Št. 43.
V Gorici, dne 31. maja 1898.
TečžO XXVIII.
I/litija dvakrat na teden v Štirih tedanjih, in sicer: vsak torek in petek, izdaja za Gorico opoldne, izdaja za deželo pa ob k. uri popoldne, in stan« z »Gospodarskim Listom" in s kako drugo uredniško izredno prilogo vred po posti prejeniaua ali v Gorici na dom pošiljaua:
Vse loto.......gld. (*»¦—
doI leti    ...             .   >    1 —
C  rtliH        .          .       '1 "i0
1* - mučne StiviIKo stintjo (> ki Nuouinno spnjtnu upi ivnist.o \ Gospodi nlu i s '1 \ ».ona v* <ioi »ki AtsUuu V diliiHiL \-ak d mIS me /juti ij d) d /\iui, oli mdtljili ju od ') <1jI2 mi >.i ii.iiofil.1 bie/ (toposLme iiaioinine ko ne o/ii.iiiio.
„I»IUMOKFC'M/hi]i neodvisno od < nusečno in -trn    \s(   lit> j)l   1 >20
s ti in PmiK.Ki s, vh j-rMtc-v i hikum v hv\ i / s ^ l-ki uliu m I* Nun-ki ulu     -  \   »i-tu v  t »biki
tukilt
SOČA
'i i
i l-i
(Izdaja za deželo).
Uredništvo in odpravništvo
se nahaja v Gosposki ulici si 9 v Gorici v H. nadstr.
zadej. — Urednik sprejemlje stranke vsak dan od 11.
do 12. ure prodpoldne.
»orisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Narečnina, reklamacije in druge reči, katere no spadajo v delokrog uredništva, naj so pošiljajo le lipraviiištni.
Neplačanih pisem no sprejemlje ne uredništvo ne upravništvo.                  ______
Oglasi in poslanice
se računijo po petit-vrstah, oe tiskano 1-krat S kr.. 2-krat / kr., 3-krat (i kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — \ eoje črke po prostora.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
»GorIBba Tiskarna" A. GabrSfek tiska iu zalaga razen -hoče* in .Primorca. So „Slovansko knjižnico'*, katera izhaja mesečno v smipieih obsežnih f> do C pol
M««  1  «M. SO kr.  —  Oglasi v «81ov.
računijo po 20 kr. petil-vrstiea.
tej; sta knjižnic
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
>»»> Bog-   .i narod! <«*>
< Gor. Tiskarna > A. Gabršček (odgov. J. Krmpotič) tiska in zal.
V G o r i c i, d i it; ISO. maja. Delegacijam je v prvi vrsti dolžnost, da se pečajo samo z onimi po-li, ki so skupni celi monarhiji, ler niso poklicane, da se spuščajo v razgovore o notranji!, zadevah jedne ali druge državne polovice avstro-ogerske veleviasti.
Kljubu lenm se razni nem-ki poslanci, polni obslnikcijskcga duha, niso mogli zdržali, da bi ne povedali v delegacijah vsej'a onega, kar je bito že lolikr.it in toiikr.it culi v dr-/. tvnein '/.buril. Nemški liberalec S e. h u c k e r je povedal kar ua vsa u-la, da v državni zbornici ne more vladali mir, dokler se ne preklit":ejo jezikovne naredhe. Na obnovitev nagodbe z Oger-ko ni misiili in za lo se ne ve, kako bo v prihodnje državno pravno razmerje med obema polovicama. I/.javil je I udi, da je proti proračunu iiiiiihter-lva zunanjih po.dov, kil notranja politika ne soglaša z zunanjo. Prejel ^a je tudi strah ob rastočem slovan-kiMii i.plivu v A\.žiriji, kateri bi pripeljal, iV se bo tako ra/^irjal. Avstrijo v n.i-ročje Ku>iji (      o strah iu groza!      ), Vsled
česar bi se   ziu^ila   zve/.a /. N.....čijo, kar bi
bilo avsdij^kim Nemcem ua kvar.
'Visoko pesem »o zatiranju Nemcev za Schuckerjem je zapel k^čauski socijalisl A \ m a n rekoč, kako kruto -e zatira v zadnjem času Ncmšlvo v Avstriji. Itadi lega je pozval ministra zunanjih poslov, naj posreduje v prid Nemcem.
Za lijiio se je oglasi! nemški nacijmialec delegat H oc h en bil iger, ki se je zavzemal za tro/v. zo. a tV -.¦ bo Avstrija tako sluvanila, kakor -edaj, ue more o-dati dulira zaveznica Nemčiji.
Nemci so bili telo tako predr/.ni, da mi povpraševali; Kaj ima Nemčija od Av.drijC V Ilobro jih je zavrnil dr. Iv r a m a r z hese-daiui, da je sramotno lako vprašanje, pač pa je treba vprašati: Kaj imamo mi od N e nt «' i j c? Avstrija m mirovni čiuiteij v sled /veze ¦/. Nemčue, an.pak miim po .-.-li. m za to ¦-e jej iti tivb.i loviti za "Nemčijo.
Nemci se boje Slovanov, zalo .-e pro-livijo ..rastočemu np!ivu» Slovan-.«va v Av-triji iu za to se ttidi bo,e trdneje /.veze z Rim„o. Njim je prva Neinii;a. te ona jim je pri srcu,  najtesnejst*  /.ve/e ž iijO   si  žele.   tla bi
BEH-HUR.
Roman iz časov Kristusovih.
ANGLEŠKI SPISAL LUDVIK \VALLACE Postov. Podravski.
(Dalje).
Četrta knjiga.
BA to sovraštvo, Malluh, povej mi, aH nomara do vsega naroda? Ali jo to samo hudomušnost vročekrvnega, dogodkov željnega mladenča, ali občutek, ki se je zagnezdil tam po hladnem prevdarku? Alt si vtegnil to opaziti, povej?*
»Moj gospod, jeden vzrok, vsled katerega sem zagotovljen, da je ta mladenič žid — je uprav ta sila njegovega sovraštva. On zna dobro brzdati svoje občutke in ni čuda, saj jih je moral dolgo skrivati, živeč med Rimljani. Toda navzlic temu se mi je vendar dvakrat razodel: prvič, ko me je vprašal o odnošajih šejka glede Rima in drugič, ko sem nui pripovedoval novice, katere so prinesli trije modrijani t vzhoda."
»Njegove besedo? Ponovi mi njegove besede!'' zakliče Simonides. „Rad bi iz njih razsodi! sam, kak vtis je napravila nanj ta novica ?"
imeli po uplivu Nemčije na Avstrijo lim večjo moč, obdržali si svojo prevlado mul Slovani.
("leski tlelegal K a fl a it pa je pojasnjeval, tla je iz trgovinskih ozirov preti Vsem neobhodno polivbuo, tla bodi Avstrija glede na lialkan sporazumno z Rusijo.
Iz govorov nemških delegatov je glasno čuti bojni kiic iu sicer so posebno jezikovne naredlie, ob katere so vedno zaletavajo tudi
V   delegaciji.
Naspioli temu pa je izj..vil češki deleg-U dr. V a c il k, tla želi miru na (leškem, ob jetbieiu pa je zatrdil, tla Gelii seveda ne od-lopijo uiti za las od svojih pravičnih zahtev.
1'olt'g lega so se cule v delegacijah o<dre besedo prolinhiiuvitvi nagotlbe z ()-ersko po laiilii 70 : HO, o kateri smo že posebej govorili.
Trpke besede je morala čuti vlada (udi glede na naknadni kredit UD milijonov, katere je porabila brez dovoljenja ml slrani delegacij. Ministri so se opravičevali z izrednimi razmerami, z negotovim položajem, kateri je bil nastal ua Kreti it.l. Ilochc u~ burger je pozval vlado, naj razlo/i I ni" no vznike, zakaj je porabila lako velikansko svolo iu tudi naj predloži izkaz, kako je porabila ta znesek, 1'ergelt pa je kar zahteval, naj se naknadni kletht odkloni. Toda prodrla nista s svojimi -zahtevami, niti Ilochc u burger, uiti Peigell, temveč delegacija je z ;IS glasovi proti K) glasom odobrila naknadni kredit.
V delegacijah so našli odmev tudi izgledi v (Jratlt.u. Le tam sovražijo vse, kar je slovansko, iu zalo tudi bo^en-kih vojakov ne morejo videli. Vse nemški) prebivalstvo je proti njim. in občinski svet je sam sklenil podedovati, da odide bo-en-dci polk iz Gradca. Na interpolacijo, katero so ;• »vili radi i/gredov v (iradett, je odirovoril voj. miiii-sler, tla ]e obnašanje bo«enskih voj.diov u/. eno ler i\a je premeščen"e polkov pravica k one, a vlada za setlaj nima nobenega pravega vzroka, insvetovali kroni, tU 1» premestila boM-n-ki polk iz Gra.bM kam tlrugan. Rezervni častniki, ki so se udeležili i/gredov ter bili degra tovaui, se preiuesle k drugim polkom kol pro-laki. Sklep častnega soda, ki je o tej reči obravnaval, je pripu/.nal krivdo
Jlohi je izvetleti temeljito, ali so trije modrijani pri .h ruzalemskih vraliii povpraševali po njem, ki se je rodil kol kralj židovski, ali po njem. ki bi imel poslati kralj židovski?"' V teh besedah je zapazil bistveno razliko. Dalje je tlejal: „Samo Herod, ali kdor njemu podoben, more bili kralj židovski, dokler obstoji Rim."
„Kaj jo on mislil s tem ?"
»Da rimska država mora razpasli, prodno more nastopiti pri nas kaka druga vlada.*
Simonidos je zamišljeno zrl narladje, ki so se premikale po reki.
„Luhko greš, Mailuh", reče naposled. ,Okrepčaj se ter bodi pripravljen na pot; jutri odideS zopet v Palmov gaj, da boš pomagal mladenču, kolikor mogoče, v njegovem težavnem podjetju. Prodno odideš, stopi še sem k meni. Dam ti pismo na Ilderima."
Malluh odide.
„Naj bo blagoslovljen Rog Izraelov, kajti skazal mi je svojo ljubezen! Njegova pota so zakrita v gosto meglo pred človeškimi očmi, toda včasih nam pošilja Gospod luč od zgoraj in takrat čilanio Njegove sodbe, kakor, otrok, ki jame skladati črke kake nepoznane pisave."
flStar sem in moj čas je že blizo", jo nadaljeval z velikim navdušenjem, »toda uprav sedaj, ob jednajsli uri, ko je nadeja jela že
bivših rezervnih častnikov in minislerslvu ni preostalo nič drugega, kot sklep potrdili. ()|>-slnikcijouisti so bili z odgovoiom prav nezadovoljni, kar je uuieaio samo po sebi.
Že zdavnaj so se culi glasovi, zahtevajoči, naj bi se vojaška leta skrajšala tako, tla hi služili vojaki vzdržema le *2 leti. Vojni minister Kriogjiiiinnier se je dotikal te reči ler rekel, da se v leni oziru ne more nič spremenili brez povišanja kontingenta novincev.
Ogri sodijo vso skupne zadeve vedno in vedno le s stališča svojih interesov in za lo se je ogerska delegacija izrekla proti po-množenjii mornarice, ker bi lo koristilo pomij več Avstriji, /do jo pa tudi krščanski so-ci jalisl 1 > i e 1 o h I a v e k govoril ostro proti postopanju avstrijske delegacijo v tej reči ler tlejal, tla njegova stranka bo glasovala vedno proti nagodbi v smislu ogerske vlado, in če bi se poskusilo celo uveljavili nagodbo izveiipar' 'Uienlarnim polom, se upre vsa Av-sdi-ija.
Okupacijski kredil je bil sprejel, brez posebnih zaprek, a Kali n y tudi razume svojo reč. Vse ono, kar <ta pisala «Narodna Slis.ni-> in pa --Deut. VolkshlatU o raznih ne-čuveiiih uradnih zločinih, je proglasil za podlo laž, zalo pa mu je delegacija izrekla zaupanje.
Letos se je v delegacijah veliko več, kakor navadno, govorilo o notranji politiki, pa saj to so spravili Nemci s svojim odporom proti jezikovnim naredbam tako daleč, tla je naš drža .ni zbor prišel ob vsako moč tlo rednega dela.
Zvrnilo se je pa vse bas tako, kakoi* je zahtevala skupna vlada; dolegatje so dovolili vse.
Delegacije so skončale svojo delo in 1. junija se otlpro zopet vrata državnega zbora. Culi bomo zopet dolge govore nezadovoljnih nemških poslancev o jezikovnem vprašanju. Cela vrsta poslancev še čaka, da bodo govorili o tem predmetu. Pripovedovali ne bodo veliko novega, slišali bomo le stare, premlele reči o zatiranju Nemcev in konec vsakega govora bo ta, tla naj takoj odpravijo jezikovne naredhe. Ti govori pa bodo stali drag denar.
Obšli ukcije ue ho konec. Haš med zasedanjem delegacij  se je nabralo za obslruk-
umirati v mojem srcu, nrinaša mi Egipčan novice, ki me okropčujojo v daljšem čakanju. Pa tudi vidim, kakor na dlani, bližajoče se dogodke tako važne, ki spremene obličje zemlje. Vidim tudi, čemu mi je Rog blagoslovil trud pri nakopičenju bogastva. Zares, moje tlele, zdi se mi, kakor bi začel znovič živeti."
Eslera je sedela lesno pri očetu, toda njene misli so blodile daleč od njegovih besed.
»Kralj se je rodil", nadaljuje Simo-nides, »ter mora že bili v letih. Takrat, ko ga je Baltazar videl ler mu prinesel svoj tiar, imela ga je mali na rokah; od onega časa je preteklo že sedem in dvajset let. Danes ali jutri se prikaže med nami. O sveti očetje Izraela! Kako veselje me navdaja pri tej misli! Zdi se mi, da čujem ropot podirajoči se zidov in vidim, kako se odpira zemlja ter požira Rim; vidim tudi, kako se ljudje vesele, plešejo in prepevajo na tem orjaškem grobu. In evo, na teh razvalinah se postavi novi prestol, kateremu se vklanjajo raznojezični nurodje. Moja Eslera, ta prestol zasede kralj, velik in mogočen, kakoršnega še niso videli doslej. Toda, da lo doseže, mora imeli mnogo denarja in dokaj Ijndij, udanih mu s celini srcem — kajti bil je rojen od žene in kot človek mora hoditi po človeških potih. — Poleg denarja bo potreboval
eijonisle mnogo gradivu, tla bodo nadaljevali svoje početje. Imenovanje grofa G1 e i s p a cha predsednikom višjega deželnega sodišča v Gradcu, ki je zajedno z Badenijem podpisal jezikovne naredhe, je vzbudilo mod Nemci občo no voljo, degradovanjo nemških rezervnih častnikov v Gradcu, nngodbn t Ogersko, naknadni kredit HO milijonov, itd. bodo predmeti raznoterim govorom, a da prtdo do kakega sporazumljonja v državnem zboru, o tem ni misliti. Jasno jo, da ta državni zbor ni sposoben za nikako vspešno delo in tudi jezikovnega vprašanja no dožeue. Nemci so povedali odkrito, da takoj izstopijo iz jezikovnega odseka, ~ ako so sploh izvoli ~-če se no postavi že naprej na razpravo predlog o preklicu jezikovnih narodeb,
Vlada S)o glodala menda — kakor v zadnjem času -~ tudi v prihodnjem mesecu, mirno tako početja, ki jo povsem bre/. vsako koristi in ki slane le drag denar. Nič so ne kaže, da bi naredila konoc temu državnem« zboru; morda nas izuenadi  v tem pogledu.
DOPISI.
Z Vipavskega nam jo nekdo poslal le vrsto o narodnem gospodarstvu: »Skoro vsi narodi želijo dospeti do blagostanja, in zalo delujejo po svojih močeh,  da si je pridobe.
Kako naj si pomagamo pa mi Slovenci, ki smo malo premožni in deloma pod tujini gospodarstvom. — Naš jezik velja lako malo, da mu hočejo nasprotniki še one pravice odvzeti, katere mu pripapadajo na lastni -zemlji. •— Sedanje politične in trgovinske razmere so nam malo ugodne, slovenska zemlja je deloma last tujcev in precej izkoriščena.
Vendar ima mali slovenski narod še mnogo sredstev in močij, katere bi moral rabili, da bi se vsestransko povzdignil.
Naše ljudstvo .potrebuje še mnogo pouka. — Knjigo o domačem gospodarstvu, o poljedelstvu, o vinoreji In sadjereji, o živinoreji i t. d. bi se moralo š« vedno širiti po Slovenskem. — Shodi, nti katerih bi se ljudstvo poučevalo in napeljevalo k napredku, ?. ozirom na razmere krajev so v mnogih občinah potrebni. — V tej zadevi zamorejo pomagati nekatere oblasti, slovenske tiskarske družbe, učitelji in drugi rodoljubi.
oskrbnikov in blagajničarjev, a ljudem, ki se bodo zanj borili, treba bo poveljnikov. In evo, lu se odpira široka pot za mojega gospodarja in za-me; on bo tekel po t njej, kakor ognjeni konj, jaz pa se bom plazil kakor polž, toda na koncu te poti čaka naju oba maščevanje in ... (tu se je ustavil) in... sreča za olroka tvoje matere!"
Ona je molčala.
Simonides se je še ie sedaj spomnil, da govori to žensld, katera po svoji naravi ne more umeli .slike njegove radosti, niti poj-mili velikih njegovih smotrov.
»Kaj si toliko zamišljena, Eslera ?" vpraša in njegov glas, še pred kratkim resnoben in svečan, je bil sedaj nenavadno neže.'i. »Ako se ti v srcu vzbuja kaka želja, le naznani mi jo in takoj jo izpolnim. V svojih rokah imam moč, ki je enaka tiču: vedno ima razprostrta krila za letanje po brezmejnih prostorih."
Ona mu odgovori preprosto kakor otrok:
* Pošlji po njega, oče, pošlji še danes. No dovoli mu nastopiti na pozorišču."
Simonides je strepelal na vsem životu; odvrnil je oči ter gledal, ne videč nje, na reko, nad katero se je razpenjal nočni mrak slično odeji, kajti mesec se je bil že skril za goro Sulpo. Na nebu se zalesketale: zvezde.
Ako hočejo Slovenci povzdigniti svoja rokodelstva, industrijo in kupčijo, se morajo, kolikor mogoče bratski, podpirati med seboj, in delovati složno in previdno. Slovenska kupčija si mora pridobiti poti in trge za nakupovanje in prodajanje blaga. Marsikatero blago, kakor sadje, vino in drugo bi se prodajalo lahko tudi na tujih trgih. Pri vsakem podjetji so prvi pogoji: »izdelovanje dobrega blaga in prodajanje po zmerni ceni».
Priprosto ljudstvo je potrebno tudi, da se je obilno poučuje o zmernosti, o varčnosti, o marljivosti, o dostojnosti, o spoštovanju do svojega bljižnega, o slogi i t. d. (Lepo v teoriji a^težka \r praksi. Ur.) Na ta način se nekoliko zabrani duševno in financjelno propadanje ljudstva.
Časi prepirov in nasprotja med strankami bi morali nehati, saj če bi vsi ljudje pravilno in plemenito dolžnosti svojega stanu spolnjevali, bi sedašnje siromaštvo in težave med ljudstvom nekoliko ponehale.
Žalostno je tudi to, da je slovenska mladina deloma izobražena v tujem duhu, in da v svojej ošabnosti in kratkovidnosti, pa tudi v strahu pred navidezno visokimi in mogočnimi tujci svoj rod zataji. (No, v tem pogledu se je že marsikaj obrnilo na bolje, zlasti če upoštevamo še nedavne čase re-negatslva, katerih posledice pa še vedno čutimo. Uredn.) Vsi naši bi morali spoznati, da ni sramota biti Slovenec, saj smo pred Bogom vsi enaki, in saj so posebno v zadnjih časih pokazali ravno slovanski narodi plemenitost, omiko in gostoljubnost med seboj in tudi do tujih narodov.
Na splošno bodšiso složni in pomagajmo si l Prepir z nasprotniki smemo deloma opustiti, nikakor pa ne odnehati, ampak povsod zahtevati svoje pravice. Pot pravičnosti in previdnega delovanja bo najboljša, in na tej poti smemo upali božjega blagoslova in srečnejše bodočnosti. (Slovenci hodijo po tej poti, ali nasprotniki! Ali ne veste, kako se trudijo, uničiti nas? Slovenci se le branimo pred napadi nasprotnikov! Uredn.)
Domače in razne novice.
»Šolski dom". — Visokorodni g. grof Alfred Coronini-Kronberški je v svoji znani radodarnosti zopet podaril „Šolskemu domu" 500 gld. Vrlemu možu srčna zahvala!
Pogovor nicd cesarjem in Vcrae-gnassl-jem.—Primorje je tako srečno, da je bilo zastopano v delegacijah samo po Italijanih. Običajno je, da cesar govori, kose mu predstavljajo delegatje, z vsakim par besed. Govoril je tudi z Verzegnašsijem v laščini — kar Lški listi posebno omenjajo — ter dejal, da se deželni zbor goriški letos sploh ni sešel, nakar je rekel Verzegnassi, da je upati, da se snide vendar, ker ljustvo to želi. — Da, ljudstvo to želi, vsi želimo to. ali pri znani nagajivosli naših prijateljev, ki so krivi, da so morali slovenski z:>.'itopniki zapustiti deželno zbornico, se bo dalo iežko napraviti sporazumljenje. Italijanski poslanci so bili lansko leto odklonili predlog slovenskih, naj se poleg obstoječih odsekov ustanovi še upravni odsek, ki je za preustrojitev deželnih razmer neobhodno potreben; torej so s tem odklonili vsako poroštvo, da hočejo resno sodelovati s Slovenci na korist cele dežele. Ali se spreobrnejo v prihodnje? Vederemo.
In mar naj ti priznamo, dragi čitatelj, da je S«monidesovo srce jela trgati ljubosumnost? Xaj, ko bi že ljubila svojega gospodarja? O ne! ni mogoče! Saj je še premlada... A vendar... jej je že šestnajst S let. Ali je že pozabil, kako sta pred nekoliko tedni šla nad Orontes, kjer so spustili v vodo j novo ladjo, a na žcltem praporu bilo je njej na čast napisano ime »Estera". Tako sta praznovala oba ta rojstni dan.
Ne, on tega ni pozabil, toda sedaj zdelo se mu je to nekaj novega. Dogajajo se reči, o katerih se nam zdi, da za nje ne vemo, toda nakrat čujemo o njih in ta njih pojav vzbuja v naših srcih grenkost.                       |
Takšni so bili v tem hipu občutki Si- ! monidesovi...                                               j
Mar ni tega dovolj, daje v mladih letih morala postati služabnica? Ali je res treba, naj svojemu gospodarju žrtvuje občutke, katerih globino in velikost je poznal najbolje on, njeni oče, in katerim je bil jedini predmet.
V tej svoji bolesti je izgubil starec izpred očij nadejo, ki je še pred kratkim božala njegove srce — ter čudovitega kralja, katerega jo pričakoval s tolikim veseljem.
Toda s krepkim naporom je premagal samega sebe.
»Ne dovoliti mu nastopiti na pozorišču ?" vpraša kakor po navadi resno in mirno. ,A čemu to, moje dete?"
Birmanje v nedeljo in ponedeljek se 1 je vršilo, kakor običajno, v stolni cerkvi do-poludne, popoludne pa v nedeljo v cerkvi sv. Ignacija na Travniku in v ponedeljek v kapeli nadškofijske palače. Dečkov in deklic, katerim je delil sakrament sv. birme prem. g. nadškof in knez, je bilo mnogo.
Prejšnje čase ni bila navada, da bi med birmovanjem molili rožni venec. V cerkvi | sv. Ignacija na Travniku v nedeljo popoldne- I je bilo   tako: Dokler je trajal  laški   rožni venec, ni bilo čuti skoro nikakega glasu po cerkvi, ko pa je prišel na vrsto slovenski, je slovenska molitev kar odmevala po cerkvi. Evo, kdo zahaja v naše cerkve, aH Slovenci ali Italijani ? Premil. knezonadškof je bil sam  priča, da dosedanja statistika o | obiskovanja goriških  cerkva ne laže, bil je i priča, kakošno je to  »Iatinstvo*   Gorice,  o katerem   mu je  brbljal  s  slovensko   krvjo pomlajeni Karnjel dr. Vemiti.
Ure na cerkvi st, Ignacij:* na Travniku so bile že cesto predmet pikrim opazkam v »Soči". Ker zadnji čas kaže ondi vsaka ura drugače, se je oglasil tudi »Corriere* in graja i to nepriliko.  V tej graji pa je jako rahel, kajte ure so bile kupljene za drag denar v I Italiji, druge ure v Gorici, katere so izgoto- i vili »ščavi", so pa vse prav dobre!
Najstarejši krščanski ,,tempelj" t ftorlei. — »Corriere" piše — seveda v svoje strankarske namene —- o najstarejšem krščanskem »templju" v Gorici, meneč da je to bila cerkvica sv. Duha na Gradu. Imenuje jo sicer »antichissima chiesetta", a vendar trdi v isti sapi, da je bila Se te 1.1398. sezidana. Tako torej, do onega časa je bila Gorica, k: je dobila trške pravice že 1.1210. še pagansko mesto. Daljo pripoveduje svojim somišljenikom, da se več o tej cerkvici izve v »spomeniku zgodovine" (monumcnlo di storia!!), kateri je spisal Jožef Caprin v svoji sijajni knjigi »Pianure friulane". In 5e večjo modrost nam je razodel, da so namreč B e n c- č a n i obzidali goriško mesto na Gradu! Takošen je torej »spomenik zgodovine", kateri goriški Lahi obožavajo. O uboge zapeljane ovčice!
In kaj nam prava, ne Caprinova, zgodovina  pripoveduje  o   najstarejši   cerkvi   v Gorici? — Kdor se zares zanima za krščanske   ..templje",  ta   ve, da ima vsak še tako majhen grad svojo domačo kapelico, timbolj  pa  tako imeniten grad, kakoršen je goriških grofov. Ta kapelica je imela svojega duhovnika in bila pristopna vsem prebivalcem med obzidjem. Sezidana je bila istodobno in z gradom  skupno, torej  kmalu po 1. 1001. Ko je pa grajska  kapelica poslala pretesna, sezidali so I. 1298. (a ne še le sto let pozneje!)   kapelico  sv.  Duha,  ki  obhaja  torej 1 letos svojo šeststoletnico. Še starejša pa je j cerkvica  sv.  Marka na  Starem   trgu  tik Lanthierijeve palače, katero je  prepustil goriški grof z dovolenjem solkanskega župnika I franč^kanom, ki so se naselili 1. 1225.-1226. I v G(;' :i. Pri  tej  cerkvici je bilo najstarejše goriško pokopališče, kjer je zdaj trg sv. An-I tona, ker so bili pozneje sezidali večjo cerkev temu svetniku na čast. Tako govori zgodovina!  (Št.  Kocjančič,   »Folium   periodicum" 1887. N. 7 & 8). — Lahi, ki obhajajo letos 500-Ietnico te kapele, so za 100 let nazaj.
Št raj k v Podgori. — Od petka zvečer v papirnici v Podgori nikdo ne dela.  Delavkam  in  nekaterim delavcem so sicer  hoteli zvišati plačo   ali  le neznatno.  Zahtevali  so po 10 kr. več, toda vodja NVelkhammer jim tega ne dovoli, pač pa je hotel zvišali onim delavkam,   ki  služijo   sedaj  35  kr. na dan, plačilo na 40 kr., in  onim, ki služijo po 45 I kr.,  na 50 kr.  ter  potem  samo   nekaterim j delavcem.   S  tem   pa  niso  bili   zadovoljni, I temveč so zahtevali povišanje za  vse. Ker jim  je   vodja  povedal,  da  se  to   ne more j zgodili, so ustavili v petek zvečer delo.
»Ker ta prostor ni priličen za sina Izraelovega.
.Ali samo radi tega?"                            i
Esterino srce je plalo tako močno, da ni mogla takoj odgovoriti. Postala je zbegana, I kakor še nikdar doslej.                                   I
»Mladenič prevzame vse premoženje", nadaljuje Simonides, trudeč se govoriti kolikor mogoče nežno, »vse: ladje, blago, vel-blode in denar — vse, drago dete! A jaz se vendar ne born čutil revnega, kajti pri meni ostaneš ti in tvoja mladost. Povej, ali se mi ima tudi to odvzeti?"
Ona se skloni nad starcem ter opre glavo ob njegovo sence.
»Govori, Estera, naj vem že naprej; naj to ne pride na-me kakor strela z jasnega neba."
»Miruj, oče"! reče z otožnim in svečanim glasom.
»Ko bi tudi moja ljubezen bila pri njem, jaz ostanem pri tebi in ti bom stregla do smrti, kakor sem ti doslej."
In sklonivši se, mu poljubi roko. I           »On je drag mojim očem, njegov glas
je sladek mojim ušesom in radi tega stre-petam pri misli, da se tam izpostavlja nevarnosti. Da, oče, močno si želim ga znovič videti. Toda ta vzajemna ljubezen ni še prava ljubezen, torej hočem čakati, ne pozabljajoča, j da sem tvoja in svoje matere hči."
Vodja Welkhammer je grozno strog, I oduren človek, ali kakor je neki delavec iz papirnice proti našemu poročevalcuse izrazil o njem: „na mestu tisoč vragov" je ta človek. Znižuje jim neki kar samovoljno plačilo in sicer prav znatno. Tako na primer je znižal onim delavcem, ki imajo pisano plačilo gld. 1-06 na dan, kar naenkrat na 98 kr. Dvanajst ur vzdržema morajo delati ti trpini za one bore krajcarje, a še od tega tako malega plačila jim trgajo. Med delom imajo določeno tudi nekaj časa za počitek, ali sedanji vodja jim je prepovedal med delom počivati. Umevno je torej, da je kruto postopanje z delavci končno vzbudilo splošen odpor.                      I
Včeraj so prišli iz Trsta vodje socijalnih I demokratov podučit delavce, kako" naj  postopajo.
V  Podgori stoje orožniki, ki zabranju-jejo ljudstvu, da bi se zbiralo na kakem kraju.
Danes zjutraj so šli delavci in delavke zopet v papirnico, da povedo svoje zahteve ter zvedo, kako je ravnateljstvo papirnice pripravljeno ustreči jim.
Ako bi zvišali plače tako, kakor hočejo delavci,  bi   znašala  to  na  leto okoli 15000 | gld., a takemu  zvišanju  izdatkov se ravna- j teljstvo in v prvi vrsti Weikhammer upira.
Štrajk je pri kraju, kakor baš čujemo. ! V papirnici se je danes pričelo zopet redno delati.
Mestni trgi in magistrat. — Znana reč je, da se naš slavni magistrat kaj premalo briga za trge v mestu. Kmet, ki prinese z deželo svoje reči na prodaj, že naprej ve, kje bo spečal svoje blago, l. j. pri tem ali onem prodajalcu, kateri da kmetu za blago kolikor mogoče malo, a potem isto prodaja, kolikor mogoče drago. Kdo ima škodo pri tem? Meščan in kmet. Meščan bi dobil, kar potrebuje, ceneje kakor od prodajalca in kmet bi stržil, prodajajo na drobno, tudi več, kakor pa tam, ko z veliko razliko v svoti proda vse skupaj.
V  Trstu n. pr. se strogo gleda na to, da mestni prodajalci ne smejo do gotove ure ukupovati rečij, prinesenih v mesto; ob določeni uri še le smejo prekupiti. Tako je dana meščanstvu prilika, dobiti dobro, sveže blago po zmerni ceni in tudi tisti, ki je prinesel blago v mesto, je zadovoljen s kupčijo.
Pri nas seveda — kakor v drugih rečeh — je tudi tu vse narobe. Pa kdo naj se briga za take reči!! — Malo manj politike, pa več gospodarskega smisla bi bilo kaj umestno l
Stavljenje kožic v Gorici je pričelo danes teden. Tudi slovenski* otroci naših otroških vrtov in šol dobivajo le I a š k a spričevala. — Ko bomo Slovenci imeli v Gorici svojega župana, povrnemo tako ravnanje v enaki meri.
Analfabetl v Italiji,— Predzadnja *S"n-tinella* je prinesla obširen članek pod naslovom : «Vzroki anaifabetizma v Italiji*, v katerem je rečeno, da Italija ima v vsej Evropi največ analfabetov, t. j. takih Ijudij, ki ne znajo ne citati ne pisati. Pravi pa, da šol ima Italija dovolj, le privlačne sile nimajo nikake na prebivalstvo. Dostavlja pa še, da podobni odnošaji vladajo tudi v Furlaniji, — Mi dostavljamo, da v slovenskem delu dežele je šolsko obiskovanje tako dobro, da analfabeti izginejo s sedanjim rodom. V tem pogledu srno daleč naprej pred Lahi!
Na tukajšni postaji se je odprla z dnem 27. t. m. posebna »glavna blagajna* (takozvana «Stationseasse») v sobi poleg načeinikove pisarne. V to pisarno se pride skozi vrata na mestni strani, pri katerih se navadno na postajo vstopi. V veži (vestibul) kaže na zidu tabla, kje da je pisarna. V tej pisarni se bodo obračunavale frankaturne note, izplačevale povzetnine in povračila ter prodajala   vozna   pisma,    deklaracije   i.    d.
»Naj te blagoslovi vsemogočni Bog in Gospod naših očetov! Na sveto Njegovo ime prisegam, ti moraš biti srečna! Kakor prah izpred tvojih nog, odstranim pred teboj vsako trpljenje."
Simonides, čuteč se po tolikih vtisih vtrujenega, ukaže poklicati sužnja, da ga odpelje v sobo.
Tu   je,   čtrječ   še   dolgo,   premišljeval razno   ter mislil   na  bližnji prihod kralja in na sladko svojo hčerko. Ona pa je med tem spavala sladko spanje nedolžnosti. X. Rimska gostija. Palača .m oni strani reke, nasproti Si-monidesovi i.tii, je bila sezidana od slove-čoga Epitaness. Obzidje naokrog imelo bi jo brat     pred valovi in sovražniki ob enem,
i  velikanska  stavba,   namenjena  po rimski    nadvladi   za poslance, je bila brez prebivalcev. Piadi preveč mokrega zidovja so dobili poslanci drugo poslopje na zapadnem rebru gore Sulpe, poleg Jupiterjevega svetišča. Nekateri hudomušniki so trditi, da ugovor, češ da bivanje v palači na otoku ni i zdravo, je skrival v sebi neki drug vzrok. |          Evo, nova palača, postavljena nasproti
trdnjavi, je dajala več poroštva glede varnosti. Zares, kolikokrat je kaka važna oseba, konzul, vojaški poveljnik, ali celo sam kralj, | obiskal Anlijohijo, bilo mu je vsikdar dolo-
Uradne ure so od 9 do 12 predp. in od 2 do 6 pop.
Lepak z urniki vseh železnic, ki se tičejo Slovencev, vseh voženj parnikov po Jadranskem morju in poštnih zvez na Goriškem in v soseščini izide v kratkem p o najnovejših premembah. „Soča" ga prinese kot prilogo. Prosimo naročnike, da ga nalepijo na vidnih krajih, zlasti v društvih in gostilnah.
Na obrobku bo dovolj prostora za oglase. Tisti trgovci in obrtniki, ki hote porabiti to izredno ugodno priliko naj-izdatniše reklame, naj se oglase do petka. Cene oglasom kakor v »Soči".
Fotografije Tolmina. — Tolmin s krasno okolico je precej težko fotografovati, skoro kakor Kobarid; vso dosedanje slike so bile slabe. — Fotografu J e r k i č u pa se je posrečilo, najti' pravo mesto, s katerega je napravil krasno panoramno sliko To 1 m i n a in vse okolice ven do temen obmejnih hribov beneških. Slika stane le 2 gld. — nasprotne strani je napravil še eno sliko, ki je tudi prav velika in točno izvedena. Cena enaka. — Tolminci, sezite po njih!
Slikar in pleskar, g. Ivan Alcšovec, o katerem smo svoječasno poročali, da se nastani v Gorici, tega ni mogel storiti do-sedaj radi bolezni. G. Alcšovec namerava otvoriti v Gorici filijalko svoje obrti in sicer v najkrajšem času. Za to pa prosi vse one, ki bi imeli za-nj kako delo, naj se oglasijo do 15. junija t. I. njemu naravnost pod naslovom: Ivan A1 e š o v e c, slikar v O p a-t i j i. Potem bi prišel g. Alešovec osebno v Gorico, da bi se z naročniki dogovoril glede na delo in na cene. Dostavljamo, tla izvršuje g. Alešovec vsa cerkvena, sobnoslikarsku in pleskarska dela in kar sploh v njegovo stroko spada. Za to priporočamo slovenskemu občinstvu tega novega slovenskega obrtnika.
Glas iz Vrtojbe. — Iz pisma, došlega nam, povzemamo o Sokolskcrn izletu te besede: »Dne 5 junija {nas torej obišče kakor je bilo pisano v «Soči» muogobrojua družba slov. razumništa iz Gorice. Takega poseta ni še imela naša mala vas. Zatorej kličemo Vam že naprej: »Dobro došli*. Upamo vsi, da se bodete prijetno zabavljali in da se vrnetc-doiuov zadovoljni. Treba jo, da se vsi domačini in sosedje udeležimo te veselice, ter da se tudi ta dan spomnimo «Šolskega doma» in kakšen dar zanj naberemo. — Težko pričakujemo dne, ko pribiti v našo sredo vrli «Goriški Sokol* v spremstvu narodnega občinstva goriškega. -- Na svidenje!
Volitve v Vrtojbi. — Dobili smo to poročilo: Dne 16, t. m. so začele tukaj drugikrat občinske volitve. Volili so štiri dni in sicer III. razr. je volil dne i(>„ 17. in 18. t. m.; pričujoč je bil dne 16 g. komisar Prineič, dne 17. in 18. pa g. Mozetič. — II. razr. je volil dne 20. t. m. dopoldne in I. razr. popoldne; pričujoč je bil ves dan g. komisar Prinčič. Zjutraj so začeli voliti ob 8 in so volili dopoldne, popoldne pa ob 2 do 6. Starešine so si tako razdelili: III. razr. v gor. Vrt., iz II. v dol. Vrt. in Bukovico iz I. razr. pa v gor. Vrtojbi. -•- Že drugikrat so bile volitve, ali ni bilo zadosti enkrat: Zdaj pa je upati, da so za delj časa pri kraju. In to bi bilo prav, kajti pri volitvah je dosti stroškov in prep:ca. Prepira pa med nami ni treba, saj smo vsi Slovenci in ie v »edinosti je moč*.
BHJaiiska podružnica sv. Cirila in Metoda bo zborovala dne 12. junija ob 5. uri popoldne v Biljani. K polnoštevilni udeležbi vabi ude — o d b o r.
Volitev župana v Medani se je vršila dne 21. t. m. Ker nI bolel sprejeti županske časti dosedanji župan g. Ferd. S f i I i g o j, je   bil   izvoljen   enoglasno   županom   gosp.
ceno stanovanje v novi palači. Tudi sedaj je bilo tam nastanjeno spremstvo konzula Mak-sencija, ki bi imel po svojem prihodu tukaj stanovati.
Dovoli, čitatelj, da te povedem v jedno prostorno dvorano tega poslopja.
Ta orjaška dvorana je imela tla iz raznobarvnega mramorja; strop pa so podpirali kipi Atlantida, postavljeni v vrste, kar je na prvi pogled tvorilo več sob iz jedne. Ob steni so stali naslonjači, pokriti s tankim indijanskim kašmirom. Poleg teh so bile tam še mize in stoli v čudovitih oblikah, po slogu siarodivnega Egipta. Ob stropu je na bronastih verigah viselo pet velikih svečnikov. Ti so osvetljevali vso dvorano tako jasno, kakor beli dan na dvoru.
Okrog teh miz in na naslonjačih je sedelo, se kretalo, in ležalo kakih sto oseb. Vsi so bili mladi ljudje; mnogi izmed njih še niso prekoračili svojih fantovskih let. Govorili so po latinski. Njihova obleka je bila narejena po kroju, ki je bil v rabi v nadtiberski prestolnici, to je kratke tunike brez rokavov, segajoče komaj do kolen; ta kroj, kaj ugoden, se je prilegal zlasti podnebju Antijohije.
Na naslonjačih  in tleh so  bile  malomarno razmetane toge (dolge suknje), plašč; in čevljiički. i                          (Dalje pride).
Ant.  Z u c c h i a t i, veleposestnik v Medani. ; Čestitamo !
Iz Lokavea pri Ajdovščini. — 'Nekdo nam piše: V gorenji vipavski dolini imamo do sedaj le eno društvo za zavarovanje živine in to v sv. Križu. Ravno tako potrebno bi bilo, ko bi se tako društvo ustanovilo tudi v veliki občini Lokavec-Dol-Otlica. Živinorejci zganite se in delujte za to prekoristno društvo!
V   ta namen zberite se vsaj vsi zavedni živinorejci Loka\ec Dol-6tJiške obcTne dne 5. junija po blagoslovu v občinski pisarni, kjer se pregledajo pravila in ustanovi začasni odbor za ustanovitev tega preko-ristnega društva. V slogi je moč!
V  nasoi občini v vasi Gorenje prikazala se je tr         uš. Trtorej*ci-^-ozor4—
(Dostavek uredništva: Citajte lepe nauke v tej reči iz peresa g. dr. P—a v našem listu v zadnji številki!)
Popotnikom«v Trst. — Velikokrat se prigodi, da pridejo naši ljudje v Trst le za nekaj ur, a ne vedo, kje bi odložili svojo ročno prtljago (kovčeke, obleko itd.). — Tem priporočamo, naj shranijo blago pri našem rojaku, kavarnaju g. Ani. S o r 1 i j u. »kavarna Commcrcio» nasproti ve-- like vojašnice na desnem začetku ulice Ca-serma. — Tam je zbirališče tržaških Slovencev in drugih,  ki prihajajo  po opravkih  v Trsi.
Društvene vesti.
„Cioriškl »Sokol" priredi v nedeljo 5. t, m. popoldne izlet v Vrtojbo, ako bo lepo vreme. Natančneji spored priobčimo v »Soči" in s posebnimi lepaki. Za danes povemo - le, da ob 5. popoldne bo velika ljudska veselica na prostranem dvorišču Lasičcvo gostilne v Dolenji Vrtojbi. Ob godbi se bodo izvrševale proste vaje ter ne na b radiji in drogu; telovadbo zaključijo s kupi u e. To bo prva večja javna telovadba »Goriškega Sokola". -— Zvečer umetni ognji. —¦ Ako bo v nedeljo lepo vreme, doživimo gotovo krasen popoldan in večer v predragi družbi meščanov in okoličanov. Torej: v nedeljo vsi v Vrtojbo! «l*rvttSkI Sokol« se je sestavil za leto 1808. tako-Ie: brat Josip Mozetič starosta, br. Vinko G rego rič, podstarosta, br. Anion Zorn, tajnik.br. Ivan S eni o I je, blagajnik, in odborniki bratje: Vinko Tuš ar, .Josip F u r I a u i, Božidar F u r I a u i in Jakob G r e-gorič.
Društvo poštarjev in poštnih opra-viteljev iz Kranjske?;«, Primorskega in Dalmacijo bo zborovalo v nedeljo 5. t. m. pri „treh kronah" v Gorici. Vsjiored: a) pro-čilo društvenega denarničarja o društvenem računu; b) poročilo društvenega predsednika o reorganizaciji deželnih poštarjev, o stanji penzijskega društva, o bolniški bhigajni in jubilejskem zakladu; c) volitev odbora in namestnikov v gospodarski odsek bolniške blagajne. — Pričakuje se obilne udeležbe vsled obravnave važnih na dnevnem redu stoječih točk. —
Društvo »Šolski dom\ (XVIII. izkaz od 10. do r2S. maja.) — Kot ustanovniki z doneskom 100^ ghl. oglasili so se: Slavno županstvo v Št. Andrežu, si. županstvo v Podgori, si. hranilnica iu posojilnica v Tolminu, si. pevsko in brduo društvo »Lira" v Komnu, g. Gaberšček Oskar, župan in posestnik v Tolminu, g. dr. Alojzij Franko, odvetnik v Gorici, gospa Doljak Katarina, veleposeslnica v Solkanu, gospica Doljak Kristina, učiteljica v Solkanu in g. Vidmar -los., župan in trgovec v Lokaveu.
Vplačali so:                                   gld.
SI. županstvo v Št. Andrežu . . . .100*— SI. hranilnica iu pos. v Tolminu . . 100-— Gabršček O., župan in pos. v Tolminu
na račun ustanovnine 1. obrok .   .   i>0*— SI.   »Goriška   ljudska posojilnica"   na
račun pokrovitetjnine 1. obrok  .  . -250*— Jurjev Franjo nagrado,  določeno   mu
po ravnat. „Gor. Ijud.  posojilnice"   75*— Kopač Andrej, denarničar „Gor. Ijud.
posojilnice" letnino za 1897 iu 1898   10* ~ Prvo   mlekarsko  društvo   v  Iderskem
pri Kobaridu    .........10* —
X+y..............-*10
Josip Jug, mizar v Iderskem .... —*50 Po upravn, ,,Soče** št. 38, izkazano 50*50 Po upravn. „Soče" št. 39, izkazano , 130*1)7 54. ustanovnik na račun  ustanovnine
1. obrok...........20*—
SI. pos. in hran. v Ajdovščini . . . 10*— Gorjup N. uradnik v Gorici .... —*20 Kocijančič Andr.,   velepos, v Podgori   10*—
„L. D." v Gorici.........10—
Lovišcik Janez, ulica Orzoni št. 11 . . 1*— Klanjšček Fran, kaplan v* Kamnjah, na
račun ustanavnine še......30*—
X po veselici v Št. Andrežu ....   —"03 Vidmar Josip, župan in trgovec v Lokavcu, izplačal ustanovnino    .  .  . 100' -
Jožefa 50 kr., Novic Katarina 50 kr., Dru-fovka Amalija 1 gld., Kulin Antonija 1 gld., Trampuž Terezija 50 kr., Trpin Ana 50 kr., Jug Marija 1 gld,, Ušaj Marija 1 gld., Turna Marija 5 gld., Vogrič Terezija 50 kr., Ste-pančič Ana 50 kr., Cigoj Ana 5 gld., Kocjan-čič Ivanka 2 gld., Škot Terezija 1 gld., Silič Marija 50 kr., Šantel Avgusta 1 gld., Plohi Olga 1 gld., Piaper Malvina 1 gld., Cebular Marija 2 gld,, Hrovatin Antonija 1 gld., Mer-cina Terezija 1 gld., Jug Marija 1 gld., Štro-sav Marija 1 <gkl.,- A«4te#*č Johana 1 gld., Dominko Marija 5 gld., Jakončič Frančiška 50 kr., Jakelj Marija 50 kr., Blažica Ivana 50 kr., Blažica Katarina 50 kr., Hrovatin Kiementa 50 kr., Seidl Paala 5 gld., Gasser Amalija 1 gld., Pahor Celestina 50 kr., Lasič Karla 1 gld., Vrtovec Srečka 1 gld,, RndeZ Antonija 50 kr., Vernja Ida 50 kr., Mozetič Olilija, 50 kr., Bajt Matilda 50 kr., Turel Ana 50 kr., Kebat Tončka 50 kr., Kebat Ernesta 50 kr., Lasič Katarina 50 kr„ Pav-letič Marija 50 kr., Visintin Berta 50 kr., Sulnar 2 gld., (Karla Lasič, Renče, za leto 97 letnino za možKi oddelek 5 gld.)
Pri drugem predavanju pa te-le: Pav-šič Rozalija 50 kr.. Zbogar Marija 50 kr., Šuligoj Roža 50 kr., Kolone Rozalija 50 kr., Malevžičv Katarina 50 kr., Konjedic Marija 50 kr., Šaiip Jožeta 2 gld., Rezin Marija 50 kr., Kodne, Ana 50 kr., Štokel Josipina 50 kr., Jamšček Jožefa 50 kr., Cebron Cilka po 1 gld. za vsako leto plačala za 10 let 10 gld., Kragelj Marija 50 kr., Muravec Lucija 50 kr., Oberdank Alojzija 50 kr., Oblak Katarina 50 kr., Tomažič Marija l gld., Pečenko Alojzija I gld., Orel Ana 50 kr., Hla-žon Josipina 1 gld., Frohlieh Ana 50 kr., Kokalj Marija 50 kr., Kokalj FraCiška 50 kr., Marinčič Marija 50 kr., Persič Ana 50 kr., Nardin Antonija 50 kr., Brankovič Marija 1 gld., Krajnik Marija 2 gld., Škočir Marija 50 kr., Vilhar Marija 1 gld., Kovačič, Noža 1 gld., Kermaner Marija l gld., Grusovin Katarina 1 gld., Ipavic Terezija 50 kr., Hvala Marija 50 kr., Hačevčič Frančiška 1 ghl., Dular Marija 50 kr., Voilopivec Urša 1 gld., Vodopivec Kmilija 1 gld., Plesničar Ana 50 kr., Bašin Marija 50 kr.. llijavoc Marija 50 kr., Hvalic Ro/.atija 50 ki1., Anderlič. Aiia 50 kr., !)< vetak Karolina 50 kr., Koršič Antoniji! 50 kr., Novak Marija 50 kr., Filipič Fani 50 kr., Vodopivec Frane nadz. i gld., Vauelič Ana 50 kr.
Na Filipinih se širi ustaja. Ustaši neki plenijo hiše in se bijejo s španskimi vojaki.
Ameriške ladje se zbirajo, po poročilih iz Havane, pred Santiago de Guba in drugimi pristanišči ter se pripravljajo napasti brodovje admirala Cervera. Ta pa se ne spusti v ni-kako bitko, dokler ne pride do Kube popolna eskadra 12 ladij.
Minislerski predsednik španski, Sagasta, se je neki izrazil, da Amerikanei morejo zasesti Kubo le po veliki bitki na morju.
Pri Sahfjagu de Cuba je baje trčilo ameriško brodovje na špansko, katero vodi admiral Cervera. Unel se je hud boj. Poročila trde, da je bilo ameriško brodovje popolnoma premagano.
skupaj: 937*90 Vsled prejšnjih izkazov . . . . . 10.967*10 Do 28. maja je došlo denarničarju: 11.905*0b' Društvo „Šolski domu. Društvo „Šolski dom" (ženski oddelek). — Pri prvem predavanju veleč. g. dr. Ant. Gregrčiča o društvu »šolski dom" so pristopile v društvo te-le gospe in gospice: Ušaj Marija 1 gld., Tomasmi Marija 1 gld., Jakelj Frančiška 2 gld., Hu-mar Marija 1 gld., Štrukelj Marija 2 gld., Kopač Marija 1 gld., Havel Ivanka 50 kr., Likar  Olga 1 gld., Likar Ana 1 gld.,  Roje
Razgled po svetu.
i Oasniski kolek. ...... Finančni minister,
dr. K a i z l, je že zdavnaj povedal, da odpravi kolek za časnike. No, dosedaj tega Še ni storil. Pravijo, da ima načrt v žepu ter ga predloži državnemu zboru o prvi priliki.
Uvode) pa je nekaj drugega, (leski listi se kolekujejo s češkimi pečati že dlje časa, a Slovenci o jednaki premembi ne vemo nič. Naši časuiški koleki imajo še vedno nemški napis. Ali pozna dr. Kaizl samo Cehe, ali ne ve, da pripada tudi nam kolek v slovenščini V
Papež o nemirih v Italiji. — Otl-cijelna Italija je jela grozili kardinalu Ferrari-« v Milanu, obdolževaje ga, da je netil povodom zadnjih izgredov. Groze mu, da mu oiltegnejo letne dohodke ali pa «exequatnr» (dovoljenje za izvrševanje funkcij). No, gospoda so dobili hitro odgovor od — papeža. Le-ta je pisal kardinalu Ferrari-u pismo, v katerem pravi, da ga bole (i napadi, ki niso naperjeni toliko proti osebi kardinala, ampak proti načelu, katero zastopa isti. Nerazumljivo je, kako da se more vodili ta vojna proti škofovskemu dostojanstvu, ako se čuti omajana socijalna avtoriteta. Papežu so v tolažbo dokazi udanosti in spoštovanja od strani katolikov Milana do svojega višega pastirja. Lev XIII. vspodbuja katolike v Milanu, naj vztrajajo v borbi zoper neresnico in za vero. Lev XIII. pravi v svojem pismu, da so dogodki v Italiji sad semena, ki se je nekažnjeno sejalo po vsej Italiji na škodo vere, s korupcijo idej in pačenjem običajev.                 »Kd/
Špaiisko-ameriška vojna. - Poročajo, da namerava Francoska pomagati Špancem z denarnimi sredstvi, da ne pridejo v zadrege. Kot odškodnino za to naj bi Španija privolila nekaj koncesij v Maroku.
Iz II a v a n e naznanjajo, da imajo Španci tam še živeža dosti za jeden mesec, llavana je baje utrjena in oborožena tako, da Amorikanccm ni treba misliti, da jo vzamejo. Tolikrat so že poskušali izkrcali na Kubo vojake, a nikdar se jim ni še posrečilo. Dosedaj tam ni bilo še nobenega resnega boja med Spanci in Amerikanei.
Iz Manile se razširja vest, da so tam veliki nemiri. Ljudstvo je razburjeno, požigajo hiše; nemški in angleški stanovniki so se morali preseliti v davite. Poveljnika španske vojne ladje BCallao**, ki je prišel v pristanišče a ni vedel za nastale nemire, ter se uda! ameriškemu admiralu De\vey-u, so baje ustrelili po vojaško-kazenskem zakonu. Angleški list »Times*, pa poroča, da vlada v Manili mir.
Špansko brodovje v Sanljago de Guba so baje Amerikanei obkolili. Če je to res, je pričakovati tam važne bitko, ki morda odloči konec vojni.
Ameriška ekspedicija, določena na Filipine, je odšla 25. t. m. iz San Frančiška na morje. Ima 2500 mož, veliko sire!jiva za admirala Dewey-a  in  živeža  za jedno leto.
Razgled po slovanskem svetu.
Novo ra«slednicc v korist družbi sv. Cirila in Si«toda. — Vendar enkrat smo dobili v roke razglednice, s katerimi mora bili vsakdo zadovoljen. Na istih vidiš sliko prvomestnika družbi sv. Cirila in Metoda, proč. g. Toma Z u p a u a, c. kr. gimn. profesorja v Ljubljani, vidiš njegov dvorec na Okroglem na prekrasni gorenjski strani in kranjskim, posebno ljubljanskim izletnikom Jako priljubljeno goro Sv. Jošt nad Kranjem s cerkvijo in poslopji. — Slika občo priljubljenega g. prvomestnika je kaj dobra iu kdor ne pozna lega delavnega in resnega slovenskega moža osebno, naj si Se posebno ogleda sliko, katera mu ga kar najbolje predstavlja. Razglednice so ukusne, želeli bi le, da bi se oni stranski napis ob sliki kako drugače bil razvrstil, ker oko nekoliko moti. Vsaka podružnica družbo sv. Cirila in Metoda naj si omisli nekaj takih razglednic, da jih pri društvenih veselicah •razpeča med narod. Cena dopisnici je 5 kr. Podružnice iu prekupovalei dobe 100 dopisnic za -i gld. franko doposlane. V založbi jih ima knjigovez g. Ivan Bouač v Ljubljani. — Ker te dopisnice na splošno ugajajo in ker imajo namen koristili družbi sv. Cirila iu Meloda, jih toplo priporočamo, tijr. slovenskim pisateljem in pesnikom! ¦— Kakor druga gledališča, proslavi tudi slovensko gledališče v Ljubljani jubilej 50-lelne vlade Njega Veličanstva cesarja Fr. J. I. s sijajno slavnostno predstavo. Kakor druga gledališča pa naj bi uprizorilo takrat tudi slovensko gledališče izvirno slavnostno igro, ki hi bila umestna za to svečano priliko. Zategadelj poživlja podpisani odbor dramatičnega društva v Ljubljani vse gg. slovensko pisatelje in pesnike, da spišejo za omenjeno slavnostno priliko igro, katere snov bi bila vzeta iz slavne zgodovine Habs-buržanov sploh ali specijeluo iz dramatičnih dogodkov bogate dobe našega presvetlega vladarja. Odbor ne stavi gg. pisateljem nobenih mej, a prosi jih, naj bi se pri izboru dramatične snovi ozirali kolikor toliko na večsloletno razmerje Slovencev do visoke cesarske hiše. Odbor prepušča gg. pisateljem tudi glede oblike ali pesniške vrste povsem svobodne roke, da spišejo torej aH zgodovinsko dramo ali simbolistično pravljico ali venec alegoričnih slik z vsem možnim sec-ničnim aparatom. Vendar pa naj se proračuni obseg dela — ki se seveda nagradi — tako, da pri uprizoritvi ne bo presegalo P/a ure. — Gg. pisatelji naj blagovolijo doposlali rokopise jubilejne igre vsaj do 15. septembra '1898. V Ljubljani, v maju 1898. Odbor .Dramatičnega društva*1 v Ljubljani.
»Planinski Vcstnik", glasilo »Slovenskega planinskega društva'* v Ljubljani, kaj vrlo napreduje. Prinaša zanimive sestavke pisateljev turistov in iz teh kakor iz drugih je razvidno, kako lepo se razvija turislika po širni slovenski domovini, kateri so hoteli naši sovražniki prav polom luristike povsem vzeli slovensko lice. V zadnji številki je pa pričel »Plan. Veslnik" prinašati turistične spise staroste slovenskih turistov g. Kadilnika v Ljubljani, ki so svoj čas vzbujali pozornost in ki se današnji dan baš lako zanimivo čitajo.
Iz poročila o novih članih vidimo, kako raste češka podružnica, katera šteje vedno več članov. Čehi se vrlo zanimajo za slovensko turisliko, ki si jo pridobila v kratkem času toliko ugleda.
Ljubljanski župan nam je poslal to pismo: Slavno uredništvo! Ker se bančna tvrdka Schelhammer & Schallera ni ravnala po dogovoru, vsled katerega bi   bila morala
za pošiljatve v slovanske kraje rabiti le zavitke s slovensko-nemško, za vse ostale pošiljatve pa take z nemško-slovensko firmo mestnega magistrata, odvzel sem jej za naprej pravico posluževati se te firme na zavitkih. —• Prosim, da blagovolite to glede na notici v «Soči» in « Primorcu* v nastopnih ^številkah teb listov konstatovati. Z odličnim spoštovanjem udani.
Ivan Hribar, župan. Spoznavajmo se med. seboj! — Časopisje v tem oziru stori veliko, ali mislimo, da vendar še ni dosti. Pa tudi ne more samo vsega opraviti, tu treba dopisnikov, ki poročajo kratko pa jedernato časnikom drugega slovanskega naroda o obstoječih razmerah, tako n. pr. naj bi poročal slovenski dopisnik kakemu češkemu listu in obratko češki dopisnik kakemu slovenskemu. V tem pogledu nas prav vesele »Katolicke Listv**, ki se pridno ozirajo na razmere Jugoslovanov ter prinašajo tudi dopise iz naših pokrajin. Ni davno od tega, kd smo čitali zanimiv dopis iz Istre, v katerem dopisnik pojasnjuje Čehom nam že znane žalostne razmere v Primorju, kjer živi ^ za Slovane geslo: «Zahl' Krohot, und hali' s Maulh, in sedaj čitamo v omenjenem češkem časniku zopet lop dopis s Koroškega, kjer preganjajo Slovence, kjer se trudila »Sudmarki in cSchulverein* z vso silo čim prej ponemčili celo Koroško. In potem zopet lep dopis o kranjskih razmerah. Tako je prav!
—  Na slovanskem časnikarskem shodu, ki bo drugi mesec v zlati Pragi, naj bi se v tem smislu kaj ukrenilo!
Znamenje časa. — Naše ministerstvo za notranje posle jo vzelo hrvaškemu v Zagrebu izhajajočemu listu BNarodna Mi-sao** poštni debit. Torej «Narodna Misao» ne sme več preko meje blaženo ogersko države. In kaj narodi sedaj še lo bi z listom! »Narodna Misno«, ki se ha vi tudi s slovenskimi razmerami ter prinaša v slovenščini pisane sestavke, jo v slovanskem smislu navdušen list in za lo so najbrže iztakuili v istem spel kak .panslavrzem**, katerega pa v isliiii ni. — Tisle prazne strani, kalen smo videli skoro v vsaki številki tega lista, so nas navdajale s strahom in nismo so varali, Pa seveda, v slovanskem smislu pisan list in poleg lega slovenski jezik  pa  cirilica
—  nekako združenje .Tugoslovnnslva! ™ tak list Iroba upropastiti takoj! Za lo fco skrbo višji gospodje! Tiskovna svoboda, kje si?
Hrvaško pevsko društvo »Jadranska Vila" na Sušuku priredi dne 5, junija t. 1, svoj izlet v litrsko Bistrico, čisti dohodek koncerta s svojim pevskim in lamburaškim zborom je namenjen družbi sv. Cirila in Metoda za Kranjsko in Istro.
Razpored je bogat in za lo bo -udeležba gotovo, posebno glede na lepi pomen, muogobrojna.
Posojilnica v Celju je imela, kakor razvidimo iz priproslanega računskega sklepa, v lanskem letu gld. 2.839.GS9*44 kr. prometa ; posojila so znašala gld. 1.179.900*26 kr. in čisti dobiček gld. 13.366*07 kr., rezervnih fondov je za gld. 116.461*93 zr.
Občinski svet v Gradcu je razpuščen, ker je namesto, da bi deloval na to, da se razburjenost po izgredih poleže, jasno pokazal, da sloji na strani izgrednikov ter zahteval premeščenje hosenskega polka iz Gradca.
Ne v Ameriko. . — Kot dodatek k zadnjemu sestavku «Ne v Brazilijo!», še to-le: Zadnji ameriški »Glas Naroda* poroča, da se je oglasilo v Ne\v-Yorku do konca meseca aprila 50 tisoč in v VVashinglonu 700 tisoč dobrovoljcev, ki bi Šli radi v vojno. Omenjeni list pristavlja: Večina oglasujočih se dobrovoljcev žene v vojaško službo — beda, nikakor pa ne patrijotizom. Uprav nemilo nas je pa dirnulo, ko smo čitali v istem listu na drugem mestu, da se je oglasilo v Calumeli za to krvavo službo (in seveda le iz bede) 177 naših rojakov, med njimi godba, sesloječa iz 17 mož. Njihov poveljnik, neki Engelhard, da je poslal guvernerju Pingresu brzojavko, s katero mu ponuja 200 čvrstih slovenskih junakov. Mi, ki obžalujemo te naše, bržkone največ po brezvestnih agentih zavedene in sedaj v bedi nahajajoče se rojake, ne moremo drugače, nego da predočujemo našemu ljudstvu ta žalostni slučaj ter da kličemo zopet in zopet: Ne v Ameriko!
Podporno društvo za slovenske vl-sokošolee na Dunaju je dobilo v zadnjem času več izdatnih daril, izmed katerih omenjamo darilo  deželnega zbora  kranjskega v
S           Radi preseljena se prodaja
\L                                    do 4. t. m.
§  razno pohištvo na drobno
©                             oljnate slike in veliki svečnik (klofia).
©       Knjige prvih pisateljev v izvirniku: ruskem, francoskem in nemškem.
$   Več : tre Sv. Antona št. 2 (Palazzo Strassoldo) I. nadstr. ®0©©©®©®©©©®®®©®®©©®0<
i
znesku 200 gld. in vrlega trgovca ob meji v Mariboru, g. Fr. Dolenca, ki je nabral gld. H 8*50 kr. Darove sprejema veleč. g. Fr. Jančar, mons., pap. častni kanonik, župnik nem. vit. r. itd. na Dunaji L, Singerstrasse št. 7. -                         .
Knjiže^nosL
Zabavni listi za slovensko mladino.
—  Odkar je prenehala izhajati naša t Knjižnica za mladino*, je nastala suša na tem polju. Da bi se tej potrebi malo odpomoglo in bi dobilo nekaj dohodka, je začelo izdajati »Društvo za zgradbo učiteljskega kon-vikta v Ljubljani' posebno knjižico pod gornjim naslovom; ureja jo E. Gangl. — 1. zvezek obsega povest »Pri stricu", spisal Ivo Trošt. Str. 1H in slano mehko vezan 40 kr, Ako vzame vsaka slovenska šola le 5—0 izlisov, bode razprodana vsa zaloga in potem izide drugi zvezek. Mi iskreno želimo temu društvu več srečo nego jo je imela naša .Knjižica za mladino", ki je bila trdo vezana dokaj cenejša, a je prišel po en naročeni iztis šele na vsako d r u g o ali tretjo šolo. Ako bi bila naročena vsaka šola na dva iztisa, bi dobila »Zaveza" do 800 gld. čistega dobička na leto. — Dal Bog novemu podjetju kaj več sreče!
Glas o rusko-slovenskem slovarju.
—   »Narodna Misao" piše: Predobro vedoč, kako smo mi Slovenci, Hrvatje in Srbi slabo založeni s slovnicami in slovjirji slovanskih jezikov, sem se zelo vzradostil zacuvši veselo vesl, da bo zaslužna naša »Goriška tiskarna* izdala to Hostnikovo knjigo. Ne trebam povdarjali '.oristi znanja ruskega jezika. Znano je, kako je zmagovalno prodrl v širni, prostrani svel ruski roman ... Lahko rečemo, da je bas ruski realiv.em prevrgel francosko romantično šolo. Moderni svet, ki se prej za Ruse niti zmenil ni, je kar strmel, ko so se pokazali Dostojevski, Turgenjev, Sallvkov - Ščedrin, Puškin, Nekrasov ... In kaj še, ko je »bačuška* Tolstoj pokazal vrline svoje? Prevodi teh in drugih piscev niso zadovoljevali (bili so z večine slabi), treba se je bilo torej učiti ruskega jezika. In res, kmalu je bil oni barbarski ruski jezik zvest drug francoskemu in nemškemu. Učili so se torej ruskega jezika. Za to pa treba raznih slovnic in slovarjev — no, i ti so kmalu poplavili razne knjigarne .. .
Mi Slovenci, Hrvatje in Srbi smo se tudi precej zabavali z rusko knjigo, ali ne toliko, kolikor bi ta zaslužila. Prevajali smo ruske pisce na svoj jezik ... Ali kako V — »Buska slovnica", katero je spisal Matija Majar je nepopolna, torej ne more odgovarjati svoji zadači... In tu imamo najnovejšo slovnico in slovar . .. Slovnica ima SS slranij, slovar pa 380. To je v primeri z Radieevo »Rusko školo", ki um le 00 slranij malo večjega formata, precej razlike. Pomislimo še to. da obsega »Ruska škola" poleg »kratke upule" i pripovest Turgenjevijevo »"iiuaH Moiu", i »rječnik" za gornje člivo... Nečem dalje dokazovati vrednost Hostnikovo knjige, vspj nam mora nekaj svedočiti i ime aulorjevo l No, nečem se spuščati v polanko razmolrivanje, to niti ni bil moj namen; hotel serrs I« malo obširneje o p o z o r i t i na to najnovejše poskušanjc: podali primerno knjigo za studium ruskega jezika, vsaj drugi listi tako trdovratno molče, da je kaj.
Slovensko, hrvatsko in srpsko razum-nišlvo, eto ti sedaj knjige za učenje ruskega jezika, po ceni je in zate kakor nalašč! Stoji samo 1-50 fl.: naroča se v »Goriški tiskarni' (A. Gahrščck) v Gorici. Priporočamo jo posebno dijakom, katerim ne bo treba več rabiti  nemških  jednakih   slovnic,   ki   so
—    poleg popolne neporabuosti — cesto zelo drage.
Zvršimo s Hoslnikom:
»Daj Bog, da bi to moje skromno delo pripomoglo k razvoju slavjanske samozavesti in kulturne vzajemnosti rodstvenih slavjanskih plemen !*
Dal B«g!
Dunajska borza 28. maja 1898. Skupni državni  dolg v notah   .  .  . 101 <dt Skupni državni dolg v srebru .... 101    , Avstrijska kronska renta 4%   . . . 121   „ Ogerska kronska renta 4% .....   !)!>   » Avstro-ogerskc bančne delnice  ...'>! 2   ,		05   kr 20    „ 20    ,
Nemški drž. bankovci za 100 mark 20 frankov............ Italijanske lire.........	. r>8  , •   44   , •     5   .	tr>   , 87     , 40 ", 05     ,
m
v Tolminu obrestuje s* 1. julijem t. 1. dalje
uloge po 4°[0.
Posojila daje na vknjižbo po 5°|0, na osebni kredit in vrednostne
listine po 6°|0. 147  •          Načelništvo.
Jurij Mose v Gorici
trgovec z manufakturnim (krojnim) blagom
v Rastelu št 7-8
ima bogato preskrbljeno zalogo volnenih, svilnatih in bombažastih snovi j za vsaki letni čas ter perila in platna iz samega lana za gospoda in kmeta. Najnovejše moderno blago in perilo za vsaki stan, bodisi duhov
nike, učitelje, uradnike itd. Največja zaloga  volnenih  ali  žimnatih blazin za posteljo ter pogrinjal, vsakovrstnih volnenih plaht itd. Vse blago prodaja po tako nizki ceni,
da se ne boji tekmovalcev.   102
Id. Favlin v &orici
v Nunskih ulicah
št. 10
nasproti gostilno .Kolega zajca'. Pati   preč.  duhovščini   in  slavn.
¦>!
veliko zalogo nagrobnih vencev
vsake vrste, kakor tudi biserne; rož za cerkev, palm, cvetkov za nove maše in poroke, voščenih sveč, križate, čevlje, nogovice, nikev (truge) vsake velikosti, zlatih črk i. t. d Up-    Vse   po   nizkih   cenah!!!   -"^g
Trgovina z jedilnim blagom
G. F. Resberg v Gorici,
v Kapucinski ulici tU. U ter podružnici na Komu štev. 2
Sladkor      kavo — riž      mast      poper     svečo -
ofje — škrob — ječmen       kavino primeao       moko
-- gris      drobne in debele otrobe      turšico       zob
sol      moko za pitanje ¦- kis      žveplo     cement
bakreni vitrijol itd.           '¦• 20   iT.
Zaloga pristnega dalmatinskega žganja na debelo
ter prfotttPga ernepi iit belega vina.
•••••••••••••••9
S********************************
Dobroznana gostilna
ANTONA VODOPJVCA
pri
Trstu
v
ulici 6hega št. 7.
!:!:fp
s prcnoGisGi, i«..
pristna bela in čr
vina iz Vipavske doline.
Kuhinja domaoa z okusno pripravljenimi jedrni.
-_    ............                  r. i-     *   ........................"........................"• *
Samo 50 kr. za 4 žrebanja.
lil i^Tkrat 25.000 Kr°n
[Glavni dobitek
Zadnji -*•© mesec!
Jubilejna razstavne srečke ps 50 k. I. žrebanje: 25. junija, II. 6. avgusta, lli. 15.septembra. IV.22. oktobra 1898.
Srečke po 50 kr. priporočajo 6. Benlilli, i. f. iona, Michlsladier i i.
3 C
m >
cd
"D
cd j* <n
od
letni zavofl
za       10S 12-1
slikarstvo na steklo
i   B. Škarda
sedemkrat
s prvimi darili.
Poseben zavod za sli-
kana cerkvena okna v
llf vsakem slogu in
vsaki proizvetibi.
v  Brnu
Gonilniki, proračuni,
in   vsi   strokovnjaški
nasveti so razpošiljajo
brezplačno.
po
C/)< x-
CD
Cl
<
OD
C
Dostavlja na doni in razpošilja po železnici na vse kraje avstro-ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce.
Cene zmerne. Postrežba poiteia.
jLeta 1881. y Gorici ustanovljena tvrdka
E. Riessner, t Nunski ulici 3,
(nasproti nunski cerkvi)
priporoča j»re<"*. duhovščini in slavnemu ohrinslvii svojo laslno izdelovalnico uiueltiili evi-llic za vsakovrstne »T-rkvene polrche. lina veliko zalogo nadrobnih veneisv, za mrtvaSke pol robe, vo^reno HVi'i'e itd., vse po zmerni ceni. -- Naiorilu za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občiiihlvu I udi svojo (ri. d.)              tiskarno črk na perilo.              (P .d.)
Goriško pivo!
(na Goriščeku II).
Podpisani priporočam svojim p. n. odjemalcem svojo posebno dobro uležano izvozno, marčno in uit-žaiio pivo najboljše kakovosli, .loldva ;v v sodčkih p" Vi« "a. V« '" Vh "• kak"r lt"'' v po-chllih slikb-nieaii. Zajedno naznanjam, da sem v niinoleni lelu svojo pivovarno znatno zboljsal in da sem rabil za varčuje dobrega piva le najboljše blajro: Žalečki hmelj in hanaški ječmen.                                          (i ti(»   !)
Proseč p. ii. odjcm.il« e. da se z zaupanjem obračajo name in si obilno naročajo za^otovljam, naj-ločnejšo postrežbo. Z najodličnejšim spošLovanjr-m
0 ustav ScUoIk,                     Vr. IVanck,
pivovarski mojster.                           pivovar.

*
KroJaSkI mojstiti*
J FRANC ČUFBRj
4l>                   v Gorici                  rjf,
*|/;  v ullei sv. Antona šiv. 1,  ^
4h                         iztlolujo                         H§|
^        VSAKOVRSTNE OBLEKE        V
+h   za moške |io meri, bodisi fine ali priuroste.   <-;§,
»P   Pripor<M*a s«i sv«»jini mjaJoin v (lonci   ^
<^p   in na deželi, posebno pa učencem ljiul-   ^
j|l   skib in sicdnjih šol za obila naročila.   Am
>y«»jyciiyc;jyp»7t jy«»yc3)tc ty(. Jyeuvi »v* »Vf »y*
Pekovski mojster
J/\KOBGERBEC
v Gorici
ulica sv. Antona štev. (J.
rili PO KOČA
raznovrstno   navadno   in   najfinejše   pecivo.
kolače za uirmance itd..
katero razprodaja po stalili >viiah,
----            It .VJ    IS
Zalog-a vsakovrstne moke.
%' % % %' %e %r %' %c %< '$ ^ %c ^c ^
Ambrož   Furlan i)
z jedilnim blagom
na Tržaški cesti slov. 1 v fJorici —
priporoča kavo, riž,  sladkor,  moko,
žito, otrobe, cement, vse  poljske in
domače pridelke, prodaja tudi kroglje
za igro.
Podružnica j«1:
v ulici Parcar št. 10 v Podturnu.
i'o-;lrcži> vestno in po zmerni coni.
Tovarna uzornih telovadnih priprav JOS. YINDYŠ-JBl,
v Prag-I na Smihovu
(Piaba-Stniehov) Vinoliradska uliee Oislo SHJ. se priporora
k popolnemu uzornemu prirejava n ju
sokolsjiili in šolskih telovntlnlf
po najnovejših piipoznanili in praktičnih sestavih-
V ta dokaz je na razpolago mnogo »¦  poi"'«'  ms
očih spričal domačih in inozeniskih.                           »
Zagotavlja jedno leto. (lene zelo zmerne, pla<'tij''
se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti.
;Vavadi\2 priprave so vedno y -zalogi.
Ceniki, proračuni in načrti za popolne _tl''''] vadniee pošilja na zahtevo brezplačno in pošta"1; prosto.                                                       SO, o-
Popravo tzvrSnjo po najnižjih cciiuli.