Prvi slovenski dekliški licej. Ob Bleiweisovi cesti v Ljubljani so dogradili krasno novo poslopje. Ta palača, opremljena z vsemi napravami moderne šole, je namenjena višji izobrazbi slovenskega ženstva, ker so v nji prostori inestnega dekliškega liceja, kiso ga otvorili 4. oktobra 1.1. Z razpisom c. kr. ministrstva za bogočastje in nauk z dne 13. aprila 1906., štev. 1029, je bil odobren novi štatut te šole. Zdaj se morejo slovenske matere odločiti glede nadaljnje izobrazbe svojih hčera. Že doslej je zabajalo na trirazredno mestno višjo dekliško šolo mnogo gojenk z dežele; gotovo pa je, da bo poslej obisk zunanjih gojenk še mnogoštevilnejši, ker smo dobili z novo to šolo prvi slovenski šestrazredni licej z raznimi praktiškimi tečaji. S tem odpade po krvi in jeziku slovenskim materam in očetom vsak izgovor, da Slovenci nimamo za svoje hčere višjega izobraževalnega zavoda. Od sedaj nadalje ne bo treba več slorenskim deklicam zahajati v ponemčevalni Huth-Hanssor institut, pa tudi ne v razne vižje BSaere-Coeure" in druge zavode, kjer so se vse ve- činoma le ponemškutarile in kjer so se navzele samo nečimurnega spakovanja, potratnosti y oblekah ter so se naučile prezirati svoj narod in svoj jezik. Poslej imamo sloveaski moderni licej, in sramota za vsakogar, ki bi še nadalje podpiral sovražne tujee s svojim denarjem in svojo krvjo! Kakor znaao, je mestni dekliški licej ustaaovljen od mestne občine ljubljanske kot višja dekliška šola ter ima namen, podajati deklicam s posebnim ozirom na nove jezike in njih s 1 o v s t v a ženskemu značaju primerno občo omiko, in sicer višjo, nego jo morejo podati ljudske in meščanske šole; pripravljati jih hoče s tem tudi za poznejšo stanovsko izobrazbo. Učni jezik je slovenski. V kolikor se morebiti po potrebi sme rabiti tudi nemščina pri kakem učnem predmetu, to določi kuratorij za vsak slučaj in vsakokratno potrebo na predlog ravnateljstva ter si izprosi za to odobrenja c. kr. deželnega šolskega sveta. Mestni dekliški licej ima za sedaj šest razredov. Liceju pa se smejo z dovoljenjem c. kr. deždnega šolskega sveta pridružiti za posebno stanovsko izobrazbo tudi raznovrstni s t r o - kovni nadaljevalni tečaji; sme se pa izpopolniti navzdol s posebno pripravljalno ljudsko šolo. Učni predmeti na mestnem dekliškem lieeju so: Obvezni predmeti: verouk, slovenščina, nemščina, francoščina oziroraa laščina, zpmbVpis, zgodovina s posebnim ozirora na kulturoo in umetnostno zgodovino, matematika, prirodopis. fizika, prostoročno risanje in gpomctriški nazorni nauk, vzgojeslovje, lepopisje, žpnska rofna dela od I. do III. razreda. Pri vstopu ima.jo starši gojpnk, oziroma n.jih zastopuiki izjaviti, kateri izmpd jezikov — franeošfina ali laščina — bo za dotifno gojenko obvezen predmet. Dotičui jezik ostane za go.jpnko obvezen za vso učao dobo. Neobvezni predmeti: petjp, telovadba, žpnska rofna dela za IV, V., VI. razred, gnspndinjstvo za gojenke VI. razreda, stpnografija za gojenke IV., V., VI. razreda. Tu pogrpšamo kakpga slovanskega jezika in njpgovegaslovstva. Uvesti bi bilonatpm slovenskem zavodu pouk v ruščini in srboh r v a š č i n i vsaj kot neobvezna predmeta! Deklice, ki hočejo vstopiti v 1. razred lieeja, se morajo izkazati: da so že ali da bodo vsaj do konca tistega solarnpga leta dopoloile 10. leto ter da imajo toliko znanja, kolikor se ga pridobi v prvih štirih šolskih letih. Svoje znanje morajo dokazati s sprpjemno izkušnjo po določilih, ki veljajo za srednjpšolske učence slovenskih vzporednic, iz veronauka, slovenskpga jezika in računstva ter nemškega čitanja in pisanja. Dekliee, ki hočejo vstopiti v kak višji ra^.red liceja, se roorajo polpg zadostoe starosti izkazati z javno vpljavnim izpričpvalom, da so z uspehom dovršile prejšnji letnik enako organizovanpga zavoda, eventualuo narediti sprpjemno izkušnjo. Deklice, ki prpstopijo iz kakpga razreda mpščanske šole v kak razred dpkliškega liceja, pa se smpjo opro-titi sprejemne izkušnje iz onih predmetov, ki se uče v istem obaegu Da meščanskib šolah, ako so se jih naučile z uspebom. Za sprejemno izkušnjo v kak višji razred je plačati takso 20 kron. V koliko se smpjo tudi izrpdne gojenke pripuščati k posameznirn predmetom, to določa učiteliski zbor; vendar skupno število gojenk zaraditega ne sme presegati dopustnega najvišjega števila v razredu. Število gojenk v enem razredu praviloma ne sme presegati 40. Kadar bi jih bilo več, je odpreti vzporednico. Vsaka gojenka plača pri vpisovanju začetkom šolskega leta 4 krone prispevka za učila; pri novem vstopu pa vrhutega še 4 krone sprejemnine. Vsaka gojenka plačuje primerno učnino, kijodoloči na predlog kuratorija mestni občiuski svet*). V slučajih darovitosti in ubožnosti, ki so vredni posebaega uvaževanja, sme kuratorij posamezne gojenke oprostiti učnine. Za prvi tečaj prvega letnika ni nobenega oproščenja. Za oproščenje od učaine veljajo vobče pogoji kakršne zahteva naučaa uprava od srednješolskih učencev. Verske dolžnosti gojenk so, kolikor dopuščajo krajevne razmere, iste kakor na zavodih z značajem srednjih šol. Gojenke prejmejo kakor na državnib. srednjih šolah koneem vsakega 'polletja šolska izpričevala. Na podlagi splošnih uspehov gojenke med šolskim letom skleae učiteljski zbor, se li pomakne v višji razred. Ako se ne *) Glede uonine veljajo doloebe za srednje šole. inore jasno razsoditi o sposobaosti gojenke za višji razred, naj se vrši premestna izkušoja vpričo ravnatelja. Isti razred se sme ponavljati samo enkrat. Pri klasifikaciji se rabijo isti redi kakor na srednjih šolah; takisto se določa tudi splošni red v napredku. V pridobitev gotovih pravic se uvedejo fakultativne zrelostne izkušnje. V vseh vzgojnih in učnih vprašanjih je ravnatelju na strani po ujpgovem predlogu določena učiteljica (nadzorovalna dama) 8 svojim svetom. Pravi učitelji (prave učiteljice) imajo naslov licejski učitelji (licejske učiteljice). Med učiteljskim osobjem bodi vedno tudi neko število u č i t e 1 j i e. Učne knjige in učila se izbirajo izraed onih, ki jih je potrdilo ministrstvo za srednje šole ali učiteljišča in dekliške liceje. Vsi srednješolski predpisi o učilih, zbirkah in knjižnieah, sploh o vnanji in notranji upravi, o obiskovanju prostih predmetOT, o porabi taks, ki se plačujejo za preizkušnje itd., veljajo mutatis mutandis tudi za dekliški licej. Zlasti se ravna pričetek in sklep šolskega leta, počitaie in šole prosti dnevi po državnih srednjih šolah kranjskih. Vendar naj se — v kolikor mogoče — poučujejo obvezni predmeti dopoldne. Sploh naj se ravna tudi v vseh drugih vprašaujih, za katera ni posebnih določb, po predpisih za sredn.je šole. Obvezoih predmetov se gojpnke ne srrjpjo oproščati; le risanja in ročnih del sme na podlagi zdravniikega izpričevala učiteljski zbor oprostiti kako gojenko. Na telesni razvoj gojenk nai se obrafa vsa pozornost. Zato se dopušča med 2 in 3. učno uro dopoldne 15 minut, inpd 3. in 4. pa 10 minut odmora, da se goienke gibljejo po hodnikih, eventualno po dvorišču ali šolskem vrtu, šolske sobe pa se prezračijo. Tudi je skrbeti zaizdatne šolske igre pod vedrim nebom. V zadnjih razredih naj obiskujpjo gojenke pod vodstvom učiteljev-strokovnjakov korporativno muzeje, dobrodelne zavode, tvorniee itd , da se uvedejo tndi y realno življenje in se seznanijo z njega pojavi in nalogami. Tudi umetoiških razstav, gledaliških predstav in koncertov naj bi se na liceju ne pozabljalo. Mestni dekliški licej sodi v vrsto srednjih šol in ga nadzoruje upposredno nadzoroik za srednje šole. Zavod upra?ljajo in vodijo obr-iuski svet, kuratorij in ravnatelj. Občinski svet dpž. stol. mesta imeuuje na predlog kuratorija ravnatelja ter staluo in začasno nameščeno učiteljsko osobje; sklepa o izpremembi štatuta in organizaeije zavoda; dovuljuje potrebna denarna sredstva; določa na predlog kuratorija visokost učnine; voli predseduika in svoje zastopnike v kuratorij ter dovoljuje dopuste, če presegajo dobo šestih tednov. Kura orij sestavlja predloge in poroča o vseh stvareh, ki potrebujejo sklepa občioskega sveta; izvršuje gospodarstvo; skrbi za to, da se izvršuje štatut, učni načit in disciplinarni red; predlaga občinskerau svetu premembo štatuta in organizacije liceja; odloča kot zadnja inštanca glpde diseiplinaruih kazni gojenk; sklepa o oproščenju od učnine; obravnava o osebnih. stvareh učiteljskega zbora; dovoljuje ravnatelju in učnemu osobju dopust do dobe šestih tednov; skrbi za primerne prostore in njih vzdrževaDJe ter sestavlja letni proračun zavoda ter čuva sploh vsestransko iotprpse šole in pospešuje njeu razvoj. Da tem laže izvršuje svojo nalogo, ima pravico od slučaja do slučaja pozvati na posvetovanje tudi druge zaupae osebe ia zlasti tudi vplivne dame. Slovensko naprpdno in svobodomiselno učiteljstvo se od srca veseli otvoritve dekliškpga licpja, ki bo dajal našemu narodu vedno več in vt-č resnično prosvetljenih slovenskih deklie, narodno-zavednih ia za življenski boj dobro pripravljenih slovenskih mater in gospodinj! Kakršno ženstvo, tako moštvo in taka priboduja usoda našpga naroda!