primorski dnevnik ,e zaCel izhajati v Trstu 3- mata 1945. njegov Predhodnik PARTIZANSKI NEVNIK pa 26 novem-bra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen "a ciklostil. Od 5. do 1 7. »Btembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob* k Govcu pri Gorenji Trebu-'■ od 18. septembra '944 do 1 maja 1945 v liskami «Slovenija» pod Vojskim p,i Idriji, do .8. maia 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla žabja Številka. Bil je edini Psjeni partizanski DNEV-h v zasužnjeni Evropi. Cb- —i pv* I—I t> “j f r-"'J O 05 C o i-H m ~i r~ c m x s: — c i> c_ o o X i> -n “ C_ --j m X j> “■ O x n x Abb.7oas,paT.irga,uvp9poovin; Cena 600 lir - Leto XLI. št. 20 (12.052) Trst, četrtek, 24. januarja 1985 Z javnim izglasovanjem zaupnice vladi Senat potrdil Visentinijev dekret proti davčnim utajam RIM — Zakonsla. odlok finančnega ministra Visentinija o ukrepih za odpravljanje davčnih utaj neodvisnih delavcev (trgovcev, obrtnikov in svobodnih poklicev) je, čeprav s težavo, opi’avil pol poti. Sinoči ga je namreč potrdila senatna skupščina z javnim poimenskim glasovanjem, in sicer s 155 glasovi proti 111 in ob enem vzdržanem. Da bi se izognila neprijetnim presenečenjem je bila namreč vlada spet prisiljena postaviti vprašanje zaupnice, kar je pò eni strani onemogočilo razpravo o številnih popravkih (in obstrukcijo MSI), po drugi pa prisililo k disciplini mnoge nejevoljne senatorje večine. Šlo je zlasti za vključitev nekakega »predujma« davčne razbremenitve delovnih dohodkov, za katerega so se zavzemali ne le KPI (z ustreznim spreminjevalnim predlogom) in izven parlamenta sindikati, ampak nazadnje tudi mnogi predstavniki vladnih strank, med njimi zlasti socialdemokrati in dober del demokristjanov in socialistov. Toda republikanski minister se ni dal ugnati in vztraja na stališču, da bo moč govoriti o davčnih razbremenitvah le, če bo ustavno sodišče prepovedalo referendum KPI o draginjski dokladi, in morda le za prihodnje leto. Po okrožnici ravnatelja pošte v Trstu Parlamentarno vprašanje senatorke Gerbec (KPI) RIM — Komunistični senatorji Jelka Gerbec, Battello in Bisso so “aslovili na ministra za pošto in telekomunikacije vprašanje v zvezi z okrožnico ravnatelja tržaške pošte, ki vsebuje prepoved sprejemanja in dostavljanja pošiljk z naslovom »v tujem jeziku«. V vprašanju je rečeno, da okrožnica ni povzročila vznemirjenja samo med usluž-"et>ci, ampak v vsem mestu, ki stoji ob meji in ki se je vedno pona-salo z mednarodnimi tradicijami ter ima pomembno vlogo povezovalca med narodi, ter obenem v deželi Furlaniji - Julijski krajini, ki je med Pobudnicami Delovne skupnosti Alpe-Jadran, ki je omogočila nadaljnje Povečanje mednarodnih stikov in izmenjav. Ta okrožnica, je še rečeno y. vPrašanju, je tudi vzbudila veliko zaskrbljenost med slovensko manj-sbio, ki ji narodne pravice jamčijo ustava ter mednarodni sporazumi >» ki je vedno lahko uporabljala materin jezik v dopisovanju. Upošte-vaioč tudi, da je poštna uprava že pred kakimi petnajstimi leti začela Prirejati tečaje slovenščine za uslužbence, ki to želijo, in da prejemajo Uslužbenci, ki obvladajo slovenščino, poseben dodatek, vse to z namenom, da bo dostava poštnih pošiljk hitra in redna, komunistični senatorji sprašujejo, ali je minister za pošto seznanjen s to pobudo in z njo soglaša ter ali namerava poseči pri tržaškem poštnem ravnatelj-stvu z namenom, da se zadeva pojasni in da zajamči Slovencem v «aliji pravico do rabe materinega jezika, (bbr) Zaradi prostih strelcev v poslanski zbornici Zavrnili odlok o lakoti v svetu RIM — Pozno sinoči je poslanska zbornica z 275 glasovi proti 237 zavrnila vladni odlok o lakoti v svetu. Po prvih ocenah je bilo med vladno večino kar 75 prostostrelcev, saj je odloku nasprotovala le levica (KPI, neodvisna levica in democrazia proletaria), ki ima skupno približno 200 poslancev, medtem ko so se misovci vzdržali. Ob sinočnjem viadnem neuspehu pa je treba dodati, da je v senatu enak zakonski osnutek. Radikalna stranka je že zahtevala, naj vlada postavi zaupnico pri glasovanju tega zakona. Andreotti pa je k vsemu temu dodal, naj vladna večina čimprej izglasuje zakon o lakoti v svetu. Predsednik komunističnih poslancev je izid glasovanja ocenil kot negativni odgovor poslanske zbornice za »nadutost in spletkarjenje«. Vodja radikalcev Palmella pa je pristavil, da vsako zlo ne škodi, in je frontalno napadel urad za pomoč lačnim, ki je neposredno podrejen zunanjemu ministru Andreottiju. Že pred glasovanjem je bilo precej jasno, da visi usoda odloka o lakoti v svetu na nitki. Negotovosti sta še potrdili glasovanji o dveh drugih odlokih, ki so ju odobrili z borno večino. Vzdrževanje misovcev, na katero je večina računala, ni torej zadostovalo. Radikalci, ki so največji zagovorniki tega odloka, pa se niso, kot običajno, udeležili glasovanja. Odlok so predstavili 22. decembra, ko je bila v teku v senatu razprava o enakem zakonskem osnutku. Vlada je trdila, da je odlok potreben zaradi nuje, da se prizadetim zaradi lakote v državah Tretjega sveta čimprej pomaga. Takemu zadržanju pa je najodločneje nasprotovala levica. Ocene o razhajanjih v vladni večini glede tega odloka so si različne. Za nekatere demokristjanom ni bil odlok všeč, ker je preveč spominjal na sporazum med radikalci in socialisti, ki naj bi obenem socialističnemu poslancu Fortuni omogočil, da bi postal izredni komisar za pomoč lačnim. Taka ocena pa je v nasprotju z zagnanostjo raznih demokristjan-skih voditeljev, ki so skušali vplivati za pozitiven razplet. Trenutno pa se že šušlja, da bo izredni komisar demokristjan, morda celo sedanji minister za civilno zaščito Zamberletti. R. G. Ob stavki delavcev rimskih tiskovnih agencij za obnovitev delovne pogodbe včeraj nismo prejeli nobenega sporočila niti slike. Zato je morebiti naše poročanje po sili razmer pomanjkljivo, za kar se opravičujemo in prosimo naročnike in bralce za razumevanje. Precejšnje januarske podražitve vff — Po mrzli prhi težkega trgo-optimlffL Primanjkljaja je nedavne PrerktS^lcne iziave daznih vladnih dat6]/avri'k0v še bolj izpodkopal pone r ’ s.° se januarja mialoprodaj- timjTl6 zvišale za 1,1 odstotka. Op-'shk 1Cne v*adr>e napovedi, da bi stotu ^e*'°s znižali inflacijo na 7 od-ve. T* * * * V’ bodo torej težko uresničlji-bile anuarskim podražitvam, ki so .P° posameznih mestih seveda ni uj.116’. «o botrovali predvsem vlad-nerm rep* s podražitvijo električne e-u- e‘Je m razni še davek IVA. za zajezitev inflacije so to- I^ličn,, ukrepi -*v-Tcrijp • ‘ ----------------------- - tritili k n raznih goriv. Nenazadnje je botroval še davek IVA. j. .Siedi "6j w —*■» iiixlav^ijc o\j ivz dra^i] ece.i borni. Že jutri se bodo po g°nSkp številna tekoča goriva. Pobil i, bonsko olje za 15 lir pri 11-riedu.^ri'110 plinsko olje za 11 lir, *° za k.0 56 bo kurilno olje podraži-bod0 5* br pri litru. Več ali manj se riva 2 • . ažila še druga tekoča go-žitev lziem° bencina. Sedanjo podra-ttirnZa°bravičujejo, ker se je zaradi So vj-.Povečalo povpraševanje in ker vrope cene v drugih državah E- V slogu gesla: »En narod - ena Koroška - en kanal« Koroški nacionalistični krogi napihujejo vlogo pretvornika na območju Žitare vasi BARBARA GORIČAR CELOVEC — Morda bi ne bilo odveč razjas- niti nekatere malenkosti, povezane s silovitim raz- burjenjem, ki ga je na Koroškem povzročil ži- trajski televizijski pretvornik — ob novem letu ga je postavilo prosvetno društvo »Trta« iz Žitare vasi. V prvi vrsti in predvsem gre za običajen pretvornik — neke vrste močno anteno pravzaprav in ne za oddajnik, o katerem dosledno poroča ves ■v Se o perspektivah srečanja gledališč A-J v Novi Gorici NA 3. STRANI koroški tisk, s čimer v javnosti vzbuja zoprni občutek, da si je neka klika iz Podjune zgradila lastno oddajno postajo, s pomočjo katere namera va širiti v Avstriji sovražno propagando. Gre zgolj za sprejem ljubljanskega TV signala, ki ga, zahvaljujoč se kabelski televiziji, v Celovcu lahko spremlja že vsako gospodinjstvo. Gre za televizijski repetitor, kakršnega je mogoče kupiti v prosti prodaji. Njegov radius nese borih deset kilometrov in je torej lokalnega in ne regionalnega pomena. Znano je, da ogromno Slovi ničev, pa tudi Hrvatov v Jugoslaviji po svojih domovih spremlja oba programa avstrijske televizije. To so si omogočili s posebnimi in ponekod izjemno močnimi in visokimi antenami na strehah. Ni znano, da bi bil kdorkoli za to klican na odgovornost. Zato je toliko bolj nerazumljiva izjava koroškega deželnega glavarja Leopolda Wagnerja, češ da bi bil Franc Kukoviča — kdove zakaj so ga ožigosali kot iniciatorja postavitve spornega pretvornika — v Jugoslaviji za to dejanje kot veleizdajalec že obsedel v zaporu. Res je sicer, da avstrijska zakonodaja takšnim napravam nasprotuje. Rus pa je tudi, da je v velikem zaostanku za avstrijsko tehniko, saj si je mogoče v vsaki tehnični trgovini kupiti takšen televizor, na primer, ki omogoča satelitske prenose. Nerazumljiv je — tehnično gledano — ves ta boj zoper gledanje oddaj v materinščini za dobrih pet sto gospodinjstev Žitare vasi. Rebrce (do Železne Kaple oddajnik ne seže več), Galicije in Dobrle vasi, v času, ko so elektronski mediji začeli brisati ne le evropske, temveč tudi medcelinske meje. Drugačne razsežnosti pa seveda pridobi vsa zadeva, če se jo hoče obarvati politično. V tem primeru je najbrže veliko težje zatisniti eno oko in spregledati ta rahel prekršek zakonodaje, ki bi po svoje nekaj doprinesel k izboljšanju tistega določila člena 7 avstrijske državne {»godbe, ki govori o pravici manjšin do informiranja v materinem jeziku. Leta 1955, ko so pogodbo podpisali, seveda televizije še ni bilo. Zato pa se je v teh tridesetih letih razrasla v številne evropske in svetovne programe, razen — kot vse kaže — na Koroškem. V zadnjo številko Slovenskega vestnika so pod karikaturo zapisali: »Ein Volk — Ein Kaernten — Ein Kanal«. (En narod — Ena Koroška — En kanal). Občinski svet zamudil Priložnost za razmislek — Tržaški občinski svet je spet zamudil Hlne°. Priložnost za resno in stvarno izmenjavo ie avtonomiji Trsta v okviru dežele Furlani- občin krajine. Toliko pričakovana torkova ripulivi se,'a na to vedno aktualno tematiko ni avt,in l a. pričakovanj, tako da smo bili bolj kot o m j .''m'5i priča razpravi o odnosih med politični-kodo ' Um,' znotraj deželne večine in o tem, kdaj Pika 1,10 0,1 arji imeli pravico do svojega predstav-Ra-1 ^e*e*nem odboru. ÌPnskžPrava' ki se je začela kar spodbudno, je de-je Vs° zamoril bivši melonarski župan Cecovini, ki odboj. • v^aPaj postavil na raven porazdelitve raznih UtrditiIS , 'n drugih mest. Cecovini si hoče očitno Trst Položaj pred februarsko skupščino Liste za na nei^1 kateri bo moral pred člani tega gibanja ni v » Pačin opravičiti sodelovanje z demokristja-P* dohH.aS .„izvoljenih telesih, kljub temu, da LpT a Pričakovanega mesta v deželni vladi. ___ NA 4. STRANI Sklenjen obisk delegacije KPI v Ljubljani Pogovori z najvišjimi predstavniki SR Slovenije ter zveznega vodstva LJUBLJANA — Včeraj je uradna delegacija KPI, ki so jo sestavljali član vsedržavnega vodstva in tajništva partje Giancarlo Pajetta ter e-vropski poslanec Giorgio Rossetti in deželni tajnik za Furlanijo - Julijsko krajino Roberto Viezzi, sklenila dvodnevni obisk v Sloveniji. Po uradnih razgovorih s predsednikom CK Zveze komunistov Slovenije in njegovimi sodelavci, je imela delegacija KPI še dolgo in prisrčno srečanje o aktualnih mednarodnih vprašanjih s članom predsedstva SFRJ Stanetom Dolancem, članom predsedstva SZDLJ A-leksandrom Grličkovom in bivšim veleposlanikom v Rimu Markom Kosinom. Poseben sestanek o perspektivah gospodarskega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo, še zlasti med obmejnimi kraji, v okviru sporazuma EGS - Jugoslavija, je delegacija i mela s predsednikom slovenske vlade Dušanom Šinigojem, zveznim ministrom Jernejem Janom in predsednikom komisije zvezne skupščine za odnose z Evropsko gospodarsko skupnostjo Bogom Gorjanom. V tem okviru so izrazili -zadovoljstvo ob nedavnem sklepu ZIS o ukinitvi pologa za nov v tujino. Delegacijo KPI je ob zaključku obiska sprejel tudi predsednik predsedstva SR Slovenije France Popit, vsem srečanjem pa je prisostvoval tudi jugoslovanski generalni konzul v Trstu Drago Mirošič. Svetovno prvenstvo v Seefeldu Sovjetinjam zlata kolajna Smučanje: veleslalom za SP Včeraj težave z dežjem Namizni tenis: ženska A liga Krasovke uspešne NA 10. STRANI Kanjon Tare pred ustavnim sodiščem SFRJ BEOGRAD — Primer kanjona Tare je naposled prispel tudi na ustavno sodišče Jugoslavije. Pobudo je sprožilo več posameznikov in Zveza društev za zaščito okolja iz Slovenije s 600 podpisniki ter 27 drugih institucij in organizacij. Ustavno sodišče naj bi ocenilo ustavnost in zakonitost dogovora republik Srbije, Bosne in Hercegovine ter Črne gore o izkoriščanju vodnih potencialov Drine in Morače, o-ziroma projekt, s katerim bi zalili del kanjona reke Tare. Primer je več mesecev polnil jugoslovanske časopisne stolpce in ljubitelji narave in zdravega življenjskega okolja so množično izrazili oster protest zaradi načrtov, ki bi načeli enega največjih naravnih zakladov na svetu. (dd) Sklep francoske narodne skupščine na sinočnjem zasedanju Podaljšano izredno stanje v Novi Kaledoniji Nadaljujejo se sabotaže v rudnikih niklja PARIZ — Francoska narodna skupščina je na sinočnjem izrednem zasedanju podaljšala izjemno stanje v Novi Kaledoniji. Za sprejem tega zakonskega sklepa formalno ni bilo zaprek, ker že samo glasovi socialističnih poslancev predstavljajo zadostno večino. Seveda pa je izzvenel v prazno poziv premiera Fabiusa, da bi parlament sprejel to odločitev enotno in brez strankarske delitve. Desna opozicija se je odločila, da se pri glasovanju vzdrži, komunisti pa so celo glasovali proti. »Humanitč« je vsekakor izšla s člankom, ki se vprašuje komu sploh služi izjemno stanje v Novi Kaledoniji, saj je kolonializma konec. Težišče razgovorov o Kaledoniji se je vsekakor zdaj preneslo v Pariz, čeravno je posebni komisar za Novo Kaledonijo Edgar Pisani predvčerajšnjim dal tudi daljši intervju avstralskim časopisom s poudarkom: želimo ustvariti večrasno družbo. Poleg predsednika sedanje deželne vlade v Noumeji, Dicka Ukeiweja, ki se zavzema za ohranitev sedanje francoske oblasti, je že pred njim predvčerajšnjim prispel v Pariz tudi vodja kanaške fronte Jean Marie Tjibaou. Ta kanski voditelj, nekdanji duhovnik, ki je zdaj tudi pred- sednik začasne kanaške vlade, je sicer po uboju Eloia Machora svoj nastop zaostril, vendar pa še vedno skuša vzdrževati pomirljiv dialog. Včeraj je imel v Parizu razgovore s prvim sekretarjem socialistične . stranke Lionelom Jospinom in generalnim seikretarjem KPF Georgesom Mar-chaisom. Desni politiki, predvsem Jacques Chirac, Jacques Toubon in Raymond Barre, so pogovore s kanaškim voditeljem odklonili, češ da gre za ilegalnega predstavnika. Konservativni Figaro, ki je včeraj na prvi strani podtikal Tjibaou ju, da hoče odstraniti Francijo iz Kaledonije, je sploh protestiral, ker je bil predsinočnjim Tjibaou gost na dveh oddajah francoske televizije, včeraj zjutraj pa na radiu France Inter. Eden izmed goli-stičnih poslancev je pa terjal, da bi morali Tjibaou ja v Parizu enostavno aretirati. V minuli noči je namreč v Novi Kaledoniji prišlo že do druge sabotažne akcije v rudnikih niklja, ki predstavljajo največji del gospodarskega bogastva na otoku. Tokrat so neznani storilci znotraj rudnika Kuava uničili 21 tovornjakov in več buldožerjev. Nekateri komentatorji so tudi to sabotažo takoj pripisali skrajnemu krilu kanske fronte, češ da je šlo za maščevanje zaradi uboja Elia Machora. Drugi glasovi pa spet na temelja dokaj trdnih znakov trdijo, da gre za provokacij6 skrajnih desničarskih komandosov, ki se — P° poročilih francoskega radia iz Kaledonije — for' mirajo izven političnih strank ilegalno po oddaljenih posestvih belcev. Jean Marie Tjibaou je v včerajšnjem razgovoru v Parizu poudaril, da bodo Kanaki v vsakem primeru boj za svojp neodvisnost nadaljevali. Če bo rezultat referenduma naklonjen neodvis; nosti, potem bomo tudi mi prijateljsko vzdrževali zvezo s Francijo. Če pa ne bo to pomenilo, da s6 bomo mi svoji pravici do neodvisnosti odrekli-Boj bomo nadaljevali z drugimi sredstvi, zlasti z gospodarskimi. Na vprašanje, če misli pri tem n® sabotaže v rudnikih, je Tjibaou to odločno zanikan mi smo dali našim ljudem nalog, da spoštuje]0 premoženje in orodje gospodarske proizvodnje. Te sabotaže v rudnikih so delo drugih sil. Prav pr60 temi sabotažami je krožil tam okoli beli helikopter, čigar lastnika poznamo. BOGDAN POGAČNIK Na beograjskem procesu o sovražni dejavnosti Omiljena obtožnica za trojico za Imširoviča celo umaknjena BEOGRAD — Namestnik okrožnega javnega tožilca Danilo Nanovič je na včerajšnjem nadaljevanju sojenja šesterici predložil popravljeno inačico obtožnice. Pri obtoženih Miodragu Miliču, Dragomiru Olujiču in Milanu Nikoliču je obtožnico tožilstvo ublažilo ter jo prekvalificiralo v kaznivo dejanje sovražne propagande. Zaradi pomanjkanja dokazov pa je umaknilo obtožnico zoper Pavluška Imširoviča (ki je včeraj napovedal gladovno stavko). Ker Mijanoviča še zdaj niso našli, da bi mu izročili sklep o imenovanju uradnega branilca in da bi sodišče zagotovilo njegovo prisotnost, so mu odredili 30 dni pripora. Težave so tudi z Gordanom Jovanovičem — zaradi njegove bolezni. Ketr bo zoper ta dva obtoženca tekel poseben postopek, je tožilec, kot je povedal, spremenil obtožnico za preostalo trojico. Posebej jim očitajo, da so s pisanjem, dva pa tudi z govorom »zlonamerno in neresnično prikazovali družbenopolitične raz- mere in pozivali ter spodbujali k protiustavni spremembi družbene ureditve«. Obtožnica jih bremeni tudi posedovanja, raznoževanja in razdeljevanja sovražnega gradiva. Olujič je, recimo, razmnožil 10 strani emigran-skega lista »Naša reč« ter jih dal Gordanu Jovanoviču, nekomu pa je dal v branje tudi svoje besedilo o letu 1968. Na včerajšnji obravnavi je predsednik senata predstavil vsebino nekaterih besedil, ki so jih našli v ‘Stanovanjih Miliča, Olujiča in Nikoliča. »Naša reč«, ki se pojavlja med dokaznim gradivom, je glasilo sovražne emigracije in izhaja v Londonu, so povedali na sodišču. Obramba je zahtevala, naj besedila preberejo integralno, ker povzetki lahko popačijo pravi pomen. Predsednik senata je odgovoril, da bo sodišče presojalo tekste v celoti, ima pa pravico, da jih predstavlja s povzetki. Sojenje se nadaljuje danes, (dd) Kancler Kohl še naseda šlezijsldm revanšistom BONN — Po enomesečnem javnem prerekanju in polemikah se je vodstvo organizacije šlezijskih pregnancev naposled odločilo, da bo spremenilo sporno geslo za kongres združenja, ki bo od 14. do 16. junija v Hannovru. Zvezni kancler Kohl je že pred dobrim mesecem obljubil, da bo 16. junija govoril na kongresu, toda ko je zvedel za geslo kongresa, je zahteval, naj ga spremenijo, ker se v nasprotnem primeru ne bo mogel udeležiti kongresa. Prvotno geslo, ki so ga zdaj »Šle-zijci« spremenili, se je glasilo: »40 let pregnanstva — Šlezija ostaja naša«. Spremenjeno geslo pa se glasi: »40 let pregnanstva — Šlezija ostaja naša prihodnost — v Evropi svobodnih narodov«. Predsednnk združenja šlezijskih pregnancev, zvezni poslanec CDU Herberg Hupka, ki sprva ni hotel spremeniti gesla, a je uvidel, da je ubral napačna pot, je v pismu kanclerju Kohlu pojasnil, da »igre za prihodnost v Evropi svobodnih narodov, v kateri meje ne bi smele več igrati nobene vloge.« Številni kritiki, celo iz vrst Kohlove stranke CDU, govorijo, da je šel zvezni kancler na led voditeljem pregnancev in da jim je posredno dajal potuho, da prihajajo na dan s čedalje bolj re-vanšističnimi gesli in zahtevami. Socialdemokrat Vogel je izjavil, da bi bil kancler Kohl že na začetku te polemike lahko naredil red z jasno in nedvoumno izjavo. BOŽIDAR PAHOR Na procesu o pokolu v Ulici Fani ■v Čustveno pričevanje brigadista Moruccija Ustavno sodišče se bo o referendumu izreklo danes Reakcije na Trentinovpredlog o reformi draginjske doklade RIM — Na prizivnem procesu zaradi ugrabitve in umora Alda Mora je včeraj pričal Valerio Morucci, eden izmed teroristov, ki so osebno sodelovali pri ugrabitvi. Kot že njegova prijateljica Adriana Faranda, se je tudi Morucci oddaljil od rdečih brigad, vendar ga ne gre prištevati med »skesane« teroriste, kajti Morucci je govoril o svojih odgovornostih, nikoli pa ni omenjal imen drugih. Kot smo že rekli za Furando moramo torej tudi za Moruccija poudariti, da je njegova pripoved pripomogla k pojasnitvi nekaterih okoliščin ugrabitve in prevoza Alda Mora skozi vse mesto do kleti v poslopju Stande, od koder so politika prepeljali dalje z drugim vozilom. Prav tako pa je treba poudariti, da Moruccijeva pripoved ni prispevala k pojasnitvi nobene od tistih okoliščin, ki jih dolgoletna preiskava še ni razkrila. Morucci je zaigral čustveno, predvsem ko je govoril o Morovem spremstvu. »Vsi so bili dobri fantje,« je dejal, »vendar takrat smo videli v njih predvsem predstavnike posebnih državnih teles.« Pa še: »čutili smo, da politični umori niso opravičljivi,« pri čemer pa Morucci ne zavrača svoje odgovornosti. Podrobnosti o pokolu v Ul. Fani niso nove. Morucci jih je navedel že na zadnjih zaslišanjih v zaporu, vendar so bili v njegovi pripovedi nekateri zanimivi podatki: na primer ocena rdečih brigad, o katerih Morucci meni, da še zdaleč niso bile tako organizirane, kot so ljudje menili in kot so menile tudi oblasti; Kot primer je navedel dejstvo, da so jim tri dni pred ugrabitvijo neznani tatovi ukradli avto, ki so ga oni sami pred časom ukradli in pripravili za ugrabitev. Tako so »morali« v zadnjem trenutku ukrasti še en avto. Že takoj po ugrabitvi se je začel spor znotraj rdečih brigad in 5. maja se je Morucci dokončno sprl z vodstvom RIM — Včeraj je ves dan zasedajo ustavno sodišče, ki mora odločiti, ali je predlog za referendum o odpravi vladnega odloka, s katerim so februarja lanskega leta ukinih štiri točke draginjske doklade za vse odvisne delavce, v skladu z ustavnimi določili. Za odločitev vlada veliko pričakovanje, kar je seveda razumljivo glede na številne polemike in na ostre politične spopade, ki jih je izzval znani Craxijev odlok. Sklep bodo sprejeli danes. Splošno mnenje je, da se bo ustavno sodišče izreklo povoljno, saj je bila odločitev taka tudi pred tremi leti, ko so se morali sodniki ustavnega sodišča izreči o predlogu za referendum o zakonu, s katerim so bistveno zmanjšah odpravnine. Prav zaradi tega vlada v italijanskih gospodarskih krogih veliko razburjenje. Splošno mnenje je namreč, da bi bil izid tega referenduma pozitiven, da bi se torej večina volivcev izrekla za odpravo odloka o dra-ginjski dokladi, kar pomeni, da bi morali delodajalci vsakemu odvisnemu delavcu izplačati za lansko leto nekaj več kot 300 tisoč lir zaostankov. Gre skupno za več tisoč milijard, ki bi po mnenju gospodarskih izvedencev povzročile preveliko vrzel, da bi ji bilo sedanje italijansko gospodarstvo kos. Prav s strani sindikatov prihajajo v teh dneh no predlogi z namenom, da bi preprečili referendurn negativne učinke, ki bi jih referendum imel na it0^ jansko gospodarstvo. Seveda pa tokrat ni več mogo^ graditi gospodarstva samo na ramenih delavcev in z to je jasno, da gredo predlogi sindikatov v drugo sme. Predlog je pravzaprav zelo enostaven: sindikati delodajalci naj začnejo z globalnimi pogajanji o pl . ustroju cene dela; pogajanja naj stečejo hitro in 04 se zaključijo čimprej, kar bi omogočilo preklic refere^ duma. Pri tem pa je nadvse pomembno dejstvo, da J ta predlog formuliral Bruno Trentin, ugledni komunisti ni sindikalist CGIL, ki velja za kandidata za nasi60 stvo Lami. Trentinov predlog so vsi sprejeli dokaj ugodno skupnim pomislekom o tistem aspektu predloga, v ka terem Trentin pravi, naj bi nov način izračunavanj draginjske doklade sicer določili, ne bi ga pa še kval tificirali, kar bi lahko naredili kasneje. Tako stavniki drugih sindikatov, kot tudi nekateri predata niki delodajalcev, ki so o predlogu zavzeh stališče, v. so mnenja, da je treba takoj razpolagati z »natančnn^ številkami«, brez katerih so vsakršna pogajanja n mogoča. . „ BOJAN BREZIGAR MOSKVA — Vojna v Afganistanu, ki gre že v šesto leto. Sovjetski zvezi ne povzroča samo ogromnih materialnih stroškov, ampak jo stane tudi veliko človeških življenj. O slednjem govorijo v zadnjem času vse številnejši narodni heroji Sovjetske zveze, ki so dobili ta visok naziv za »junaštva« na afganistanskih tleh in ki naj bi pri ljudeh utrdili prepričanje, da sovjetska vojska v svojem »intemacionalističhem poslanstvu« ne obžaluje niti človeških žrtev. Prvi vojak iz nove generacije »sovjetskih herojev«, o katerem se je tukajšnji tisk na veliko razpisal, je bil Nikolaj Čepik, triindvajsetletni desantnih iz okolice Minska, ki je najvišje sovjetsko odlikovanje dobil lansko spomlad. Propagandisti so iz njega naredili velikega heroja, ki je za ceno življenja rešil svojo enoto iz obroča protirežimskih sil in pri tem na oni svet spravil tudi »več kot trideset banditov« — kot Karma- Veča se sovjetski krvni davek v Afganistanu Visoka sovjetska odlikovanja »padlim v spopadih z banditi« love nasprotnike že od samega začetka imenujejo sovjetska sredstva obveščanja. Potem pa je krenilo . . . zlato zvezdo heroja Sovjetske zveze so dobili še mnogi drugi sovjetski vojaki in oficirji, ki so služili ali pa še služijo v Afganistanu. Nazadnje je ta čast pripadla Nikolaju Anfinogenjovu, po činu starejšemu vodniku izza Urala, ki je bil na dolžnosti v Afganistanu od leta 1983 in ki je lanskega septembra pri u-miku z nekega grebena, kjer je nje- gova četa varovala avtomobilski konvoj, z ročnimi granatami ščitil svoje kolege, in prav tako kot Čepik, z zadnjo, četrto ubil sebe in osem nasprotnikov. Sindikalno glasilo »Trud« mu je včeraj posvetilo velik članek, h kateremu je priložilo tudi fotografijo njegovih staršev, ki »hrabro« prenašata veliko izgubo in ki sta baje kljub solzam v očeh ponosna na to, kar je storil njun sin visoko v afganistanskih gorah. Podobna je tudi zgodba majorja Ni- kolaja Kravčenka, ki je dobil najvišje odlikovanje pred tedni in o katerem je pisala preteklo soboto »Kra-snaja zvezda«. Glasilo sovjetskih o-boroženih sil, ki je .nasploh poznano po svojih reportažah iz Afganistana, je poudarilo, da je Kravčen-ko pokazal »izjemen vojaški talent pri vodenju svoje enote« in da je v času služenja na afganistanskih tleh preživel »številne težke trenutke«. Z razliko od drugih sovjetskih vojakov, ki so bili odlikovani posmrtno. je on dobil zlato zvezdo heroja SO' vjetske zveze po uspešnem Pre^0j^. iz nekega kanjona v okolici PendZ . vara, v katerem so sodelovale tu.e močne helikopterske enote. Kot J moč razumeti, se je to zgodilo v c ^ su lanske spomladanske ofenziv?’^a kateri je sovjetska vojska pocis s silami Ahmad Masuda. silami Anmaa masuaa. _ j. Vsem herojem je sovjetsko časov, sje dalo tudi največjo politično P znanje, češ da so s svojim njem pokazali, kako se držijo pr}P ^ niki sovjetskih oboroženih sil, }n ^ so »internacionalistične tradicije«’ so prinesle slavo že njihovim ’ »globoko prisotne tudi v današnji 9 neraciji«. Včerajšnji »Trud« je c zapisal, da dejanje Anfinogenjova nič manjše, kot je bilo dejanje , litona Kangarija, ki je leta 19if g0, nemškim Reichstagom razobesil vjetsko zastavo ali pa pisatelja ^ dimira Karpova, ki je vojni P°s svoja najboljša knjižna dela. DANILO SLIVNIK primorski dnevnik — 24. januarja 1985 alpe - Jadran □ stran 3 O vprašanjih deželnega interesa Rimski pogovori Di Benedetta Z razprave v hotelu Park v Novi Gorici 8e o perspektivah srečanja gledališč A-J RIM — Vprašanja primarnega interesa za Furlanijo - Julijsko krajino v sektorjih mednarodnih odnosov, civilne zaščite in prevozov so bila v ospred-Ju na pogovorih, ki jih je v Rimu imel deželni odbornik Di Benedetto z janjim ministrom Andreottijem, z ministrom za civilno zaščito Zamber-lettijem in ministrom za prevoze Signorilejem. Z ministrom Andreottijem se je deželni odbornik pogovarjal o predoru ' Onte Croce Gamico in o cestnih povezavah z Jugoslavijo v luči osimske-§a sporazuma. Ministru Zamberlettiju pa je poročal o škodi, ki jo je v preteklih dneh Povzročilo izredno slabo vreme tudi v F-JK in z njim začel analizo — sooča-nl® o zakonskem osnutku, ki ga pripravlja v zvezi z organizacijo civilne ^nščite v deželi. O tem vprašanju bosta sogovornika ponovno razpravljala i{)- januarja. Odbornik Di Benedetto se je sestal tudi z ministrom za prevoze Signo-^Pejem, s katerim sta poglobila potrebe F-JK, ki bi jih moral vsebovati sedržavni načrt za prevoze in razpravljala tudi o stanju napredovanja ne-aterih železniških del, s posebno pozornostjo na červinjansko železniško Postajo, ki je deželnega in mednarodnega interesa. Predstavnik deželne vlade je pozitivno ocenil pogovore, ki jih je imel zastopniki osrednje vlade, predvsem pa je izrazil zadovoljstvo za soglasje, 1 s° ga ministri pokazali v zvezi z reševanjem obravnavanih problemov. Društvom iz Benečije le drobtinice VIDEM — Na seji komisije za kulturo pri videmskem pokrajinskem svetu je pristojni odbornik Lepre orisal program posegov, ki jih uprava namerava uresničiti na kulturnem področju. Program predvideva izdatek v skupnem znesku 886 milijonov lir .odbornik pa je že napovedal, da bo razpolagal samo s polovično vsoto. Iz celotnega zneska je 315 milijonov Jjr predvidenih za glasbene, gledališke, kinematografske in avdiovizualne Veiavnosti, 188 milijonov lir za humanistične, znanstvene in družbene delavnosti, 183 milijonov lir za dejavnosti, ki so povezane z zaščito furlan-saega jezika in kulture in drugih krajevnih jezikov in kultur, 140 milijonov lir za pokroviteljstva in 60 milijonov lir za ustanove, občine in dru-s*va ki delujejo na kulturnem področju. Nekateri svetovalci so podčrtali veliko razliko med predlaganimi jzdatki za »sponsoriziranje« kulturnih manifestacij in prispevki za občine •n društva: tudi slovenska društva bodo v tem primeru, kot po navadi. Prejela le drobtinice velike torte, ki se imenuje »posegi za kulturne dejavnosti«. Medtem je bila odložena na letošnje leto publikacija o Ivanu Trinku. tradivo, ki sta ga pripravila prof. Zovatto s tržaške univerze in prof. Marino Qualizza, je že zbrano, delo je treba sedaj še natisniti. Pred-v‘deni izdatek je narasel na 25 milijonov lir, krila pa ga bo pokrajinska uprava. Mnenja Andreja Inkreta iz Ljubljane, predsednika deželne gledališke ustanove Giuseppa Agatija in ravnatelja tržaškega SSG Miroslava Košute NOVA GORICA, GORICA — Po velikem uspehu, ki ga je imelo Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice v torek zvečer v goričkem Kulturnem domu, se v bistvu ni včeraj zgodilo nič kaj takega, kar bi sodilo v današnjo kroniko. Sicer je bila zvečer na sporedu odmevna Bu-nuelova predstava Hamleta, vendar ta je bila v poznih večernih urah, tako da za danes ne utegnemo napisati kronike. Zato se bomo povrnili k razpravi, ki je bila v torek v hotelu Park o bodočih perspektivah srečanja gledališč Alpe Jadran v Gorici in Novi Gorici. O prvih posegih na tej okrogli mizi smo včeraj že obširno poročali, zato bomo danes obnovili še nadaljnje tri posege, med katerimi je bilo tudi razmišljanje ravnatelja SSG Miroslava Košute. Andrej Inkret iz Ljubljane je bil mnenja, naj festival SGAJ teži predstavljanju kvalitetne sodobne1 drame, ki naj bo plod dobre in ostre presoje, saj gre pri tem za spričevalo narodove kulture in njegove omike. Potrebna pa je tudi vsestranska informiranost, ki naj se kaže tudi skozi festival. V Sloveniji in Jugoslaviji morda še vedo, kaj se na primer dogaja na tem področju v Italiji, Nemčiji in Avstriji, medtem ko zunaj malo ali pa vsaj zelo slabo poznajo naša naprezanja. Bil je tudi mnenja, da bi kazalo tudi na festivalu ohranjati podobo malega odra, kot so to že 13 let počeli Mali odri. Predlagal pa je tudi, naj bi na festivalu sodelovali teatrologi iz vseh dežel Alpe Jadran. Predstavnik soorganizatorja letošnjega festivala Giuseppe Agati (deželna gledališka ustanova iz F-JK) je menil, da moramo bolj kot formalnostim, polagati pozornost vsebini vsake take1 prireditve. Navedel je nekaj primerov povezovanja posameznih gledališč ob skupnih projektih in izmenjave izkušenj. Menil je tudi, da je primernejše izbrati spomladanski termin za festival, ker se je pokazalo, da je januar manj ugoden, zlasti za gledališča iz Furlanije - Julijske krajine, Veneta, pa tudi 4z Bavarske, Štajerske in drugod. V festivalsko dogajanje kaže vključiti zlasti mladino, zato je treba zainteresirati šole in učitelje v njih. Glede organizacije se je dotaknil misli, da se je že letos pokazala potreba po oblikovanju vsaj dveh operativnih skupin. Ravnatelj tržaškega Slovenskega stalnega gledališča Miroslav Košuta pa je opozoril na to, da je letošnji festival pravzaprav »na pokušnji« in da bodo šele analize pokazale, kako se je odrezal. To je tudi v sklepih komisije za kulturo pri delovni skupnosti Alpe Jadran. Razumljivo se mu zdi letošnje ravnanje italijanskih gledališč, ki ga vidi v tem, da se ta gledališča ne marajo udeležiti takšne preizkušnje, saj bi v primeru neuspeha trpel njihov ugled, predvsem pa tudi ugled njihovih igralcev. Zato je predlagal, naj bi v bodoče festival, ki je tako lepo hodil, ne imel več tekmovalnega značaja, ampak naj bi pomenil res srečanje gledališč in ljudi, ki se z gledališčem ukvarjajo, kar bi na ta način brez »tekmovalne psihoze in utesnjenosti« prihajalo do prave izmenjave tistih vrednot, ki jih gledališče v tem prostoru išče in zaradi katerih je tudi bil ta festival ustvarjen. MARIJ ČUK DOGAJANJE NA SGAJ DANES ob 11. uri: Hotel Park, Sestanek medfestivalnega odbora Jugoslavije in koordinacijskega odbora interesnih skupnosti republik in pokrajin SFRJ; ob 17.30: Gladališka dvorana Solkan, »Vodna kura« S. I. Witkie-wicza; ob 20.30: Kulturni dom Gorica, »Dundo Maroje« M. Držiča. JUTRI ob 17.30: Kulturni dom Nova Gorica »Drstenje krapov« A. Popoviča; ob 20.30: Osnovna šola Kozara Nova Gorica, »Ana« R. Šeliga. Na Goriškem po mrazu, ledu in sneženju Najbolj prizadeta zgodnja zelenjava do GORICA — Morda je zima na Goriškem že Sosegla svoj vrh in se bo kmalu začela odjuga. Znaki Sl audtavni, v Novi Gorici sneg hitro kopni, v Trnov-ncLrn Sozdu drevesa zaradi izjemno nizkih temperatur več, in obnovili so tudi dela na nekaterih Sfadbiščih. Z odjugo se bo začelo tudi ugotavljanje ško- slpC.k* je januarja ujma povzročila v kmetijstvu. Pote •1Ce 80 sicer delno znane in jih bo morda z neka-dušip1 nuinimi Posegi (dodatnim gnojenjem zemljišč, z kovf0rn) rnog°če omihti. To so upanja, želje in priča-ltu ' H-1'V tudi planerjev v občini, ki so v razvojnih dodela6™**1 za ieto 1980 zapisali, da bi se kmetijska pri-ietuVa’ i*? lanskih' vremenskih nesrečah, morala v tem Povečati za vsaj 20 odstotkov. in u Uravnavali bomo zaradi tega škodo, ki je že znana njavft0Vljena- Najbolj i6 bila prizadeta zimska zele-sPori k* j° gojijo na območju Šempetra in drugod v Osv-uu Vipavski dolini. Strokovnjakinja ing. Marija h, « Pravi, »da bo pridelek pora za okoli 6.500 kg 23 fj 1 .oti_ predvidenega, zelenega in rdečega radiča za dobrii)00’ ^Pinače za 7.500, ohrovta za 30.000 kg in po-april ' Negotova je tudi prezimdtev solate, ki dozori v pri r.v Njen pridelek bo lahko zmanjšan za 200 tisoč kg, kilofij-g^’i Pa bi bil pridelek lahko manjši za 20 tisoč zelen jnov- Zaradi zamude v pridelovalnem ciklusu, ko irpetaava iz spodnje Vipavske doline na tržišču ne bo Pava • prec*nostnega mesta, bo Kmetijski kombinat Vi-b°dka rne* za °krog milijardo starih dinarjev manj do- tetup aNja Osvaldova je ob analizi škode zaradi nizkih atur dejala, da bo pridelek pšenice za okrog 30 odstotkov manjši od predvidenega, posledice pa je že občutiti tudi v živinoreji. Le vinogradništvo in sadjarstvo, ki sta sicer najbolj razširjeni panogi, nista bili prizadeti. Kot rečeno bo škoda natančno ugotovljena šele po odjugi, toda splošno stanje v kmetijstvu se kaže na nekaterih važnih področjih. Znani načrt za kmetijsko preobrazbo Vipavske doline na primer izvajajo brez predaha in zamud. Po nekaj dneh prekinitve del zaradi mraza in snežnih zametov z burjo, so obnovili odvodnjavanje -in melioracijske posege na treh večjih zemljiških kompleksih, ki sodijo v omenjeni program Vipavska dolina. Dela izvajajo na 620 hektarov velikem področju Log-Zemono pri Vipavi, na kompleksu Vipavski Križ-Male Žablje, ki obsega nad 300 hektarov površin in na kompleksu- Čmiče-Dolenje, ki meri 156 hektarov. Kmalu bodo nadalje začeli graditi vodni zadrževalnik Vogršček, v katerem bodo akumulirali 8 milijonov kubičnih metrov vode za namakanje 3.800 hektarov plodne zemlje na območju spodnje Vipavske doline. Investicija bo znašala približno 35 milijard starih dinarjev in celotna sredstva so že zagotovljena. V začetku februarja bodo v Novi Gorici predstavili program za namakanje Vipavske doline, ki ga izdelujejo strokovnjaki Vodnogospodarskega inštituta iz Ljubljane. Uvedba namakanja je ena najnujnejših nalog za povečanje pridelave v Vipavski dolini, poudarjajo stro-kovnjaki. Donos raznih pridelkov se bo potem lahko povečal za trikrat. Hitrejšo gradnjo namakalnega sistem najbolj omejuje pomanjkanje sredstev, ki jih sicer zbirajo vsi zaposleni v Sloveniji iz svojih osebnih dohodkov. MARJAN DROBEŽ Nova gostilna v Goriških Brdih NEBLO — Čeprav je sloves rebule, merlota in tokaja že zdavnaj ponesel ime Goriških Brd v svet, so Brici bolj počasi stopali po poti turističnega razvoja. Za Brda sicer še vedno velja, da nimajo dovolj postelj za*prenočitev gostov, ki jih pripelje en avtobus, zato pa se je v zadnjem času okrepila gostinska ponudba. Najnovejša pridobitev je gostilna Marčele Kocjančič na Kržadi v Neblem (tudi gostilne se je že oprijelo ime Kržada), ki slovi po pečenih piščancih in drugih jedeh na žaru, po domačem kruhu in vinu iz družinske kleti. Za sladko kapljico skrbi Marčelin mož Franc, ki ob koncu tedna pomaga tudi za šankom. Gostje (precej je videmskih, goriških in tudi že tržaških) radi povprašajo tudi po krompirjevih cmokih, pastiču in zelenjavni mineštri, v kateri pa se obvezno kuha tudi pršut. Na sliki: pogled na novo gostilno Kocjančičevih v Neblem, slabe tri kilometre od Bobrovega in le kilometer od državne meje. (tg) TONE SVETINA Mec/ nebom in peMom -----351.____ Sa. je S0)nik )e gnal Mezgeca na vrvi v sadovnjak. Tam hiš° Prt vezaj k drevesu. Vsi trije in otrok so šli v so za , r Ì® bila obokana, se zidovi niso sesuli. Tam v kub' eC*ali zo§lenega trupla sester in še materino &o 23/^*' se le Osojnik dotaknil trupel, so se dru-Pokop cj_1fuSiin sesula v prah. Tak© so imeli kaj malo Pip , 0]Rik pa je rnedlel od gorja. Objel je sina, ki Rečgp .^tal po zaslugi višje sile, in stisnil ustnice. 2e j6 le vprašal, kaj bodo napravili z ujetnikom. Loj-da bi ga predali sodišču. Zeta A,1101-7* 1® zarjovel Osojnik in belo pogledal Loj-Raria'> T?'te.reinu soclišču, mar tistemu, ki je sodilo Sar p6 p. i® moj, kaj bom pa z njim napravil, niko-krgja “riga. Vzemite mojega sina in odidite s tega hribih11681'6^6' P®liit® ga k sorodniku v dolino. Tu v U Pa se bod© godile še čudne stvari...« jati. j*.“Sala sta. Z Osojnikom se ni bilo moč poga-Vrv ip0z Se i® oborožil, odvezal je jetnika, vzel v roke ga gnal po stezi v smeri grap in gozdov. Ko ga je ta vprašal, kam gresta, mu je dejal, da ga pelje na varno. Mezgec ga je prosil, naj ga kar ubije, da mu ne bo delal težav, toda skrivnostni mož je molčal. Po pol ure hoda sta prišla v grapo, po kateri je tekel potoček. Osojnik je peljal ujetnika na jaso, kjer je žgal oglje. Privezal ga je k drevesu in šel v kolibo po kramp. Sredi kopišča, kjer je bila zemlja mehka, je začel kopati. Znoj je kar lil z njega, s tako ihto je kopal, potem pa je šel po lopato in začel odmetavati prst. Mezgec ga je gledal in razmišljal, zakaj se sam muči, da bi mu izkopal grob. Pa ga ja ne misli še enkrat živega pokopati? Razumel je šele, ko je bila jama dovolj globoka. Mož ga je podrl na tla in mu zvezal še noge. Natovoril si ga je na pleča in ga postavil v luknjo. Tako mu je glava molela iz nje. Potem ga je zasul in zahodih Usta pa mu je zavezal z robcem, da ni mogel kričati. »Baraba, spat grem, dovolj si me utrudil. Do jutra imaš čas, da mi boš lepo' po vrsti povedal vse svoje grehe.« Mrak se je zgrnil v grapo, na nebu so se prižigale zvezde. Totok je šumljal prek skal in večerne ptice so se oglašale. Mezgec je spet začutil grenak okus po pepelu in v nosu vonj zemlje, ki je je imel pred dvema letoma polne oči in usta. Groza, ki jo je bil odrinil v podzavest, se je vrnila. Kaj namerava od žalosti poblazneli silak z njim, si ni mogel predstavljati... XXIII. Lojze in Grahor, predsednik ljudske oblasti, ter sekretar Sokol so se v spremstvu dveh kurirjev napotili na pogorišča požganih vasi, da bi pomagali ljudem, ki so ostali brez strehe in imetja. Ljudje so se razbežali po gozdovih. Čeprav so Nemci že odšli, si niso upali h kadečim se ruševinam svojih domov. V gručicah so se potikali po grmovju, kleli in jokali. Lojzetu se je nabiral srd za očmi. če bi bil ostal odred v polni moči, potem Nemci, ki niso imeli na voljo velikih sil, ne bi mogli tako nekaznovano požigati in pobijati civilnega prebivalstva širom po Istri in Brkinih. Če bi bili partizani bolj dosledno iztrebljali izdajalce, ti ne bi mogli voditi sovražnika ter kazati vozlov odpora in skrivališč aktivistov. Na obrobju požgane vasi so našli ranjenega partizana, ki se je zdravil v domači vasi. Na begu so mu Nemci prestrelili obe nogi. Po ostrorobem kamenju se je zavlekel v goščavo trnja. Obvezali so ga in ga napojili z vodo. Iz skrivališča je gledal, kako so gručo vaščanov, med njimi tudi njegove starše, pehali v gospodarsko poslopje — tu pa so jih obsuli z ročnimi bombami in jih žive sežgali. Med očrnelimi zidovi so uzrli vaškega reveža, ki je zblaznel. Kot pijan se je vrtel pred njimi in dvigal roke k nebu. Njegovih krikov niso razumeli. Skakal je okoli zidovja, v katerem so ležala zoglenela trupla vaščanov... Torkova razprava v tržaškem občinskem svetu ni izpolnila pričakovanj 0 vsem, o tržaški avtonomiji pa kdaj drugič... Torkova razprava v tržaškem občinskem svetu o avtonomiji Trsta v sklopu dežela^ stvarnosti, ki so ji mnogi upravičeno pripisovali zelo velik pomen, ni izpolnila pričakovanj, tako da se je večji del zasedanja govorilo o vsem mogočem, dejansko pa se niso dotaknili teme, ki je bila v resnici na dnevnem redu. Kljub politični dobri volji nekaterih strank in nekaterih posameznikov se je razprava izrodila v obračunavanje med zavezniki v deželni večini ter med listarji in vsemi ostalimi, tako da je že kronično vprašanje porazdelitve mest v deželni vladi, ki po mnenju mnogih odseva zapostavljanje Trsta v Furlaniji - Julijski krajini, popolnoma zasenčilo važno in vedno aktualno problematiko tržaške avtonomije. Občinski svet je tako spet izgubil veliko priložnost za trezno in konstruktivno razpravo o vprašanju, ki je od leta 1978, to je od vzpona LpT, vedno v središču pozornosti tukajšnjih političnih dogajanj. čisto notranje računice nekaterih strank (v prvi vrsti Liste) so prevladale nad vsem ostalim, tudi nad tolikokrat (inštrumentalno) opevano avtonomijo, ki je danes o-čitno manj važna kot bližnja skupščina melonarskega gibanja, ki bo razkrila, kdo je dejansko najmočnejši v tem gibanju, ki je pravza prav že zdavnaj postalo stranka v tradicionalnem smislu. Če temu dodamo še sobotni demokristjanski kongres, za katerega teče že nekaj dni bitka med strujami, vidimo, da je mera polna in da je avtonomija žal v tem okviru zelo postranskega pomena. In vendar se je torkova seja kar dobro začela, tako da je kazalo, da bomo po dobrih uvodnih posegih D’A-moreja (PSI), Parovela (Tržaško gibanje), Polija (KPI) in Tomizze (KD) priča kvalitetni izmenjavi mnenj o tem, kako si vsaka stranka zamišlja pojem avtonomije, vse do Ceco-vinijevega posega, ki je kot star lisjak postavil vso zadevo na nizko raven barantanja pomembnih mest (beri stolčkov) med LpT ih med sedanjimi zavezniki v deželnem odboru. Hočeš nočeš je Cecovinijev govor (za njim so se oglasili skoraj vsi vidni melonarski voditelji) utesnil debato na že znane tirnice in tematike: kdaj bo Lista vstopila v deželno vlado in dokler melonarji ne bodo postali sestavni del deželnega vodstva, bo PSI morala še dalje biti v opoziciji v tržaških izvoljenih telesih. Stare zahteve in stara gesla, čeprav je Ceco- vini kot pripadnik tako zvane zmerne struje v LpT za sedaj izključil politično krizo na občini in na pokrajini. Po proračunu in zlasti po skupščini LpT, je podčrtal bivši župan, pa bomo dali vse ponovno na tehtnico. »Govorilo se je več o stolih in o stolčkih«, je ob koncu torkove seje grenko komentiral debato načelnik svetovalske skupine KPI Calabria, »kot govorijo v Manzanu, ki je mednarodno središče za izdelavo stolic.« Komentar, ki ne potrebuje dodatnih pripomb. D’Amore in Seghene (PSI) sta podčrtala, da si mora naše mesto graditi svojo avtonomijo predvsem z lastnimi močmi ter z enotnimi nastopi in to kljub temu, da dežela ne kaže velikega razumevanja za tržaško specifiko. PSI je za okrepitev tržaškega zastopstva v deželnem odboru, za učinkovitejšo finančno avtonomijo pokrajinske uprave in nekaterih »drugih ustanov, kot je npr. Sklad za Trst. Parovel (Tržaško gibanje) pa je bil mnenja, da mora Trst nujno ovrednotiti svojo mit-televropsko identiteto in da si moramo po zgledu Furlanov sami zavihati rokave ter ne čakati vedno in povsod samo na zunanje podpore. Komunisti, ki so za revizijo deželnega statuta, so bili zelo kritični do deželne vlade (je bolj podobna banki, kot pravemu upravnemu telesu) in do »železnega« zavezništva KD -LpT, ki si polni usta z avtonomijo, v resnici pa deluje proti stvarnim interesom našega mesta. Poli, podobno kot Parovel in D’Amore, se je v svojem posegu navezal tudi na položaj naše manjšine, ki bi jo morebitna ločitev Trsta od Furlanije v največji meri prizadela in oškodovala. Tajnik KPI je govoril tudi o položaju in o težavah KGS in kritiziral tržaško občino, za katero je nerešeno vprašanje statuta tega telesa deveta briga. V razpravi se je oglasil tudi Lokar (SSk), ki je odgovoril na provokatorski poseg misovca Giacomellija, ki je svoj govor obeležil z običajnim protislovenskim strupom. Po skoraj štiriumi razpravi je občinski svet odobril dve resoluciji, ki obvezujeta občino, da se zavzame za avtonomijo mesta. Prvo so predložili socialisti (pobudniki torkove razprave), drugo pa večinska koalicija, ki je med potjo naletela tudi na presenetljivo podporo MSI. Skupščina je nato zavrnila resolucijo KPI, ki je med vsemi edina omenjala Slovence v Italiji ter Panovelovo, ki se je med drugim zavzemala za mednarodno vlogo našega mesta, (st) V januarju cene narasle za en odst. Po sicer še nedokončnih podatki!1 so cene v našem mestu v januarj11 poskočile za en odstotek, v obdobja od januarja 1984 do januarja 1985 Pa za 9,2 odstotka. V le delno tolažbo nam je lahko dejstvo, da so v nekaterih drugih velikih italijanskih mestih zabeležili januarja večji porast-v Genovi 1,3 odstoka, v Milanu L* in v Turinu 1,1 medtem ko je nekoliko na boljšem Bologna, kjer so zabeležili porast cen za 0,8 odst. P® enoletnih podatkih pa je na vrhu lestvice Milan, kjer so cene narasle za 9,9 odst., najboljši pa je položaj v Bologni s porastom 7,8 odst. Januarski skok cen so zabeležiti prevsem zaradi podražitve energij® (za cele 3,5 odst. v enem mesecu)» živila so se podražila za en odstotek (delno so temu krive vremenske neprilike), medtem ko so se oblačila podražila samo za 0,1 odst. in stroški za stanovanje za 0,3 odst. Seja slavistov Slavistično društvo sporoča, da b® seja odbora jutri, 25. t.m., ob m-uri v Gregorčičevi dvorani. Med najvažnejšimi točkami dnevnega reda sta včlanjevalna akcija in organizacija večera ob predstavitvi antologij® Franceta Bernika »Trst v slovenski poeziji«. V soboto na sedežu tržaške federacije Pokrajinski kongres ZKMI v znamenju obnovitve Slovenska prosveta o opravljenem delu ter o upih in načrtih za prihodnost Pokrajinski kongres Zveze komunistične mladine Italije, ki bo v soboto na sedežu tržaške federacije, bo v znamenju temeljite obnove in razmisleka ne le o ustroju organizacije, temveč tudi o njenih vsebinskih značilnostih. Kot je na včerajšnji tiskovni konferenci poudaril tajnik Claudio Cumani, je tudi ZKMI, kot sploh vse politične organizacije in stranke v Italiji, doživela v drugi polovici sedemdesetih let krizno obdobje. Nikakor pa ni res, da mladi niso razpoložljivi za politično in družbeno angažiranje. V svojih akcijah proti mafijski mreži, za mir, za solidarnost s potresen-ci v Irpiniji, v prostovoljnem delu za zaščito okolja in varovanja narave so pokazali, da jih še kako zanimajo te teme širšega značaja, ki so tesno povezane z njihovo bodočnostjo. Kar zavračajo, so politične špekulacije, prazno besedičanje, spletkarjenje. Mladi so torej pripravljeni za aktivno delovanje, toda le na tistih področjih, ki jih globoko zanimajo. V takem okviru, je dejal Cumani, se mora tudi komunistična mladinska organizacija obnoviti, če hoče ostati v koraku z družbenimi spremembami in vplivati na tok družbeno - političnega doga janja. Potem ko je v preteklih mesecih v tržaški ZKMI že tekla o tem razprava, bo prav sobotni kongres odskočna deska za obnovo v tej smeri. ZKMI naj ne bi več ponavljala vzorcev partijske organizacije, ampak naj bi se njena dejavnost razvijala po avtonomnih interesnih skupinah (ligah), v katerih bi sodeloval čim širši krog mladih, tudi nečlanov. Na Tržaškem so si zaenkrat zamislili, da bi se v okviru teh lig lotili dveh osrednjih tem: šolske, oz. študentske problematike in preučevanja problemov dela, zaposlitve in gospodarskega razvoja. V bodočem delovanju pa ne bomo pozabili na vedno prisotno vprašanje miru in sožitja v naših krajih, je dejal Cumani. Če Trst ne bo tega rešil, bomo vedno razpravljali le o preteklosti. Mi je nočemo pozabiti, toda raje razpravljamo o naši prihodnosti, za katero ne vidimo rožnatih perspektiv, če se ne bo v Trstu kaj v kratkem spremenilo. O sobotnem kongresu, ki je med drugim tudi priprava na vsedržavnega, je spregovorila še članica pokrajinskega tajništva KPI Porla Luša in poudarila, da so obnovitveni procesi v ZKMI zelo pomembni tudi za stranko samo. V soboto odkritje kipa Silvia Benca V soboto ob 12. uri bodo v Ljudskem vrtu odkrili doprsni kip Silvia Benca. Kip, ki bo stal nasproti kipov Umberta Sabe in Jamesa Jaycea, je izdelal tržaški kipar Nino Spagnoli. Slovesnost odkritja Bencovega kipa bi morala biti že prejšnji teden, a so jo zaradi slabih vremenskih razmer odložili. Slovenska prosveta je imela v torek zvečer v Peterlinovi dvorani v Ul. Do-nizetti občni zbor, ki je bil sklican zato, da člani še v teku januarja odobrijo obračun za preteklo in proračun za bodočo dejavnost, če hoče odbor pravočasno vložiti prošnje za denarno podporo, ki jo nakazujeta pokrajinska in deželna uprava. Na občnem zboru torej ni bilo volitev novega odbora, ki bodo na programu na prihodnjem. Poročilo o opravljenem delu, pa tudi o načrtih, ki jih je izdelal odbor na svoji seji 8. januarja letos, je podal predsednik Slovenske prosvete Marij Maver, ki je med drugim poudaril, da je bila pretekla dejavnost zadovoljiva in pestra, kljub skromnim sredstvom, s katerimi ta kulturna organizacija razpolaga. Za to gre zasluga, je Maver dejal, nekaterim našim članom, ki so s svojim prostovoljnim delom, pa tudi z denarnimi prispevki ob raz-nih priložnostih, omogočili, da smo zadane naloge tudi uresničili. Med temi je omenil predvsem stike s koroškimi Slovenci, oziroma njihovimi kulturnimi organizacijami, ki so bile preteklo leto na gostovanju na Tržaškem, Goriškem in tudi v Beneški Sloveniji. Tako so nam koroški bratje vrnili obisk, ki smo ga mi, s svojimi društvi je dejal, opravili na Koroškem pred dvema letoma. To povezavo nameravamo še utrditi, je poudaril in najti morda tudi kakšno novo obliko tega medsebojnega sodelovanja. Takoj za tem je omenil delovanje Društva slovenskih izobražencev, ki je imelo v preteklem letu svoje ponedeljkove večere, navedel je tudi že tradicionalno srečanje Drago, ki bo v tem letu slavila svojo 20. obletnico obstoja. Omenil je tudi ponovno oživitev Slovenskega kulturnega kluba, ki bo letos imel spet svoje sobotne večere, omenil razstavi, ki sta bili v pretekli sezoni in dejal, da bodo s to dejavnostjo nadaljevali tudi v tej sezoni. Navedel je natečaje, na primer tistega v okviru Mladike, pa knjižnico Dušana Černeta, ki razpolaga sedaj že z 1.200 publikacijami. Naštel je še delovanje pevskega zbora, kot tudi glasbeno dejavnost, ki je v pretekli sezoni potekala bolj neredno, za letos pa imajo že izdelan ciklus štirih koncertov, od katerih bo prvi še v nedeljo, 27. t.m., in bo namenjen baroč- ni božični glasbi. Zadnji koncert v tem ciklusu bo v mesecu aprilu. Blagajniško poročilo je podal Sergi) Pahor, ki je med drugim omenil pod' pore s strani javnih ustanov, ki Pa seveda ne morejo kriti stroškov, J® dejal, za našo dejavnost. Ti stroški se bodo v tem letu prav gotovo pov®' čali, kot se pač višajo cene vse®1 storitvam. Skušali bomo, kljub vs®; mu, načrt izvesti, ker računamo tud1 na pomoč in požrtvovalnost nasiu članov. Na občnem zboru je bil tudi dež®! ni svetovalec SSk dr. Drago Štoka, k1 je obljubil svojo pomoč in zainteres1^ ranost tudi v sklopu deželne upr3'' za dodelitev denarnega prispevka Sk^ venski prosveti, kot sem to storil ž ob raznih priložnostih za potrebe sl®' venske kulturne dejavnosti. S torkovega občnega zbora Slovenske prosvete Zaščititi Okrogla miza Slovenskega khiba in Kulturnega združenja Most in omogočiti funkcionalni razvoj Krasa Torkova okrogla miza v Slovenskem klubu, ki si je v naslovu zastavila vprašanje »Kako gradimo na Krasu?«, je nedvomno potrdila naraščajočo občutljivost in skrb za podobo kraške pokrajine, za ohranitev njene zgodovinske dediščine in za njeno aktivno in funkcionalno zaščito v prihodnosti. Dolga in razčlenjena razprava je razgalila celovito problematiko Krasa kot svojstvene naravno-urbane enote, ob kateri se srečujejo interesi in potrebe ne samo njenega avtohtonega prebivalstva, temveč tudi tržaškega mestnega jedra. Problematika tako nujno postane splet političnih, upravnih, načrtovalsko-urbanističnih in etničnih interesov, postane torišče konfliktov med njimi in huda zavora skladnemu razvoju krajine, ki mora na koncu koncev v prvi vrsti upoštevati potrebe njenega prebivalstva. Prof. Marco Pozzetto s tržaške univerze, dr. Vladimir Vremec in arhitekti Darij Jagodic, Marino Kokorovec in Mitja Race ter Vojteh Ravnikar in Matjaž Garzarolli iz Slovenije, so uvedli okroglo mizo v svojstvu načrtovalcev in izvedencev, razpravo pa so dopolnili posegi javnih upraviteljev in nekaterih »porabnikov« kraškoga prostora. Sodelovali so dolinski župan Edvin Švab, nabrežanski dr. Pavel Fonda, zgoniški župan Josip Guštin, predsednik Kraške gorske skupnosti Miloš Budin in tajnik Kmečke zveze Edi_ Bukavec, razprava pa je dobila še konkretnejši ton s projekcijami diapozitivov gostov iz Slovenije, arhitektov Damjana Galeta in Vojteha Ravnikarja ter podob s tržaškega Krasa, kakor sta jih v objektiv ujela Vladimir Vremec in Matjaž Garzarolli. Vladimir Vremec je uvodoma razgrnil namene okrogle mize, ki naj bi pomenila začetek preverjanja tistega, kar je bilo na obravnava-nem področju doslej storjenega in uvod k novim študijskim posvetom, posvečenim posameznim vprašanjem, kot so problematika vaških jeder in meril za njihovo prenovo, analiza raz-širitvenih območij, skrben pretres kmetijskih območij in vidikov krajinskega in spomeniškega varstva. Darij Jagodic je uvod svojega posega name- nil spominu na nedavno umrlega velikega tržaškega arhitekta Romana Boica, ki ga je označil za antifašista v najširšem in nadstrankarskem pomenu besede, za prijatelja Slovencev brez dobro znanih predsodkov, lastnih tržaškim intelektualnim krogom in končno za dobrega arhitekta, ki je ljubil Kras in si je s svojim delom postavil nekatere trajne spomenike, med katerimi je tudi zgodovinski spomenik Rižarna. V nadaljevanju je Jagodic v izhodišče obravnavane problematike zastavil še nerešeno vprašanje, ali naj bo tržaški Kras avtohtona enota s svojo specifiko, ali pa naj ga obravnavamo kot predmestje Trsta — kajti politična izbira, ki bo prevladala, bo botrovala urbanističnim izbiram, ki so ključ prostorskega oblikovanja krajine in temelj novih arhitekturnih pristopov. Še prej pa je po njegovih besedah nujno poskrbeti za kulturno rast ljudi, medtem ko je na navzoče upravitelje naslovil poziv, naj se vsaj pri realizaciji javnih gradenj v čimvečji meri poslužujejo natečajev in s tem omogočajo dotok novih idej in svežih sil. Mitja Race je opozoril, da živimo skrajni trenutek, ko je še mogoče rešiti rešljivo, tisto kraško zgodovinsko dediščino, ki je javne uprave niso znale zaščititi. Morali se bomo omejiti v željah po novem in največ pozornosti nameniti tistemu, kar smo najbolj zanemarili. O-dločilno vlogo bo pri tem morala odigrati dežela, tako s prožnejšo zakonodajo, kot s finančnimi skladi, in seveda krajevne uprave, ki imajo vse večje pristojnosti pri upravljanju teritorija. Revitalizacija Krasa je po njegovem pre- pričanju mogoča le z novim odnosom do nj®n0 i. zgodovinske dediščine s sodelovanjem prebrefj stva, krajevnih uprav in načrtovalcev ter d* s pretokom informacij, ki so osnova za ta sodelovanje. p Marino Kokorovec je izhajal iz študij®-jo je na lastni predlog s kolegom Ruggieror® g delal najprej za tržaško občino in jo leta 1 •[ po naročilu Kraške gorske skupnosti razteg . na ves tržaško goriški Kras. Raziskava J® p segala analizo arhitektonskih in dekoratri® elementov, oceno krajinskih grajenih d® ]p tov, okolju tujih elementov, gospodarskih P°Sjei pij, namembnost, statično in higiensko razvoj vasi, lastništvo, omejitve in Stmjen prikaz zaključkov raziskav je Kok< vec sklenil z ugotovitvijo, da bi morale P^. tične in upravne oblasti s posebnimi zakons^, mi ukrepi omogočiti obnovo in sanacijo £ra v» bene dediščine, kot so to storile po potres ^ Furlaniji ne pa posegati le z omejitvami in gimi prepovedmi. ^ Prostor nam žal ne dopušča podrobneje , pozoriti na tehtna prispevka arhitektov ha Ravnikarja in Matjaža Garzarollija, ki ^ vsak s svojega vidika ugotavljala podobo® činke človekovega poseganja tudi na v slovanski strani Krasa. Po deležu, ki s®Eed' razpravo prispevali slovenski župani, PTfzlAo nik KGS in tajnik Kmečke zveze, je 0 j^jil mizo zaključil prof. Pozzetto, ki je zgodovinsko in etnično posebnost Krasa YY^u poetično prispodobil trpkemu, a zdravilP® teranu. Novosadski Bunuelov »Hamlet« drevi na odru Kulturnega doma Srečanje gledališč Alpe Jadran se 00 danes in jutri preselilo tudi v Trst, L Slovensko stalno gledališče, kjer si orno lahko ogledali dve predstavi, in icer Bunuelovega Hamlet«, v posta-/vi Akademskega gledališča iz No-effa Sada in dramo poljskega pisa-.elav Stanislawa Witkiewicza Vodrra i.°š, s katero bo jutri nastopilo gle-^ušče Wspolczesny iz Varšave. riPrevi, ob 20.30 so torej v Kulturnem najprej na vrsti mladi gledali-iT1 *z Novega Sada, ki se bodo {•edstavili s projektom Hamlet, la-ratorijskim gledališkim delom, za Ustavitev katerega so kot osnovno ^attivo uporabOi istoimensko delo klanega filmskega režiserja Luisa S'adivo zrianeg, ^nuela. In kot je to že storil Bu-J161' so tudi sami uporabili gradivo ^ raziskovanje Hamletovega vpraša-Cf^a: kako postati to, kar smo? Pro-pre se začel, a se ni končal s n ^iero, nima v načrtu, kot piše v Sestavitvi, definitivno formiranje 5^~akškega dela. Hamlet je namreč ka?0- del laboratorijskega procesa, s vih r'm se J0 začelo raziskovanje no-n . sredstev gledališkega izraza in ustvarjalnih odnosov pri na-Jailju predstave. U:S Harn,etom je gledališče Promena 1 Pesno nastopilo na Dubrovniških Peri1 u jSTOh. Lepo bi bilo, ko bi tak 'Peh imeli tudi pri nas. Socialisti o razmerah v TVM Podpredsednik deželnega odbora Piero Zanfagnini, deželni svetovalec Gianfranco Carbone in tržaški pokrajinski tajnik Socialistične stranke Augusto Seghene so skupaj analizirali razmere v tržaškem obratu Grandi motovi - Tovarni velikih motorjev in ocenili predlog tovarniškega sveta o organiziranju posebnega simpozija o dizelskih motorjih. Zanfagnini je v imenu deželne uprave {»hvalil pobudo delavcev, medtem ko sta oba tržaška socialistična voditelja podčrtala pomen konkretne podpore, ki naj bi jo dežela nudila za prireditev tega simpozija. Zanfagnini je tako podporo povsem zagotovil, tudi v osebnem i-menu predsednika deželne uprave A-driana Biašuttija. O Deželni inštitut za zgodovino osvobodilnega gibanja sporoča, da se bo orihodnji četrtek, 31. januarja, nadaljeval tečaj o nacionalnem vprašanju v Trstu in v deželah vzhodne meje v zadnjih dneh stoletja. SKD Tabor: v iskanju novih poti ne zanemarja že utečenih dejavnosti Razvijanje že ustaljenih prijemov in iskanje novega: to je vodilo, ki je izšlo z občnega zbora SKD Tabor, ki je bil predsinočnjim v Prosvetnem domu na Opčinah in na katerem so izvolili novi društveni odbor. SKD Tabor sodi nedvomno med najmočnejša in tudi najbolj aktivna slovenska društva v Furlaniji - Julijski krajini in tako po obsegu kot kakovosti delovanja je znatno preseglo raven vaškega krožka. K temu ga sili angažiranost openskih kulturnih delavcev pa tudi okolje, v katerem deluje. Opčine namreč bi le s težavo imenovali vas, saj značilnosti vasi združuje z načilnostmi predmestja. V tem okolju je Tabor našel plodna tla za svoje delo. O tem delu pričajo že sami podatki: v lanski sezoni so imeli skupno 92 prireditev (v to številko so vključena tudi gostovanja), ki so zajemala gledališko, glasbeno in raz- ^ittoni kritičen vodstva PSI v® Ponedeljkovi seji izvršnega od- tl£ ni liniji, ki ji je večina v stran- nik ^rza_®ke PSI je imel predstav-Pitt H^jšinske reformistične skupine litjg*1?1!.ostro kritičen poseg proti po- je Do/^ V ^dnjih mesecih. Pittoni čelnT1^! Prn>visoke mode« Milo Schòn itak rene Galitzine, nato prvo damo ^ 'Janske »pripravljene mode« (prét-SgV?1^61-) Krizio in kraljice krznarstva Lau Fendi' Ra *e Kosito Missoni in Hvpf-0 BibSintti- ki sta se predvsem navili v trikotaži. V ostrejši ali mo,Jsi obliki pa so vse te »kraljice biod^ „ ugotavljale, da na področju e še vedno despotsko kraljujejo moški. Toda ne zaradi večjega znanja ah bujnejše fantazije, temveč zato, ker razpolagajo z višjimi sredstvi. Ne, da »kraljice« ne zaslužijo dobro s svojim delom, nasprotno, toda moški ustvarjalci dobijo boljša posojila, skratka vlivajo več zaupanja. Moda pa požira velikanske vsote, ne samo odjemalcem, tudi kreatorjem. Bolj kot nad sedanjim ekonomskim položajem, pa so se izbrane »dame« novinarki potožile nad težkimi začetnimi pogoji. »Ko smo začenjale s krea-torstvom in odpirale samostojen salon«, je na primer dejala Micol iz trojice sester Fontana, »to je bilo leta 1937, nas nihče ni jemal resno, Kaj neki direktor, niti bančni uslužbenci«. Njim so pomagah starši, druge pa so ovirali, kot na primer Biki, ki je vnukinja skladatelja Puccinija in hči Fosca Crespi. S kopico težav so se morale spopasti tudi sestre Fendi, pa čeprav so tvrdko podedovale. Vendar pa za probleme finančnega značaja ne krivijo moških kolegov, temveč splošno nezaupanje, ki v finančnem svetu vlada do ženskega de la in resnosti. Z moškimi kreatorji se razhajajo predvsem, kar bolj neposredno zadeva delo. Moški se ne ozi rajo na osebe, ki naj bi nosile njihove kreacije, za njih je ženska abstrakten pojem, pravijo ženske kreatorke. Moški pa pravijo, da ženske ne znajo biti vedno objektivne, da ustvarijo modo za žensko, ki je bhzu njim po mišljenju, da skratka kreirajo samo zase in za ženske, ki so njim podobne. Istočasno pa so premalo »nore«, da bi lahko bile vehke kreatorke, pre-konkretne so in premalo si drznejo tvegati. Ta bitka dveh kraljevskih taborov bi bila kaj malo zanimiva za vse, ki niso neposredno prizadeti, ko ne bi obnavljala že vehkokrat shšanih dialogov. O pomanjkanju genialnosti pri ženskem spolu (razen častnih izjem, ki pa potrjujejo pravilo) ter o uspešnem ženskem rokodelstvu je bilo res že veliko besed. Če so tokrat omejimo zgolj na bleščeče, zato pa tudi izredno zahtevno delovno področje, kot je modno ustvarjanje, je prav, da se poslužimo trditev glavnih akterk. Bistvene, naravnost revolucionarne spremembe je v oblačenje vnesla mitična Coco Chanel, ki je »izumila« in uveljavila kostim in tailleur. V njenem imenu in po zaslugi številnih kre-atork bi morale imeti nove ženske »ustvarjalne« generacije več in boljše možnosti. Zato, kot z optimizmom pravijo »kraljice italijanske mode«, da bo moda vedno .bolj ženskega spola. (bip) Polonca Kovač in Marjanca Jemec danes v Kosovelovi knjižnici na rl0J,e^0Va knjižnica v Sežani je rati/ sv°Ph mladih bralcev po-Visati1? knjižnico sodobno mladinsko PobC° ^>o^fmC0 Kovač. $loVgCa Kovač sodi v najmlajši rod $ne( nskih mladinskih pisateljev. V ca .^dadinske literature je pisatelji-TM)Zna^a P° 1970. Njeno izredno d^anie otroške duše in otrokovega anion ^n'Ja sveta v katerem živi, ji sfce fr-R. aspešno ustvarjanje mladin-rni ^Pževnosti. S svojimi mladinski-tudjSPevki sodeluje Polonca Kovač nm^T domala vsem periodičnem tisku Kurir*]enemu mladini kot je Ciciban, ne Pionirski Ust in Pionir. Nje-strjc Klepetava želva, Jakec in dan jOdjlnik., Deževen dan. Krasen ni ^vfrinice z večne poti, Andrejev fce. $ °, Preveč, Urške so brez napa-ee sodijo med najbolj brane Špel ^dinsk* u-30 Z i ' a knjige. '°rstnJe1niri0 svežino izraza in svoje-^motiko ter zanjo tipično hu-otr^stjo, ki je blizu današnjemu Vladih 1* n* Pridobila le širok krog dragQn bralcev, temveč je dala tudi liteTr,?en Prispevek sodobni mladinski V stodo tudi v tem tednu počivali Deželna in pokrajinska nogometna zveza sta sporočili, da tudi a teden odpadejo vsa amaterska n mladinska prvenstva. Zaradi . nnega vremena so namreč igri-ca neprimerna za prvenstvena recanja in tako bodo naši no-s metaši zopet prisiljeni na »po-c,tek«. Predsednik Vesna A. Bogateč in snegu je sedaj prišel dež in zato je precej blatno in razmočeno. Upamo le, da se bo vreme izboljšalo in da bomo v nedeljo lahko igrali, čeprav se bo ekipi poznalo, da že mesec dni nima rednih treningov.« STANI KALC (Gaja): »Igrišče na Padričah je precej izpostavljeno bunji in mrazu. Zato je zmrznila voda in počilo je tudi nekaj cevi. Čeprav smo utrpeli precejšnjo škodo, smo okvaro v glavnem odpravili. Ker ni bilo vode in tudi igrišče je bilo ledeno, nismo mogli redno, trenirati. Odprto ostaja vprašanje igrišča, ki je res v slabem stanju in če ne bo zapihala burja, mislim, da ne bo mogoče igrati.« ALBERT ČUK (Primorec): »Tudi v slačilnicah v Trebčah se je pojavil led. Na srečo nismo utrpeli večje škode in okvaro so že popravili. Treningov seveda nismo imeli, ker vreme tega ni dopuščalo. Upam, da bo z igriščem do .Udelje vse v redu, ker se je sneg v glavnem že stopil.« SERGIJ HUSU (Primorje): »Škoda v slačilnicah na Proseku je precejšnja. Počili so radiatorji in zato smo ostali brez ogrevanja. Za silo si pomagamo s pečmi in na srečo imamo vsaj toplo vodo. Seveda rednih treningov ni bilo. Del igrišča, ki je v zavetju, je še prekrit s snežno oddejo. Zato je upati le na izboljšanje vremena.« ANGELO BOGATEČ (Vesna): »V Križu nas mraz ni presenetil, ker je naš oskrbnik redno pazil za ogrevanje in zato v slačilnicah ni prišlo do okvar. Seveda igralci niso redno trenirali. Igrišče je bilo prekrito z ledeno skorjo, nato pa ga je prekril še sneg. V primeru, da se do nedelje ne bo stopil, ga bomo morali odstraniti. Upam, da po štirih nedeljah »suše« bomo lahko končno le stopili na igrišče.« VOJKO KRIŽMANČIČ (Zarja): »Mraz seveda ni prizanesel niti slačilnicam v Bazovici. Zmrznila je voda, počilo je nekaj cevi in en radiator. Do okvare, je prišlo tudi na grelcu. V glavnem pa so popravila v polnem teku in do nedelje bodo slačilnice gotovo uporabne. Kar se pa tiče igrišča, ne bi smelo biti problemov, ker je sneg odnesla že burja.« ANDREJ RACE (Kras) : »Mraz nam je naredil precej škode v slačilnicah v Repnu. Že nekaj dni moramo kuriti, ker je praktično vse zmrznjeno, kljub temu da smo predčasno spraznili vodo. Počilo je tudi nekaj cevi in odpovedali so grelci za toplo vodo. Delamo seveda s polno paro .in prepričan sem., da bo do nedelje okvara v glavnem odpravljena, tako da bomo lahko igrali. Na igrišču se je sneg precej stalil, vendar zaradi dežja ostajajo luže. Seveda tudi mi nismo trenirali: v enem mesecu smo praktično imeli en sam trening.« (B. Rupel) komentar trenerja andreja žagarja Tudi v soboto favoriti Serija zmag se nadaljuje in tako tudi položaj na lestvici postaja vse ugodnejši. S sobotno zmago v Forliju smo na tretjem mestu dohiteli Stefanel iz Trevisa, za štiri točke pa nam še vedno bežita vodeča Vicenza in Udine. Da bo tekma v Forliju sila težka in negotova, se je pokazalo že v samem začetku. Domači, ki jim pošteno gori za petami, so namreč takoj povedli s 4:0 ter nakazali, da se ne mislijo zlahka predati. Cilji, ki smo si jih zadali pred tekmo, so bili naslednji: dominirati v slcoku pod obema košema, beki si morajo razdeliti 16 doseženih točk Klavdija Starca iz tekme v Trstu, Robert Daneu pa vzdržati visok odstotek metov s prve tekme in svojih 16 točk. Ob tem morajo ostali dati svoj običajen doprinos in z zmago ne bi smelo biti problemov. Ves dogovor se je uresničeval povsem v redu, razen dominacije pod košema. Domači so nam namreč v naši obrambi pobrali v prvem polčasu kar 9 žog, jih nato realizirali iz druge alccije in zato smo prejeli kar 53 točk. Ob koncu polčasa smo bili tudi preveč nestrpni, že takrat smo hoteli odločiti tekmo in zato smo pri rezultatu 45:45 dovolili domačinom delni rezultat 8:2, kar je bila tudi razlika v polčasu. Dogovor v polčasu je bil, da obdržimo nivo igre v napadu, popravimo skok in bistveno izboljšamo obrambo, kjer naj ne bi prejeli več kot 35 točk. že v sedmi minuti drugega polčasa smo domačine ujeli in v 15. min. vodili z 78:74. Takrat kar trikrat zaporedoma nismo realizirali napada in domačini so ponovno izenačili. Z nekaj dobrimi skoki in z dobro realizacijo prostih metov smo nato zopet povedli z 89:83. Domačim je uspel še met za 3 točke, mi pa smo zadnjih 54 sekund držali žogo ob tem, da smo vse možnosti za proste mete izvajali s strani. Bila je to težko izbojevana, a zaslužena zmaga, s katero smo uspešno premostili še eno gostovanje in vknjižili novi točki. Tako je poleg nas v gosteh v tem kolu slavila samo še Vicenza, ki ji sedaj sicer bolj kompletna Servolana ni mogla zadati poraza, s Icaterim bi uslugo naredila tudi nam. Preseneča visok poraz Stejanela v San Donaju in predvsem 114 točk, ki jih je prejel. Tudi Oderzo je proti Ceam dosegel kar 119 točk, Fidenza pa je zelo suvereno odpravila Virtus Ravenna, ki ga naši bodoči nasprotniki odigrajo med tednom. V soboto ob 21. uri gostimo ekipo Tre stelle iz Modene, ki smo jo v prvem delu premagali s 104:97, torej smo tudi v domačem srečanju nesporni favoriti. Na vsak način pa ne gre prezreti nekaj nevarnosti, ki nas čakajo. V Modeni so domačini nerazumljivo vseh 40 minut srečanja vztrajali pri mož - moža obrambi in v obeh polčasih padli v bonus. Tako so nam precej olajšali delo. Skoraj ne moremo pričakovati, da se na gostovanju ne bodo poslužili tudi conske obrambe in prav nič ne vemo, katere. Torej preži prva nevarnost. Druga pa je v njihovi nepreciznosti doma, zlasti v prvem polčasu, čeprav so napade zaključevali s prvimi žogami izza črte za tri točke in smemo sklepali, da običajno s teh mest zadevajo. To je v Trstu okusila tudi Servolana, saj so jo visoko porazili prav z meti z razdalje. Torej so gostje, čeprav smo z njimi že igrali, vseeno precejšnja neznanka. Ne glede na vse to pa moramo igrati svojo igro. V Modeni so dobro igrali Mauro, Marko in.Štefan, ostali imajo še nekaj rezerve, predvsem centra Rauber in Daneu. Ob resnem pristopu in predvsem bolj trdni in kompaktni obrambi nam tudi osmi zaporedni par točk ne bi smel uiti. Upamo tudi, da se bo lahko vrnil v ekipo še vedno poškodovani Klavdij Starc. V moškem in ženskem odbojkarskem prvenstvu »under 15« Na Goriškem številno zastopstvo naših ekip »UNDER 15« ŽENSKE tla p51-^ Polovici tega meseca se je ven/f0riškem pričelo tudi žensko pr-tvo »under 15«. Razveseljivo je, ei^ loj ligi nastopajo tri slovenske ficg t iDom Agorest, Olympia iz Go-se t Sovodnje), kar potrjuje, da tije r v ženski konkurenci delovalo ('^no načrtuje in se polaga ve-Pažnj» mladim silam. Pfvpn\ tnoštev je 18, tako da je to 'Ittisif-l . najštevilnejše od vseh mla-tazijgl. lig na Goriškem. Ekipe so ekip Jene v dve skupini po devet ciNcoKUPlNA: GSP Farra’ GSP Lu" i«ori ,Ik»čnik), ŠD Dom Agorest Soči) a..' ŠD Sovodnje (Sovodnje ob ca) ' ."[ossa (Muš), Olympia (Gori-ilotipu- Ralcantieri (Tržič), Acli Lib 'U (Ronke) in PGS San Luigi ertas (Gorica). V te. »ttst i lupini imajo naše ekipe mož-bej L-,a se dobro odrežejo. Še pose-Vo(jen?n° vlogo bodo lahko imele So-PokjJ. e, ki so lani v tej ligi osvojile 0w. .Pski naslov. Toda tudi soriška jen ly,npi te vf ne bi smela odigrati podre-l0ge, saj jma homogeno in iz- , RolU... °a UgJ1!1 ~ tekači smučarskega klu-»d pojo??1 so nepretrgoma na delu že sko Se la' teko da med poletno in zim-zato jC110 ni bilo pravega premora. sknria; 1110 o obeh sezonah poročali gaj. i trggn kar z rolkarsko sezcno. fiV . tltogj- -—■ v [^1 V1 Ul‘I - l"*‘1 ' J '>šit-, ’ ,-Rajko Začevič, Miloš šu-n ksaiirf rvin lori, Mitja Pernarčič, Kabrovp6l- Sosič, Elio lori, Kristina o ifenin® k31- 2 rolkarsko sezcno. tvT-®1 so naši pričeli že aprila. Pi in j.1? sla zastopali dve ekipi, čla ^»lonip ^Rnkk V prvi so bili Andrej »fovgg ,c m Elena Verč. Kristina Ga-Odstreljena Verč sta med sezo-M a,,?. Med začetniki so bdi Erik fdgo^rjdfej Legiša in David Širca, t e ki fn -za °be ekipi je Antonio ?tp ko tUe lenirà prvo ekipo, med-gtonjQ z,ačetnike vodi Elio lori. Prav i so so inta največ aaslug za to, ' ' 't v? ?a*i rolkarji letos lahko ude- DWsttekn'^j. fr ejšn ' korala ekipa premostiti j »Valced0 oviro> saj je polovica tek--1? Se jp stopila v drugo kategorijo jj-dy in - Zatp morala meriti s starej-Ka Prošku ertirni tekmeci in na dalj-? zhašr Niinb temu so se naši do- arU so se udeležili vrste pro- kušeno ekipo. Cilj Doma Agorest je nabiranje prepotrebnih igralnih izkušenj. Domovo šesterko namreč sestavljajo igralke, ki so letos prvič stopile (uradno) za odbojkarsko mrežo. Goriški Dom svoje domače tekme igra v telovadnici Kulturnega doma v Gorici (Ulica Brass) in sicer ob ponedeljkih ob 16. uri. V isti telovadnici nastopajo tudi Sovodnje, prav tako ob ponedeljkih ob 19. uri. Olympia pa svoje domače tekme igra v občinski telovadnici v Štandrežu ob sredali ob 16.30. Poglejmo sedaj dosedanje izide, s katerimi razpolagamo: Olympia - Ronchi 2:0; Lucinico - San Luigi 2:1; Dom Agorest - Farra 2:1; Mossa -Italcantieri 2:0; Olympia - Dom Agorest 2:1; Farra - Olympia 0:2; Ronchi - Mossa 0:2. LESTVICA: Olympia 6; Mossa 4; Dom Agorest, Lucinico 2; Ronchi A, San Luigi, Italcantieri, Farra in Sovodnje 0. V B skupini te lige pa v glavnem nastopajo ekipe s tržiško - furlanske ga območja in sicer: Ronchi B, Tor-riana Gradišče, Grado Intrepida Mariano, Pieris, Italcantieri Tržič, Ca- non Tržič in Corridoni iz Poljana. Prvi dve ekipi iz obeh skupin se bosta uvrstili v finalni del tega tekmovanja, v katerem se bo odločalo o pokrajinskem prvaku. »UNDER 15« MOŠKI Proti konce meseca bo na Goriškem steklo tudi moško odbojkarsko prvenstvo »under 15«. V tej ligi bodo letos (in to prvič) kar štiri naše ekipe od skupno devet prijavljenih: OK Val (Štandrež), Jamlje SOBEMA (Jamlje Doberdob), Olympia (Gorica) in Naš prapor (Pevma, Oslavje, Št. Maver). Ostale pa so: AR Italcantieri Tržič, GSP Lucinico (Ločnik), Volley bali Libertas Krmin, Libertas Gorica, AR Torriana (Gradišče). Število naših ekip pa je vsekakor razveseljivo in dokazuje, da se osnova mladih sil, ki se z odbojko udejstvujejo, stalno širi in vsestransko razvija. Naše ekipe štartajo z različnimi cilji. Računa se, da bi morala zlasti Val in Olympia odigrati vidnejšo vlogo, saj razpolagata z. izkušenejšimi postavami. Naš prapor in Jamlje pa prvič nastopata v tej ligi in sta torej prava novinca. Spodbudno pa je, da tako Naš prapor kot Jamlje nudita možnost mladim odbojkarjem iz različnih območij, da se lahko pomerijo ob odbojkarski mreži. Ekipo Našega praporja namreč sestavljajo mladi igralci z briškega področja (Pevma, Oslavje, Št. Maver in Števerjan), šesterko Jamelj pa Kraševci iz dober-dobskega okoliša. Vsekakor so predvidevanja tvegana, vendar smo prepričani, da se bodo naše ekipe dobro odrezale. Nevarni tekmeci bi morale biti šesterka iz Tržiča, Libertas in Torriana. Naše ekipe bodo doma takole nastopale: Naš prapor v telovadnici Kulturnega doma v Gorici (Ul. Brass), ob sobotah ob 15.30, Val in Jamlje v občinski telovadnici v Štandrežu. Val ob četrtkih ob 18. uri, Jamlje ob nedeljah ob 9. uri. Goriška Olympia bo igrala v telovadnici šole ITI v Gorici ob torkih ob 19. uri. SPORED 1. KOLA: Libertas Gorica - Val (26.1. ob 16. uri v Gorici); Jamlje - Volley Krmin (27.1. ob 9. uri v Štandrežu), Olympia - Italcantieri (29.1. ob 19. uri v Gorici), Torriana - Naš prapor (29.1. ob 18. uri v Gradišču), počiva Lucinico. (ik) Rolkarji - tekači SK Devin na delu mocionalnih tekmovanj in državnega prvenstva (skupno 5 preizkušenj). Najbolje se je odrezal Andrej Antonič, ki je bil res nedosegljiv: osvojil je vseh pet preizkušenj in s tem tudi državni naslov. Poleg tega je osvojil še državni naslov »Gran Fondo« in si zagotovil prvo mesto tudi na vseh promocionalnih tekmovanjih. Po mojem mnenju ni treba dostaviti nobenih besed, saj rezultati govorijo sami. V isti kategoriji kot Antonič (cicibani) je tekmoval tudi Rajko Že-čevič, ki je na lestvici državnega prvenstva pristal na še kar dobrem 5. mestu. Njegova najboljša uvrstitev je bilo tretje mesto na propagandnem tekmovanju v Melu, 1. mesto na »trofeji Grmada« in 2. mesto v Asiagu. V isti kategoriji je bil še Miloš Šušteršič, ki pa nas ni zadovoljil z 12. mestom na državnem prvenstvu. Njegova najboljša uvrstitev je 3. mesto v Asiagu in 3. na «trofeji Grmada«. Ervin lori in Mitja Pernarčič sta prestopila v višjo kategorijo. Ervin si je na državnem prvenstvu priboril 14. mesto. Njegova najboljša uvrstitev je 3. mesto na propagandnem tekmovanju v Trstu. Mitja Pernarčič zaradi drugih obveznosti letos ni mogel redno trenirati. Vseeno ss je izredno dobro rotil na državnem prvenstvu (12. mesto), še zlasti ker ga je dvakrat obšla slabost in je moral odstopiti. Njegova najboljša uvrstitev pa je nedvomno 2. mesto v Trstu, kjer mu je za eno samo sekundo ušla zmaga, in še drugo mesto na »trofeji Grmada«. Med najstarejšimi sta tekmovala A-leksander Sosič in Elio lori (mladinci). Sosič je na državnem prvenstvu zasedel 12. mesto in vrsto drugih dobrih mest (3. na tekmovanjih v S. Giustini, 3. v Spinei in 2. v Trstu). Elio lori je bil na državnem prvenstvu 16. (poleg tega 1. v Trstu in 2. absolutni najboljši čas, 3. v Asiagu, ' 3. v Melu in 3. v Selini). Med najmlajšimi Devinčani se je Andrej Legiša udeležil štirih tekmovanj in dosegel 3 zmage in eno 5. mesto. Erik lori se je udeležil dveh tekmovanj (2. in 6. mesto). Tudi David Širca se je udeležil dveh tekmovanj (7. in 3. mesto). LESTVICA DRŽAVNEGA PRVENSTVA CICIBANI: 1. Andrej Antonič 300 točk; 2. Cadamuro 257; 3. Sorelli 218; 5. Rajko Zečevič 168; 12. Miloš Šušteršič 61. MLAJŠI ZAČETNIKI: 1. Bo-naldi 240 točk; 2. Bertoldo 274 ; 3. Tožil 246; 12. Mitja Pernarčič 113; 14. Ervin lori 104. MLADINCI: 1. Stanziai 235 točk; 2, Ponti 253; 3. Bonal-di 207; 12. Aleksander Sosič 134; 16. Elio lori 100. DRUŠTVENA LESTVICA: 1. SC Pettinelli 5171 točk; 2. L2 5003; 3. Bassano 3763; 9. SK Devin 1136 točk. Preidemo sedaj k zimski sezoni. Kot smo dejali, tekači SK Devin trenirajo nepretrgoma, čeprav so imeli obvestila PRIMOTOR KLUB obvešča, da bo srečanje članov danes, 24. t. m., pri Rumeni hiši v Barkovljah. ŠD POLET vabi člane na redni občni zbor, ki bo v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah v ponedeljek, 28. januarja, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. ŠPORTNI KROŽEK KRAS vabi člane in prijatelje jutri, 25. januarja, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju na 21. redni občni zbor, ki bo v prostorih osnovne šole »1. maj 1945« v Zgoniku. S P D T obvešča, da bo danes, 24. januarja, ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani v Ulici sv. Frančiška 20 prikaz diapozitivov in predavanje dr. Majde Mazovec z naslovom »Rio La Paz preko Zelenega kontinenta«. ŠPORTNA ŠOLA TRST sporoča, da bo seja glavnega odbora danes, 24. januarja, ob 20. uri v Ulici sv. Frančiška 20. SPOROČILO DOPISNIKOM Vse naše dopisnike in tudi predstavnike posameznih društev naprošamo, da nas pravočasno obvestijo o morebitnih spremembah umikov raznih prvenstvenih ali drugih srečanj, da se izognemo neljubim pomotam v rubriki »Domači šport«. nekaj težav zaradi slabega vremena. Z začetkom nove sezone se je ekipa še precej okrepila (dobila je kar 4 nove člane). Moštvo sestavljajo: Tamara Bernhard, Andrej Legiša, Erik lori, David Širca, Aljoša Gabrovec, Andrej Mervič, Dean Peric, David Antonič, Andrej Antonič, Miloš Šušteršič, Rajko Zečevič, Ervin lori, Mitja Pernarčič in Elio lori. Odgovoren za ekipo je Antonio lori. MOŠKI Miški: letnik 75/74, tekmovanja so na 3 ali 4 km; cicibani: letnik 73/72 (4 ali 5 km); mlajši začetniki: letnik 71/ 70 (5 ali 7,5 km); starejši začetniki: letnik 69/68 (7,5 ali 10 km) ; mladinci: letnik 67/66/64 (30, 15 ali 10 km). ŽENSKE Miške: letnik 75/74 (2 'ali 3 km); cicibani: letnik 73/72 (3 ali 4 km); mlajše začetnice: letnik 71/70 (4 ali 5 km); starejše začetnice: letnik 69/ 68 (5 ali 7,5 km); mladinke; letniki 67/ 66/65 (15, 10 ali 7,5 ali 5 km). Devinčani vadijo vsak dan po dve uri. Po lažjih treningih so sedaj priprave že bolj intenzivne. Uspešnost treniranja je seveda porok za dobre rezultate, ki lahko trdimo, da jih tudi letos ne bo malo. (Elio lori) Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir; prednaročnina do 28. 2. 85 80.000 lir. V SFRJ številka 25.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din, za ■organizacije in po-djetia mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADII - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 23 mm) 43.000 lir. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih:, povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, • zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst. Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432)731190 Odgovorni urednik Bogumil Sams« \zda\a L JziT m tiskaj ^ Trst fieri zver« Ce«op«n* založnikov Znanstveni seminar Amnesty International v Parizu Duševno mučenje jetnikov PARIZ — Zdravniki, pravniki in psihiatri so se pred kratkim zbrali v Parizu na seminarju z naslovom »Osamitev Jn mučenje«. Priredila ga je organizacija Amnesty International z namenom, da bi z znanstvenega in družbenega vidika proučila sodobne metode mučenja, domala nepojmljivega izvajanja duševnega nasilja nad jetniki, o katerem navadni zemljani le malo vemo. Znanstveniki so bili enotnega mnenja, da je trpljenje dokaj zagonetno psihofizično stanje, ki ga ne povzročajo1 le batine razvpite- slave, temveč tudi veliko bolj pretanjene metode psihičnega nasilja, kot so npr. popolna zvočna osamitev ali, nasprotno, oglušujoč hrup, nato izmenično izpostavljanje mrazu in vročini, prejarka svetloba ali nepredirna tema, obvezno nepremična drža ter groteskne, a na videz povsem verodostojne izvršitve kazni ter lažne informacije o svojcih: vse to na mučencu ne pušča vidnih znakov, vendar pa tako ravnanje z njim uniči nje- govo duševno ravnovesje, kar neredko pripelje do očitne neuravnot?ešenosti, v skrajnih primerih celo v norost in smrt. Udeleženci pariškega posveta so menili, da take iz-brušene metode trpinčenja uporabljajo po vsem svetu. Po njih so posegli Francozi v alžirski vojni, Angleži na Severnem Irskem, Nemci v zadnjem svetovnem spopadu, zabeležili pa so jih tudi v Španiji, Grčiji in Južni Afriki, bržkone pa še marsikje. V SZ so se oblastniki poslužili celo uradne »psihiatrije«, da so ukrotili oporečnike. Zgodba je stara kot človeštvo: ne gre le za izsiljeno priznanje zaslišane osebe, temveč za brezobzirno ponižanje pred Oblastjo, ki ji posameznik nič ne pomeni. Družba, ki že od nekdaj kuje v zvezde junake, ki niti v najhujših mukah niso klonili, pa takimle klepetavim »slabičem« pritisne še pečat krivde — če si ga v trenutku duševne stiske niso za vselej pritisnili že sami. 24. januarja 1985 Vohunski satelit ZDA • * ■ . - ■ Z izstrelitvijo imajo težave zaradi mraza WASHINGTON — Prvič v zgodovini človeških vesoljskih poletov je P®1!' ! tagon odredil molk v širjenju novic. Prvič zato, ker gre v sedanjem Pr‘j meni za pošiljanje vojaškega vohunskega satelita v vesoljstvo, ki naj b' dajal podatke o sovjetskih raketnih poskusih. Vendar se Pentagonu želja ni uresničila. Vesti o tej izstrelitvi je objavil Washington post in s ten» dregnil v sršenje gnezdo. Tajnik za obrambo Caspar Weinberger je časnikarsko pisanje proglasil za »višek neodgovornosti«. List se je izgovarjal' da je novice dobil v specializiranih ‘ revijah dostopnih tudi Sovjetski zvez1' in da hoče Pentagon zapreti usta časnikarjem tudi v predvidevanju prihodnjih vojaških vesoljskih poletov. Zaradi mraza, ki je zaledenel vodo v protipožarnem sistemu, vesoljsk® ladje »discovery« prejšnji dan niso izstrelih in zaradi pomanjkanja vestì zaradi stavke agencij ne vemo, če so ladjo izstrelili včeraj. Vemo le t0, da bo vohunski satelit krožil v višini 35.000 km nad zemljo in oddajal znak® v šifrah. Palma de Mallorca nekoliko drugače PALMA DE MALLORCA — Skupina delavcev odstranjuje z nafto prepojeni pesek na plaži San Juan de Dios v zalivu Palme de Mallorca na Balearskih otokih Razširjenost tiska v Italiji Corriere della sera 606.000, Famiglia cristiana 1.200.000, Tv Sorrisi e canzoni 1.887.000 izvodov MILAN — Urad, Id ugotavlja razširjenost tiskane besede, dnevnega tiska, tednikov in revij, je objavil podatke o njihovi nakladi v letu 1983. Po teh podatkih znaša poprečna dnevna naklada Corriere della sera 606.000 izvodov, ponedeljkova (rožnate barve) izdaja Corriere dello sport 520.000 izvodov, Il Giornale 243.000, Il Giorno 269.000, Il Messaggero 311.000, Il Resto del Carlino 256.000, Il Tempo 188.000, La Gazzetta dello sport (izdaji v torek in nedeljo) 589.000, ponedeljska izdaja 945.000, La Nazione 246.000, La Repubblica 393.000, La Stampa 514.000, Messaggero Veneto 56.000, Il Piccolo 61.000, Stampa sera del lunedi 513.000. Med revijami je stanje takšno: Famiglia cristiana s 1.200.000 izvodi, Gente 642.000, Gioia 482.000, Grand hotel 789.000, -Intimità 554.000, L’Espresso 373:000, Confidenze 458.000, Domenica del Corriere 309.000, Epoca 196.000, Panorama 411.000, Topolino 558.000, TV Sorrisi e canzoni 1.887.000, Casaviva 246.000, Duepiù 231.000, Gente motori 404.000, Milleidee 367.000, Selezione L033.000. Od teh številk je potrebno odbiti neprodane izvode, ki se pri različnih dnevnikih in revijah različno kažejo. Ponavadi se sučejo med 15 in 25 odstotki naklade. Krvavo maščevanje zaradi ugrabitve PALERMO — Prejšnji dan se je 5 tremi streli v glavo ubil 71-Ietni Vincenza Ganci. Nekateri govorijo, o samomoru, drugi pa o umoru. Z njegovo smrtjo je spet prišla na dan krv*; va zgodba, Id je sledila ugrabit''1 Grazielle Mandalà, žene gradbenik* Giuseppa Quartuccia. Gradbenik ie s pomočjo mafije osvobodil ženo ** teden po ugrabitvi, ne da bi plača* odkupnino. Toda od takrat dalje s° pod streli umrli vsi trije Vincenzo^1 bratje, Elio, Salvatore in Filippo, k* še trije ječarji, ki so očitno sestavljali ugrabiteljsko tolpo. Kakor vse kaže, je mafija odkril* skrivališče, v katero so zaprli i" kjer so mučili Graziello Mandalà, lZ' vedela za imena ječarjev in jih vs® pobila. Svojčas so zaradi vsega teg* Quartuccia zaprli in ga izpustili. Kako se je Edward Kennedy prepiral z južnoafriškimi rasisti WASHINGTON — Kakor hitro se je ameriški senator Edward Kennedy vrnil s svojega potovanja po Južni Afriki, kjer je bil gost dobitnika Nobelove nagrade za mir Desmonda Tutua, je izjavil, da bo pred kongresom zahteval »gospodarske povračilne ukrepe« proti rasistični oblasti v tej državi. »Na podlagi pogovorov, vštevši pogovorov z vladnimi funkcionarji, sem se dokopal do spoznanja, da belci, ki so v manjšini v tej državi in imajo vso oblast, nimajo resnih namenom, da bi sprejeli potrebne reforme in z njimi spremenili svoje ravnanje z večinskim črnskim prebivalstvom,« je izjavil senator Kennedy. Toda ugledni ameriški politik je že v Luan-di ob sklenitvi svojega osemdnevnega bivanja v južnoafriški republiki predlagal umik severnoameriškega kapitala naloženega v južnoafri- škem gospodarstvu, ker bi samo na takšen način lahko režimu dopovedali svoje nasprotovanje do njegove rasistične politike. Seveda Pretoria ni stala križem rok in je preko sebi naklonjenega tiska sporočila javnosti, da Kennedyju ne gre za reševanje položaja zatiranih južnoafriških črncev, ampak »za glasove ameriških črncev, ki jih bo Kennedy potreboval na prihodnjih predsedniških volitvah«. Kennedyjevo srečanje s šefom južnoafriške diplomacije se je pričelo »s hladnim stiskom rok«, zaključilo pa razmeroma polemično. Zunanji minister Bota je gostu rekel, naj se bolj zanima za položaj ameriških kot pa južnoafriških črncev. Kennedy mu ni ostal dolžen in je rekel, naj ne preusmerja pogovora in da se je »proti krivicam potrebno boriti vsepovsod. kjer se pojavljajo, tako v Ameriki kot v Južni Afriki«. Na podoben način se je Kennedy »prepiral« tudi s poglavarjem črnske skupnosti Zulu, naklonjenim rasističnemu režimu v Pretoriji. Bu-telesi je v imenu »6 milijonov Zulujev« kritiziral lanskega dobitnika Nobelove nagrade za mir škofa Desmonda Tutua, ustanovitelja pro-tirasistične demokratične fronte, ki je Kennedy-ja povabila v Južno Afriko. Ker je Butelesi še izjavil, da ima škof »politične ambicije«, je Kennedy dejal, naj si Butelesi raje ogleda naselja, v katere pretorijski režim deportira pripadnJce njegovega plemena. Kennedyja je v nekem takšnem naselju s ploskanjem sprejela množica črncev, ki so jo rasistične oblasti izselile iz četrti rezervirane za belce. Na sestanku kakšnih 600 predstavnikov južnoafriškega in tujega kapitala je Kennedy zah- teval gospodarski bojkot, ker ameriški kongteS in državljani ZDA terjajo od Pretori je refori^ in vzpostavitev enakopravnih odnosov med h®. ci in črnci. Vendar je veleposlanik ZDA v W republiki hitro dodal, da so opazne nekat#1 spremembe in da bi umik ameriškega kaptta^ iz južnoafriške republike ničesar ne rešil. K temu je potrebno dodati, da so zavmjj! Kennedyjevo prošnjo za obisk črnskega v<>d\ telja Nelsona Mandelija, ki je že 20 let v poru. Tega mu niso dovolili enostavno zato, bi takšno srečanje »škodovalo Mandelijevi . hodnosti« in ker so dovoljeni samo obiski s®" cev. Da bi ga potolažili, so mu dovolili nje z njegovo ženo. K njej je smel oditi sa1l>' kajti ženska ne sme sprejeti več kot po osebo istočasno. Če jih sprejme po več hk*0* je to že »kovanje zarote«. Miki Muster RAZBOJNIKI ^llčl — ŠUSTER Pho-ho-ho hvala,le to TD VM^IA BLC sna HOTELI LAJHKO POVEf IZVEDETI... ZDAT) ZE NE SUMILI SMO, BOSTA MOGL. l DOKAZOV IZDATI... ni BILO. POSTNI URADI- | NO, ZDAD OKAZI !?! ^POZABIL Sl, ) -HO-HO KAO vam DO- MRTVIM-DOKAZI T