVODNJE in ZSŠDI prirejata Mladinski nogometni kamp Sovodnje 2013 na nogometnem igrišču v Sovodnjah, in sicer od 26. do 30. avgusta 2013 v jutranjih urah od 08.30 do 12.30 ure. Prijavnina znaša 35,00 EUR ter se poravna prvi dan ob prihodu na kamp. Cena vključuje učenje nogometnih veščin ter iger na igrišču, vzgojno izobraževalnega programa izven igrišča, dnevno malico in pijačo. Prijavijo se lahko dečki in deklice rojeni v l.2001 do l.2008. Ti bodo razdeljeni v ustrezne starostne skupine za vadbo. Ob zaključku sledi še skupno druženje vseh sodelujočih. Prijave (do četrtka 22.08.2013) in informacije po elektronski pošti: asdsovodnje@libero.it; ali po telefonu: 00393283674301 (Rudi Devetak), 0039-335312083 (Aleksij Soban), 0039 - 3346691042 (Edi Pavletič), 0039 - 3272354383 (Luka Cijan), 00386 - 40607320 (Rok Černe). AŠZ MLADOST in ZSŠDI organizirata nogometni kamp za deklice in dečke od 5. do 14. leta starosti od ponedeljka, 19., do vključno sobote, 24. avgusta, na nogometnem igrišču v Doberdobu. Vodili ga bodo slovensko govoreči trenerji za nogometaše in vratarje. Vpisovanje in informacije: tel. 339-3853924 ali erimic65@tiscali.it (Emanuela). KK BOR in ZSŠDI organizirata celodnevni Košarkarski kamp na Stadionu 1. maja, namenjen deklicam in dečkom od 6. do 12. leta. Prva izmena: ponedeljek, 26. avgusta - petek, 30. avgusta. Druga izmena: ponedeljek, 2. septembra - petek, 6. septembra. Za informacije in vpis: Karin Malalan 3406445370 ali karinmalalan@gmail.com prijave: Nastja 349-7597763 ali na info@cheerdancemillenium.com. preko 4,60 m v Velenju. Sedaj so vsi najboljši dosežki njeni in najvišji skok preko 4,90 m predstavlja skrb za vsako od nasprotnic. Velika medijska tema, ki ni povsem nova, je tudi nekoliko cirkuški dvoboj med Boltom in somalijskim Angležem Mohamedom Farahom na kompromisni razdalji 600 metrov. Tega na svetovnem prvenstvu seveda ne bo, organizatorji pa bi utegnili iz zakladnic naftnih kraljev povleči kup zlata in tek kje prirediti. Farah naj bi na tem prvenstvu utrdil svoj sloves alternativca kenijskim in etiopskim dolgoprogašem. Njegov zadnji dosežek na 1500 m (čas pod 3'30'') dokazuje, da je hitrejši kot pravi Afričani. Britanec dodatno vrednoti ekipo te- Trener in bivši igralec Marko Švab se iz Jadrana seli ponovno v matično društvo Kontovel. Po enoletni izkušnji kot pomočnik trenerja v članski ekipi Jadrana bo v novi sezoni prevzel vodenje članske ekipe Kontovela v D-ligi. Še ne 30-letni trener se bo torej v matičnem društvu prvič preizkusil v vlogi glavnega trenerja, kar ga navdaja z novim elanom in zadovoljstvom. »Zelo me veseli, da so mi zaupali to vlogo. Nekoliko mi je žal, ker zapuščam člansko ekipo Jadrana, kjer sem se dobro ujel, vendar sem si po daljšem izobraževanju zaželel, da bi se preizkusil v vlogi glavnega trenerja,« je pojasnil trener iz Repna, ki je zaključil prvo trenersko stopnjo in pridobil licedco za vodenje ekip do deželne C-lige. Izkušnja ob boku Andree Mura mu je lani zapustila pomemben pečat, saj bo od tam veliko črpal. Ob treniranju članske ekipe pa bo vodil tudi celotno mladin- kačev, ki jo trenira nekdanji vrhunski maratonec Alberto Salazar. Kako se v Seatt-lu dela? Kje so skrivnosti uspehov? In seveda: je vse čisto? Med predprvenstveni-mi vestmi se večkrat zasledi tudi skrb za varnost. Na zahodu močno razpihovane politične težave v Rusiji in nekatere izkušnje z odcepitvenimi težnjami iz Kavkaza, so za varnostnike velik izziv. Napoved - res drzna -, da pride do majhne »generalke« pred zimskimi olimpijskimi igrami v Sočiju, je vsaj v mejah možnosti. Hladne vojne uradno ni več. Še vedno pa se rovari. In težko je verjeti, da bi ne hoteli izvedbe iger v Sočiju Rusom močno zagreniti. Bruno Križman Marko Švab kroma sko delovanje pri Sokolu. Švab bo pri Kontovelu vodil svoje bivše soigralce - pri Kontovelu je namreč igral še pred dvema sezonama. Garnitura igralcev bo enaka lanski, še vprašljiv pa bo doprinos Robija Pavle-tiča. V dogovoru z Jadranom in Sokolom bodo h Kontovelu pristopili še nekateri fantje ekipe U19. Priprave bodo igralci Kontovela začeli prvi teden septembra. (V.S.) KOŠARKA - Novost na klopi ŠD Kontovel Člansko ekipo v D-ligi zaupali Marku Švabu ŠE 27 DNI do začetka EUROBASKETA 2013 NOGOMET Maribor v zadnji krog lige prvakov! MARIBOR - Nogometašem Maribora je v Ljudskem vrtu uspel veliki met, saj so se po remiju z Apoelom (0:0) uvrstili v zadnji predkrog lige prvakov, ki pa jim že prinaša tudi nastopanje v evropski ligi. Rezultat 1:1 s prve tekme na Cipru je zaradi gola v gosteh zadostoval za napredek Mariborčanov. Apoel je bil tokrat boljši nasprotnik, a so se Mariborčani z izjemno borbenostjo ubranili vseh napadov, tako da bodo že tretjo leto zapored igrali vsaj v Evropski ligi. Seveda pa so še vedno v igri za Ligo prvakov. Kdo bo njihov zadnji nasprotnik, bo znano po petkovem žrebu v Nyonu. CAGLIARI - Občina in nogometni klub Cagliari sta dosegla dogovor v zvezi s stadionom S. Elia, kjer pa bo Cagliari lahko igral šele oktobra. Dotlej bo gostoval v Trstu. KDO BO NAJBOLJŠI - V izboru Ue-fe za najboljšega nogometaša sezone 2012/13 so Lionel Messi (Barcelona), Franck Ribery (Bayern München) in Cristian Ronaldo (Real Madrid). JADRANJE - 470 Sivitz Košuta in Farneti v zlati skupini Jadralca sesljanske Čupe Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti sta izpolnila začetni cilj: na svetovnem prvenstvu v olimpijskem razredu 470 v La Rochelle sta se uvrstila v zlato skupino. Drugi dan prvenstva sta v lahkem vetru dosegla 14. in 23. mesto, tako da sta s skupnega šestega mesta zdrknila na 15. Kljub temu sta ohranila najboljše izhodišče med italijanskimi posadkami; v zlato skupino se je uvrstil samo še starosta ZandonaJ ki letos jadra z De Felicejem (po petih plovih je 34.). Jadralca Čupe sta obe regati startala prepričljivo, tako da sta bila vse do prvega obrata v najboljši peterici, obakrat pa sta pred bojo dopustila preveč. »Vsakič sva se znašla v gneči, saj so prve tri posadke švignile naprej, nama pa ni uspelo. V množici jadrnic pa je bilo težje jadrati, hkrati pa sva še izgubljala na hitrosti. Skratka, škoda, saj bi lahko bila na lestvici nekoliko višje postavljena,« je pojasnil Si-vitz Košuta, ki mu bolečine v zapestju in na čelu počasi popuščajo. V naslednjih treh dneh bodo posadke odjadrale še sedem regat: danes tri, v četrtek in petek pa po dve, zadnji dan pa bo na vrsti še regata za kolajne. Po petih regatah v konkurenci 117 posadk sta v vodstvu Avstralca Matt Belcher in Will Ryan (2), druga sta domačina Pierre Leboucher in Nicolas Le Berre (8), tretja pa Novozelandca Paul Snow-Hansen in Daniel Willcox (9). Med ženskimi posadkami sta Slovenki Tina Mrak in Veronika Macarol zdrknili na 15. mesto. (V.S.) Spodbuden začetek V portugalski Taviri sta jadralki Sirene in S VB G Carlo tta Omari in Francesca Russo Cirillo začeli nastope na evropskem prvenstvu Eurosaf, različici evropskega mladinskega prvenstva. Po prvem dnevu vodita v konkurenci trinajstih posadk. / RADIO IN TV SPORED Sreda, 7. avgusta 2013 15 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 21.15 Nan.: Last Cop - L'ultimo sbir- ro 23.05 Nan.: Miss Fisher V^ Rai Due Rai Tre sa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.45 Nad.: Secreto de puente viejo 15.45 Nad.: Un amore e una vendetta 18.05 Film: Rosamunde Pilcher -La nebbia d'Irlanda 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Paperissima Sprint 21.10 Studio 5 23.30 Film: Blonde ambition v Italia 1 6.10 Aktualno: UnoMattina Caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina Estate 7.00 8.00, 9.00, 10.00 Dnevnik 11.15 Road Italy - Day by day 11.25 Nad.: Don Matteo 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Nad.: Il commissario Manara 15.05 Film: Rosamunde Pilcher -Quattro stagioni - Autunno 17.00 Dnevnik 17.15 Aktualno: Estate in diretta 18.50 Igra: Reazione a catena 20.00 Dnevnik 20.30 Techetechete, vista la rivista 7.00 Nan.: Tutto in famiglia 7.50 Nan.: I maghi di Waverly 8.40 Nad.: Kyle XY 9.30 Nad.: The vampire diaries 10.30 Nad.: Gossip Girl 11.30 Nad.: Pretty Little Liars 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 Nan.: The Cleveland Show 14.10 Nan.: Simpsonovi 14.35 What's my destiny Dragon Ball 15.00 Risanka: Naruto Shippuden 15.25 Kviz: Top One 16.25 Nad.: Smallville 18.20 Nan.: Life bites 18.30 Dnevnik 19.20 Nan.: CSI -Miami 21.10 Nan.: Person of interest 23.00 Nan.: Suits La 7 LA 7.00 7.50 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.50 20.30 In Onda Estate 11.301 menu di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Nad.: Le strade di San Francisco 16.30 Nan.: The District 18.10 Nan.: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 21.10 Film: Iron road, 1. del 22.45 Film: Iron road, 2. del ^ Tele 4 7.00 Risanke 8.25 Nad.: Heartland 9.05 Nan.: Settimo cielo 10.30 Dnevnik: Tg2 In-sieme 11.20 Nan.: Il nostro amico Charly 12.10 Nan.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Nad.: Castle 14.50 Nan.: The Good Wife 16.15 Nan.: Guardia Costiera 17.50 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nad.: Senza traccia 19.35 Nan.: Castle 20.30 23.20 Dnevnik 21.05 Nan: Ombrelloni 21.10 Talk show: Virus -Il contagio delle idee 23.35 Film: Ciclo ol-tre la notte - Edison City 6.00 Aktualno: News Rassegna stampa 8.00 Agora 10.15 Film: L'uomo di paglia 12.00 Dnevnik 12.15 Serija: New York, New York 13.05 Comiche all'Italiana 13.10 Nad.: Lena, amore della mia vita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.45 Dnevnik LIS in Tgr Piazza Affari 14.55 Nan.: Le nuo-ve avventure di Flipper 15.40 Film: Casablanca Casablanca 17.20 Dok.: Geo Magazine 18.55 22.50 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Blob 20.15 Simpatiche canaglie 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Film: La maga delle spezie 23.30 Correva l'anno u Rete 4 6.20 Rubrika: Media Shopping 6.50 Nan: Chips 7.45 Nan: Charlie's Angels 8.40 Nan: Pacific Blue 9.50 Nan.: Distretto di po-lizia 10.50 Ricette all' italiana 11.30 Dnevnik 12.00 Nan.: Renegade 12.55 Nan.: Si-ska 14.00 Dnevnik 14.45 Lo sportello di forum 15.30 Ieri e oggi in Tv 16.40 Film: L'uomo che visse nel futuro (fant.) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Fantozzi va in pensione (kom., It., i. P. Villaggio) 23.20 Film: Per grazia ricevuta (kom.) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Film: La magia della vita 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chie- vanje 16.45 „Q" 17.30 Radio Koper 18.00 Pisane družine 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vse-danes 19.25 Šport 19.30 Alpe Jadran 20.00 City folk 20.30 Le parole piu belle 21.00 Boben 22.15 Folkest v Kopru 2009 23.10 Arhivski posnetki 23.55 Artevisione Tv Primorka 8.35 10.30, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 Žogarija v Mostarju 9.30 ŠKL 11.00 13.00 Videostrani 12.00 Vedeževanje z Magdaleno 17.30 Fens 2012 18.30 Naš čas 19.30 21.30 Dnevnik Tv Primorka, vreme, kultura 20.00 Med nami 21.00 Zgodbe na robu Mare Rijavec 22.00 Glasbeni večer, Dnevnik, Tv prodajno okno in Video-strani pop Pop TV 7.00 Risanke 8.2012.50 Nan.: Tv dober dan 9.30 10.35, 11.40 Tv prodaja 9.45 15.55 Nad.: Ljubljena moja 10.5016.50 Serija: Rožnati diamant 11.5517.55 Nad.: Divja v srcu 13.45 Nan.: Naša mala klinika 14.35 Nad.: Mladi zdravniki 15.05 Nan.: Precej legalno 17.00 24UR popoldne 18.55 24UR - vreme 19.00 21.50 24UR - novice 20.00 Film: Le-potilni salon 7.05 Deželni dnevnik 7.3012.45, 17.25 Italia Economia e Prometeo 7.40 17.30 Dok.: Luoghi magici 8.05 17.55 Dok.: Piccola grande Italia 8.30 Deželni dnevnik 13.00 Rubrika: Le ricette di Giorgia 13.20 Dnevnik 13.45 21.00 Rubrika: Qui studio a voi stadio 17.00 19.30, 20.30 Dnevnik 18.30 23.30 Trieste in diretta 20.00 Happy hour 23.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved iT Slovenija 1 6.45 Poletna scena 7.15 Odmevi 8.00 Ris-nake, otroške oddaje in nanizanke 10.55 Odkrito 12.00 Dok. serija: Zakaj revščina 13.00 15.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.30 Tednik 14.25 Globus 15.10 Mostovi - Hidak 15.4518.45 Risanke 15.50 Male sive celice 16.30 Nan.: Taborniki in skavti 17.00 Poročila 17.15 22.55 Poletna scena 17.40 Nad.: Strasti 18.10 Dok. serija: Zdravje Slovencev 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Film tedna: Živjo - adijo 21.35 Slikovitih 55 22.00 Odmevi, sledijo poročila, šport in vremenska napoved 23.20 Glasbeni večer (f" Slovenija 2 7.00 Otroški infokanal 8.00 Zabavni infokanal 14.35 19.00, 0.15 Točka 15.40 To bo moj poklic 16.40 Mostovi - Hidak 17.20 Evropski magazin 17.35 Slovenci po svetu 18.05 O živalih in ljudeh 18.30 Na vrtu 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Dok. serija: Slovensko olimpijsko stoletje 20.55 Košarka: Slovenija - Turčija, posnetek 22.30 Film: Rokoborbec |r Slovenija 3 6.35 Primorska kronika 7.35 Aktualno 8.00 12.30 Poročila 8.10 Žarišče 8.25 Beseda volilcev 8.55 11.10, 17.50, 18.50, 19.30 Kronika 9.00 Sporočamo 9.40 Slovenska kronika 13.30 Prvi dnevnik 15.15 Utrip 15.30 17.30 Poročila 16.35 Na tretjem... 19.00 Dnevnik 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 19.55 Sporočamo 20.00 Aktualno 21.30 Žarišče 21.45 23.20 Kronika 21.55 Sporočamo 23.00 Aktualno 23.25 Odmevi Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Istra in... 15.00 Istrska potovanja 15.45 Vesolje je... 16.15 Vsedanes - vzgoja in izobraže- 22.10 Nad.: Razočarane gospodinje 23.00 Nad.: Dogodek Kanal A 6.35 Risane serije 7.45 Nan.: Will in Grace 8.15 12.55 Nan.: VIP 9.05 Faktor strahu ZDA 9.55 Top Gear 10.55 Astro Tv 12.25 Tv prodaja 13.50 19.10 Nan.: Vsi moji moški 14.15 19.35 Nan.: Dva moža in pol 14.45 Film: Druga smrt 16.30 18.00 Svet 16.35 Nan.: Jimova družina 17.05 Nan.: Na kraju zločina 18.35 Volan 20.00 Film: Opazovalci s klopi 21.25 Film: Zbiralec kosti 23.35 Film: Mrtvi kanarčki RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Poletni Studio D; 11.15 Pot srca; 12.15 E. Kalman - Kralj čardasa; 13.20 Zborovska glasba; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Tretja izmena; 17.10 Mavrica; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Alojz Rebula: Noktur-no za Primorsko - 24. nad.; 18.00 Vrnitev v Gorico; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 5.50 Radijska kronika; 6.30, 8.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 8.45 Radijska kronika; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10 Pregled prireditev; 9.30 Poročila; 10.00 Živalski blues; 10.30 Poročila; 11.00 Poletna pesem in pol; 11.30 Poročila; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Na rešetu; 14.00 Aktualno; 14.30 Poročila; 15.30 DIO; 16.20 Prireditve danes; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik; 20.00 Večer na RK; 20.05 Utrip kulture; 20.30 Odprto za srečanja; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Poletna promenada. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 ims Sreda, 7. avgusta Iris, ob 21. uri VREDNO OGLEDA Il petroliere ZDA 2007 Režija: Paul Thomas Anderson Igrajo: Daniel Day - Lewis, Paul Dano in Martin Stringer Epska zgodba in hkrati družinska drama o ljudeh, ki so iskali svoj obstoj in bogastvo v času naftnega buma v Kaliforniji na prelomu 19. v 20. stoletje. V začetku 20. stoletja se na planjave Kalifornije začnejo zgrinjati iskalci nafte. Vodi jih ambiciozni Daniel, ki želi v malem mestecu, postavljenem na naftnem polju, ustvariti popoln monopol. Poveže se z vplivnim pridigarjem in kmalu postane mogočen naftni tajkun, toda neskončna sla po bogastvu in moči ga sili, da spričo korupcije, prevar in nasilja vedno bolj pozablja na osnovne človeške vrednote ljubezni, upanja in sočutja, tudi do sebi najbližjih ljudi. Film je prejel zlati globus za najboljšega igralca in 8 nominacij za oskarje. Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.50, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Oggi che giorno e?; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Ora musica; 11.00, 21.00 L'argomento; 11.35, 18.35, 23.00 Glasbena lestvica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 22.30 Summerbeach; 13.35 Fegiz Files; 14.00 Mi ri-torni in mente; 14.35, 22.00 My radio; 15.00 La biblioteca di Babele; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 E... state freschi; 18.00 Spassiuna-tamente; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Album charts; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Priimkova delavnica; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.00 Dnevni program; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.05 Pokličite gospo Milo!; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd. v angl. in nem.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30 Vreme; 7.00 Kronika; 8.15 Express; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.55 Spored; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.30 Popevki tedna;10.00 Avtomobilske prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žuli; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Napoved sporeda; 14.00 Kulturnice; 14.30 Obvestila; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Odbita do bita; 17.10 Evropa osebno; 17.35 Novice in obvestila; 18.00 Cederama; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Na piedestal. SLOVENIJA 3 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.20, 16.05 Napoved programa; 7.25 Glasbena jutranji-ca; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kratka radijska igra; 13.20 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.10 Svet kulture; 16.30 Baletna glasba; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Čas, prostor in glasba; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Repriza/Arsov forum ali Ars humana; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sol in poper (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 16 Sreda, l. avgusta 2013 VREME, ZANIMIVOSTI VREMENSKA SLIKA Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. V naslednjih dneh se bo tropski anticiklon postopoma pomikal proti vzhodu; v četrtek se bo ciklonsko območje iz Francije pomikalo proti severozahodni Italiji. Nad našo deželo bo zato v višinah začel dotekati jugozahodnik. O _ varšava 19/30 A moskva 16/24 0 kijev 0 18/28 A beograd O 21/34 sofija _.°24/36 ° 15/32 skopJE v 17/36 . atene - . "26/34 O . ^ .v - - 1010 / Nadaljevalo se bo stabilno vreme s pretežno jasnim nebom. Še bo zelo vroče. Ob morju bo tudi ponoči zelo toplo. Pihali bodo krajevni vetrovi. V hribih bo popoldne lahko nastalo nekaj kopaste oblačnosti. Danes bo precej jasno. Najnižje jutranje temperature bodo od 16 do 23, najvišje dnevne od 34 do 39. TOLMEČ 0 22/33 TRBIŽ O 16/33 CELOVEC 019/33 KRANJSKA G. 016/27 O TRŽIČ 22/33 VIDEMO 20/38 ČEDADo^ 21/37 GORICA o 23/38 O ^ KRANJ O > S. GRADEC O 21/32 CELJE 22/35 O LJUBLJANA O 21/36 N. GORICA 22/35 POSTOJNA 019/34 ^K N. MESTO 21/37 O PORTOROŽ O KOČEVJE ČRNOMELJ O V četrtek bo prevladovalo le zmerno oblačno vreme. V hribih bodo zlasti zvečer možne nevihte. Še bo vroče in tudi bolj vlažno. Jutri bo povečini zelo vroče. Pihal hodni veter. sončno in bo jugoza- TOLMEČ O 22/33 TRBIŽ O 14/33 CELOVEC 019/35 KRANJSKA G. O 16/28 O TRŽIČ 22/35 S. GRADEC 022/34 CELJE 23/38 O VIDEMO 22/38 ČEDADo" 23/37 KRANJO LJUBLJANA 020/38 GORICA 25/38 O N. GORICA 5 22/35 POSTOJNA O 20/34 0 N. MESTO 20/38 O PORTOROŽ O 22/36 a "iK Ó UMA KOČEVJE S° - ČRNOMELJ O 1987 - Dan se je v zahodnem delu Slovenije začel z zelo svežim jutrom, ponekod v višjih legah se je pojavila celo slana. Na Kredarici (2514 m) so izmerili le -4,8 °C, v Ilirski Bistrici 3,3 °C, v Godnjah na Krasu 4,9 °C in v Biljah pri Novi Gorici 5,6 °C. Danes: ob 5.31 najnižje -64 cm, ob 12.05 naj- _ višje 42 cm, ob 17.45 najnižje -19 cm, g Morje je skoraj q ob 23.18 najvišje 39 cm. 5 mirno- tempera- E Jutri: ob 5.52 najnižje -60 cm, ob 12.30 naj- tura morja 27 višje 44 cm, ob 18.16 najnižje -20 cm, I stopinj C ob 23.42 najvišje 32 cm. 500 m 1000 m 1500 m 2000 m ..........21 2500 m...........17 2864 m...........12 UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 8 in v visokogorju 9. Ob 85. letnici Warholovega rojstva prenos z groba PITTSBURGH - Muzej, posvečen enemu od utemeljiteljev pop arta Andyju War-holu, ki bi včeraj praznoval 85. rojstni dan, je datum obeležil s prenosom v živo z umetnikovega groba. Prenos so vzpostavili ob polnoči zaradi Warholove želje, da bi na njegovem nagrobniku pisalo zgolj Figment, pa so projekt tako tudi poimenovali. Warholov grob vsako leto obišče na stotine ljudi, ki tam pogosto puščajo predmete, ki jih je umetnik ovekovečil v svojih delih, kot so steklenice Coca Cole in pločevinke instant juh Campbell's Soup. Andy Warhol, ki velja za enega od utemeljiteljev pop arta, se je leta 1928 rodil v Pittsburghu slovaškima izseljencema Ondreju in Juliji Varhola. Umrl je leta 1987. Pokopan je blizu svojih staršev na pokopališču St. John the Baptist Byzantine Catholic Cemetery. V Grčiji zaradi požarov tudi evakuacije prebivalcev ATENE - V okolici grške prestolnice Atene so se razplamteli gozdni požari, ki so povzročili veliko gmotno škodo. Plameni so več območij v regiji zajeli v noči na torek, evakuirati pa so morali več prebivalcev. Več gozdnih požarov se je razplamtelo severno od Aten, gasilci pa so v boju z njimi uporabili letala in helikopterje. Do zgodnjega jutra je bila tako situacija pod nadzorom, pri čemer pa si prebivalci povsem še ne morejo oddahniti, saj veter vedno znova neti plamene. Priče poročajo o gmotni škodi in več uničenih hišah. Posledice požarov čutijo tudi v Atenah, kjer je ponekod deževal pepel. HIROŠIMA - Ob 68-letnici ameriškega napada na mesto z atomsko bombo Pozivi proti jedrskemu orožju Do decembra leto 1945 zarodi bombe in njenih posledic umrlo približno 140.000 ljudi - Ob pozivih k miru po Japonsko (in tudi njene sosede) krepi svojo oborožitev HIROŠIMA - Več deset tisoč tastrof ponovno zagnati večino je- tudi devet helikopterjev, potekale na Več deset tisoč ljudi se je včeraj zbralo v spominskem parku v Hirošimi, da bi obeležili 68. obletnico ameriškega napada na mesto z atomsko bombo. Japonski premier Šinzo Abe je pred 50.000 zbranimi obljubil, da Japonska tudi v prihodnosti ne bo proizvajala, posedovala ali hranila jedrskega orožja. Župan Hirošime Ka-zumi Matsui pa je izrazil zaskrbljenost o dogovoru japonske vlade z jedrsko velesilo Indijo o sodelovanja na področju civilne rabe jedrske energije. V Hirošimi so ostareli preživeli, njihovi svojci, vladni predstavniki in tuji delegati obletnico obeležili z minuto molka ob 8.15 po lokalnem času. Ob tem času je namreč pred 68 leti eksplodirala štiri tone težka atomska bomba iz obogatenega urana, imenovana Little Boy. Eksplodirala je na višini 567 metrov in povzročila udarni val, ki je z močjo 35 ton na kvadratni meter in hitrostjo 440 metrov na sekundo uničeval stavbe in ljudi. Do decembra leta 1945 naj bi zaradi bombe in njenih posledic umrlo približno 140.000 ljudi. »Dušam žrtev atomske bombe ponujamo uteho z obljubo, da bomo storili vse, da odstranimo zlo jedrskega orožja in da dosežemo miroljuben svet,« je dejal Matsui. Včerajšnje slovesnosti so potekale v času, ko je uhajanje radioaktivne vode v poškodovani jedrski elektrarni Fukušima ponovno povečalo zaskrbljenost glede jedrske energije v državi. Abe želi več kot dve leti po eni najhujših jedrskih ka- tastrof ponovno zagnati večino jedrskih reaktorjev na Japonskem, čemur pa mnogi nasprotujejo. »Vzhod Japonske še vedno trpi po velikem potresu in jedrski katastrofi. Prebivalci Hirošime vedo, kakšen napor predstavlja obnova po jedrski katastrofi. Vlado pozivamo, naj hitro oblikuje in izvede odgovorno energetsko politiko, ki bo v ospredje postavila varnost ljudi,« je še povedal Matsui. Kljub včerajšnjim zagotovilom pa nekatere skrbijo tudi Abejeve napovedi o spremembi pacifistične povojne ustave in da želi japonske obrambne sile spremeniti v polno vojaško silo, tudi v luči teritorialnih napetosti s Kitajsko in Južno Korejo. Prav včeraj so namreč tudi predstavili največjo ladjo japonske mornarice po drugi svetovni vojni. Japonska vlada sicer trdi, da je to, da so slovesnosti ob obletnici in predstavitev 248-metrske ladje, ki nosi isti dan, naključje. Izgradnja nosilke helikopterjev je stala 1,2 milijarde ameriških dolarjev, njen namen pa je obramba ozemeljskih zahtev. Ladja z imenom Izumo naj bi začela obratovati leta 2015. Na predstavitev ladje se je že odzvala Kitajska. »Zaskrbljeni smo nad tem, da Japonska nenehno povečuje svoje vojaške sposobnosti. Ta trend bi moral biti deležen pozornosti azijskih sosed Japonske in mednarodne skupnosti,« so sporočili iz kitajskega obrambnega ministrstva. »Japonska bi se morala učiti iz zgodovine ter spoštovati svojo politiko obrambe in obljubo po miroljubnem razvoju,« so še dodali. A tudi Kitajska vztrajno obo-rožuje in posodablja svojo mornarico. Njene odnose z Japonsko pa so v zadnjem času ozemeljski spori in pomorski incidenti. Včerajšnje slovesnosti v Spominskem parku miru v Hirošimi se je udeležilo približno petdeset tisoč ljudi, v spomin na duše žrtev ameriškega bombardiranja pa so po reki Motoyasu, ki teče ob parku spustili na tisoče papirnatih svetilk ansa