65. redni volilni občni zbor za predsednika ČZS izvolil Boštjana Noča
Skupaj zmoremo povrniti ugled slovenskemu čebelarstvu - Dan odprtih vrat
Varen med - odgovornost vsakega čebelarja

Matiina irtelka Lft PVC «lxj«6 nun MM CEVI: 1 J» EUR ur umni ¡w
Mii>i rt pridobivanje propolia v LR iiiAfc ungii PVC 415x3(0 Hm.
Mtmutem EM
ttftUfU ¡.mi H
llllllii mM1 M
SMUKALNIKCVmEGA PRAHU PVC
PtiiriHcn /a A/ in LR panji.
AKCIJSKA rEAHlI M
EDU(ttLWHIl
Atrijske «me wljijo «d 0U)4JQ|«to»MHJQH [v. J.1 p«tdajc ulag. CciuvkljuCiijejn r>J)V. Slilu^li.ilM&C.
Sniiikulnik n piKbiici al )WM2 in (0*W.
AtClMA CEVt i UH
■MjHOitflll
lili lili ItVill*
PVC SATNJCA Z OKVIRJEM
71 LR l/l ali 1/3 izABSmateriala:
-	oftyorm do temp. SST -diil^Linljfnjstidiiha
-	pred uporaba je potrebno
salnioa povvtskati.
AkdJSfcACEVA:2JI EUR HNtttPEll ¿S^«
\KfUSKAiTNA: 1,85 EIR
EMCUUHEK

POKROV ZA LR PANJ
i pcliunctamLo izolacij vcmiladjstimi ¿epi in i odjmino za hranjenj; ali bnez odprtine. PVC.
LOGAR TRAI1E d.o.o. Poslovni! cona A 41, Sl-4208 Šenčur Te L: 04 25 ID 410, info(u}logar-tr;icle.si, www.logar-trade.sl
NAROČENO BLAGO VAM LAHKO ODPOŠLJEMO S PAKETNO POŠTO.
ipsar
IZDELAVA ČEBELARSKE OPREME IN TRGOVINA
ČEBELARSKA OPREMA
PANJ LR IZ UMETNE MASE
-hladen poleti in topel juzinii, ker je
izoliran s poliiiretanom ■ odpofcit imraperatoro do NO* C
-	prihranek pri času in dcnirjusaj ni posebnega vzdrievttjl, hananja...
- razkuževanja vseh ddof panja. - lahek ti prenašanje, i ročaji za lažje dvigovanje - doživljenjska Joto
-	nakup panja po posameznih delih.
Izdelano s smislom za detajle
Ar0
Delovni i as trgovine: od ponedeljka do petka: 9.00-12.00 in 13,00- 17.00 nh Mibotah: 9.00 - 12,01).
] iiioristitc \ K (IJ S k I C L M a rti Um v za n akJadnc panje iz PVC materiala.
Ptafcft LR TJ I, FVC	Piialnik - satni LR, MJ ■ 1.51. P VC
mmmmm mntun JKIISIiACEME[R »«Plinw
Podu» Lft vtnlilnitL PV&A	Podnica LR, P VC
UCIMtiLVfc IU2 EUR HudAimut UStUEVttS Hutttiuui
KAZALO
UVODNIK
UVODNIK
Spoštovane čebelarke in spoštovani čebelarji!
Kljub temu da sem predsednik Čebelarske zveze Slovenije že več kot devet let, mi bo 5. marec 2016 za vedno ostal v spominu predvsem zato, ker so mi delegati na volilnem občnem zboru namenili skoraj 90-odstotno podporo za novi mandat. Dobiti tolikšno število glasov v konkurenci še treh kandidatov je res velikanska podpora, ki jo dojemam predvsem kot priznanje in zahvalo za naše skupno delo v minulih letih, torej za moje delo kot predsednika ČZS, za delo mojih ožjih sodelavcev podpredsednikov in preostalih članov kolegija predsednika ČZS, za delo vseh organov ČZS, zaposlenih pri ČZS in predvsem za delo čebelarskih društev ter zvez na terenu. Dobro se zavedam, da so zelo dobre temelje za naše delo v tem obdobju postavili že prejšnji vodilni možje in zaposleni pri ČZS kot tudi vodstva številnih čebelarskih društev ter zvez in da mi zdaj pravzaprav žanjemo tudi sadove njihovega truda. Zato vsem in vsakomur posebej še enkrat HVALA! Skoraj 90-odstotna podpora meni in predstavljenemu programu je torej jasno sporočilo vodstev čebelarskih društev, da čebelarji domala plebi-scitarno enotno podpirajo nadaljevanje takšnega dela s predstavljeno nadgradnjo. Hkrati je to tudi nedvoumno sporočilo vsem tistim, ki želijo na vsakem koraku »rušiti« delo ČZS, da se čebelarska javnost nikakor ne strinja z mnenji teh posameznikov. Kot sem poudaril tudi na občnem zboru, vse ostale predsedniške kandidate vabim k sodelovanju pri razvoju slovenskega čebelarstva. Vrata moje pisarne so odprta za vse, seveda če iskreno želijo pomagati slovenskim čebelarjem. Sam se zavedam, da smo v minulih letih naredili tudi kaj takšnega, kar bi lahko naredili bolje. Idealnih odločitev ni, zato si ne domišljam, da je vse moje in naše delo najboljše od najboljšega. Zaradi tega naj še enkrat poudarim, da moramo vse dobro nadgraditi, vse slabo pa odpraviti! Podlaga za delo ČZS v prihodnjih štirih letih bo program, predstavljen pod tem zapisom.
Fotografija na naslovnici: Deček žiči satnike. Bronasto priznanje - fotografija z mednarodnega natečaja čebelarske fotografije Čebelarske zveze Slovenije 2015. Foto: Claire Waring, Velika Britanija
Boštjan Noč	121
OBVESTILA CZS	122
DAN ODPRTIH VRAT	126
IZ ZNANOSTI IN PRAKSE	
Vlado Auguštin: Preprečevanje rojenja	130
Mag. Andreja Kandolf Borovšak: Varen med - odgovornost vsakega čebelarja	132
Mag. Andreja Kandolf Borovšak: Pristnost medu - skrb vsakega čebelarja	133
Boštjan Kojek: Strokovna razprava o pomenu kakovosti čebelarske opreme	134
Franc Šivic: Novice iz sveta	135
IZ PRAKSE ZA PRAKSO
Janez Gregori: Kako se lotevam odbire pri svojih čebelah	136
SMGO	
Miha Rozman: V članstvu SMGO od samega začetka	139
DELO ČEBELARJA	
Jure Justinek: Čebelarjeva opravila v aprilu	141
ZDRAVJE ČEBEL	144
DOGODKI IN OBVESTILA	145
OBVESTILA ČZS	148
MALI OGLASI	155
V SPOMIN	160
INDEX
EDITORIAL
Boštjan Noč	121
ANNOUNCEMENTS BY BEEKEEPING	
ASSOCIATION OF SLOVENIA	122
OPEN DOORS DAY	126
FROM SCIENCE AND PRACTICAL WORK	
130
Vlado Auguštin: Prevention of Swarming Andreja Kandolf Borovšak, MSc: Safe Honey - The Responsibility of Every Beekeeper
Andreja Kandolf Borovšak, MSc: The Authenticity of Honey - The Concern of Every Beekeeper Boštjan Kojek: Expert Discussion About the Importance of Quality of Beekeeping Equipment	134
Franc Šivic: World News	135
PRACTICAL ADVICE FOR PRACTICAL USE
132
133
Janez Gregori: How do I Deal With Selection at my Bees	136
SHPGI	
Miha Rozman: In the Membership SHPGI from the start	139
BEEKEEPER'S WORK	
Jure Justinek: Beekeeper's Tasks in April	141
BEES' HEALTH	144
NEWS AND EVENTS	145
ANNOUNCEMENTS BY BEEKEEPING	
ASSOCIATION OF SLOVENIA	148
SMALL ADS	155
IN MEMORIAM	160
SLOVENSKi ČEBELAR 3/2016 LETNIK CXVIII
121
UVODNIK
Leto 2016 bo v marsičem prelomno. Naš prvi in poglavitni cilj je povrniti ugled slovenskemu čebelarstvu, predvsem medu. Zato je najpomembnejše, da je naša prva naloga skrb za pridelavo kakovostnih in varnih čebeljih pridelkov in da postane uporaba nelegalnih zdravil za SLOVENSKO čebelarstvo samo še zgodovina! Skupaj s pristojnimi službami moramo poskrbeti za to, da bodo zdravila proti varozi stalno dosegljiva po evropsko primerljivih cenah, predvsem pa omogočiti nakup oksalne in mravljinčne kisline po razumnih cenah (galenski laboratorij). Strokovno bo treba preučiti vse možnosti, ali je v povezavi s skrbjo za varne in kakovostne čebelje pridelke potrebna tudi kakšna sprememba tehnologije čebelarjenja.
Po mojem mnenju je letošnji ključni projekt Dan odprtih vrat slovenskih čebelarjev. Nujno je namreč, da porabnikom čebeljih pridelkov in izdelkov pokažemo svoja čebelarstva in tudi na ta način okrepimo medsebojno zaupanje. Pred nami je tudi več pomembnih mednarodnih projektov, kot so Svetovni dan čebel, Evropski medeni zajtrk, Apimondia 2021 ..., a na prvem mestu je brez dvoma reševanje problemov v slovenskem čebelarstvu. Spoštovane čebelarke in cenjeni čebelarji, prepričan sem, da nam bo skupaj uspelo. Združiti
moramo vse sile in tesno sodelovati pri prihodnjem razvoju SLOVENSKEGA čebelarstva! Prva velika priložnost, da se pokažemo vsej slovenski javnosti, je letošnji čebelarski praznik v Račah 21. maja. Tega praznika se, prosim, udeležimo VSI Slovenski čebelarji in pokažimo slovenski javnosti, koliko nas je ljubiteljev kranjske čebele, koliko nas skrbi za čebele in s tem za BREZPLAČEN opraše-valski servis našemu kmetijstvu in naravi nasploh, koliko nas je, ki se ne bomo pustili različnim lobi-jem in monopolom, ki...
Naj slovenska javnost v Račah vidi največji »roj« čebelarjev doslej!
In konec koncev bo čebelarski praznik na ta dan letos praznovalo več držav, zato jim moramo biti kot predlagatelji svetovnega dne čebel in s tem svetovnega čebelarskega praznika za zgled. Naj bo čebelarski praznik v Račah eden od korakov k skorajšnjemu praznovanju svetovnega dne čebel in s tem svetovnega čebelarskega praznika, za katerega verjamem, da ga bomo 20. maja 2018 praznovali po vsem svetu.
Naj nas povsod in vsak dan spremlja misel, ki jo je izrekel g. Walt Disney: »Vse sanje se nam uresničijo, če imamo dovolj poguma za njihovo uresničevanje.«
Boštjan Noč, predsednik ČZS
Ob morebitnem pomoru čebel naj čebelar pokliče 112!
Ob morebitnem pomoru čebel naj čebelar o dogodku obvesti Center za obveščanje v Republiki Sloveniji na tel. št. 112, in to ne glede na uro ali dan v tednu. Potem čebele kot prvi pregleda veterinar in ukrepa naprej.
DOLINŠEK MARJAN S.P., IZDELAVA ČEBELARSKE OPREME, MD OPREMA
S
27 JE1, Izlake "
NOVOl
fOH<S«l 27 ki	Sprojornanj
^f-fff Izteke	prednaročila zb
iflOfirr 041 9S5 313	osmukalniko.
\ lil.. 05 973 05 3 6 00 15 ufi
Pri nas izdelujemo dve velikosti ometalnikov in	topilnike iz fiorjovns ploč&vinG po
ugodnih cenah.
Knjiga o čebelarstvu, kakršne se ni bilo!
Boštjan Noč, predsednik ČZS, brez dlake na jeziku o vsem, kar se je dogajalo na Čebelarski zvezi Slovenije in na ministrstvih! Kdo podpira čebelarje in kdo brani le lastne interese? Kako so slovenski čebelarji prišli do najboljšega položaja v vsej svoji zgodovini? Je kdo ponujal podkupnine?
In še: Boštjan Noč razkriva svoj način čebelarjenja skozi leto, vzrejo matic in rezervnih družin. Pove vse o pripravi čebel na pašo v stacionarnem čebelnjaku in o prevoznem čebelarstvu.
Izšla je knjiga na 240 straneh
m 1 Boštjan Noč - Rojen za čebele
Cena 25 EUR z ddv.
Naročila: 040 431 930 - Zdenka Noč ali zdenka.noc@gmail.com
122
Slovenski čebelar 4/2016 Letnik CXVIII
„G

OBVESTILA ČZS
Program za obdobje 2016-2020
•	Še naprej se bom zavzemal, da je ČZS servis za slovenske čebelarje in da članarina ostane nespremenjena;
•	okrepili bomo sodelovanje s čebelarskimi društvi in zvezami na »terenu«;
•	nadaljevali bomo vse uspešne projekte minulih let in jih nadgrajevali (Tradicionalni medeni zajtrk, Dan odprtih vrat čebelarskih društev, Dan kulina-rike, ocenjevanja medu, Dan apiterapije, sodelovanje na AGRI, Kar sejemo, to žanjemo, čebelam prijazna občina, Zlati medenjak, Dan čebelarskega turizma in certificiranje čebelarskih turizmov, Dan kranjske čebele, Ambrožev ples, čebelarski praznik, tekmovanja mladih čebelarjev ...);
•	povrnili bomo ugled slovenskemu čebelarstvu in predvsem medu, saj je bil ta decembra 2015 neupravičeno omajan;
•	eden izmed ključnih projektov v letu 2016 bo Dan odprtih vrat SLOVENSKIH čebelarjev, saj moramo javnosti pokazati, kako in na kakšen način čebela-rimo. Javnost si zdaj to želi videti, zato je prav, da ji to tudi pokažemo;
•	ne bomo se uklonili »monopolu«, ki želi prepovedati oziroma otežiti prodajo medu na domu. Tako kot doslej mora imeti vsak čebelar še naprej možnost prodaje na domu;
•	končali bomo karakterizacijo cvetnega prahu, matičnega mlečka in propolisa;
•	postavili bomo standarde za kakovost satnic;
•	še odločneje se bom zavzemal, da bi v programe usposabljanja čebelarjev uvedli več praktičnega usposabljanja, tudi za začetnike;
•	še naprej bom podpiral delo čebelarskih krožkov;
•	še odločneje se bomo zavzemali za ureditev področja zdravstvenega varstva čebel in trga s sredstvi za zatiranje varoj ter zahtevali evropsko primerljive cene teh sredstev. Zavzemal se bom za »legalizacijo« uporabe oksalne in mravljinčne kisline;
•	zavzemal se bom za legalizacijo apiterapije;
•	čim prej je treba urediti zakonodajo o pašnih redih in pašnem katastru, zakonodajo o ple-menilnih postajah ter vso preostalo »odprto« zakonodajo;
•	zavzemal se bom, da bi se čim več čebelarjev vključilo v sheme višje kakovosti (Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo, Kraški med, Kočevski gozdni med in Ekološki med), zato bomo skušali pridobiti sredstva za promocijo teh shem;
•	še več pozornosti bo treba nameniti ohranjanju naše kranjske čebele in ustanoviti rejsko organizacijo za kranjsko čebelo za vso Evropo;
•	podprl bom vse projekte za izboljšanje tehnologije čebelarjenja in zatiranja varoj v povezavi z varno hrano;
•	podprl bom vse projekte, povezane z razvojem čebelarskega turizma;
•	doseči moramo, da bo v turistične kataloge Slovenije kot simbol čiste in zelene destinacije vključena tudi čebela;
•	nadaljevati je treba delo opazovalno-napovedoval-ne službe ter okrepiti predvsem napovedovanje medenja;
•	vzpostavili bomo nova stojišča za izrabo paš na območjih, kjer je dovolj pašnih kapacitet, ni pa »fizičnih« stojišč;
•	nadaljevali bomo promocijo sajenja medovitih rastlin na javne površine, še zlasti pa zelo uspešen projekt sejanja AJDE, ki ga bomo skušali nadgraditi s promocijo sejanja facelije, detelje, sončnic ... Predvsem je treba zakonsko določiti, da morajo omenjene posejane poljščine tudi odcveteti;
•	prek razpisov EU je treba zagotoviti sredstva za raziskovalne dejavnosti in končno v okviru ČZS ustanoviti čebelarski inštitut;
•	kandidirati moramo na vse razpise za pridobitev sredstev za promocijo čebelarstva;
•	program JSSČ je treba še natančneje predstaviti čebelarjem in ga po potrebi prilagoditi aktualnim razmeram v čebelarstvu;
•	še naprej je treba zagotavljati sofinanciranje čebelarske opreme, predvsem pa je treba čebelarjem pomagati, da si na podlagi razpisov zagotovijo sofinanciranje večjih investicij v čebelarstvu. Glede na najnovejše dogajanje je treba zagotoviti tudi sofinanciranje ekoloških satnic;
•	okrepiti moramo sodelovanje s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije;
•	prizadevali si bomo, da bi bil v redne šolske programe vključen tudi del čebelarskih vsebin, predvsem seznanjanje z vlogo čebel pri pridelavi hrane in ohranjanju narave;
•	čim prej je treba sprejeti odločitev glede velikosti revije Slovenski čebelar ter vanjo vključiti še več »praktičnih« nasvetov za čebelarje;
•	projekta Svetovni dan čebel in Evropski medeni zajtrk morata biti realizirana najpozneje leta 2017;
•	Anton Janša in slovensko čebelarstvo morata postati blagovna znamka (podobno kot je v Avstriji Mozart);
•	ApiSlovenija (čebelarski posvet in sejem) v Celju mora postati osrednji čebelarski dogodek v regiji;
•	Apimondia mora postati servis za čebelarje; zavzemamo se za to, da bi dr. Peter Kozmus leta 2017
SLOVENSKi ČEBELAR 4/2016 LETNIK CXVIII
123
OBVESTILA ČZS
postal podpredsednik, leta 2019 pa bomo podprli njegovo kandidaturo za predsednika Apimondie; pripravili se bomo za kandidaturo za vnovično organizacijo svetovnega čebelarskega kongresa Apimondia leta 2021;
skupaj z MKGP in partnerji moramo prepričati EU,
da bi v Sloveniji s pomočjo evropskih sredstev nastal evropski center za usposabljanje čebelarjev; nujno in zelo pomembno je nadgraditi tudi gospodarjenje s Čebelarskim centrom Slovenije na Brdu pri Lukovici.
Boštjan Noč
65. redni volilni občni zbor za predsednika ČZS izvolil Boštjana Noča
V soboto, 5. marca 2016, je bil v prostorih ČZS na Brdu pri Lukovici 65. redni volilni občni zbor, ki je najvišji organ ČZS. V uvodni čebelarski himni je, svečani priliki primerno, nastopil Komorni moški zbor ČZS pod vodstvom zborovodje Aleša Sedušaka in izvedel pesmi: »Kaj bi te vprašal« ter »Slovensko dekle«.
Na občnem zboru so delegati ČD (udeležilo se jih je 175) volili predsednika ČZS, člane nadzornega odbora ter častnega razsodišča ČZS. Za predsednika ČZS je bil znova izvoljen Boštjan Noč. Prejel je veliko večino 151 glasov. Za ta položaj sta kandidirala še Tomaž Svete, ki je prejel 6 glasov, in Janko Prebil, ki je prejel 17 glasov. Že pred občnim zborom je od kandidature odstopil g. Marjan Jug.
Odličja Antona Janše III. stopnje so prejeli: ČD Radlje ob Dravi ob 50-letnici delovanja ter ČD Sveti Jurij Jurovski Dol in ČD Šempeter v Savinjski dolini ob 60-letnici delovanja. Odličja Antona Janše II. stopnje so prejela ČD Peter Močnik Studenci Pekre ob 70-letnici delovanja ter ČD Stična in ČD Dobrna ob 80-letnici delovanja. Častne diplome Antona Janše ob 110-letnici delovanja so prejela čebelarska društva Šentjernej, Vrhnika, Šentjur in Straža - Dolenjske Toplice, ob 135-letnici delovanja ČD Šmarje pri Jelšah ter ob 140-letnici delovanja ČD Henrik Peternelj Celje.
Odličja Antona Janše I. stopnje so prejeli naslednji čebelarji. Vinko Šmid, član ČD Slovenj Gradec Mislinja, za dolgoletno čebelarjenje, aktivno opravljanje različnih društvenih vlog ter povezovanje čebelarjev v mislinjski dolini, za skrb za čistost kranjske čebele ter pomoč drugim čebelarjem ter promocijo čebelarstva. Milan Gradišnik, član ČD Slovenj Gra-
Prejemniki odličij Antona Janše I. stopnje
Spoštovane čebelarke in čebelarji! Na volitvah za predsednika ČZS ste mi v konkurenci treh kandidatov namenili skoraj 90% podporo (87%). To je veliko priznanje za naše skupno uspešno delo do sedaj in hkrati ogromna obveza za delo v naprej. Na tem mestu se Vsem iskreno zahvaljujem za podporo z željo po sodelovanju tudi v bodoče. Dobre stvari bomo skupaj nadgradili, slabe pa skupaj odpravili! Boštjan Noč, predsednik ČZS
dec Mislinja, za opravljanje vodstvenih društvenih vlog, vzpostavitev dveh čebelarskih krožkov, vodenje skupine čebelarskih preglednikov, organizacijo odkupa medu, izboljšanje čebeljih paš. Jožef Bla-gotinšek, ČD Laško, za vsestransko aktivno društveno delovanje pri promociji, dogodkih, izobraževanju itd. ter vzorno opravljanje vloge tajnika. Drago Karl Kotnik, ČD Bohinj, za aktivno opravljanje različnih društvenih vlog, aktivno sodelovanje in vodenje ČZ Gorenjske, strokovno in vodstveno sodelovanje na ravni ČZS ter za izobraževanje čebelarjev in vodenje čebelarskega krožka. Julij Pokorni, ČD Pesnica, za dolgoletno čebelarjenje, aktivno opravljanje različnih društvenih vlog, registrirano vzrejo čebeljih matic kranjske sivke ter za čebelarsko izobraževanje, predvsem mladih. Renato Starc, OČD Koper, za dolgoletno čebelarjenje, aktivno opravljanje različnih društvenih vlog, avtorstvo prispevkov o čebelarjenju, izobraževanje čebelarjev ter za promocijo čebelarstva in čebeljih pridelkov. Alojz Goršič, ČD Škofljica, za aktivno opravljanje različnih društvenih vlog, povezovanje med sosednjimi čebelarskimi društvi, avtorstvo prispevkov o čebelarjenju, promocijo čebelarstva in čebeljih pridelkov ter prenos znanja. Branko Borštnik, ČD Velike Lašče, za opravljanje različnih društvenih, predvsem vodstvenih, vlog, prispevek pri promociji in kulturni dediščini čebelarstva.
124
Slovenski čebelar 4/2016 Letnik CXVIII
„G
'-zMmt
OBVESTILA ČZS
Prejemniki častnih diplom Antona Janše za čebelarska društva
Pri ČZS je dejaven v več komisijah, član Uredniškega odbora SČ, čebelarski predavatelj, terenski svetovalec ter mentor čebelarskim krožkarjem. Franc Bec, ČD Sveti Jurij ob Ščavnici, za vsestransko aktivno delovanje in opravljanje različnih društvenih, tudi vodstvenih, vlog, prenos znanja na začetnike, ki se jim, na njegovo pobudo, podari en nov naseljen AŽ--panj, uveljavljanje sonaravnega zatiranja varoj. Pavel Praper, ČD Mežica, za dolgoletno čebelarjenje, opravljanje vodstvenih društvenih vlog, izobraževanje čebelarjev, vodenje čebelarskega krožka, opravljanje nalog terenskega svetovalca JSSČ. Leopold Škor-janc, ČD Šentjur, za vsestransko aktivno delovanje in opravljanje različnih društvenih, predvsem vodstvenih, vlog, prenos bogatega znanja na čebelarje, uveljavljanje sonaravnega zatiranja varoj. Bine Kladnik, ČD Domžale, za dolgoletno čebelarjenje, za opravljanje različnih društvenih, predvsem vodstvenih, vlog, članstvo v gradbenem odboru za Čebelarski center Slovenije, opravljanje nalog čebelarskega preglednika, prenos znanja na mlade čebelarje.
Predsednikovo priznanje so prejeli naslednji prejemniki. Severin Golmajer za dolgoletno čebelarjenje, opravljanje vodstvenih in izobraževalnih vlog v čebelarstvu, vodenje satnišnice. Pavel Zdešar za dolgoletno čebelarjenje, strokovni in izobraževalni prispevek čebelarstvu, s poudarkom na področju opazovanja in napovedovanja čebeljih paš ter aktivno delovanje v ČZS in pobudo za slovenski čebelarski praznik ob 20. maju, rojstnem dnevu Antona Janše. Čebelarska zveza Koroške za aktivni pristop pri reševanju
Razpored obiskov v čebelarskih d
Prejemniki predsednikovih priznanj
problematike križancev na Koroškem, za vzpostavitev lokalne plemenilne postaje in za izboljšanje populacije kranjske čebele na tem območju. ČZD Maribor - sekcija za apiterapijo za promocijo čebeljih pridelkov, organizacijo apiterapevtskih srečanj in izobraževanj, za obuditev in ohranitev spomina na dr. Filipa Terča, začetnika moderne apiterapije ter trud in strokovne podlage za legalizacijo apiterapije. Drago Karl Kotnik za dolgoletno opravljanje različnih visokih vodstvenih in strokovnih vlog v čebelarstvu, ki so pustile velik pečat v gorenjskem in slovenskem čebelarstvu. Marinka Ivančič za vzorno izvajanje pašnega reda v ČD Rakek v zadovoljstvo tako stacionarnih čebelarjev, kot tudi prevoznikov. Anton Grebenšek za strokovno sodelovanje pri izobraževanju čebelarskih mojstrov, uvedbi standarda za nacionalno poklicno kvalifikacijo čebelar/čebelarka ter ključni prispevek k oblikovanju programske zasnove programov izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja v čebelarstvu ter podlage za oblikovanje in delovanje Šole čebelarjenja Antona Janše. Marija Oven za prispevek pri računovodski skladnosti in preglednosti vseh poslovnih razmerij Čebelarske zveze Slovenije.
Po ustaljenem dnevnem redu so sledili še predstavitev in sprejetje poročil, sprejetje delovnega in finančnega načrta za leto 2016 ter razprava. Občni zbor je sprejel tudi sklep, da ČZS kandidira za izvedbo kongresa Apimondia leta 2021. Vsem delegatom in drugim udeležencem se zahvaljujemo za udeležbo v tako velikem številu, ki kaže na to, da čebelarji čutijo odgovornost do ključnih izzivov v čebelarstvu ter do svoje krovne organizacije. ČZS
ištvih v aprilu 2016
Čas	Kraj	Čebelarsko društvo	Gostje
sreda, 20. 4. 2016 - kontaktna oseba ČZS Tanja Magdič, 040/436 513			
9.00	Kmetijska zadruga Tolmin, Rutarjeva 25, Tolmin	Tolmin	Danijel Oblak, podžupan Občine Tolmin, državni svetnik in predsednik LAS Dolina Soče, Martina Klanjšček, direktorica Lekarne Tolmin, Nikolaj Maver, direktor Kmetijske zadruge Tolmin
10.30	Kulturni dom Bovec	Bovec	Mlekuž Valter, župan občine Bovec, Danijel Krivec, poslanec DZ Republike Slovenije, Janko Humar, direktor LTO Bovec, Društvo 1313 Bovec, Iztok Kenda, ravnatelj OŠ Bovec, Tekaško društvo Bovec, Etvin Berginc, KOVI s.p., Gostilna Martin
SLOVENSKi ČEBELAR 4/2016 LETNIK CXVIII
125
DAN ODRTIH VRAT
Skupaj zmoremo povrniti ugled slovenskemu čebelarstvu - Dan odprtih vrat
»Dan odprtih vrat« slovenskih čebelarjev je priložnost in hkrati izziv za vse čebelarje, ki se zavedajo svojega poslanstva in ga opravljajo s predanostjo in ljubeznijo tako do čebel kot tudi do narave.
Namen »Dneva odprtih vrat« je seznaniti širšo javnost, kako skrbno pridobivamo kakovostne in varne čebelje pridelke, pa tudi s čebelarskimi opravili, pestrostjo čebeljih pridelkov in z možnostjo vključevanja čebelarjev v turistično ponudbo kraja. Z vsem tem naj bi znova dosegli zaupanje slovenskih porabnikov v čebelarje in čebelje pridelke. Zato vas, spoštovane čebelarke in cenjeni čebelarji, vabim, da se pridružite najbolj množični predstavitvi čebelarstva, kar jih je bilo v Sloveniji, in s tem tudi sami pomembno prispevate k povrnitvi ugleda dežele odličnih čebelarjev. Odprite vrata svojih čebelnjakov in dokažite, da je slovensko čebelarstvo vredno ogleda in zaupanja.
»Dan odprtih vrat« slovenskih čebelarjev bo v petek, 17. junija 2016, vendar se čebelarji lahko prilagodijo lokalnim praznikom in odprejo vrata svojih
čebelnjakov že pred uradno napovedanim datumu oz. po njem.
ČZS, JSSČ bo k sodelovanju povabila tudi občine, tako da bodo te prek svojih lokalnih glasil poskrbele za promocijo dogodka v domačem ČD, o dogodku bo obvestila različna društva, vrtce in osnovne šole ter društvom posredovala napotke, kako naj se predstavijo obiskovalcem.
Društva vabimo, da izpolnjeno prijavnico o sodelovanju pošljejo najpozneje do 20. aprila 2016 na e--naslov: natasa.strukelj@czs.si. (prijavnico v elektronski obliki dobite na spletnem naslovu www.czs.si pod rubriko Za čebelarje / Obrazci in programi / Ekonomika / Prijavnica). Prosim, da zaradi lažje nadaljnje koordinacije in promocije dogodka izpolnite vse rubrike v prijavnici. Prav tako označite, ali boste potrebovali promocijski material, in navedite kraj, na katerem ga boste prevzeli. Material boste lahko prevzeli na čebelarskem prazniku 21. maja 2016 v Račah oziroma na sedežu Čebelarske zveze Slovenije. Vse dodatne informacije lahko dobite tudi na ČZS, JSSČ po tel. št.: 01/729 61 24.
Nataša Klemenčič Štrukelj, svetovalka JSSČ
Primer dobre prakse: Dan odprtih vrat v ČD Radeče
V nadaljevanju vas vabim, da preberete zanimiv članek o organizaciji »Dneva odprtih vrat«, ki ga je pripravil predsednik Čebelarskega društva Radeče g. Gregor Bregar. Dobili boste veliko koristnih nasvetov, idej in potrditev stare ljudske modrosti, ki pravi: »Kjer je volja, je tudi pot«.
Radeški čebelarji bomo tudi letos pripravili »Dan odprtih vrat«. Poleg čebelarjev v goste povabimo tudi naše zveste kupce, zainteresirano javnost ter predstavnike lokalnih društev in zavodov. Učencev osnovne šole ne vabimo, ker z njimi intenzivno delamo na različnih delavnicah oziroma
v čebelarskem krožku. Čebelar, ki prevzame organizacijo »Dneva odprtih vrat«, povabljenim pošlje osebna vabila in izvede prikaz čebelarske dejavnosti. Čebelarjem izvajalcem društvo priskrbi reklamni material (letake, plakate...), poskrbi pa tudi za obvestila na lokalni TV, vabila na internetu in objave v regijskem časopisu. K sodelovanju povabimo Občino Radeče in njene predstavnike, ki nam priskočijo na pomoč pri obveščanju krajanov (TV, lokalni časopis). Srečanje na »Dnevu« po navadi traja tri ure.
Izvedba in organizacija »Dneva odprtih vrat« je zahtevna, saj je treba zadevo variantno organizirati za morebitno lepo ali slabo vreme. Skratka, poskrbeti je treba za ustrezne prostore, namestitve in temu primeren program.
Če so vremenske razmere ugodne, goste povabimo v bližino čebelnjaka in jim izrečemo čebelarsko dobrodošlico. V nadaljevanju izvajalci predstavijo pomen čebel za okolje in biotsko raznovrstnost ter njihovo pomembno nalogo pri opraševanju rastlin. Nato gremo v sadovnjak ali v bližino kakega objekta ter na kraju samem prikažemo opazovalni in naseljen čebelji panj, tako da lahko vsi opazujejo in poslušajo čebele ter občutijo vonj po vosku, propo-
126
Slovenski čebelar 4/2016 Letník CXVIII
DAN ODRTIH VRAT
lisu... Najpogumnejšim damo v roke trota. Po navadi so gostje zelo navdušeni nad opazovanjem matice. Sledi prikaz čebeljih pridelkov, kot so med, vosek, propolis in cvetni prah, temu pa sledi prikaz pridobivanja oz. točenja medu. Udeležencem omogočimo, da sami zavrtijo točilo in si ogledajo končni pridelek, to je neoporečen in varen med, pakiran v originalne slovenske kozarce, opremljene z ustrezno nalepko in prelepko. Vsi si lahko ogledajo čebelarsko orodje in pribor ter oblečejo zaščitno obleko in klobuk. Nadaljujemo s pokušnjo medu, cvetnega prahu . gospodinja pa ob koncu za vse udeležence pripravi pristne domače medene priboljške.
Srečanja so izjemno zanimiva. Veliko je vprašanj in še več odgovorov. Letos bo zaradi znanih zadev na »Dnevu« gotovo vroče in pestro. Čebe-
larji moramo biti dobro pripravljeni na ustrezne in ne preveč »pametne« odgovore. Previdnost in jasna beseda sta mati modrosti. Za spremembo bomo letošnji »Dan odprtih vrat« pripravili v središču mesta in ne na terenu. Poudarek bo na čebelarjih, ki so vključeni v pridelavo medu kontrolirane kakovosti v sistemu SMGO in ki so lahko za zgled vsem preostalim čebelarjem. Naj porabniki vedo, da imamo take čebelarje tudi v domačem kraju! Prepričani smo, da je »Dan odprtih vrat« naša priložnost za okrepitev zaupanja v domače čebelarje in slovenski med. Skrivnosti ni, vrata so odprta, odprti smo tudi čebelarji..., najlepše stvari pa so vedno ustvarjene s srcem. To nam nenehno potrjujeta popolno obojestransko zaupanje in zadovoljstvo! Naj medi!
Gregor Bregar, predsednik ČD Radeče
127	Slovenski čebelar 4/2016 Letník CXVIII

OBVESTILA ČZS
Gremo na Štajersko - 14. čebelarski praznik
Letošnji 14. čebelarski praznik bo v soor-ganizaciji Čebelarske zveze Slovenije in Čebelarskega društva Rače 21. maja 2016 v Račah. Osrednja prireditev se bo začela v prireditvenem šotoru ob 11. uri, ko bo praporščake v šotor pospremila Frajhajmska godba.
Po prireditvi bo najprej kosilo, potem pa zabava s skupino Veseli slavčki. Na dan prireditve bodo v neposredni okolici ustvarjali slikarji KUD Forma viva Makole. 20. maja bodo, na dan rojstva Antona Janše, v Galeriji pri babici Mimi v bližnji Podovi odprli razstavo svojih, do tedaj ustvarjenih, del.
Društvom bomo pijavnice pravočasno poslali na njihove elektronske naslove. Prosimo, da svojo udeležbo prijavite najpozneje do 7. maja 2016. Prijave sprejemamo na elektronskem naslovu: čebelarski. praznik.2016@gmail.com. Po prejetju prijave vam bomo na elektronski naslov poslali predračun za plačilo obrokov. Za praporščake bo obrok brezplačen.
Vabimo vas, da si vzamete čas ter obiščete in raziščete ta del naše domovine. V neposredni bližini deluje tržnica, ki ponuja lokalno izdelane pridelke.
Za vse dodatne informacije lahko pokličete predsednika ČD Rače g. Franca Hergana na tel. št.: 031/430 344.
Zgodovino kraja je najbolj zaznamoval dogodek iz 17. stoletja, ki je odmeval po vsej Evropi in bi lahko spremenil zemljevid stare celine. Gre za tako imenovano zrinjsko-frankopansko zaroto, v kateri je proti avstrijskemu cesarju Leopoldu I. dejavno sodeloval tudi lastnik raškega gradu Ivan Erazem Tattenbach. To je bila zarota hrvaških plemičev proti habsburški monarhiji, saj hrvaški in ogrski plemiči niso priznavali va-švarskega miru, ki ga je cesar med avstrijsko-turško vojno (1663-1664) sklenil po turškem porazu pri Monoštru. Zarotniki so iskali zaveznike po vsej Evropi, tako med Poljaki, Švedi, Benečani in Francozi, vendar so vsi zavrnili sodelovanje. K zaroti so skušali pritegniti tudi plemiče iz drugih habsburških dednih dežel, podprla pa sta jih le dva: že omenjeni Ivan Erazem Tattenbach in goriški deželni glavar Karel Thurn--Valasassina. Tattenbacha je k sodelovanju pritegnila Ana Katarina Zrinjski, žena Petra Zrinjskega. Lastnik raškega gradu je bil tako naiven, da je načrt zaupal svojemu konjarju. Še preden se je upor začel, je Tat-tenbachov služabnik vse ovadil, tako da so jih oblasti zaprle in obglavile, zaplenile posestva ter potomcem odvzele vse pravice. Zgodba je pritegnila Josipa Jurčiča, ki je na podlagi teh zgodovinskih dejstev napisal prvi slovenski zgodovinski roman z naslovom Ivan Erazem Tattenbach. Grajske dvorane, v kateri so zarotniki sklenili zaroto, dandanes ni več, je pa v gradu
^ovljeno,
ČEBELARSKI PRAZNIK
21. maj 2016
DRVJ^
restavrirana Bela dvorana, ki jo uporabljajo za protokolarne namene in kot poročno dvorano. Seveda pa zgodba o zaroti ni edina zgodba, povezana z gradom. V več zgodovinskih pisnih virih zasledi mo podatek, da je obstajala podzemna povezava od gradu Rače do gradu Vurberk , ki leži na levem bregu Drave, skoraj gotovo pa do grajske pristave v Dravskem dvoru. Po ustnem izročilu naj bi bil ta predor tako širok, da sta se v njem lahko srečali dve kočiji. V gradu je zdaj zasebna etnološka zbirka.
Južno od raškega gradu, v neposredni bližini naselja, leži Krajinski park Rački ribniki - Požeg. Zaradi nižinske lege in lahke dostopnosti ga obiskuje vedno več ljudi. Med travniki, ribniki in nižinskimi poplavnimi gozdovi vodijo označene poti. Park je pravi raj za ornitologe. Značilnost parka so vodne površine, ki jih sestavljajo tri skupine ribnikov in zadrževalnik hudourniških voda, ki pritekajo s Pohorja. Najstarejši ribniki so Turnovi ribniki, njihov nastanek pa najverjetneje sovpada z nastankom in razvojem gradu v 17. stoletju. V neposredni bližini krajinskega parka je edini zasebni botanični vrt v Sloveniji, znan po močvirskih in strupenih rastlinah.
Kraj se se začel intenzivno razvijati, ko je bila leta 1846 skozenj speljana železnica Dunaj-Trst (najprej samo na relaciji Most na Muri-Celje.) Zanimiv je podatek, da je bilo na železniški postaji Rače leta 1857 oddanega več blaga kot na postaji v veliko večjem Mariboru. Zgraditev železniške proge je v Račah spodbudila razvoj industrije, ki je sprva temeljila na poizvodnji kavnih nadomestkov, pozneje pa na izdelavi špirita in kvasa. Po drugi svetovni vojni se je dejavnost tovarne preusmerila v proizvodnjo fito-farmacevtskih sredstev. Tovarna je dolga desetletja omogočala preživetje številnim družinam s širšega območja Dravskega polja in z obronkov Pohorja.
Na obronkih Pohorja leži Fram. Gre za kraj, odkoder so Rimljani v antiki iz tako imenovanega »zlatega studenca« speljali vodovod do svoje naselbine Pe-tovia, zdajšnjega Ptuja. Tod nekje je tekla meja med rimskima provincama Norik in Panonia, mimo je vodila rimska cesta iz Ogleja (Aquileia) v Lipnico (Flavia Solva). V preteklosti so se v kraju rodili številni uče-
128
Slovenski čebelar 4/2016 Letnik CXVIII ¿tarf*
njaki, ki so dosegli svetovni sloves. Omenimo samo dva, in sicer dr. Pavla Turnerja (1842-1924), publicista, mecena in vzgojitelja, ter za čebelarje pomembnega Josipa Priola (1889-1969), sadjarja, čebelarja in učitelja. Dandanes je kraj znan predvsem po oljarni, ki proizvaja za Štajerce nepogrešljivo bučno olje, in po odličnih belih vinih. V preteklosti so tod vodna kolesa poganjala številne mline in žage. Zdaj v Fra-mu deluje le še en mlin, vzvodno na Framskem potoku pa obnavljajo mlin in žago.
Začetki neformalne povezanosti čebelarjev na našem območju segajo na konec 19. stoletja, ko je v osnovni šoli v Račah deloval nadučitelj Ivan Paulšek (1850-1926), ki je svoje delovanje iz šolskih logov razširil še na gospodarsko in narodno področje. Kot beremo v Učiteljskem tovarišu z dne 9. septembra 1926, je z veliko vnemo gojil čebele, njegova ljubezen do čebel pa je bila nekaj naravnega. Čebelarstvo je razširjal daleč prek meja svojega šolskega okoliša, zato ga je pisec nekrologa v Učiteljskem tovarišu opisal kot apostola umnega čebelarstva v zahodnem delu Dravskega polja in vzhodnega Pohorja, ob tem pa ni pozabil dodati, da bi bil po njegovi smrti marsikateri kraj tega območja gotovo brez čebel, če Paulšek ne bi tako vneto razširjal čebelarstva. Kot člana Slovenskega čebelarskega društva za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko ga zasledimo že leta 1899. Formalno povezovanje čebelarjev z našega območja se je začelo leta 1911, ko je bila v bližnji Orehovi vasi ustanovljena podružnica Slovenskega čebelarskega društva Zgornje Dravsko polje. Pobudo za ustanovitev samostojne podružnice Rače - Podova je dal čebelar iz Podove Franc Primc ter okrog sebe zbral somišljenike. Pripravljalni občni zbor za ustanovitev podružnice je bil 12. februarja 1933. Na njem je bilo predlagano, da bi v podružnico povabili tudi čebelarje iz Spodnje in Zgornje Gorice, Šikol, Starošincev in iz celotne občine Cirkovce, tako da bi zaradi skupnih interesov na ajdovi paši oblikovali podružnico Srednje Dravsko polje. Tako so 2. aprila 1933 v prostorih šole v Podovi ustanovili podružnico Slovenskega čebelarskega društva Podova - Rače. Za prvega predsednika podružnice je bil 2. aprila 1933 izvoljen Ivan Bauman. Na ustanovnem občnem zboru je čebelarski strokovnjak Henrik Peternel iz Celja predaval o vzreji matic in ropih med čebeljimi družinami. V letih od 1932-1936 je v Podovi redno delovala opazovalna postaja medenja, ki jo je vodil g. Franc Primc, vnet in napreden čebelar iz Podove. Zadnji redno po-
OBVESTILA ČZS
sredovani podatki z opazovalne postaje medenja so bili objavljeni za april 1936, ob čemer je poročevalec dodal, da so začeli tega leta nastavljati že okrog 20. aprila, kar je zelo zgodaj. Vodja opazovalne službe medenja je v Slovenskem čebelarju zapisal, da je »med letom prenehala delovati postaja v Podovi pod Mariborom, ki jo je vodil gosp. Primc Franc, vnet in napreden čebelar, ki je tekom petih let poslal mnogo lepih in dobrih poročil«. Zadnje poročilo z opazovalne postaje Podova je bilo objavljeno junija 1937. Pred tem je delovala opazovalna postaja v Orehovi vasi, vendar so jo leta 1932 zaprli. V Leksikonu Dravske banovine za leto 1937 najdemo zapis, da je v Brezuli (naselje južno od Rač) med živinorejo znatno zastopano tudi čebelarstvo, nasprotno pa v drugih naseljih takratne občine Rače čebelarstvo ni bilo omenjeno. Po osmih letih uspešnega delovanja je izbruhnila vojna vihra. O letih med drugo svetovno vojno ni drugih pisnih virov kot seznam članov, ki je po vsej verjetnosti nastal zaradi razdeljevanja sladkorja čebelarjem. Ti so morali po vsej verjetnosti v zameno oddati določeno količino pridelanega medu, saj je takratna politika težila k popolni samooskrbi tretjega rajha. Vse, kar vemo, je, da je bila podružnica Slovenskega čebelarskega društva Podova - Rače zaradi aktivne politike ponemčevanja tako kot vsa druga slovenska društva ukinjena 31. decembra 1941. Dokument o tem hranijo v Pokrajinskem arhivu v Mariboru. Po koncu vojne so se čebelarji povezali v Čebelarsko društvo Rače in za prvega povojnega predsednika društva izvolili Jožeta Pipenbaherja, ki je društvo vodil v obdobju od leta 1946-1965, nato pa še od leta 1966-1971. Od junija 2013 je Čebelarsko društvo Rače pobrateno s Čebelarskim društvom Nova Gorica.
Upravni odbor Čebelarskega društva Rače
Tekmovanje v medeni kulinariki
V okviru čebelarskega praznika, ki bo 21. maja 2016 v Račah, bomo tudi letos organizirali tekmovanje v medeni kulinariki. K sodelovanju vabimo mešane ekipe, ki bodo zastopale posamezna društva oz.
regijske zveze. Več informacij o tekmovanju dobite pri Tanji Magdič (tanja.magdic@czs.si ali 040/436 513).
Tanja Magdič, svetovalka JSSČ
129	Slovenski čebelar 4/2016 Letnik CXVIII ¿tarf*

Vlado Auguštin*, vlado.augustin@czs.si
Rojenje čebel je naravno razmnoževanje čebeljih družin. Pri tem se družina razdeli na dva dela. En del ostane v panju, drugi del pa ga zapusti. Približno polovica čebel, včasih tudi več, se pridruži stari matici in si poišče novo domovanje. Preostale čebele ostanejo v panju in čakajo, da se iz pokritih matični-kov izleže mlada matica, se spraši in začne zalegati. Roj je popoln naraven začetek nove čebelje družine, saj z izjemo satja, zalog hrane in zalege s seboj prinese vse, kar mlada čebelja družina potrebuje za svoj razvoj. To je pomembno predvsem zato, ker s seboj ne prinese morebitnih bolezni, katerih povzročitelji so se naselili v starem satju. Ko zapusti staro družino v panju, se delno otrese tudi varoj in zgradi novo satje.
Pred davnimi leti so čebelarji kar tekmovali, kdo bo imel prvi roj. Imeti zgodnje roje so bile sanje in želja slehernega čebelarja, saj je to veljalo kot dokaz dobrega čebelarjenja. V sodobnem čebelarstvu so roji zaradi gospodarskih in praktičnih vzrokov nezaželeni, zato čebelarji s pravilno tehnologijo zaviramo nastanek rojilnega razpoloženja. V praktičnem čebelarstvu je največja spretnost, da z različnimi posegi v čebeljem panju omogočimo razvoj močnih čebeljih družin že za zgodnje dobre paše in da jih v takšnem stanju ohranimo vse čebelarsko leto. Pri takšni tehnologiji čebelarjenja moramo odpraviti vse možnosti za pojav rojilnega razpoloženja zato, da čebele ohranijo maksimalno delovno vnemo in da naberejo čim več medu, »namenjenega« za čebelarjev trud.
Za dosego tega cilja je odločilnega pomena, da poznamo vse dejavnike, ki vplivajo na nastanek rojilnega razpoloženja. Čebelje družine rojijo takrat, ko dosežejo vrhunec svojega razvoja. Tedaj postane družina zelo močna, saj se je izleglo že nekaj generacij mladih čebel in matici zmanjkuje prostora za zaleganje. V panju je vedno več pokrite zalege kot nepokrite in vedno več mladih čebel krmilk, ki ne morejo opravljati svoje poglavitne naloge, tj. krmljenja ličink. Ker se nagonsko intenzivno hranijo s cvetnim prahom, se jim začnejo povečevati jajčniki. Ta pojav imenujemo prikrita trotavost mladic in je poglavitni vzrok rojenja čebel. Tedaj je v družini približno 40 do 60 odstotkov čebel s povečanimi jajčniki, prav to pa v njej povzroči rojilno razpoloženje, ki zelo vpliva na vedenje in življenje čebel. Poleg nesoraz-
* Svetovalec JSSČ za tehnologijo čebelarjenja
130
merja med nepokrito in pokrito zalego v korist pokrite rojenje pospešujejo tudi drugi dejavniki: majhen panj, v katerem matica nima prostora za zaleganje po svojih sposobnostih, vreme, zelo plodna matica, izdatna pelodna paša in srednja ali slabša paša ter dedne lastnosti.
Ko preučimo poglavitne dejavnike rojenja, si moramo prizadevati, da čebelje družine ne ustvarjajo možnosti za nastanek tega pojava. Najpomembneje je, da na vrhuncu razvoja čebelje družine ter pri maksimalnem vnosu nektarja in cvetnega prahu zagotovimo pravočasno širjenje prostora v panju. Blokado plodišča s cvetnim prahom in nektarjem preprečimo tako, da iz plodišča odstranimo dva krajna medena sata in namesto njiju vstavimo dve satnici, eno na levo in drugo na desno stran kot predzadnjo. Tako bomo mlade čebele zaposlili z graditvijo satja, ki ga bodo pašne čebele napolnile z medom oziroma s cvetnim prahom, sredinski del plodišča pa bo ostal nezaseden, tako da bo imela matica možnost neomejenega zaleganja. Satnic nikoli ne vstavljamo v sredino gnezda, ker bi jih čebele zaradi obilice nektarja in cvetnega prahu v naravi nagonsko napolnile s hrano, še preden bi jih matica zalegla. Prav tako bi že tako omejen prostor zalege še pregradili, s tem pa bi omejili matico na eno stran panja in dodatno zapletli zadevo. Zgoraj opisani postopek lahko (po potrebi) ponovimo čez nekaj dni, saj pravočasna širitev prostora v panjih v veliki meri zmanjšuje možnost za pojav rojilnega razpoloženja. Odvzete krajne medene sate shranimo v skladišču, tako da jih bomo pozneje lahko uporabili za nareja-nje narejencev.
Čebelji roj na vejah
Slovenski čebelar 4/2016 Letnik CXVIII


IZ ZNANOSTI IN PRAKSE
Pri AŽ-panju rešujemo problem rojenja tudi s premeščanjem pokrite zalege iz plodišča v medišče, pri tem pa je treba paziti, da skupaj z zalego ne premestimo tudi medenih vencev, v katerih so ostanki zimske zaloge. Če se temu ni mogoče izogniti, si te sate posebej označimo in jih ne točimo oziroma jih odstranimo, ko se zalega izleže. Sate začnemo premeščati takoj, ko v družini opazimo nedelavnost, ki se kaže v zbiranju mladih čebel na območju zunaj satja. Prazna mesta v plodišču, ki so posledica premeščanja pokrite zalege, zapolnimo s satnicami. Ob ugodnih letih lahko na ta način zamenjamo vse sate v plodišču.
Pri nakladnem panju dodamo za preprečevanje rojenja in shranjevanje presežkov medu mediščno naklado. Ob intenzivnem vnosu nektarja ne smemo nikoli čakati, da bo ta polna. Ko sta z nektarjem napolnjeni dve tretjini prve mediščne naklade, pod njo in nad plodiščem nastavimo mediščno naklado s praznim satjem. V obdobju medenja moramo paziti, da je v mediščni nakladi nad plodiščem vedno prazna tretjina prostora.
Drugačen način preprečevanja rojenja je, da v dobri družini vzredimo ali ji dodamo mlado matico. Čebelje družine le izjemoma rojijo, kadar je njihova matica mlajša od enega leta. Če matice menjamo avgusta, prihodnje leto v obdobju rojenja še ne bodo stare leto dni. Čebelja družina s takšno matico bo delavna, gospodarna in nerojiva, njen pridelek medu pa bo med najboljšimi. Zelo zanesljiva metoda preprečevanja rojilnega nagona je tudi zamenjava starih matic z zrelimi matičniki, preden se v družini pojavi rojilno razpoloženje.
Rojenje čebelje družine lahko uspešno preprečimo, če močni družini pravočasno odvzamemo 2-3 zaležene sate skupaj s čebelami. Z odvzetimi sati zalege in čebelami lahko naredimo narejenca ali pa z njim okrepimo družino, ki zaostaja v razvoju. Odvzemanje čebel je zelo natančno delo, saj čebelje družine pred skorajšnjo pašo ne smemo preveč oslabiti, če naj bi jo kar najbolje izrabila.
Zrel matičnik zaščiten z aluminijasto folijo
Če vsi ti ukrepi niso preprečili rojilnega razpoloženja, lahko pri nakladnih panjih uporabimo tehniko izdelave tako imenovanega vmesnega narejenca. Osnovno čebeljo družino, ki zaseda dve ali tri naklade, odstranimo s podnice in nanjo postavimo prazno naklado. Iz te čebelje družine vzamemo dva sata s pokrito zalego brez čebel in ju vstavimo v sredino prazne naklade. Hkrati vstavimo zrel matičnik, ki ga lahko dobimo pri vzrejevalcih, iz odbrane družine - ta mora biti od strani zavarovan z aluminijasto folijo - in ga previdno vtisnemo v enega od obeh zaleženih satov. V naklado ob stenah vstavimo dva medena sata s hrano brez čebel, preostali prostor pa zapolnimo s satnicami. Prek te naklade položimo vmesni pokrov z izletnim žrelom in nanj postavimo naklade osnovne čebelje družine, iz katere odstranimo vse morebitne matičnike. Osnovna čebelja družina bo izgubila večino izletnih čebel, saj se bodo te preselile v spodnjo naklado. Zaradi izgube izletnih čebel in odstranitve matičnikov čebeljo družino mine rojilno razpoloženje in stara matica začne znova pospešeno zalegati. V vmesnem narejencu se po približno dveh dneh izleže mlada matica, ki začne zalegati čez 8-10 dni. Če ugotovimo, da je mlada čebelja družina brezmatična, lahko vmesni narejenec znova združimo z osnovno družino.
Najuspešnejša metoda preprečevanja rojenja je, če čebelji družini odvzamemo matico. Če je stara matica še dobra, jo uporabimo za narejenca. Tega naredimo tako, da čebelji družini odvzamemo matico, sat pokrite, izlegajoče se zalege, s čebelami in sat hrane ter ji dodamo še dva prazna, lepo izdelana sata. Narejenca z odvzeto matico namestimo na stojišče, ki je vsaj tri kilometre oddaljeno od preostalih gospodarskih družin, v okolici katerega ni veliko čebelnjakov in na katerem je vso sezono vsaj nekaj čebelje paše. Tako se bo takšna družina lepo razvila do konca čebelarske sezone.
V čebelji družini, ki smo ji odvzeli matico, po devetih dneh uničimo vse zasilne matičnike in družini dodamo kakovosten zrel zaščiten matičnik, vzrejen iz odbrane družine, ali mlado matico v matičnici. V dneh, ko so takšne čebelje družine brez pokrite zalege in ko so vse varoje na čebelah, jih je mogoče preprosto uničiti. Priporočam vam uporabo oksalne ali mlečne kisline. Zatiranje opravite z uradno registriranimi zdravili, njihovo uporabo pa vpišite v veterinarski dnevnik.
Če se nam zgodi, da družina kljub vsem protiro-jilnim ukrepom izroji, pa nikar ne obupujmo, temveč raje občudujmo in uživajmo v čudovitem naravnem dogodku, katerega naravna načela so nad človeško moralo, poleg tega pa so v številnih pogledih lahko tudi lekcija človeškemu rodu. J
SLOVENSKi ČEBELAR 3/2016 LETNIK CXVIII
131
IZ ZNANOSTI IN PRAKSE
Vare m čebelarja
odgovornost vsakega
Andreja Kandolf Borovšak*, andreja.kandolf@czs.si
Med in čebelji pridelki, ki jih dajemo v promet, morajo biti varna živila, torej v njih ne sme biti škodljivih snovi oz. morajo biti te v mejah dovoljenih vrednosti. V medu ne sme biti več kot 100 pg/kg kumafosa (posledica uporabe zdravil Checkmite ali Perizin) in ne več kot 200 pg/kg amitraza (posledica uporabe zdravil Apivar, Varidol ...), čebelar pa naj stori vse, da v njegovih pridelkih ostankov sploh ne bo. Čebelar mora za zatiranje varoj vedno uporabljati samo registrirana in dovoljena sredstva, in to po navodilih proizvajalca in veterinarjev, svetujemo usmeritev v sonaravno zatiranje varoj.
Sintetični akaricidi, kot sta amitraz in še posebej kumafos, puščajo ostanke v vosku, iz voska pa lahko prehajajo v druge čebelje pridelke. Če smo uporabljali zdravilo Checkmite, potem le težko pričakujemo, da vosek iz teh panjev ne bo vseboval kumafosa, tudi če je od uporabe tega sredstva minilo že nekaj let. Pri predelavi voska, onesnaženega s kumafo-som, lahko to kemično snov vsebujejo tudi satnice, iz njih pa kumafos prehaja v satje in iz njega v med in druge čebelje pridelke. Pri takem posrednem prenosu med ne bo vseboval velike količine, tako da ta po vsej verjetnosti ne bo dosegla mejne vrednosti, kar pa je seveda odvisno od količine kumafosa v vosku.
Težava nastane, če smo uporabljali ali če smo s satnicami v svoje čebelarstvo vnesli kako kemično sredstvo, ki ga v medu praktično ne sme biti, npr. klorfenvinfos, ki so ga med lanskim inšpekcijskem nadzorom našli v slovenskem vosku. Ta bi iz satnic, posebej če ga vsebuje tudi satje v panju, lahko prešel v med. V takem primeru medu ne smemo dati v promet. Še večje tveganje je, če satje prevešamo iz plodišča v medišče, saj v tem primeru točimo med iz satja, ki je bilo pod vplivom zdravil, takšno satje pa vsebuje več ostankov, zato je možnost njihovega prehoda iz satja v med še toliko večja.
Kaj lahko naredi čebelar za zmanjšanje vsebnosti ostankov kemičnih sredstev v medu? Izvaja lahko apitehnične ukrepe, s katerimi bo zmanjšal število varoj v čebelji družini, tako da jih ne bo treba zatirati z najučinkovitejšimi sredstvi. Uporabi lahko sonaravna sredstva za zatiranje varoj, in sicer takšna, ki v vosku ne puščajo ostankov (eterična olja, organske kisline). Katera koli sredstva, bodisi sintetična bodisi sonarav-
* Mag., svetovalka JSSČ za zagotavljanje varne hrane
na, pa je treba uporabljati po navodilih proizvajalca in nasvetu veterinarja. Pred zatiranjem varoj je treba izprazniti medišča v AŽ-panjih, pri nakladnih pa odstraniti mediščno naklado, iz satov, ki so jim bili izpostavljeni, pa ne smemo točiti medu.
Če uporabljate tehniko prevešanja in če medu ne točite izključno iz deviških satov, vam na podlagi naših izkušenj iz raziskovalnega projekta odsvetujemo večkratno uporabo sredstva Checkmite, ki vsebuje aktivno substanco kumafos. Če ste v svojih panjih uporabili to sredstvo, iz njih ne pridobivajte iz-kopanca (tudi ne iz deviških satov). Če je bil kumafos uporabljen kdaj v preteklosti, pa priporočamo, da iz-kopanec pošljete v analizo vsebnosti te snovi.
Z ostanki akaricidov je lahko obremenjen tudi vosek iz voščenih pokrovcev. V panje vstavljajmo satnice iz ekološke pridelave.
Posebej poudarjamo nujnost redne menjave satja, saj na ta način iz panja odstranjujemo z ostanki obremenjen vosek. Satje naj prehaja iz medišča v plodišče, iz plodišča pa v predelavo, vendar ne za satnice, saj je za predelavo v satnice primeren samo z ostanki neobremenjen vosek. Z njimi je lahko obremenjen tudi vosek iz voščenih pokrovcev. Iz panjev odstranjujmo vse prizidke voska in propolisa, saj lahko čebele ostanke raznašajo po panju. Če ste uporabili sredstvo Checkmite in če želite izdelovati satnice iz lastnega voska, potem pred izdelavo satnic oddajte vosek v analizo, ki bo pokazala, ali je za to primeren. Nemški raziskovalec Wallner vsaj za ostanke kumafosa, bromopropilata in fluvalinata priporoča, da satnice vsebujejo manj kot 1 mg/kg teh kemikalij. Pri nakupu satnic povprašajte za izvid analize ali pa se odločite za nakup ekoloških satnic s certifikatom.
Čebelar je odgovoren, da je med, ki je dan v promet, varno živilo. O izbiri zdravil se vedno posvetujte z veterinarjem. Vsa zdravila, tudi tista, ki so izdelana na podlagi kislin in eteričnih olj, moramo kupiti pri veterinarju, na VF NVI ali v zasebni veterinarski ambulanti, njihova uporaba pa mora biti vpisana v dnevnik veterinarskih posegov. J
132
Slovenski čebelar 4/2016 Letnik CXVIII
IZ ZNANOSTI IN PRAKSE
Pristnost medu - skrb vsakega čebelarja
Andreja Kandolf Borovšak*, anclreja.kanclolf@czs.si
V brezpašni dobi ali ob pomanjkanju hrane moramo čebelarji krmiti čebele, pri tem pa moramo poskrbeti, da krma za čebele nikoli ne zaide v med. Najpogostejše napake, katerih posledica je lahko pojav sladkorja v medu, so:
•	preobilno krmljenje spomladi ali v brezpašni dobi,
•	prevešanje satov s predelano sladkorno raztopino iz plodišča v medišče in točenje teh satov,
•	točenje satov iz plodišča,
•	neizpraznitev medišč pred začetkom paše.
Če je treba družine spomladi krmiti, potem jim dodamo toliko krme, kolikor je lahko sproti porabijo. Krmo jim je bolje dodajati večkrat po malem kot jim dodati celo pogačo naenkrat. Glede količine doda-
* Mag., svetovalka JSSČ za zagotavljanje varne hrane
ne krme si lahko pomagamo s spremljanjem porabe hrane s kontrolnimi tehtnicami. Ko širimo gnezdo, stranskih satov iz plodišča nikoli ne prevešamo v medišče, temveč jih ob kaki drugi priložnosti porabimo za krmo družin (narejenci, jesensko krmljenje ...). Prevešane sate si označimo, v spomladanskih mesecih ali kadar samo sumimo oz. vemo, da v njih ni med, temveč shranjena krma za čebele, jih nikoli ne SMEMO iztočiti. Če medišč čez zimo ne izpraznimo, moramo sate v mediščih iztočiti pred prvo pašo, saj nam v nasprotnem primeru ostanki zimske krme lahko »onesnažijo« med, tako da ta vsebuje sladkor. Zavedati se moramo, da v medu ne sme biti predelane sladkorne raztopine, tudi če je je samo odstotek. Takoj ko v medu najdejo snovi, ki mu niso lastne, med ni več med. _l
Inštitut za javno zdravje: tudi podrobnejša analiza medu ne kaže tveganj
Inštitut za javno zdravje je izvedel podrobno analizo tveganja pri uživanju slovenskega medu. Tako kot decembra lani je tudi tokrat ugotovil, da ostanki amitraza v analiziranih vzorcih medu ne ogrožajo zdravja ljudi. Podrobnejša analiza tveganja je razjasnila tudi nasprotujoče si izjave uradnih institucij - direktor Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin dr. Janez Posedi je namreč na podlagi opravljenih analiz zagotovil, da je slovenski med varen, nasprotno pa je vodja Centra za zastrupitve v UKC Ljubljana Miran Brvar dejal, da med čebelarjev, ki so uporabljali sporno zdravilo, ni zanesljivo varen.
V Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so decembra preliminarno ocenili tveganje za zdravje porabnikov medu. Z analizami so v medu sicer ugotovili
vsebnost amitraza, vendar v količinah, ki so manjše od dovoljenih, to je 0,2 miligrama tega sredstva na kilogram medu. Preliminarna ocena tveganja je tako pokazala, da ostanki amitraza v analiziranih vzorcih medu ne ogrožajo zdravja ljudi. Hkrati so v sodelovanju s strokovnjaki Slovenskega toksikološkega društva, Nacionalnega inštituta za biologijo ter Fakultete za farmacijo in Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani v strokovni literaturi preučili najnovejše podatke, ki še niso bili upoštevani pri registraciji amitraza kot dovoljenega zdravila za čebele, saj ta predpisuje tudi mejno vrednost ostankov v medu. Tudi podrobnejša ocena tveganja je potrdila njihove preliminarne ugotovitve.
MB
Vir: Internet
KÜNSTE
Miha Kunstelj, s. p.
GSM: +386 (0)31 352 797
e-pošta: jm-kunstelj@amis.net
inž. Jože Kunstelj, s.p. GSM: +386 (0)31 893 276 e-pošta: jmkunstelj@amis.net
Zavrti 41 1234 Mengeš SLOVENIA Tel./Faks: +386 (0)1 723 80 27 www.nq-kunsley.com
jgsHllf*
Slovenski čebelar 4/2016 Letnik CXVIII
133
IZ ZNANOSTI IN PRAKSE

Strokovna razprava o pomenu kakovosti čebelarske opreme
Boštjan Kojek*, bostjan.kojek@czs.si
V torek, 15. decembra 2015, smo na sedežu ČZS na Brdu pri Lukovici pripravili strokovno razpravo o pomenu kakovosti čebelarske opreme, še posebej panjev. Gosta na razpravi sta bila g. Franc Kobe, čebelar, mizar in terenski svetovalec, in g. Lojze Sajevic, čebelar in inovator, udeležili pa so se je tudi zainteresirani čebelarji.
Ker največ čebelarjev v Sloveniji uporablja AŽ--panj, smo največ časa namenili razpravi o ekonomičnosti teh panjev. Žnidaršič ga je že leta 1910 predstavil kot panj, ki je primeren za zlaganje v čebelnjak in vedno pripravljen na prevoz. Od kranjiča, ki je bil takrat najbolj razširjen, ga je razlikovalo za tisti čas revolucionarno premično satje v satnikih, žal pa po njem ni prevzel tudi možnosti prilagajanja prostora moči družine. Ker so AŽ-panji praviloma zloženi v čebelnjaku, so manj izpostavljeni vremenskim vplivom, to pa podaljša dobo njihove uporabe. To je dobrodošlo, saj je izdelava tega panja zelo zahtevna in draga. V njem je zelo veliko okovja, vodil, okenc, vrat, vse to pa spet podraži izdelavo v primerjavi z nakladnimi panji. Gosta sta se strinjala, da je zato treba kupiti kar najkakovostneje izdelan panj iz izbranega in primerno suhega lesa, ekonomičnost pa mu povečamo s pravilnim in rednim vzdrževanjem. Pomembno je, da je mizar tudi čebelar, saj le tako ve, kako pomembna je natančna izdelava. Sogovorniki niso bili naklonjeni uporabi ivernih in lesonitnih plošč za izdelavo panjev. Med seboj smo primerjali panja, izdelana iz različnih vrst lesa, in sicer iz smrekovega in lipovega. Ugotovili smo, da je vrsta lesa manj pomembna kot njegova pravilna obdelava in vgradnja. Pozornost smo namenili tudi načinom spajanja lesenih elementov med seboj, in sicer lepljenju, vijačenju, rogljičenju, pero in utor ... Poudarili smo pomembnost kakovostno narejenih satnikov, tako da se med uporabo ne krivijo. Okovje naj bo iz nerjaveče pločevine, saj je higiensko in odporno proti kislinam. Razpravljali smo tudi o vzdrževanju panjev, predvsem o izbiri pravilnih premazov za les. Primerne so vodotopne, hitro sušeče se barve, ki nimajo škodljivega vpliva na čebele in čebelje pridelke.
Pogovarjali smo se tudi o nakladnih panjih, ki so resda cenejši, hkrati pa je krajši čas njihove uporabe. Tudi pri teh panjih sta za dobro delo in počutje čebel ključnega pomena kakovost lesa in natančnost izde-
* Svetovalec JSSČ za tehnologijo čebelarjenja
lave, saj so razpoke, reže in druge pomanjkljivosti zelo moteče, še posebej pri premikih čebel, čebele pa so tudi bolj izpostavljene ropom in prepihu.
Razpravljali smo še o uporabi umetnih mas, predvsem stirodura, za izdelavo panjev. Večina udeležencev je menila, da je ta material primeren za na-rejence, namenjene prodaji, ali za rezervne družine, za gospodarske panje pa je manj primeren, čeprav ne gre spregledati dobrih strani takšnega panja. Pomislekov in različnih trditev je toliko, da bi kazalo pripraviti razpravo samo o tej temi.
Gosta in drugi udeleženci razprave so izrazili željo, da bi kakovostno narejeni panji po komisijskem pregledu dobili znak kakovosti, ki bo jamstvo za kupce, predvsem za začetnike, da bodo za svoj denar res dobili kakovosten izdelek. Les naj bo slovenski in s certifikatom, da je vzgojen sonaravno. Predlog bomo predstavili na prvi seji komisije za tehnologijo čebelarjenja in varno hrano.
Na koncu smo si ogledali razstavljene panje z različnimi izvedbami pitalnikov, osmukalnikov in testnih vložkov. Pogovarjali smo se še dolgo po končanem uradnem delu, saj so takšne teme med čebelarji vedno dobro sprejete. Natančne opise AŽ- in LR-panja z načrti si lahko ogledate na spletni strani ČZS pod zavihkoma Čebelarstvo in Čebelji panj. J

-iL 1
*p i
IZDELAVA OMETALNIKOV ZA ČEBELE
Specifikacija
•	Material: inox, nerjaveča pločevina
•	Metlice: konjska žima •Pogon: 2 motorja, brez jermenov
•	Napajanje: 12VDC
Mobilni telefon E-mail
040-346-436 cebelarskaoprema@gmail.com
134
Slovenski čebelar 4/2016 Letnik CXVIII


Novice iz sveta
IZ ZNANOSTI IN PRAKSE
Nemčija
Lanska medena letina je bila dobra, saj so bili donosi v posameznih zveznih deželah od 15-25 kg/panj. Za razliko od prejšnjih let so čebele nabirale mano na lipi, javorju in hrastu, popolnoma pa je zatajila hoja. Lani pridelan med je zelo kakovosten, predvsem zaradi nizke vsebnosti vode. Leto 2015 bo ostalo v spominu tudi po velikem zanimanju za čebelarjenje, zlasti med mladimi. Čeprav je bilo organiziranih več zače-tniških tečajev kot v prejšnjih letih, na vrsto niso mogli priti vsi, ki so to želeli. Glede na to ni čudno, da se število čebelarjev v Nemčiji iz leta v leto povečuje in da je bilo lani v Nemško čebelarsko zvezo vpisanih že 97.524 članov, ki so prijavili 674.610 čebeljih družin.
Povečuje se tudi članstvo v Zvezi zdravilcev, ki ima svoj sedež v Düsseldorfu. Te je lani vznemirila odločitev urada za zdravstvo v mestu Jena, da zdravilki Janett Conrad pod grožnjo denarne kazni prepove izvajanje metode inhalacije aerosola iz čebeljega panja. Zdravnica Antje Weise iz tega urada prepoved utemeljuje takole: »Pri vdihavanju aerosola iz čebeljega panja prodirajo delci aler-gogenih snovi globoko v človeško telo. Ti lahko sprožijo nepredvidene zaplete, katerih posledica so anafilaktične reakcije, tem pa je kos samo zdravnik in nikakor ne zdravilec.« Njeno izjavo je podprl tudi urad deželne uprave v Weimerju z ute-
meljitvijo, da lahko alergične reakcije nastanejo celo pri zdravem človeku, zato apiterapije s čebeljim ae-rosolom ne sme izvajati nekdo, ki ni zdravnik. Predsednik Zveze zdravilcev Dieter Siewertsen se je na »ta nezaslišan primer« odzval z besedami, »da je bil to grob poseg v pravice poklicnega opravljanja dela zdravilke, s čimer so pod krinko skrbi za zdravje želeli prepovedati staro preizkušeno zdra-vilsko metodo. Vdihavanju čebeljega aerosola so izpostavljeni vsi čebelarji in ga tudi priporočajo za dobro počutje.« Janett Conrad je že vrsto let čebe-larka in zdaj tudi zdravilka. Pred tem je bila kot medicinska sestra 18 let zaposlena v intenzivni negi. Zdravljenje s čebeljim aerosolom izvaja samo takrat, kadar je v naravi paša in kadar se zunanje temperature povzpnejo na več kot 18 °C. Na prepoved urada za zdravstvo v Jeni se je pritožila z besedami: »Očitane nevarnosti za morebitno zdravje mojih pacientov niso navedene v nobeni literaturi in so zgolj hipotetične. Za izključitev možnosti kakršne koli alergične reakcije pred vsako inhalacijo naredim temeljito anamnezo kandidata. Če bi se kljub temu pojavili kakšni zapleti, je pri roki moj kovček za prvo pomoč. Tedaj vem, kaj mi je storiti, saj sem navsezadnje za to usposobljena.«
Poglavitna izdelovalca naprav za aromaterapijo v Nemčiji sta podjetji Kunessa in Hans Musch. Obe propagirata svoje izdelke z obrazložitvijo, da so ti namenjeni dobremu počutju ljudi, ki dihajo čebelji aerosol. Pri nakladnih panjih napravo priključijo na pokrov. Nikakršne nevarnosti ni, da bi kaka čebela po pomoti zašla v cev za dihanje, ker je naprava opremljena z dvema filtroma, po vsaki uporabi pa je treba cev zamenjati. V podjetju Kunessa kljub opisanemu incidentu niso opazili zmanjšanega povpraševanja po napravah za aromaterapijo, nasprotno, njihovi izdelki so prava prodajna uspešnica. J
Franc Šivic
Vir: Berger, F. (2016): Stockluft verboten. Deutsches Bienen Journal, št. 1, str. 17.
www.cebelarski-center.eu
in Jju'jjiyJiy m^Qijji]
[f M
ugodno
Poseben popust za čebelaije začetnike na vso čebelarsko opremo.
PopmtnavBfa za steklena Izdali».
9 infb@cebelarski-center.eu 0 I
Čebelarski center Lenart Ii infb@cebelarski-center.eu LJ 041 474 897 • 031 752 626
SLOVENSKi ČEBELAR 3/2016 LETNIK CXVIII
135
IZ PRAKSE ZA PRAKSO
Kako ©© D®tewam ©(^feoF© pri ©w©[qoCd
Janez Gregori*, janez.gregori@gmail.com
Velikokrat poudarjamo, kako zelo pomembna je biotska pestrost, kako je treba ohranjati čim večjo raznovrstnost, bodisi življenjskih prostorov, to je ekosistemov, bodisi vrst organizmov na določenem prostoru. Kolikor več je rastlinskih in živalskih vrst na nekem travniku, toliko večja je tamkajšnja biotska pestrost. V tem primeru govorimo o biotski pestrosti na vrstni ravni. Medonosna čebela (Apis mellifera), ki jo gojimo, pa je v evropskem prostoru ena sama vrsta, njeno biotsko pestrost pa ugotavljamo na genski ravni. Prizadevamo si, da bi ohranili čim večjo pestrost njenih genov. Ti so nosilci dednih lastnosti, ki se dedujejo iz generacije v generacijo. Kolikor večja je njihova pestrost, toliko več je možnih kombinacij med njimi in s tem je več tudi možnosti za pojav mutacij, to je dednih sprememb. In prav ugodne mutacije so temeljnega pomena pri prilagajanju na okolje, ki se vse bolj spreminja. Tako se spremembe, kot sta npr. boljši čistilni nagon ali večja odpornost proti boleznim, lahko pojavijo že v okviru ene same družine.
Za čim večjo gensko pestrost populacije in s tem za čim manjšo sorodnost v njej je poskrbljeno že v samem življenju čebel. Matica se na prahi spolno združi z več troti, tudi s približno dvajsetimi, delavke imajo lahko različne očete in prav tako tudi mlade matice, ki gene prenašajo na svoje potomstvo. Mlade matice odletijo na praho daleč od čebelnjaka in si na ta način ustvarijo možnost, da se sparijo s troti, s katerimi niso v sorodstvu. In ne nazadnje so znanstveniki ugotovili, da tudi roji, če imajo na razpolago dovolj novih bivališč, dajejo prednost tistim, ki so bolj oddaljena od domačega čebelnjaka. Že naši očetje in dedje so se zavedali vloge genske pestrosti, čeprav pojava še niso znali poimenovati: matice so namreč nosili na praho na javne plemenilne postaje.
Pri odbiri v svojem čebelnjaku si prizadevam, da bi staro matico v vseh ustreznih družinah zamenjala njena hči, s tem pa v največji možni meri ohranjam gensko pestrost. To zahteva nekoliko več pozornosti dogajanju v družinah, a si to lahko privoščim, ker oskrbujem le približno 35 čebeljih družin, naseljenih v AŽ- in nakladnih panjih. Ker varozo že vrsto let zdravim samo z organskimi kislinami, se tako matice kot tudi vsa preostala zalega razvijajo v celicah iz neoporečnega voska.
prof. biol.
Izločam vse družine, ki so kakor koli neprimerne. Takšne so predvsem tiste, katerih delavke imajo na zadkih enega ali dva rumena ali oranžna obročka, in tiste, ki imajo na zadkih izrazito ozke prečne proge dlačic (tomente). Izločim tudi družine, ki so preveč napadalne, in tiste, ki med pregledovanjem nervozno zapuščajo zalego. Prav tako izločim tudi družine, ki se ne po moji krivdi slabo razvijajo, in tiste, pri katerih se rojilno razpoloženje pojavi že prej, preden dosežejo vrhunec svojega razvoja.
Iz neustreznih družin skušam odstraniti čim več trotov. To je sestavni del mojih apitehničnih ukrepov za zmanjševanje števila varoj v družinah, hkrati pa skušam ohraniti čim več trotov iz dobrih družin. To dosegam s pomočjo gradilnih satnikov: na stojišču ob čebelnjaku pripravim dve družini v nakladnih panjih, ki sta namenjeni samo vzreji trotov in ne pridobivanju medu. Ena družina je velikosti za AŽ-satnike, druga za satnike nakladnih panjev. Vanju vstavljam pokrito trotovsko zalego na gradilnih satnikih iz dobrih družin, iz slabih pa jo zavržem. V obeh družinah za zatiranje varoj takoj uporabim mravljinčno kislino in preverjam odpad varoj.
Postopek pri zamenjavi matic v AŽ-panjih se razlikuje od tistega v nakladnih panjih. V njih rojilni nagon krotim z odvzemom kakega sata pokrite zalege. Ko v drugi polovici maja družina doseže vrhunec razvoja in se pojavijo matičniki, matico odstranim, in
V gradilnem satu je v prostoru, namenjenem gradnji trotovine, vstavljen tesno se prilegajoč satniček, ki olajša delo: sat potegnem iz panja za dobro polovico, satniček s trotovino zamenjam s praznim, in sat porinem nazaj.
136
Slovenski čebelar 4/2016 Letnik CXVIII


če je dobra, z njo naredim rezervno družino. Ker gre v tem času glavnina matic na roj in sem jih odstranil, imajo družine v čebelnjaku večinoma samo dozorevajoče matičnike. Ko predvidevam, da se bodo izlegle prve matice, popoldne, ko se glasovi v panjih začnejo umirjati, poslušam, kdaj bodo zapele. Če je v čebelnjaku mir, je to zlahka mogoče slišati, za točno določitev panja, iz katerega je slišati glas, pa uporabljam preprosto pripravico, ki je v čebelnjaku odkar pomnim: tanka, približno meter dolga smrekova letvica, ki je na eni strani nekoliko priostrena, da jo lahko prislonim na zadnje okence panja. Na drugi strani je pravokotno pribita majhna deščica, na katero prislonim uho. In iz panja se jasno slišijo različni glasovi. Ko ugotovim, v katerem panju matica poje, s kvakanjem pa se ji odziva že kaka dozorela, ki pa je še vedno zaprta v matičniku, se takoj lotim odstranjevanja vseh matičnikov. Na kozico zložim vse sate iz plodišča, v panje pa jih vračam, ko se prepričam, da na njih ni nobenega matičnika. V plodišče previdno ometam čebele, ki mi na gosto zasedenem satu zastirajo pogled, tako da bi lahko spregledal kak matičnik. Delo bi bilo zaman, ker bi družina drugi dan gotovo rojila.
Zakaj družino uredim popoldne? Matica pevka nemirno išče svoje tekmice, ki so še v matičnikih, in jih skuša uničiti. Ker ni odziva, se ponoči umiri in ro-jilni nagon zamre. Včasih sem se odstranjevanja matičnikov lotil že dopoldne, pa se mi je zgodilo, da je matica z rojem zletela kar s kozice!
Ko se mlada matica opraši, navadno začne zale-gati šele tedaj, ko se izleže vsa zalega. To se zgodi v nekaj več kot treh tednih po odvzemu stare matice. Ker se pri meni gozdna paša začne - če se začne -kak dan po Medardu, začne njena hči tedaj zalegati in delovna vnema družine je na vrhuncu. Najslabše je, če družina sede na roj na začetku medenja.
Drugače se lotim zamenjave matic v nakladnih panjih. Gospodarski panji so v dveh nakladah in družine prav tako v drugi polovici maja dosežejo vrhunec razvoja. Na spodnjih robovih satov se začnejo pojavljati zasnove matičnikov, ki so v obliki želodovih kapic, in prav kmalu se v njih lahko pojavijo jajčeca. Tedaj ne brskam po satih, temveč v vsakem panju med obe nakladi vstavim matično rešetko. Navadno se deveti dan lotim ureditve družine. Takoj vidim, v kateri nakladi je matica, in to naklado začasno odstranim. V nakladi brez matice so navadno matičniki in vse, razen najlepšega, odstranim. Če matičnika ni, je gotovo v nakladi z matico. Označen sat z ma-tičnikom dam v naklado brez matice in čez nekaj dni poskrbim, da ostane najlepši. V to naklado se vrnejo tudi vse pašne čebele.
Na naklado brez matice položim vmesni pokrov z žrelom in nanj namestim naklado z matico. Ker je
IZ PRAKSE ZA PRAKSO
Dva satnička s trotovsko zalego iz dobrih družin vstavim v AŽ satnik in ga dam družini v nakladnem panju, namenjeni vzreji trotov.
izgubila vse pašne čebele, jo mine tudi morebitno rojilno razpoloženje. Družino nujno oskrbim z vodo, potrebno za pripravo hrane ličinkam, če je treba, pa ji dodam tudi hrano. V nakladi z matico se moč družine hitro povečuje, morebitno pripravo na roj pa preprečim z odvzemom sata s pokrito zalego in čebelami na njem; postopek po potrebi tudi ponovim. Ko se mlada matica v spodnji nakladi spraši in je prva zalega že pokrita, obe nakladi združim, vendar moram obvezno poskrbeti, da v nakladi s staro matico ni rojilnega razpoloženja, saj se v nasprotnem čebele neusmiljeno spopadejo med seboj. Staro matico pred združitvijo odstranim, če je ne, pa čebele same izberejo, katera matica je boljša. To gotovo opravijo bolje od mene! Obe nakladi združim prav ob začetku medenja, na vrh položim matično rešetko in naložim tretjo, mediščno naklado. Ker so v mediščih samo deviški sati, proti koncu junija matična rešetka ni več potrebna, saj takrat matica v takih satih ne zalega več.
Opisal sem, kako delam v svojem čebelarstvu, ki je v najhladnejšem delu Slovenije, v Podkorenu, 840 metrov nad morjem. Kako se ta način obnese drugod, nam pokaže samo praktično delo. Sam sem zadovoljen z nakladnimi panji, predvsem zaradi zelo preproste zamenjave matic, saj jih po večini sploh ni treba iskati. Res pa je treba naklade včasih dvigniti.
Kot sem že omenil, mi je vodilo pri delu ohranjanje biotske pestrosti v mojem čebelnjaku. Kako pomembna je genska raznovrstnost, se niti ne zavedamo, zato jo tudi odločno premalo poudarjamo. Prav genska raznovrstnost je tako temeljnega pomena za dedne spremembe pri naših čebelah kot tudi pot k izboljšanju njihovih življenjskih sposobnosti. To je pot do njihovega prilagajanja v vse bolj se spreminjajočem okolju. Še vedno se ne zavedamo, kam vodi vse večje siromašenje genskega sklada naše čebele. J
SLOVENSKi ČEBELAR 4/2016 LETNIK CXVIII
137
IZ PRAKSE ZA PRAKSO
Izdelki, primerni za zaščito čebelnjakov
Med izdelki za zaščito lesa sta na tržišču predvsem dva tipa premazov, in sicer klasični alkidni premazi na osnovi topil ter bolj ekološki premazi na vodni osnovi. Domači mojstri se še vedno v veliki meri odločajo za nakup izdelkov na osnovi topil. Za to vrsto premazov je že dolgo značilna standardna kakovost, v zadnjem desetletju pa se je zelo izboljšala kakovost premazov na vodni osnovi in po nekaterih lastnostih celo presegla kakovost premazov na osnovi topil v prodaji na drobno.
Največja razlika med vodnim in topilnim premazom je krajši čas, potreben za nanos premaza na vodni osnovi. To največkrat najbolj moti ljudi, vajene dela s klasičnimi topilnimi premazi. Pri delu z vodnimi premazi moramo biti zato pazljivejši, morebitne napake pa moramo hitro popraviti. Premaz se posuši že v nekaj minutah in pozneje poprava nepravilnosti ni več mogoča. Ko usvojimo tak način dela, nam vodni premazi ne povzročajo več težav. Hitro sušenje premaza nam po drugi strani omogoča več nanosov v enem dnevu in s tem velik prihranek časa. Po potrebi lahko premaz redčimo z vodo. Čopiče in drugo orodje je mogoče oprati v raztopini detergenta in vode. Vodni premazi nimajo neprijetnega vonja, beli odtenki pa v notranjih prostorih ne rumenijo. Ker ti premazi ne smejo zamrzniti, jih moramo pazljivo skladiščiti.
Pri izdelkih na osnovi topil je naslednji nanos mogoč šele po 24 urah, ko je prejšnji povsem suh. Sledi čopiča in zatekanja je zaradi narave alkidnih premazov mogoče popravljati dalj časa. Premazi na osnovi topil se praviloma tudi nekoliko lepše razlivajo in so v primerjavi z vodnimi premazi bolj sijoči. Film alkidnega premaza postaja sčasoma trši in krhek, še posebej na površini, zato z nje enakomerno izginja zelo počasi. Tako je premaz preprosto obnoviti, saj največkrat lahko samo s krtačo odstranimo neoprijete delce, očistimo podlago in jo osvežimo z novim nanosom. Za redčenje premaza in pranje čopiča uporabimo predpisano razredčilo.
JUBIN premazi za les na vodni osnovi so ekološko sprejemljivejši od premazov na osnovi topil. To dokazujejo nizke vrednosti hlapnih organskih sestavin ter skladnost s certifikatoma SIST EN 71-3 in SIST EN 71-9 za končne sloje premazov. Med te sodita JUBIN Lasur kot transparen-tni premaz in JUBIN
Decor Universal kot pokrivni premaz. Oba uporabljamo skupaj s pripadajočima temeljnima premazoma (JUBIN Decor Primer + JUBIN Decor Universal, JUBIN Impregnacia + JUBIN Lasur).
JUBIN Impregnacia je biocidna impregnacija, s katero zaščitimo les pred lesnimi škodljivci, vendar jo za zaščito čebelnjakov odsvetujemo.
JUBIN premazi na osnovi topil so klasični al-kidni premazi. V to skupino premazov za zaščito lesa sodi JUBIN Email Universal kot pokrivni premaz, ki se uporablja skupaj s temeljnim premazom JUBIN Wood Primer. Za zaščito čebelnjakov sta primerni obe vrsti naših zaključnih slojev: tako vodni kot topilni.
Ker pa so vodni premazi ekološko sprejemljivejši, jih za zaščito čebeljih panjev vsekakor priporočamo kot prvo izbiro. Prednost vodnih izdelkov je široka paleta barvnih odtenkov. Pri lazuri lahko izbirate med več kot petdesetimi odtenki, pri pokrivnem premazu JUBIN Decor pa med številnimi niansami
POSEBEN POPUST ZA ČEBELARJE
Od 1. marca do 31. avgusta 2016 bodo lahko vsi člani ČZS kupovali izdelke iz družine JUBIN z 20-odstotnim popustom. V trgovini podjetja JUB bo popust mogoče uveljaviti ob predložitvi članske izkaznice, v Merkurjevih centrih pa ob predložitvi članske izkaznice in spodnje kode.
V tem letu vam omogočamo tudi poseben 15-odstotni popust pri nakupu izdelkov podjetja JUB za obnovo društvenih prostorov in objektov ČZS. Popust je mogoče uveljaviti v trgovini podjetja JUB ob predložitvi članske izkaznice.
138
Slovenski čebelar 4/2016 Letnik CXVIII
IZ PRAKSE ZA PRAKSO
Za zaščito čebeljih panjev priporočamo:
•	enkratni do dvakratni premaz z JU BIN Decor Primer + dvakratni premazi z JUBIN Decor Universal ali
•	dvakratni premaz z JUBIN Lasur ali
•	enkratni premaz z JUBIN Wood Primer + dvakratni premaz z JUBIN Email Universal
po barvnih kartah JUB, RAL in NCS. Pri topilnih izdelkih je na voljo dvanajst odtenkov.
Dodatna prednost vodnih premazov je tudi hitro sušenje, tako da lahko čebele naselimo v panj že dan po nanosu zadnjega sloja premaza.
Ne glede na to, ali izberemo izdelek na vodni ali topilni osnovi, je predvsem za transparentno zašči-
P
Čebelarim na Češnjici pri Kropi pod obronki Jelovice in v neposredni bližini Karavank. Vas je obdana s travniki in prostranimi gozdovi. Tu ne poznamo intenzivnega kmetijstva in industrije. Na prvi pogled je to odlično okolje za čebele, vendar nam velik kos medene pogače vzamejo spomladanske nizke temperature in poletne plohe, ki se zlivajo prek gorskega masiva. Le redkokdaj se zgodi, da se vremenske razmere in medenje lepo ujamejo.
S čebelami sem se od blizu začel srečevati že v otroških letih, saj je bil čebelar tudi moj stari oče. Čebele je gojil še v kranjičih. Po njegovi smrti sem nadaljeval hišno tradicijo - čebele so pri naši hiši več kot sto let. Takoj sem se vključil v čebelarsko društvo in ČZS. Na začetku samostojne poti sem čebelaril z 10 AŽ-panji, in ker sem bil uspešen, sem začel načrtovati nov zidan čebelnjak za 60 panjev. Leta 1982 sem dal izdelati načrt zanj in z današnjega stališča se zdi neverjetno, da se je pri dovoljenju za graditev zataknilo zaradi vode, elektrike in stranišča, ki je bilo predvideno v objektu. Dandanes vemo, da je po smernicah dobrih higienskih navad, ki temeljijo na načelih sistema HACCP, to povsem normalno in nujno potrebno. Pozneje so mi graditev le dovolili.
Čeprav med proizvajajo čebele, ima pri njegovi pridelavi pomembno vlogo tudi čebelar. Spomladi čebel ne smemo preobilno krmiti, saj te vse pre-
to lesa pomemba tudi izbira barvnega odtenka. Zelo svetli odtenki praviloma zahtevajo pogostejše obnavljanje premaza. Ti odtenki vsebujejo manj pigmentnih delcev, ki varujejo les pred UV-sevanjem, zato je zaščita nekoliko slabša. Močnejši, zelo temni odtenki se na površini bolj segrevajo, zato se les bolj razteza in krči. To povzroči hitrejše propadanje, zato je treba zelo temne odtenke lesa (kot je npr. ebenovi-na), pogosteje obnavljati kot les, prebarvan z lazuro v srednje močni niansi tika.
Podjetje JUB kupcem omogoča izbiro tako vodnih kot tudi topilnih premazov, vendar za notranje prostore priporočamo zgolj uporabo vodnih premazov, ker imajo klasični premazi specifičen vonj po olju še dolgo časa potem, ko topilo že izhlapi. Poleg tega beli odtenki topilnih premazov v notranjih prostorih sčasoma porumenijo. Mag. Jelka Slatinšek
sežke lahko prenesejo v medišče in s tem pokvarijo pristen pridelek. Pred točenjem je dobro izmeriti vsebnost vlage v medu. Ta ne sme presegati 18,6 %. Če pokličemo terenskega svetovalca, nam to naredi brezplačno, velika večina čebelarjev pa ima že lastne refraktometre. Po točenju zrel med hermetično zapremo v sode iz nerjaveče pločevine ali plastike, primerne za živila. Po nekaj dneh ga prvič posnamemo. To ponovimo še večkrat, da odstranimo vse ostanke voščenih pokrovcev. Med je zelo higrosko-pičen, zato mora biti stalno hermetično zaprt, saj v nasprotnem primeru nase veže vlago in tuje vonjave. Če med v čiste kozarce točimo iz spodnje pipe sodčka, je verjetnost tujkov v medu zelo majhna.
SMGO
V članstvu SMGO od samega začetka
Miha Rozman, miha.rozman@hopcefizelj.com
SLOVENSKi ČEBELAR 4/2016 LETNIK CXVIII
139
SMGO
Kdor se odloči postati čebelar, mora nenehno slediti stroki, zato sem se vedno trudil obiskati čim več predavanj o čebelarskih temah. Leta 2009 sem na ČZS v Lukovici obiskoval tečaj za čebelarje svetovalce in ga uspešno končal. Pridobljeno znanje rad delim tudi z drugimi čebelarji. V minulem petletnem obdobju sem veliko pomagal čebelarjem na terenu, predvsem začetnikom. V zelo lepem spominu mi je ostalo usposabljanje začetnikov v ČRIC Lesce, kjer sem dve leti vodil praktični del tečaja v čebelnjaku.
Na omenjenem tečaju v Lukovici sem se podrobno seznanil s sistemom SMGO in se vanj tudi vključil. Spoznal sem, da ima sistem pozitivne lastnosti tako za čebelarja kot tudi za porabnike medu. Ti cenijo predvsem lično embalažo in nadzorovano pridelavo.
Ves med polnimo v kozarce za slovenski med, jih nato zapremo z originalnimi pokrovčki in ustrezno etiketiramo. Preden ga oddamo kupcu, kozarce še enkrat pregledamo in jih opremimo s prelepka-mi SMGO, ki so označene z zaporednimi številkami. Te prelepke kupcu jamčijo, da je prvi odprl kozarec, hkrati pa je zagotovljena tudi sledljivost medu.
Večina čebelarjev je vestnih že po naravi, še veliko bolj pa se pri svojem delu potrudimo, če nas nadzira in nam hkrati tudi svetuje stroka. Čudi me, da se čebelarji bolj množično ne vključujejo v sistem SMGO. Strah pred vodenjem dokumentacije v sistemu je odveč. Izpolnjevanje obrazcev je zelo preprosto, vodenje dokumentacije pa se ne razlikuje dosti od tiste, ki jo morajo voditi čebelarji, ki niso vključeni v ta sistem.
Enkrat na leto me obišče čebelarski svetovalec, izjemoma tudi oseba, pristojna za varno hrano. Ob obisku skupaj pregledava čebelarstvo, svetovalec pa vzame tudi vzorec medu (450 g) in ga odnese v analizo. Če ta pokaže, da je z medom vse v najlepšem redu, je čebelarjev trud v celoti poplačan.
Vsako leto se udeležujem posveta skupine proizvajalcev medu, vključenih v SMGO, ki ga organizira
ČZS. Na njem iz prve roke izvem vse novosti, ki so potrebne za uspešno delo. ČZS je v zadnjih desetih letih naredila velik korak naprej, to pa se kaže predvsem na področju izobraževanja čebelarjev ter pri promociji in dostopnosti kakovostne strokovne literature.
V zadnjem času so na račun čebelarjev letele hude kritike. Sam menim, da nam je bila storjena velika krivica. Čebelarji smo bili javnosti predstavljeni kot veliki dobičkarji, čeprav gre v resnici za skromne in marljive ljudi, ki imajo velike zasluge za biotsko pestrost v naravi in za boljše donose v kmetijstvu. Kljub vsemu jim je namenjen najmanjši košček pogače. J
OBVESTILO - Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo		
Čebelarji, pri katerih so od zadnje notranje presoje minila tri leta (torej vsi, pri katerih je bila zadnja presoja izvedena leta 2013), morajo letos opraviti vnovično notranjo presojo. Čebelarji lahko oddate v analizo vsebnosti HMF tudi med iz sheme kakovosti, ki je starejši od enega leta, da bi preverili njegovo skladnost z zahtevo iz Pravilnika o SMGO. Več informacij dobite pri Nataši Lilek.		
^ SMGO š		Število novih članov SMGO Število članov, ki so izstopili Število vseh članov SMGO februarja 2016 februarja 2016 februarju 2016
		3 1 287
]	^ v	Za vključitev v kakovostno shemo »Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo« navežite stik z go. Natašo Lilek: po tel.: 040/436 519 ali 01/729 61 29 oz. na e-naslovu: natasa.lilek@czs.si Več informacij najdete na spletni strani www.slovenskimed.si pod rubriko SMGO.
140
Slovenski čebelar 4/2016 Letnik CXVIII
DELO ČEBELARJA
v
Cebelarjeva opravila v aprilu
Jure Justinek - Zgornja Ložnica, jure.justinek@czs.si
Aprila se dan hitro daljša in v drugi polovici tega meseca je moč sončnih žarkov že primerljiva z močjo sončnih žarkov v drugi polovici avgusta. Ob mirnih in sončnih dnevih nastane velika razlika med jutranjo in popoldansko temperaturo. Ta mesec narava dodobra oživi in ozeleni. April je sicer znan predvsem po muhastem vremenu s precej dežja. Povprečna aprilska temperatura se že povzpne na približno 13-14 °C.
Od pomembnejših medovitih rastlin v tem mescu hkrati z drugim sadnim drevjem zacvetijo divja češnja, regrat in oljna ogrščica na poljih. Na teh rastlinah lahko močne družine že naberejo nekaj kilogramov medu, to pa še dodatno pospeši razvoj, zato se panj hitro napolni s čebelami.
Delo pri čebelah
Sam ta mesec čebele pregledam dvakrat do trikrat. Vsi pregledi so še vedno usmerjeni v povečanje zalege in pripravo na prvo pašo. Tisti, ki čebele prezimujete samo v plodiščih, boste morali nastaviti medišča. Sam po navadi iz medišča ne odstranim vsega satja, saj izločim le 4-5 najstarejših ali slabo zgrajenih in poškodovanih satov, in to že prejšnjo jesen. V drugi polovici tega meseca tako ta prazen prostor zgolj zapolnim s satnicami. Najprimernejši čas za nastavitev medišča je, ko čebele v celoti zapolnijo plodišče in še ne začnejo podsedati pod satjem in na mrežici za zadnjimi vratci. Če medišče nastavimo prezgodaj, gotovo za nekaj časa upočasnimo razvoj, če pa to storimo prepozno, povečamo zgodnji rojilni nagon, tako da ga bo pozneje težko brzdati. Aprila lahko matica v tednu dni poveča obseg zalege za en sat. Čebelar mora obvladati način



t*:
. p r.
Pravilno zgrajen sat od letvice do letvice
in obseg zaleganja matice ter pravočasno ukrepati. Vsaka napaka, ki jo storimo ta mesec, se nam pozneje maščuje z manj čebelami in zato s slabšim pridelkom medu ali s prezgodnjim rojem.
V začetku aprila v močnih družinah po dolžini spet obrnem vsak drugi sat zalege in preverim zalogo hrane, poleg tega pa vse družine razdelim v tri skupine: v prvi so nadpovprečne, v drugi povprečne in v tretji šibke oz. podpovprečne. Te številke zapišem na panje, saj mi bodo pomagale pri pregledu v sredini meseca. Ta mesec je moj cilj, da čebele porabijo čim več zimskih zalog hrane, vendar zaloga nikoli ne sme biti manjša od šest kilogramov. Do cvetenja češnje družine po potrebi še dražilno krmim, potem pa ne več, ker se na območju mojega čebelarstva tedaj začnejo pojavljati prvi pozitivni donosi medu iz narave.
Prav tako pri vsakem pregledu razbrazdam kraj-ne sate zimskih zalog. Velikokrat se zgodi, da je katera družina blokirana z medom v plodišču. V tem primeru je treba ukrepati takoj: med je treba odstraniti ter ob zalego vstaviti lep mlad sat. Če je družina že dovolj močna, tak sat brez težav vstavimo tudi med zalego. S tem matici zagotovimo dovolj prostora za neovirano zaleganje in širitev gnezda. Moji prvi aprilski pregledi so še torej vedno bolj kontrolni in podobno kot prejšnji mesec usmerjeni predvsem v zagotavljanje zadostnega prostora za zaleganje matice. V sredini tega meseca, ko izvedem drugi pregled, je po navadi še nekaj več kot teden dni do cvetenja oljne ogrščice, na katero vozim čebele na pašo, zato jih tedaj tudi primerno uredim.
Številke, s katerimi sem ob prvem aprilskem pregledu označil panje, mi bodo zdaj pomagale, da bo delo potekalo hitreje. Najprej pregledam družine, ki so označene kot nadpovprečne. V teh družinah se utegne hitro pojaviti rojilno razpoloženje, in to prav sredi paše, zato tem družinam odvzamem od enega do dva sata zalege s čebelami. Zalego odložim na kozico, pazim pa, da ne odvzamem matice. Prazen prostor zapolnim z mladim zgrajenim satom ali - če je vreme lepo in donos iz narave - s prvo satnico. Zgrajen sat vstavim med zalego, satnico pa ob zalego. Medene sate nabrazdam, hkrati pa vsak drugi sat zalege, če še ima medene vence, obrnem po dolžini ter plodišče zaprem. V medišču je navadno še od jeseni prostor za 4-5 satov, zato zdaj vanj vstavim
SLOVENSKi ČEBELAR 4/2016 LETNIK CXVIII
141
DELO ČEBELARJA
satnice in ga v celoti zapolnim. Satnice vstavljam v medišče po načelu »en sat - ena satnica«, dokler to ni polno. Tako urejeno družino znova zapažim in panj zaprem. Po pregledu nadpovprečno močne družine, ki sem jo obilno zaposlil in ji zagotovil dovolj prostora za nadaljnji razvoj, na kozici ostane še sat ali dva zalege. Potem se lotim podpovprečne družine. V njeno medišče tako kot prej dodam satnice, iz plodišča pa umaknem dva prazna sata ali dva medena sata, pač odvisno od ocene, ali ima družina preveč ali premalo hrane. Preverim količino in kakovost zalege ter ob te sate dodam tista dva sata zalege, ki sem ju odvzel nadpovprečni družini. Tako šibkejšo družino okrepim in ji omogočim hitrejši razvoj.
Na koncu mi ostane le še pregled povprečnih družin, kakršnih je po navadi največ. Preverim zalogo hrane ter jo umaknem iz plodišča, če je je preveč. Med zalego vstavim lep prazen sat, razbrazdam polne krajne sate ter vsak drugi sat zalege obrnem po dolžini. Gnezdo torej širim z dodajanjem zgrajenih mlajših satov med zalego, obračanjem satov in občasno z dodajanjem kake satnice ob zalego, če je v naravi že paša. Uredim tudi medišča, in sicer tako, da je v njih približno 60 odstotkov lanskega satja in 40 odstotkov satnic, ki jih morajo čebele še zgraditi. Če naletim na izjemno šibko družino, te ne okrepim z zalego iz boljših družin, temveč poleg nje vstavim dobro razvito rezervno družino na devetih satih. Matice iz šibke družine po navadi ne uničim, temveč jo skupaj z enim satom zalege in s čebelami premestim v 9-satni AŽ-panj, točno v tistega, iz katerega sem premestil rezervno družino. Ta matica se v veliko primerih pozneje izkaže kot povsem v redu, a je imela pri spomladanskem začetku razvoja pač smolo. Če se tudi pozneje ne izkaže, jo še vedno lahko zamenjam. Tako so v sredini aprila vse družine izenačene, torej približno enako močne. V plodišču imajo dovolj prostora za širitev zalege ter nastavljeno medišče s satnicami, pripravljenimi za graditev. S tem so družine pripravljene na prvo pašo na oljni ogrščici ali na pašo na regratu in sadnem drevju.
Neželeni čebelji prehodi v satju
Tako urejene družine po navadi lahko pustim pri miru najmanj deset dni, torej skoraj do konca meseca, ko zacvetijo oljna ogrščica, regrat in številne druge cvetlice. Ob zadnjem aprilskem pregledu je dela po navadi manj, saj so družine po večini izenačene in se enakomerno razvijajo, pospešeno gradijo dodane satnice v medišču in prinašajo prve večje količine medičine. Ta pregled je pomemben zato, ker ob podcenjevanju družine lahko spregledamo pojav rojilnega razpoloženja. Ker se rojenju izogibam, je ukrepanje nujno. Pripravim kozico in najprej izvle-čem krajni medeni sat, da imam prostor za delo. Nato preverim količino zalege in izvlečem po dva sata pokrite zalege, ob katerih zaradi obračanja satov ni medenih vencev in so v celoti zaleženi. Preverim, ali je na teh satih matica. Iz medišča v plodišče premestim po dve satnici, ki sta po večini vsaj na pol ali že v celoti zgrajeni. Pri boljših družinah ju vstavim med zalego, pri nekoliko slabših pa ob njo. S tem namreč matici znova zagotovim dovolj prostora za zaleganje. Odvzeta sata z zalego premestim na sredino medišča. Ta ukrep prevešanja je v AŽ 9 ali 10 satnem-pa-nju skoraj neizogiben, vendar moramo biti pri delu zelo previdni in dosledni. V medišče nikoli ne smemo premestitizalege kjer so ostanki zimske zaloge! Če smo bili v to prisiljeni, pa moramo takšno satje označiti. Nikakor ga ne smemo točiti skupaj z drugim satjem, saj obstaja velika možnost, da bo v med zašel tudi sladkor, to pa je nedopustno in neodpustlji-vo! Prevešanja ne opravljam če družina nima zalege vsaj na sedmih satih. Tudi ne prevešam v panjih kjer imam matične mreže čez celotno površino saj višek čebel sam sili v medišče in razbremenjuje plodišče. Če je kakšna družina premočna ji lahko odvzamemo sat zalege in ga dodamo družini ki še vedno zaostaja v razvoju. Prevešanje naj bo skrajni ukrep v sili!Iz družin, ki so v plodišču blokirane z medom, tega odstranimo in shranimo, saj ga bomo kmalu potrebovali za narejence. Konec aprila zadostuje, da ima družina v plodišču zaloge medu samo v krajnih satih, saj čebele v medišče že prinašajo svežo medičino. Pazimo le na to, da je skupna zaloga medu v panjih vedno vsaj šest kilogramov. Po vseh posegih panje še vedno zapažim s penasto gumo, to pa odstranim šele pred začetkom zimskega krmljenja. Zapaženi so torej vse poletje, predvsem zato, da v panjih ni prepiha, tako da čebele med nanosijo vse do lesenih letvic satnikov. Spomladi namreč izolacija zadržuje toploto v panjih, poleti pa preprečuje njihovo pregrevanje.
Še nekaj splošnih opozoril glede opravil v tem mesecu
Marsikdo bo aprila kupil čebele. Na novo kupljena čebelja družina mora biti zdrava in mora zasedati
142
Slovenski čebelar 4/2016 Letník CXVIII	142
DELO ČEBELARJA
ves prostor, v katerem je naseljena. O tem se prepričamo še pred nakupom, prav tako pa moramo še pred tem (in tudi pred morebitnimi prevozi čebel na pašo) pridobiti veterinarsko potrdilo, da čebele ne zapuščajo območja, ki je okuženo s hudo gnilobo čebelje zalege. Čebelar oz. lastnik čebel torej pred premikom izpolni izjavo, da njegove čebele na kažejo znakov hude gnilobe, pristojni območni veterinar pa jo mora potrditi. S potrdila je tudi razvidno, od kod so čebele in kam bodo pripeljane. Brez tega potrdila prevoz ni mogoč. Prav tako je treba zaradi nevarnosti širjenja hruševega ožiga o premiku čebel obvestiti fitosanitarno inšpekcijo, ta pa mora izdati dovoljenje za premik. Vse skupaj je morda slišati zapleteno, vendar je vse potrebne dokumente mogoče po elektronski pošti urediti v enem delovnem dnevu.
Dokaj pogosto je vprašanje, kdaj je najprimernejši čas za preselitev družin v prašilčkih v večji panj. Po mojem mnenju je idealno, če takšno družino preselimo v gospodarski panj takrat, ko družina s čebelami zaseda ves razpoložljivi prostor v prašilčku. Sam selitev opravim tako, da v večjem panju najprej pripravim satje, pri čemer pustim toliko prostora, da mlado družino potem samo premestim v večji panj. Lega in postavitev satja s čebelami ostaneta nespremenjena. Gnezda tudi ne širim, saj je za preseljeno družino že selitev dovolj velik stres. To lahko naredimo šele pri naslednjem pregledu.
Ta mesec čebelam vstavljamo prve sate v graditev, zelo pomembno pa je, na kakšen način izvedemo to opravilo. Ko satnik zažičimo in vanj vtremo satnico, na eni strani skoraj vedno ostane nekaj milimetrov praznega prostora. Če tak sat vstavimo v družino tako, da je ta prazen prostor spodaj, ga čebele ne zgradijo do letvice, temveč ta prostor le še povečajo in si naredijo prehode. Tak sat pozneje ni tako močan, kot bi lahko bil, zato sate vstavljam vedno ta-
ko, da je prazen prostor na vrhu, tak sat pa je pozneje zgrajen od zgornje do spodnje letvice. Včasih se zgodi, da čebele kljub pravilni vstavitvi sata satje spodaj zgrizejo in naredijo prehode. V takem primeru sat pri naslednjem pregledu preprosto po višini obrnem okoli, ne glede na to, ali je zgrajen do konca ali ne, ter ne
Čas je za nastavljanje medišča
glede na to, ali je že zaležen ali ne. Tako čebele prisilim, da zapolnijo še prehode.
April je tudi mesec, ko v panje vstavimo tudi gra-dilne satnike in spremljamo gradnjo. Gradilne satnike vstavimo kot predzadnji sat na levo ali desno stran, sam pa jih vstavljam zadaj počez - na toplo stavbo. Čebelarim namreč z 11+3 satnimi panji. Ko ga zgradijo in matica zaleže, ter je trotovina pokrita ga izreže-mo in to ponavljamo do konca sezone. Služi nam kot barometer stanja v družini saj po njem vidimo ali je v naravi paša in če se bliža rojilno razpoloženje. Prav tako z vsakim izrezovanjem odstranimo nekaj varoj. Pri družinah, ki kažejo nadpovprečno dobre lastnosti pa pustimo, da se prva generacija trotov poleže tako bodo lahko svoje dobre gene prispevali prvim letošnjim maticam. Prav tako pripravimo prazne prašil-čke, saj jih bomo potrebovali že prihodnji mesec, ko bomo začeli oblikovati prve rezervne družinice. Po-mijemo in pripravimo še točilo in posodo, saj bomo, če nam bo vreme naklonjeno, točilo maja že zavrteli. Več o točenju, rojenju in preprečevanju rojenja ter o narejanju narejencev pa v majski številki. J
SIMPLY CLEVER
OCTAVIA 14.499€
FAMILY + SKODA BON
Pogoj za dodatni popust s SKODA BONom v višini 1.000 EUR je sklenjena pogodba o financiranju in zavarovanju pri Porsche Versicherungs AG, podružnica v Sloveniji. Minimalna doba financiranja je 36 mesecev, maksimalni polog pa 50% maloprodajne cene vozila.
HUDOBRO.SI s
INTEGRAL AVTO d.o.o.
Kombinirana poraba goriva in izpusti CO2: 3,7-6,4 1/100 km in 99-149 g/km, emisijska stopnja: EURO 6, specifična emisija dušikovih oksidov (NOx): 0,0096-0,0733x1011 g/km, trdi delci: 0,00-0,00041 g/km, število delcev: 0,00-7,91. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM25 ter dušikovih oksidov.

Slovenski čebelar 4/2016 Letník CXVIII
143
C. ma
a Tita 67, J
I.: 04 583 33 50
ZDRAVJE ČEBEL
Skupna izjava o dejavnostih na področju čebelarstva po aferi z nedovoljenimi zdravili sprejeta 9. marca 2016
Čebelarji in Čebelarska zveza Slovenije (ČZS) kot njihova krovna organizacija, Javna svetovalna služba v čebelarstvu, Javna služba za zdravstveno varstvo čebel v okviru Nacionalnega veterinarskega inštituta pri Veterinarski fakulteti (VF NVI) ter Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) in Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) v ospredje še vedno postavljajo varnost medu in njegovo kakovost, zato bodo vse svoje napore vložili v izkoreninjenje neprimernih praks pri zdravstvenem varstvu čebel. Vsak čebelar MORA upoštevati dobro čebelarsko prakso, opredeljeno v Smernicah dobrih higienskih navad v čebelarstvu. Varnosti in kakovosti medu ter skrbi za zdravje in vitalnost čebeljih družin bodo prilagojeni tudi ukrepi evropskega programa razvoja čebelarstva v prihodnjem triletnem obdobju in programi javnih služb v čebelarstvu. Posebna pozornost vseh sodelujočih bo usmerjena v štiri področja:
1. Zdravstveno varstvo čebel
•	Nacionalni veterinarski inštitut pri Veterinarski fakulteti bo poleg rednega izobraževanja čebelarjev v prvi polovici leta 2016 izvedel dodatnih 50 delavnic, ki jih bo iz svojih sredstev financirala ČZS. Cilj delavnic bo praktični prikaz uporabe v Sloveniji registriranih zdravil za zdravljenje varoze. Hkrati se bodo čebelarji lahko dogovorili za najprimernejšo obliko zdravljenja in kraj prevzema zdravil.
•	Vsa registrirana zdravila za zdravljenje varoze bodo na voljo na VF NVI, regionalnih enotah VF NVI in v zasebnih veterinarskih ambulantah, ki so se odločile za vključitev v preskrbo z zdravili.
•	VF NVI bo usmerjala čebelarje tako, da bodo za zdravljenje varoze izvajali apitehnične ukrepe za zmanjšanje števila varoj v čebeljih družinah, da bodo na podlagi ugotovljenega števila populacije varoj v čebeljih družinah uporabljali sonaravna zdravila za njihovo zatiranje in da bodo sintetična zdravila uporabljali samo tedaj, kadar bo to nujno.
•	Čebelarjem bo v okviru evropskega Programa ukrepov na področju čebelarstva v letih 20172019 omogočena podpora pri zamenjavi obremenjenega voska z voskom, primernim za ekološko čebelarjenje. Načrt zamenjave voska bo pripravila ČZS.
•	MKGP bo skupaj s strokovnimi institucijami pripravil analizo in oceno zdajšnjega stanja zdravstvenega varstva čebel in po potrebi izvedel njegovo nadgradnjo.
•	MKGP si bo v sodelovanju z drugimi pristojnimi institucijami (Javno agencijo RS za zdravila in medicinske pripomočke) prizadeval, da bi bila zdravila za zdravljenje varoze tudi pri nas dostopna po pogojih in cenah, ki bi bili primerljivi s pogoji in cenami v drugih evropskih državah.
•	MKGP bo v sodelovanju z UVHVVR, Javno agencijo RS za zdravila in medicinske pripomočke ter ČZS preučil možnost vključitve organskih kislin (npr. mravljinčne in oksalne kisline) med veterinarska zdravila, ki bi jih proizvajali galenski laboratoriji.
2.	Usposabljanje in izobraževanje čebelarjev
•	ČZS in VF NVI bosta v okviru svojih nalog in pristojnosti še naprej dejavno izvajala izobraževanja: VF NVI bo izvajala izobraževanja s področja zdravstvenega varstva čebel in varne hrane, ČZS pa usposabljanja s področja dobre čebelarske prakse, tehnologije, varne hrane in ekonomike čebelarjenja.
•	ČZS bo čebelarjem, ki se bodo udeležili usposabljanj o Smernicah dobrih higienskih navad v čebelarstvu in apitehničnih ukrepih, v dnevnik veterinarskih posegov odtisnila žig, ki bo potrjeval, da so se seznanili tako s smernicami kot z apiteh-ničnimi ukrepi.
3.	Promocijske dejavnosti in obveščanje porabnikov
•	Javna svetovalna služba v čebelarstvu pri ČZS si bo v vseh svojih promocijskih dejavnostih prizadevala za obveščanje porabnikov o pomenu medu v prehrani ljudi in njegovi kakovosti, o vlogi čebel in čebelarstva ter o dobrih čebelarskih praksah.
•	ČZS bo še naprej spodbujala čebelarje k vključevanju v sheme kakovosti.
4.	Spremljanje izvajanja programov
•	Strokovne službe (MKGP, UVHVVR, VF NVI in ČZS) bodo enkrat na leto skupaj pregledale in ocenile rezultate vseh programov s področja čebelarstva, ki sodijo v njihovo pristojnost, ter pripravile ukrepe za izboljšanje stanja, če bo to potrebno.
144
Slovenski čebelar 4/2016 Letnik CXVIII
DOGODKI IN OBVESTILA
39. ApiSlovenija 2016
V soboto, 12. marca 2016, je v Celju odprla svoja vrata 39. ApiSlovenija, v okviru katere je tradicionalno potekal tudi čebelarski sejem. Na letošnji ApiSloveniji je padla »magična« meja obiska - 5.000 obiskovalcev, glede na to pa se je obisk v desetih letih kar podvojil! Ob odprtju je zbrane med drugimi nagovoril tudi vnovič izvoljeni predsednik ČZS Boštjan Noč ter povedal, da se delo po volitvah nadaljuje in da je prava pot naprej samo pogled, zazrt v prihodnost. Po njegovih besedah je zdaj najpomembnejše povrniti ugled slovenskemu čebelarstvu, predvsem medu, zato bo ključni letošnji projekt JSSČ Dan odprtih vrat, katerega zasnova je bila predstavljena na Medeni ulici svetovalne službe (predsednikov program vodenja ČZS objavljamo v tej številki SČ na str. 123). Predstavnica MKGP mag. Tanja Strniša je pohvalila uspešno izvajanje programov na področju čebelarstva ter delovanje JSSČ, VF NVI in Rejske organizacije ter predstavila vsebino skupne izjave MKGP, UVHVVR, VF NVI in ČZS, ki jo objavljamo v tej številki SČ na str. 144.
Najpomembnejši dogodek letošnjega sejma je bila okrogla miza z naslovom »20. maj, svetovni dan čebel - priložnost za vse«. Na njej so sodelovali minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan, minister za gospodarski
Sejem so obiskali tudi člani čebelarskih krožkov, ki podpirajo razglasitev svetovnega dne čebel.
razvoj in tehnologijo g. Zdravko Počivalšek, predsednik ČZS g. Boštjan Noč, v. d. generalne direktorice Direktorata za turizem in internacionalizacijo na MGRT ga. Eva Štravs Podlogar ter visoki gostje iz tujine - črnogorski minister za kmetijstvo in razvoj podeželja g. Petar Ivanovic, namestnik ministra na češkem ministrstvu za kmetijstvo Patrik Mlynar, namestnik ministra na madžarskem ministrstvu za kmetijstvo dr. Istvan Nagy ter državni sekretar na srbskem ministrstvu za kmetijstvo in varstvo okolja prof. dr. Zoran Rajic. Okrogla miza je bila namenjena razpravi o možnostih za nadaljnji razvoj čebelarstva in zlasti razpravi o priložnostih, ki jih ponuja pobuda za razglasitev svetovnega dne čebel za kmetijstvo in druge gospodarske panoge ter za okolje. Ob tej priložnosti so udeleženci podpisali tudi deklaracijo o podpori pobudi za razglasitev svetovnega dne čebel. V minulih dneh sta dokument podpisala tudi francoski in avstrijski minister za kmetijstvo, Stéphane Le Foll in Andra Rupprechter. S tem dejanjem so omenjene države postale sovlagateljice pobude Slovenije pri OZN.
V strokovnem delu je bila pozornost namenjena aktualni problematiki glede proizvodnje in uporabe nelegalnih sredstev za zatiranje va-roj. O tem je govoril dr. Janez Posedi, ki je poudaril
Na slovesnosti ob odprtju ApiSlovenije 2016 je čebelarsko himno zapel Komorni moški pevski zbor ČZS
"Čebelica na rajžo gre"
Izdelava prevoznih čebelnjakov
prilagodljiva notranja stena Anton Ciglič s.p.
www.cebelnjaki.si, info@cebelnjaki.si telefon: 031 681 589
s
SLOVENSKi ČEBELAR 4/2016 l_ETNi K CXVIII
145
DOGODKI IN OBVESTILA
Oba dneva je sejem pritegnil veliko število obiskovalcev.
predvsem produktno odgovornost čebelarja - vsak čebelar torej sam odgovarja za pridelavo varnih in kakovostnih čebeljih pridelkov. Sredstva, ki jih za zatiranje varoj vstavljamo v panje, so brez dvoma zdravila, zato morajo biti proizvedena v skladu s standardi za proizvodnjo zdravil. Ker so zdravila prav tako organske kisline in eterična olja, moramo biti pazljivi tudi pri njihovi uporabi. V prihodnje bo poostren nadzor ne samo nad pridelavo medu, ampak tudi nad uporabo zdravil. Svetovalka za varno hrano pri JSSČ
Udeleženci okrogle mize z naslovom »20. maj, svetovni dan čebel - priložnost za vse«
mag. Andreja Kandolf Borovšak je v nadaljevanju ob praktičnih primerih prikazala, kje obstajajo tveganja za varnost in kakovost medu in čebeljih pridelkov ter kako je mogoče izboljšati tehnologijo. V nedeljo, 13. marca, se je strokovni del nadaljeval s predstavitvami dobrih čebelarskih praks v čebelarstvu. Vsa strokovna predavanja so objavljena tudi v zborniku ApiSlovenija 2016, ki ga je izdala JSSČ. Podrobnejše novice o ApiSloveniji 2016 smo tekoče objavljali na spletni strani ČZS.	MB
Čebelarski pevski zbor
V petek, 18. marca 2016, je na reviji odraslih pevskih zborov v kulturnem domu Groblje na Rodici pri Domžalah nastopil tudi Moški pevski zbor ČZS. Njihov nastop je bil odličen, zato ČESTITKE in HVALA vsem pevcem! Z g. Markom Alaufom, sva ponosna, da sva se lahko udeležila revije.
Boštjan Noč, predsednik ČZS
SdOBMOtNO SRKiHJ^ A'aUH PEVSKM zecocv üi.-JJjS 20'li

Čebelarska konferenca v Bolgariji
V	bolgarskem mestu Pleven sem se 11. februarja 2016 udeležil odprtja čebelarske razstave in čebelarske konference, ki ju je organizirala evropska poslanka ga. Marija Gabriel. Tema konference je bila KAKO NAPREJ?
V	Bolgariji je približno 2000 čebelarjev, ki so združeni v različne čebelarske organizacije, med katerimi ni pravega dialoga, zato država pri pripravi čebelarskih programov in čebelarske zakonodaje nima pravih sogovornikov. Odprtja čebelarske razstave, novinarske konference in začetka čebelarske konference se je udeležila tudi bolgarska ministrica za kmetijstvo in prehrano ga. Desislava Tanava, ki je v svojem nagovoru poudarila nujnost združitve vseh čebelarskih organizacij v državi. Kot vabljeni
predavatelji smo se čebelarske konference udeležili g. Etienne Bruneu iz Belgije, ga. Sonja Heinemann iz Nemčije, g. Stanislav Jas iz Finske in moja malenkost. Predstavili smo primere delovanja če-
146
Slovenski čebelar 4/2016 Letnik CXVIII


DOGODKI IN OBVESTILA
belarskih organizacij v naših državah. V razpravi so nas navzoči čebelarji in funkcionarji spraševali, kako poteka izobraževanje čebelarjev, kakšne ugodnosti imajo naši člani, kakšen je način financiranja in podobno. V drugem delu konference so predstavniki različnih bolgarskih čebelarskih združenj pojasnili svoja stališča glede njihovega združevanja v enotno čebelarsko zvezo. Govorili so: urednik čebelarskega časopisa g. Dimo Dimov, predsednik čebelarske zveze »Čebelarski klub N°1« g. Kiril Kirilov, predstavnik medobčinske čebelarske zveze Plovdiv g. Nikolaj Gajdov, predstavnik regionalne čebelarske zveze Pleven g. Vasil Palazov, predsednica ženskega čebelarskega društva ga. Petja Stanceva in predsednik združenja bolgarskih čebelarjev g. Rosimir Mateev.
Ob koncu konference smo ugotovili, da med tamkajšnjimi društvi obstaja želja po enotni, krovni
čebelarski zvezi v državi, vendar jih za poenotenje, katera organizacija bo to postala, čaka še kar nekaj dela. Med čebelarji je bilo veliko takšnih, ki poznajo Slovenijo, naše čebelarje in kranjsko čebelo. Na podlagi pogovorov z njimi predvidevam, da se bo v prihodnje povečalo povpraševanje bolgarskih čebelarjev po naših maticah. Prav tako so nekateri čebelarski funkcionarji napovedali, da bodo obiskali Slovenijo ter si ogledali vzrejo matic, nekatera čebelarstva in nekatere naše turistične zanimivosti.
V okviru predstavitve slovenskega čebelarstva sem udeležence konference seznanil tudi z našimi dejavnostmi za razglasitev 20. maja za svetovni dan čebel ter jim razdelil informativne brošure. Nekateri so bili s tem že seznanjeni, vsi pa so izrazili trdno podporo sprejetju naše pobude v Združenih narodih.
Dr. Peter Kozmus
Predavanje o prehrani čebel kot temelju preživetja čebeljih družin
Vse čebelarje in čebelarke vabimo na predavanje doc. dr. Gorana Mirjaniča z naslovom »Prehrana čebel kot temelj preživetja čebeljih družin«. Zelo zanimivo predavanje bo v petek, 8. aprila 2016, ob 15.30 uri, v Čebelarskem centru Slovenije na Brdu pri Lukovici. Predavatelj je tudi sam čebelar, na podlagi njegovih čebelarskih izkušenj pa je nastala tudi
njegova doktorska disertacija. Dr. Mirjanič je o tej temi predaval že na srečanju hrvaških čebelarjev februarja 2016 v Gudovcu, zato smo prepričani, da bo tema zanimiva tudi za vse slovenske čebelarje. Udeležba je brezplačna. Vljudno vabljeni!
Klub čebelarskih mojstrov
Svetovni dan čebel in čebelarska zavest
Različni narodi so različno narodno zavedni. Naro-
dna zavest se gradi na bogati skupni zgodovini, razvoju znanja in moralni moči ljudi. Kljub temu da imamo Slovenci veliko razlogov za ponos, smo v primerjavi z drugimi narodi premalo narodno zavedni. To se kaže na različne načine, med drugim tudi s tem, da ob državnih praznikih le malo ljudi izobesi slovensko zastavo.
Nekateri razlogi za to, da bi bili Slovenci lahko ponosnejši na svoj narod in državo, so med drugimi uspešna osamosvojitev, sprejetje demokratične ustave in ustanovitev svoje države. Poleg tega smo kljub svoji majhnosti na številnih področjih mednarodno konkurenčni. Imamo čisto okolje ter lepo, neokrnjeno in barvito pokrajino. Imamo odlično ku-linariko. Imamo slovenski jezik, katerega posebnost je zlasti dvojina, in številna narečja. Imamo različne običaje, plese in narodne noše. Imamo bogato zgodovino in kulturo. Imamo veliko športnikov, ki dosegajo odlične športne rezultate ... Poleg vsega tega imamo čebelarji še nekaj drugih razlogov za svoj ponos. Tako nadaljujemo bogato tradicijo čebelarjenja
v Sloveniji. Anton Janša je bil prvi učitelj čebelarstva na Dunaju. Imamo številne svetovno znane čebelarje, kot so Glavar, Žnidaršič, Dajnko, Kirar, Rihar in številni drugi. Imamo svoj tip panja, ki je prilagojen čebelarjenju v naših podnebnih in pašnih razmerah. Imamo čebelnjake, ki še dodatno krasijo kulturno krajino. Ohranjamo v svetu priznano kranjsko čebelo. Sprožili smo pobudo za razglasitev 20. maja za svetovni dan čebel.
Za ta namen smo oblikovali zastavo svetovnega dne čebel, ki že plapola pred stavbo ČZS na
SLOVENSKi ČEBELAR 4/2016 l_ETNi K CXVIII
147
DOGODKI IN OBVESTILA
Brdu pri Lukovici. Želimo si, da bi jo 20. maja izobesilo čim več čebelarskih društev in posameznih čebelarjev ter na ta način pokazalo, da so ponosni, ker so čebelarji, da cenijo čebelarsko tradicijo in da podpirajo pobudo za razglasitev svetovnega dne čebel. Pobuda vse od začetka povezuje številne ljudi ne glede na njihovo nacionalno pripadnost ali veroizpoved, zato verjamemo, da bo povezala tudi vsa čebelarska društva in čebelarje. »Čebelarska« zastava je lahko izobešena vse leto.
Spoštovani, kaj ne bi bilo lepo, če bi bilo vsaj 20. maja po Sloveniji izobešenih 10.000 »čebelarskih« zastav?! Izkažimo svojo zavednost in pripadnost čebelarstvu ter izobesimo »našo« zastavo! ČZS sprejema prednaročila za zastave do 15. aprila 2016. Cena je 25,00 EUR brez DDV. V redni prodaji je cena 50,00 EUR brez DDV. Naročila zbira Barbara Dimc (barbara.dimc@czs.si, 041/370 409).
Peter Kozmus, vodja PRO
Obnovitveni tečaj za preskuševalce medu
Letošnji obnovitveni seminar za preskuševalce medu bo v četrtek, 14. aprila 2016, z začetkom ob 12. uri, v prostorih Oddelka za živilstvo na Biotehniški fakulteti, Jamnikarjeva 101, Ljubljana. Udeleženci lahko prinesejo tudi svoje vzorce medu. Prijave zbiramo do petka, 8. aprila 2016, na e-naslov marin-ka.jan@bf.uni-lj.si. Najmanjše število kandidatov za izvedbo seminarja je 10. Program dela bodo udeleženci prejeli pred začetkom seminarja. Obnovitveni
seminar za preskuševalce medu obsega pet pedagoških ur, v okviru katerih bomo izvedli nekatere sen-zorične preizkuse za preverjanje preskuševalčevih zaznav, ocenjevanje vzorcev medu in usklajevanje ocen preskuševalcev. Poleg tega se bodo udeleženci seznanili tudi z aktualnimi temami na področju senzorične analize medu. Cena obnovitvenega seminarja je 48 EUR (z DDV).
Dr. Mojca Korošec
OBVESTILA CZS
Tehnična pomoč čebelarjem 2016
Po podatkih MKGP bo razpis Tehnična pomoč čebelarjem 2016 objavljen predvidoma v maju.
Vse potencialne vlagatelje obveščamo, da preverijo urejenost vpisa v register kmetijskih gospodarstev - KMG MID številk. V primeru koriščenja sredstev iz ukrepov skupne kmetijske politike (med ukrepe skupne kmetijske politike sodi tudi tehnična pomoč
čebelarjem), mora kmetijsko gospodarstvo poleg nosilca KMG MID-a imeti določenega tudi namestnika. Urejenost KMG MID št. lahko preverite na Upravni enoti ali spletnem pregledovalniku: http://rkg.gov. si/GERK/WebViewer/#map_x=500000&map_ y=100000&map_sc=914285.
Tanja Magdič, svetovalka JSSČ
Spremljanje stanja tehtnic in napovedi medenja
Napovedi medenja in podatke o dnevnih donosih iz opazovalnih postaj službe za opazovanje in napovedovanje medenja lahko tudi letos spremljate preko naše spletne aplikacije eČebelar. Dostopna je na naši spletni strani www.czs.si pod rubriko »napoved me-denja«. Pred prvo uporabo se je potrebno registrirati z vpisom e-naslova in gesla, kasneje pa se lahko prijavljate avtomatično. Na voljo je tudi mobilna verzija za
■
pametne telefone, kjer želene podatke dobite direktno na vaš telefon. Poleg napovedi medenja in dnevnih donosov aplikacija nudi tudi številne druge možnosti uporabe kot so: prijave na razna izobraževanja, predavanja in seminarje, uporabo virtualnih panjskih listov itd. Kot doslej bodo dnevni podatki o medenju objavljeni tudi na avtomatskem telefonskem odzivniku ČZS na 01/729 61 20.	Jure Justinek, ONS
Razstava »Ohranimo čebele« na Ljubljanskem gradu
ČZS v sodelovanju z Ljubljanskim gradom in Muzeji radovljiške občine - Čebelarskim muzejem pripravlja razstavo z naslovom »Ohranimo čebele«, ki bo v Kazematah na Ljubljanskem gradu odprta od 21. maja do 25. septembra 2016. Slovesno odprtje razstave bo 20. maja 2016, na njem pa poleg predsednika Re-
148
publike Slovenije in ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pričakujemo tudi generalnega direktorja Organizacije združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) Joseja Graziana da Silvo, ki bo po uradnem odprtju razstave sodeloval tudi na okrogli mizi o čebelah in trajnostnem razvoju.
Slovenski čebelar 4/2016 Letnik CXVIII


OBVESTILA ČZS
Ker Ljubljanski grad obišče zelo veliko število turistov, bo razstava odlična promocija za slovensko čebelarstvo in prepoznavnost naših čebeljih pridelkov. Na njej bodo obiskovalci pridobili informacije o medo-nosni čebeli, predvsem o naši kranjski čebeli in njenem pomenu za obstoj človeštva, predstavljeni bodo gospodarski pomen čebelarstva ter čebelji pridelki in izdelki iz čebeljih pridelkov, tradicija slovenskega čebelarstva, vse skupaj pa bo zaokroženo z interaktwnim načinom predstavitve. Kustosinja razstave je mag. Tita Porenta iz Čebelarskega muzeja v Radovljici. Ogled razstave bo mogoč tudi pod strokovnim vodstvom, in sicer bodisi v slovenskem bodisi v angleškem jeziku.
Od odprtja razstave do njenega zaprtja bo potekal tudi bogat spremljevalni programi. Tako bosta od 16. do 20. maja v prostorih Državnega zbora RS (Šubičeva ulica 4, Ljubljana) na ogled razstavi originalnih panjskih končnic iz zbirk Čebelarskega muzeja ter izdelkov učencev OŠ Antona Janše iz
Radovljice, ki bosta nekako napovedovali razstavo »Ohranimo čebele« na Ljubljanskem gradu.
V tistih dneh bodo ljubljanski učenci skupaj z gorenjskimi vrstniki v organizaciji OŠ Antona Janše in Mestne občine Ljubljana na določenem kraju v Ljubljani skupaj spoznavali in v različnih tehnikah poslikavali različne motive panjskih končnic. Poleg okrogle mize o kulturni dediščini čebelarstva bosta septembra organizirani še dve predavanji o opraševalcih in čebeljih pridelkih, zainteresirani se bodo lahko udeležili delavnic poslikave panjskih končnic, vlivanja sveč, okraševanja lectovih src ..., na stojnicah pred vhodom v Kazemate pa bodo slovenski čebelarji predstavljali svoje pridelke in izdelke, ki jih bo mogoče tudi pokusiti in kupiti. Obiskovalci bodo lahko podpisali tudi podporo razglasitvi 20. maja za svetovni dan čebel, lahko pa se bodo prijavili tudi na enega izmed zanimivih apiturističnih izletov.
Nataša Lilek, svetovalka JSSČ
Označevanje hranilne vrednosti
Čebelarji moramo pri označevanju živil upoštevati Uredbo 1169/2011 o zagotavljanju informacij o živilih porabnikom. Konec letošnjega leta, natančneje od 13. 12. 2016 naprej bodo morala vsa živila imeti na embalaži označeno hranilno vrednost. Obvezna označba vključuje: energijsko vrednost ter količino maščob in nasičenih maščob, ogljikovih hidratov, sladkorjev, beljakovin in soli. Iz označbe hranilne vrednosti so poleg nekaterih drugih izjem izvzeta še živila, ki so nepredelani proizvodi in ki vsebujejo eno sestavino ali kategorijo sestavin (med te sodijo vsi primarni čebelji pridelki). Izdelki iz čebeljih pridelkov, ki so mešanice primarnih čebeljih pridelkov, npr. mešanica medu, cvetnega prahu, matičnega mlečka in propolisa ali mešanica medu s suhim sadjem itd., ne sodijo med izjeme, ki so izvzete iz
obveznega označevanja hranilne vrednosti. Zanje je torej takšno označevanje obvezno.
Med živila, ki so izvzeta iz zahteve po obvezni označbi hranilne vrednosti, sodijo živila, tudi obrtno proizvedena živila, ki jih proizvajalec v majhnih količinah dobavlja neposredno končnemu porabniku ali lokalnim podjetjem za prodajo na drobno, ta pa jih prodajajo neposredno končnemu porabniku. Kaj točno sodi v to izjemo, za zdaj še ni določeno, zato je ČZS predlagala UVHVVR, naj mednjo uvrsti tudi predelane čebelarske izdelke. Zaradi tega vse čebelarje, ki izdelujete mešanice čebeljih pridelkov, obveščamo, da zanje ne izdelujete velike zaloge nalepk. Več informacij o označevanju hranilne vrednosti vam bodo posredovali svetovalci za varno hrano.
Nataša Lilek, svetovalka JSSČ
Razpis 39. srečanja in tekmovanja mladih čebelarjev
Letošnje 39. državno srečanje in tekmovanje mladih čebelarjev bo v soboto, 7. maja 2016, v prostorih OŠ Markovci, Markovci 33d, 2281 Markovci. Mentorji čebelarskih krožkov naj pisne prijave tekmovalnih ekip pošljejo na obrazcu, objavljenem na spletni strani ČZS, najpozneje do 7. aprila 2016 na e-naslov: info@czs.si ali po navadni pošti na naslov: ČZS, Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica. Poznejših prijav zaradi organizacije tekmovanja ne bomo upoštevali. Tekmovanje bo potekalo na podlagi Pravilnika o državnem srečanju in tekmovanju mladih čebelarjev, ki je objavljen na spletni strani ČZS. Na vseh težavnostnih stopnjah bo preverjanje potekalo v pisni obliki iz treh tematskih sklopov, in sicer iz teoretičnega znanja
s področja čebelarstva, prepoznavanja medovitih rastlin ter iz vprašanj o slikovnih satih. Vprašanja bodo sestavljena na podlagi učbenika Čebela se predstavi, gradiva o medovitih rastlinah, o anatomiji čebel in cvetnem prahu, ki je objavljeno na spletni strani za čebelarske krožke, ter gradiva o slikovnih satih (osnovni komplet 10 kosov in nadgradnja, komplet 5 kosov). Rezultati bodo razglašeni na sklepni prireditvi tekmovanja, pozneje pa bodo objavljeni tudi na spletni strani ČZS ter v SČ, št. 6/2016. Podroben program 39. državnega srečanja in tekmovanja mladih čebelarjev bo objavljen v letošnji 5. številki Slovenskega čebelarja. Več informacij pridobite na spletni strani za čebelarske krožke: www.czs.si/content/B3.	MB
149	Slovenski čebelar 4/2016 Letnik CXVIII ¿tarf*

OBVESTILA ČZS
Čebelarji smo produktno odgovorni
Tako v Sloveniji kot v EU poznamo sistem odgovornosti proizvajalcev živilskih in kmetijskih proizvodov, zato morajo nosilci živilske dejavnosti izvajati vse predpisane dejavnosti za zagotavljanje varnih postopkov proizvodnje živil in s tem za dajanje varnih živil na trg. Čebelarji moramo zagotavljati varne in kakovostne čebelje pridelke in njihovo sle-dljivost. To lahko storimo, če upoštevamo Smerni-
ce dobrih higienskih navad v čebelarstvu po načelih sistema HACCP. Te vključujejo tudi načrt nadzora nad posameznimi čebeljimi pridelki. Ob upoštevanju Smernic tudi ni potrebe, da pošiljamo vsak vzorec medu pred prodajo v analizo. Za varnost in kakovost svojih pridelkov nosimo produktno odgovornost izključno čebelarji sami.
Nataša Lilek, svetovalka JSSČ
Od aprila je dnevnik veterinarskih posegov nujen tudi ob obisku nekaterih usposabljanj
Na podlagi dogovora, sklenjenega na 7. seji Sveta za čebelarstvo pri MKGP, in dogovora o skupnih dejavnostih vseh deležnikov (MKGP, Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Nacionalnega veterinarskega inštituta in Čebelarske zveze Slovenije) na področju čebelarstva, ki sta bila prejšnji mesec predstavljena na 39. državnem čebelarskem posvetu ApiSlovenija v Celju, bo ČZS čebelarjem, ki se bodo v prihodnje udeležili usposabljanj o Smernicah dobrih higienskih navad v čebelarstvu (osnovnih
Seminar o pridobivanju propolisa
ČZS, JSSČ bo pripravila seminar o tehnologiji pridobivanja propolisa. Seminar bo obsegal tako teoretično kot tudi praktično izobraževanje. Na njem se boste seznanili s stanjem na področju pridobivanja propolisa v Sloveniji, s sestavo in z lastnostmi propolisa, s tehnologijo pridobivanja propolisa v različnih panjskih sistemih, skladiščenjem in čiščenjem propolisa ... Slušatelji bodo potrdilo o udeležbi na seminarju prejeli le, če se bodo udeležili vseh predavanj. Teoretični in praktični del izobraževanja bo v drugi polovici maja v prostorih ZČD Maribor, Pivola
Seminar o pridobivanju medu
ČZS, JSSČ razpisuje seminar o pridobivanju medu. Seminar bo obsegal štiri ure in pol teoretičnega in devet ur praktičnega izobraževanja. Na njem bomo obravnavali osnove zakonodaje in ustreznost pripomočkov za pridobivanje medu, določali bomo vrste medu, seznanili pa se bomo tudi z označevanjem in s trženjem medu. Poudarek bo na praktičnem delu, v okviru katerega bomo spoznavali tehnologijo pridobivanja, točenja in polnjenja medu. Pogoja za pridobitev potrdila o opravljenem izobraževanju sta uspešno opravljeno preverjanje znanja in udeležba na najmanj desetih urah seminarja (od teh je udeležba obvezna na izobraževanju o tehnologiji pridobivanja medu - dve uri). Seminar bo potekal predvidoma maja in junija 2016 na Brdu pri Lukovici. Nanj se lahko pri-
in obnovitvenih) in apitehničnih ukrepih, v dnevnik veterinarskih posegov odtisnila žig, ki bo potrjeval, da so se čebelarji seznanili z vsebino predavanja. Prosimo vas, da od 19. 4. 2016 naprej na vsa omenjena usposabljanja s seboj prinesete tudi dnevnik veterinarskih posegov. ČZS bo Dnevnik veterinarskih posegov ponatisnila, tako da ga boste lahko kupili na ČZS po prvomajskih praznikih.
Lidija Senič, vodja JSSČ
8, Hoče. Prijave na tečaj sprejema g. Tomaž Samec (tomaz.samec@czs.si, 040/436 517). Ob prijavi po e-pošti obvezno navedite: ime in priimek, naslov (ulica, hišna številka, številka pošte, kraj), čebelarsko društvo, tel. št. ali št. GSM in e-naslov. Prijave zbiramo do 20. aprila 2016. Število udeležencev na seminarju je omejeno (največ 50 oseb), zato pohitite s prijavo. Vsi prijavljeni bodo natančen urnik z datumi pred začetkom tečaja prejeli po pošti.
Tomaž Samec, svetovalec JSSČ
javite na e-naslovu: andreja.kandolf@czs.si ali po tel. 040/436 514. Na tej telefonski številki lahko dobite tudi dodatne informacije. Ob prijavi po e-pošti obvezno navedite ime in priimek, naslov (ulica, hišna številka, številka pošte, kraj), čebelarsko društvo, tel. št. in e-naslov ter koliko let čebelarite in v kakšnem panjskem sistemu. Te podatke potrebujemo zato, da bomo oblikovali skupine udeležencev s približno izenačenim predznanjem.
Prijave zbiramo do 20. aprila 2016. Število prijav je omejeno, zato pohitite! Natančen urnik z datumi in kraji bodo vsi prijavljeni kandidati prejeli po pošti pred začetkom seminarja.
Mag. Andreja Kandolf Borovšak, svetovalka JSSČ
150
Slovenski čebelar 4/2016 Letnik CXVIII ¿tarf*
OBVESTILA ČZS
Seminar o čebelarjenju v LR-panju
ČZS, JSSČ razpisuje dva 5-urna seminarja o čebelarjenju v LR-panju. Seminar obsega tri ure teoretičnega in dve uri praktičnega izobraževanja, na njem pa bomo obravnavali zgodovino LR-panja, temeljna načela čebelarjenja v LR-panju ter izvajanje apitehničnih ukrepov in načine zatiranja varoj v LR--panju. Seminarja bosta potekala v Čebelarskem domu ČD Črnomelj v Selu pri Otovcu:
1.	termin: 18. maj 2016, ob 17. uri - teorija, 19. maj 2016, ob 15. uri - praksa.
2.	termin: 25. maj 2016, ob 17. uri - teorija, 26. maj 2016, ob 15. uri - praksa.
Na seminar se lahko prijavite (potrebna je poprejšnja registracija) na e-naslovu: vlado.augustin@ czs.si ali po tel. št.: 040/436 516. Na tej telefonski številki lahko dobite tudi dodatne informacije. Ob prijavi po e-pošti obvezno navedite ime in priimek, naslov (ulica, hišna številka, številka pošte, kraj), svojo tel. št. ali št. GSM in e-naslov. Prijave zbiramo do 10. maja 2016 oz. do zapolnitve prostih mest. Ker se bo seminarja lahko udeležilo največ 20 slušateljev, pohitite s prijavo.
Vlado Augustin, svetovalec JSSČ
Sveta maša pri kapelici sv. Ambroža
Vse čebelarke, čebelarje in druge vabimo, da se v ponedeljek, 11. aprila 2016, ob 17. uri, ob kapelici sv. Ambroža pri Čebelarskem centru Slovenije udeležite svete maše, namenjene spominu na vse čebe-
larje, ki so umrli v minulih letih, in priprošnji za dobro čebelarsko letino. Daroval jo bo prošt g. Jožef Lap. Vljudno vabljeni!
ČZS in ČD Lukovica
Vabilo k sodelovanju pri nastajanju monografije o zgodovini organiziranosti slovenskih čebelarjev
Na predlog Andreja Severja je občni zbor Čebelarske zveze Slovenije 6. aprila 2013 sprejel sklep, da ČZS ob pomoči čebelarskih društev ter dona-torjev in sponzorjev založi monografijo o slovenskih čebelarskih praporih, ki bo namenjena zlasti kot promocijsko-protokolarno darilo Čebelarske zveze Slovenije. Pozneje smo sprejeli odločitev, da bo monografija o zgodovini organiziranosti slovenskih čebelarjev na dveh straneh formata A4 obsegala podatke o posameznem čebelarskem društvu, in sicer:
•	ime društva, letnico ustanovitve društva, letnico razvitja čebelarskega prapora,
•	kakovostno obojestransko fotografijo vsakega društvenega čebelarskega prapora in
• kratek opis simbolov na posameznem čebelarskem praporu.
Gre za zelo zahtevno nalogo, saj moramo pridobiti in urediti verodostojne podatke o zgodovini vsakega čebelarskega društva, za kar je potrebno dobro poznavanje zgodovine in virov, vsebino monografije pa je mogoče pripraviti le v tesnem sodelovanju s čebelarskimi društvi. Ker vemo, da je med slovenskimi čebelarji in ljubitelji čebel veliko usposobljenih ljudi, ki bi nam znali in hoteli pomagati pri izvedbi te naloge, vas vabimo, da nam svojo pripravljenost za sodelovanje sporočite na e-naslov: an-ton.tomec@czs.si.	Anton Tomec, tajnik ČZS
Novo pri ČZS - Biologija in nadzorovanje parjenja pri medonosni čebeli
Pri ČZS je 9. marca 2016 izšla nova knjiga z naslovom Biologija in nadzorovanje parjenja pri medonosni čebeli, ki so jo napisali Gudrun in Nikolaus Koeniger ter Friedrich-Karl Tiesler, prevedla pa dr. Špela Schrader. Naročite jo lahko pri ge. Barbari
Dimc (01/729 61 00, barba-ra.dimc@czs.si). Cena izvoda je 38,00 EUR. Na vašo željo vam jo pošljemo tudi po pošti.
ČZS
Knjiga Mse o sodobnem čebelarjenju
Pri založbi Mladinska knjiga je izšla knjiga Friedri-cha Pohla Vse o sodobnem čebelarjenju. Naročite jo lahko pri ge. Barbari Dimc (01/729 61 00, barba-
ra.dimc@czs.si). Cena izvoda je 22,95 EUR. Na vašo željo vam jo pošljemo tudi po pošti.	ČZS
151	Slovenski čebelar 4/2016 Letnik CXVIII ¿tarf*

OBVESTILA ČZS
Nagrajenci nagradne igre - Svetovni dan čebel združuje Slovence in povezuje svet
Nagrajenci nagradne igre - Svetovni dan čebel združuje Slovence in povezuje svet in njihove nagrade so:
•	Roman Lavbič - nastop Ansambla KDR VOČ na rojstnodnevni zabavi - do 2. ure,
•	Andreja Juteršek - igralna hiška Medium,
•	Sabina Jenko - igralna hiška Medium,
•	Viktor Prosenik - igralna hiška Medium,
•	Peter Kokošar - letna vstopnica za Celjski sejem,
•	Petra Špur - pečen odojek (pribl. 20 kg), Gostišče pri Čebelici,
•	Miran Špurej - vikendpaket v »Čebelarjevi hiški« v Termah Olimje,
•	Franc Rup - vikendnajem testnega vozila Integral Jesenice.
Nagrajenci bodo o vsem obveščeni po e-pošti. Čestitamo! Vse dodatne informacije na e-naslovu: bar-bara.dimc@czs.si. Boštjan Noč, predsednik ČZS
Delo terenskih svetovalcev v pomladnih mesecih
Nastopa čas, ko bomo čebelarji imeli polne roke dela pri čebelah, čebelarji začetniki pa tudi številna vprašanja o tem, kako pristopati k čebelji družini. Za pomoč oz. nasvete pri delu s čebelami lahko pokličete terenske svetovalce, ki delujejo v okviru JSSČ. Ti so vam na voljo glede:
-	dodajanja satnic in gradilnikov v čebeljo družino,
-	ureditve čebelje družine v panju,
-	spremljanja in izvajanja osnovne odbire.
Svetujejo vam tudi na drugih področjih, npr. na področju varne hrane ali urejenosti čebelarske dokumentacije. Seznam terenskih svetovalce je objavljen na spletni strani ČZS v rubriki Svetovalna služba, kdo je svetovalec na vašem območju pa boste izvedeli, če boste poklicali na tel. št. 040/436 517. Že v prejšnji
številki SČ smo omenili, da bodo terenski svetovalci na svojih območjih izvajali tudi delavnice. V prvi polovici leta bodo pripravili delavnice o izvajanju rejskega programa in o osnovni odbiri, pridelavi medu in shemah kakovosti. Tem temam bo letos dodan še praktični prikaz izvajanja apitehničnih ukrepov. Praktični prikaz izvajanja apitehničnih ukrepov, se ne enači z usposabljanji svetovalcev specialistov, zato pri praktičnih prikazih udeleženci ne bodo dobili žiga v dnevnik veterinarskih posegov. Ker je število delavnic na posameznem območju omejeno, čebelarska društva prosimo, da na e--naslov: tomaz.samec@czs.si pošljejo svoje želje, saj bo le tako mogoče termine uskladiti s terenskimi svetovalci. Za čebelarje so te delavnice brezplačne, zato vas vabimo, da se jih udeležite in nadgradite svoje znanje.
Tomaž Samec, svetovalec JSSČ
Datum Cas		Izvajalec	Kraj	Kontakt
Apitehnični ukrepi				
8. apr.	17.00	Franc Podrižnik	Čebelarski dom Slivnica	041/736 197
9. apr.	11.00	Janko Goričan	Pri Mazgan Srečku, Vas 64, Radlje ob Dravi	051/372436
13. apr.	18.30	Miroslav Cetina	Ljudska univerza Postojna (Stara šola), predavalnica št. 10, Ljubljanska cesta 2, Postojna	030/604 046, 041/577256
21. apr.	18.00	Klavdijo Babič	Oš Dekani	030/604 036
23. apr.	10.00	Janko Goričan	Pri čebelnjaku g. Kočivnika, Sv.Primož nad Muto 64, Vuzenica-Muta	040/769 641
23. apr.	10.00	Uroš Smolar	Društveni čebelnjak ČD Ruše za glasbeno šolo Ruše, Falska cesta 15, Ruše	041/278 425
25. apr.	18.30	Miroslav Cetina	Gasilski dom Rakek (sejna soba)	041/671 139
3. maj	16.00	Vinko Sajtl	Parkirišče pri cerkvi v Gornjem Gradišču pri Šentjerneju	041/546 528
7. maj	10.00	Uroš Smolar	Društveni čebelnjak ČD Ruše za glasbeno šolo Ruše, Falska cesta 15, Ruše	041/278 426
Rejski program in osnovna odbira				
16. apr.	10.00	Janko Goričan	Pri Antonu Pečniku Goriški vrh (Dravograd)	02/878 84 48
25. apr.	16.00	Vinko Sajtl	Parkirišče pri cerkvi v Gornjem Gradišču pri Šentjerneju	041/546 528
7. maj	12.00	Uroš Smolar	Društveni čebelnjak ČD Ruše za glasbeno šolo Ruše, Falska cesta 15, Ruše	041/278426
152
Slovenski čebelar 4/2016 Letnik CXVIII ¿tarf*


OBVESTILA ČZS
Urnik usposabljanj v aprilu
Datum	Cas	Tema	Izvajalec	Kraj	Kontakt
4. apr.	16.00	Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu - OBNOVITEV	Nataša Lilek	Grm Novo mesto - center biotehnike in turizma, Sevno 13, Novo mesto	Referat višje šole 07/39 3 47 3 4
4. apr.	16.00	Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu	mag. Andreja Kandolf Borovšak	CRIC Gorenjske, Rožna dolina 50a, Lesce	g. Stušek 041/762 651
4. apr.	16.00	Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu	Tomaž Samec	Biotehniška šola Rakičan, Rakičan, Lendavska 3, Murska Sobota	g. Rožman 041/751 824
4. apr.	16.00	Priprava čebeljih pridelkov za prodajo in čebelarska zakonodaja s področja prodaje in trženja	Tanja Magdič	Čebelarski dom, Neblo 1b, Neblo	g. Štucin 041/450240
6. apr.	16.00	Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu	Tomaž Samec	Pohorska vila, Pivola 8, Hoče	g. Vogrinec 041/818 705
6. apr.	17.00	Trženje čebelji pridelkov in izdelkov	Nataša Klemenčič Štrukeli	Gostišče Vrbovec, Savinjska cesta 4, Nazarje	g. Podrižnik 041/420 821
6. apr.	17.00	Označevanje in tehnologija pridelave cvetnega prahu	Nataša Lilek	CRIC Gorenjske, Rožna dolina 50a, Lesce	g. Finžgar 041/633 185
7. apr.	17.00	Izdelava razvojnih načrtov	Nataša Klemenčič Štrukelj	Kulturni center Španski borci (bralnica v 1. nadstropju), Zaloška 31, Ljubljana	g. Trušnovec 031/253 929
12. apr.	16.00	Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu	Nataša Lilek	Gasilski dom, Begunje pri Cerknici 25, Begunje pri Cerknici	g. Meden 031/344 147
13. apr.	16.00	Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu	Nataša Lilek	Čebelarski dom, Neblo 1b, Neblo	g. Štucin 041/450240
19. apr.	16.00	Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu	Tomaž Samec	Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, Ljubljanska 97, Celje	g. Gradišnik 031/836 460
25. apr.	17.00	Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu - OBNOVITEV	Nataša Lilek	Dom čebelarjev CD Škofja Loka, Brode 37, Škofja Loka	g. Novak 041/590 166
Usposabljanja iz Programa ukrepov na področju čebelarstva
Datum	Cas	Tema	Izvajalec	Kraj	Kontakt
12. apr.	17.00	Čebelarjenje skozi leto za dobro izkoriščanje glavne paše v stacionarnem čebelnjaku	Boštjan Noč	Oš Leskovec, Pionirska cesta 4A, Leskovec	g. Metelko 040/570 933
15. apr.	1B.00	Čebelarjenje skozi leto za dobro izkoriščanje glavne paše v stacionarnem čebelnjaku	Boštjan Noč	OŠ Dragatuš, Dragatuš 48, Dragatuš	g. Lakner 068/636 984
16. apr.	9.00	Medena kulinarika - delavnica	Marija Arh Ivanšek	Okrepčevalnica Tanja_ Luzar s.p., Dolenja Stara vas 6, Šentjernej	g. Kragolnik 041/418 160
20. apr.	16.00	Medena kulinarika - delavnica	Marija Arh Ivanšek	Učilnica za gospodinjski pouk, OŠ Cerknica, Cesta 4. maja 92, Cerknica	g. Meden 031/344147
Izobraževanje Veterinarske fakultete - Nacionalnega veterinarskega inštituta s področja zdravstvenega varstva čebel - Uredba 2015-2016, programsko leto 2016
Datum	Cas	Tema	Izvajalec	Kraj	Kontakt
16. apr.	9.00	Izobraževanje čebelarjev začetnikov s področja zdravstvenega varstva čebel	mag. Mira Jenko Rogelj, dr. vet. med.	Čebelarski razvojno izobraževalni center, Rožna dolina 50 A, Lesce	ga. Ambrožič 0S1/62B 499
Redno izobraževanje Veterinarske fakultete - Nacionalnega veterinarskega inštituta s področja zdravstvenega varstva čebel
Datum	Cas	Tema	Izvajalec	Kraj	Kontakt
5.apr.	16.00	Ukrepi za zagotavljanje zdravja čebel v spomladanskem obdobju	mag. Vida Lešnik, dr. vet. med	Čebelarski dom CD Slivnica, Mariborska cesta 10, Slivnica	g. Lipnik 041/760 567
Spiralni potopni talilniki za med
Odlikuje jih:
•	velika kontaktna površina med medom in grelnim telesom, ki je izdelano iz nerjavečega jekla,
•	zaradi spiralne oblike je grelna površina enakomerno razporejena po celotni širini posode,
•	stalna temperatura gretja, tako da ta ni nikoli višja od 40 °C, Kupiti jih je mogoče v štirih različnih dimenzijah:
Premer 170 mm 215 mm 300 mm 350 mm
Moč 50 W 50 W 75 W 100 W
Cena z DDV 79,00 € 75,00 € 85,00 € 95,00 €
DOSTAVA V ROKU DVEH DNI
Naročila sprejema in prodaja: Air maat, d. o. .o., Povir 52a, Sežana
e-pošta: ivan@atelsek.si, GSM: 041/649 142
^HH^1	Slovenski čebelar 4/2016 Letnik CXVIII ¿tarf*
153
OBVESTILA ČZS
Podatki o gibanju tehtnic od 21. 2. 2016 do 20. 3. 2016
Opazovalna postaja	Gibanje tehtnice ± kg	Opis dogajanja
Bela krajina, Poljanska gora	-2,8	poraba hrane
Bistriško Pohorje	-1,2	poraba hrane
Bled	-1,8	poraba hrane
Braslovče	-2,5	poraba hrane
Brežice	-3,2	poraba hrane
Dolenjske Toplice	-2,2	poraba hrane
Goričko, Dankovci	-2,0	poraba hrane
Goriško, Šempeter	-2,1	poraba hrane
Gorjanci, Kostanjevica na Krki	-1,9	poraba hrane
Ilirska Bistrica	-2,2	poraba hrane
Kanalsko, Tolminsko	-3,0	poraba hrane
Kočevski rog	-2,4	poraba hrane
Koper, Dekani	-2,7	poraba hrane
Kostrivnica, Lahomno	-2,5	poraba hrane
Kranjska Gora	-2,2	poraba hrane
Krim-Kurešček	-2,4	poraba hrane
Krško, Sevniško	-2,0	poraba hrane
Laško, Malič	-1,7	poraba hrane
Lendava	-2,3	poraba hrane
Ljutomer	-2,6	poraba hrane
Logaška planota, Menišija	-2,7	poraba hrane
Loška dolina, Kozarišče	-3,0	poraba hrane
Lovrenško Pohorje	-2,6	poraba hrane
Metlika	-3,2	poraba hrane
Podčetrtek	-2,5	poraba hrane
Ptuj, Haloze	-2,2	poraba hrane
Ribniško Pohorje	-1,9	poraba hrane
Slovenska Bistrica, Oplotnica	-2,2	poraba hrane
Slovenske gorice, Lenart	-1,8	poraba hrane
Stojna	-2,8	poraba hrane
Travna gora	-1,7	poraba hrane
Vransko, Prebold	-2,1	poraba hrane
Vrhnika, Borovnica	-1,3	poraba hrane
Žužemberk	-2,1	poraba hrane
Šenčur - Kranj	-2,1	poraba hrane
RAZPISI ZA STOJIŠČA
Spletna stran ONS: https://ecebelar.czs.si Telefonski odzivnik: 01/729 61 20 Vse vloge morajo biti v skladu s Pravilnikom o katastru čebelje paše, čebelarskem pašnem redu in programom napovedi medenja.
ČD Kanal Brda sprejema pisne vloge na prepisanem obrazcu za akacijevo, lipovo in kostanjevo pašo do torka, 12. aprila 2016, na naslovu: Ivan Mencin, Staničeva ulica 5, 5213 Kanal ob Soči, tel.: 031/727 798.
ČD Moravske Toplice zbira pisne vloge za akacijevo pašo do 15. aprila 2016 na naslovu: ČD Moravske Toplice, Ivanci 39, 9222 Bogojina.
ČD Ruše sprejema pisne vloge za dovoz čebel na kostanjevo in hojevo pašo do 10. maja 2016 na naslovu: Ivan Viher, Bezena 68, 2342 Ruše, tel. 051/369 928. Prevaževalce opozarjamo na obveznost povračila stroškov upravljalcu pasišča, ki jih je imel z razmeščanjem.
ČD Postojna sprejema pisne vloge za pašo na divji češnji in lipi do 15. aprila 2016, za gozdno pašo pa do 15. maja 2016 na naslovu: Čebelarsko društvo Postojna, Cankarjeva 6, 6230 Postojna.
ČD Nova Gorica sprejema pisne vloge za aka-cijevo pašo od 1. do 15. aprila 2016, za gozdno pašo pa od 1. do 15. maja 2016 na naslovu: Mitja Bavdaž, Prvomajska 90, 5000 Nova Gorica, tel.: 041/975 393.
ČD Selnica ob Dravi zbira pisne vloge na predpisanem obrazcu za gozdno pašo do konca aprila na naslovu: Anton Hiter, Spodnji Boč 46b, 2352 Selnica ob Dravi, tel.: 02/671 90 89 ali 030/411 360 (kličite zvečer). Prevaževalce opozarjamo na obveznost povračila stroškov upravljalcu pasišča, ki jih je imel z razmeščanjem.
ČD Šempeter sprejema pisne vloge za akacijevo pašo do 10. aprila 2016 na naslovu: Danilo Konič, Kempršče 18a, 5290 Šempeter pri Gorici. Prevaževalce opozarjamo na obveznost povračila stroškov upravljalcu pasišča, ki jih je imel z razmeščanjem.
154	Slovenski čebelar 4/2016 Letnik CXVIII ¿tarf*
MALI OGLASI
Pri Debeli Čebeli
NOVA TRGOVINA S ČEBELARSKO OPREMO		
	M J AZ 10 satni standard, s kontrolo varoe	05 €
PROTEINSKA
ENCIMSKA POGAČA 1f60€
Najnovejša tehnologija v proizvodnji pogač
Do 15% več medu BREZ H M F-A
NAVADNA
>7í 1,50 €
AÚRQ
SMP^
CENE VEUAJO DO RAZPRODAJE ZALOG
Kidričeva 11, industrijska cona Trzin Mlake WWW.pridébeMcebeli.si
^lHlP^, SLOVENSKi ČEBELAR 4/2016 LETNIK CXVIII
155
MALI OGLASI
Več dvoletnih sadik evodije, tel.: 030/604 090.
Čebelji vosek, cvetlični in gozdni med ter AŽ-satnike, tel.: 041/575 477.
500-600 AŽ-satnic iz lastnega voska, cena po dogovoru (Gorenjska), tel.: 031/370 046.
Med, nove 5- in 7-satne AŽ--panje, rabljene 9- in 10-satne AŽ--panje, mogoča menjava za družine na AŽ-satih, tel.: 041/772 857.
Večjo količino cvetličnega medu v sodih ali kozarcih, tel.: 051/225 916.
Akacijev in lipov med, tel.: 031/499 037.
Akacijev, cvetlični in gozdni med, tel.: 05/753 02 21 (zvečer).
Akacijev, cvetlični, kostanjev, gozdni in hojev med ter cvetni prah in matični mleček, tel.: 041/587 573.
Gozdni in hojev med v sodih ali kozarcih, tel.: 070/869 248.
Kakovostni gozdni in hojev med, v sodih ali kozarcih, tel.: 041/820 346.
Čebele (okolica Celja), tel.: 031/444 412.
Čebeljo družino na 7 AŽ-sa-tih, tel.: 041/839 496.
Zdrave čebelje družine na 5 AŽ-satih, na mladem satju, z lanskimi označenimi maticami, ter gozdni med, mogoča dostava (Dolenjska), tel.: 041/385 620.
Tri lepe čebelje družine na 7 AŽ-satih, tel.: 041/689 055.
Tri čebelje družine na 10 AŽ--satih ter 10 družin na 6 AŽ-satih, tel.: 041/867 551, 01/361 23 87.
Štiri čebelje družine na 7 AŽ--satih z lanskimi maticami (Mokronog), tel.: 040/603 493.
Pet čebeljih družin na 7 AŽ-satih s panji (Moravče), tel: 041/820 756.
Šest čebeljih družin na 7 AŽ--satih z odbranimi lanskimi maticami (okolica Ptuja), tel.: 040/269 204.
Osem čebeljih družin na 7 AŽ-satih (okolica Brezovice), tel.: 031/722 039.
10 rezervnih čebeljih družin na 7 AŽ-satih, lahko tudi s pra-šilčki (Prekmurje), tel.: 041/340 408.
10 čebeljih družin na 10 AŽ--satih, tel.: 041/543 323.
10 čebeljih družin na 10 AŽ--satih, skupaj s panji; panji so stari leto dni, tel.: 031/552 169.
10 čebeljih družin z lanskimi maticami na 5 AŽ-satih in pet družin na LR-satih (okolica Ptuja), tel.: 031/584 495.
12 čebeljih družin na 7 AŽ--satih (Kočevje), tel.: 041/530 757.
15 rezervnih čebeljih družin na 6, 7, 9 in 10 AŽ-satih, tel.: 041/343 535.
20 čebeljih družin na 7 AŽ--satih (okolica Murske Sobote), tel.: 041/989 313.
20 čebeljih družin na10 AŽ--satih, prevzem po 15. aprilu v Krškem, tel.: 064/106 244.
30 močnih čebeljih družin na AŽ-satih po izbiri ter 500 kg akacijevega medu z analizo, tel.: 051/341 321.
Nekaj čebeljih družin na 7 in 5 AŽ-satih (Logatec), tel.: 041/782 143.
Nekaj čebeljih družin na 5 in 7 AŽ-satih (okolica Ljubljane), tel.: 031/732 114.
Nekaj čebeljih družin na 5, 7,
9	in 10 satih, tel.: 031/209 945.
Nekaj čebeljih družin na
10	AŽ satih z neobremenjenim voskom in lanskimi maticami (Mozirje), tel.: 041/791 231.
Nekaj močnih čebeljih družin na 7 in 10 AŽ-satih, tel.: 031/619 189.
Nekaj zdravih in močnih čebeljih družin na LR-satih, prevzem aprila (okolica Ljubljane), tel.: 041/812 057.
Nekaj čebeljih družin z lanskimi maticami na 1/1 LR-sa-tih (Ribnica na Dolenjskem), tel.: 041/290 841.
Čebelje družine na 4 in 5 AŽ-satih (Tolmin), tel.: 041/876 838.
Čebelje družine na 5 AŽ-sa-tih z lanskimi maticami iz odbranih družin, tel.: 051/390 898.
Čebelje družine na 5 in 6 AŽ-satih, tel.: 041/960 085.
Čebelje družine na 5 in 7 AŽ-satih, z lanskimi maticami, na lepem satju, tel.: 041/597 695.
Čebelje družine na 7 satih, akacijev, cvetlični in gozdni med (Prekmurje), tel.: 041/606 013.
Čebelje družine na 7 AŽ-sa-tih (Murska Sobota), tel.: 02/528 11 57
Čebelje družine na 7 AŽ-sa-tih z lanskimi maticami (Dolenjska), tel.: 040/725 206.
Čebelje družine na 7 in 9 AŽ-satih, tel.: 01/562 64 58.
Čebelje družine na 7 in 10 AŽ-satih (okolica Kranja), tel.: 031/846 674.
Čebelje družine na 7 in 10 AŽ-satih (okolica Vrhnike), tel.: 031/472 222.
Čebelje družine na 7, 9 in 10 AŽ-satih, z lanskimi maticami, skupaj s panji, tel.: 051/232 409.
Čebelje družine na 10 AŽ-
-satih (Rogaška Slatina), tel.: 041/822 366.
Čebelje družine na AŽ-satih (Metlika), tel.: 041/499 191.
Čebelje družine na AŽ--satih (osrednja Slovenija), tel.: 041/759 100.
156
Slovenski čebelar 4/2016 Letnik CXVIII
MALI OGLASI
Čebelje družine na AŽ-sa-tih, s panji ali brez njih (okolica Brežic), tel.: 031/525 827.
Čebelje družine na AŽ-satih, tel.: 04/572 10 72.
Čebelje družine na AŽ-satih, tel.: 041/881 830.
Čebelje družine na AŽ-satih (Metlika), tel.: 041/499 191.
Čebelje družine na AŽ- ter 1/1 in 2/3 LR-satih, z veterinarskim spričevalom (Kočevje), tel.: 040/455 855.
Čebelje družine na AŽ-, LR- in DB-satih ter zažičene AŽ-, LR- in DB-satnike (Kobarid)., tel.: 031/870 709.
Čebelje družine na DB- in
2/3 LR-satih, prevzem aprila (Krško), tel.: 031/303 337.
Čebelje družine na standardnih LR-satih (okolica Ljubljane), tel.: 031/510 274.
Čebelje družine na LR- in AŽ-satih, tel.: 031/584 495.
Čebelje družine na 1/1 LR-
-satih, s panji ali brez njih, z lanskimi maticami, prevzem aprila (Zgornja Savinjska dolina), tel.: 070/753 359.
Več čebeljih družin na 5 AŽ--satih (okolica Kamnika), tel.: 051/613 855.
Več čebeljih družin na 5 do 10 AŽ-satih ter suh cvetni prah (Slovenj Gradec), tel.: 040/555 992.
Več čebeljih družin na 6 AŽ--satih (aprila), tel.: 040/431 930.
Več čebeljih družin na 9 in 10 AŽ-satih (Sevnica), tel.: 041/961 766.
Več močnih in zdravih čebeljih družin na 10 AŽ-satih (okolica Ptuja), tel.: 02/745 7 8 91, 041/991 758.
Več čebeljih družin na AŽ-sa-tih, tel.: 041/768 351.
Več čebeljih družin (Štajerska), tel.: 031/262 708.
Več čebeljih družin na AŽ--satih in čebelje matice, vzre-jene pod nadzorom KIS, tel.: 040/321 556.
Suho drevesno gobo (bukova kresilka), odlična kakovost, posušeno in pripravljeno za uporabo v čebelarstvu, mogoča dostava, tel.: 040/603 066.
Suh žagan les lipe in črne jelše za izdelavo čebeljih panjev, tel.: 031/848 466.
AŽ-satnike, lipove, lepljene in zbite, tel.: 031/776 075.
AŽ-satnike, lipove, vrtane, lepljene in zažičene, ugodno, tel.: 041/862 312.
12 rabljenih, razkuženih 10-satnih AŽ-panjev ter nekaj čebeljih družin (Gorenjska), tel.: 041/487 742.
15 novih 10-satnih AŽ-panjev ter nov čebelnjak, tel.: 040/253 874.
20 naseljenih 9-satnih AŽ--panjev, cena po dogovoru, tel.: 031/882 295.
20 rabljenih trietažnih AŽ-pa-njev s čebelami, tel.: 051/440 338.
Nove 10- in 7- satne AŽ-pa-nje, pitalnik, satnice, testni vložek ter nakladne AŽ-panje, cena po dogovoru (Cerknica), tel.: 041/840 357.
Trietažni 10-satni AŽ-panj, 8 dvoetažnih 10-satnih AŽ-panjev in 4 enoetažne 7-satne AŽ-panje ter štirisatno točilo, tel.: 04/202 66 26.
Nove 7- in 10-satne AŽ-pa-nje, tudi trietažne, tel.: 031/501 801 (po 18. uri).
Rabljen LR-panj, tri nove LR--panje, šest novih 5-satnih pra-šilčkov, nov 7-satni prašilček; vsi panji so pobarvani in kompletni, tel.: 041/289 024.
Prevozno dvoosno prikolico za 84 AŽ-panjev, s panji ali brez njih, tel.: 031/307 683.
Zabojnik za 8+2 LR-pa-njev, skupaj s praznimi panji, nastavljive noge, zelo ugodno, tel.: 040/972 913.
Zabojnik za prevoz čebel, tel.: 031/505 855.
Tovornjak Mercedes Actros 1840, letnik 1999, nove gume, odlično ohranjen, primeren za prevoz čebel, tel.: 041/557 907.
TAM 130 za 96 10-satnih AŽ--panjev, skupaj s panji, 60 čebeljimi družinami in električno tehtnico, tel.: 041/588 379.
Tovorno vozilo TAM 130 T11, letnik 1988, za 72 družin tel.: 041/586 508.
Štirisatno točilo, rabljeno, ter osem 9-satnih AŽ-panjev, ugodno, tel.: 051/813 544.
Ročno štirisatno točilo, 25-in 35-kilogramsko posodo za med, dve nerjaveči cedili, posodo za tekočino in osem 50-kilogram-skih plastičnih sodov za med, tel.: 041/391 364.
Novo štirisatno ročno točilo z zavoro ter pet čebeljih družin na 7 AŽ-satih z lanskimi maticami, tel.: 031/793 216.
Električni talilnik za satnice, 1950 W/230 V, opazovalni panj na 2 AŽ-sata, 9-satni AŽ-panj ter čebelje družine na 7 AŽ-satih, tel.: 041/329 116.
Čebeljo družino na AŽ-satih, tel.: 070/877 080.
Čebeljo družino na 2/3
LR-satih (okolica Sevnice), tel.: 031/217 811.
Prevozno enoto, posamezno kot zabojnik ali kot nadgradnjo za 24 panjev, s čebeljimi družinami, tel.: 041/933 366.
Mlin za mletje sladkorja, tel.: 040/321 556.
SLOVENSKi ČEBELAR 3/2016 LETNIK CXVIII
157
APIS

<
D
ČEBELARSTVO MARKO DEBEVEC
ČUŽA 7, 1360 VRHNIKA tel.: (01) 755 12 82 faks: (01) 755 73 52 apis.md@siol.net
Delovni čas: ob delavnikih 9.00-12.00 16.00-18.00 ob sobotah 9.00-12.00
Trgovina in proizvodnja: Opekarska 16 na Vrhniki
AZ-PANJI 10-SATNI	TRIETAZNI AZ-PANJ
NAKLADNI AZ-PANJ
PREDELAVA VOSKA V SATNICE SAMO 1,19 EUR/KG
SATNIKI: AŽ - VRTAN, LEPLJEN, ZBIT, LR - STANDARD LR 2/3
PRASILCEK AZ 3-, S-, 7- IN 9-SATNI
Naročeno blago pošljemo tudi po hitri paketni pošti (z izjemo lomljivih izdelkov). Po izjemno nizki ceni vam iz vašega voska izdelamo satnice — 1,19 eur/kg. Vosek steriliziramo pri 125 oC. Odkupujemo vosek po največ 7,00 EUR/kg.
GRELNIKI ZA MED 187 EUR
KAKOVOSTNA RSF-POSODA IN TOCILA
STANDARDNI LR-PANJ IN DVOTRETINJSKI LR-PANJ
ŽICA ZA SATNIKE 250 g RSF - 4,8 EUR 250 g CINKANE - 2,5 EUR
STIMI - 1,20 EUR/KG
KOLIČINSKI POPUST NAD 100 KG - 1,15 EUR/KG KOLIČINSKI POPUST NAD 200 KG - 1,10 EUR/KG
Panji so izdelani natančno in kakovostno. Uporabljamo vodoodporne materiale in lepila. Kakovostna izdelava po ugodni ceni.
Priznano vzrejališče čebeljih matic Debevec. Sprejemamo prednaročila. Prodamo večje število čebeljih družin na AŽ-satih. Sprejemamo naročila.
MALI OGLASI
Vzrejamo kakovostne matice kranjske sivke pod nadzorom KIS-a. Matice lahko prevzamete osebno ali pa vam jih pošljemo po pošti. Pri nakupu več kot 10 matic vam priznamo 10 % popust.
Čebelarstvo
KAPUN
Vaneča 70a, 9201 Puconci Tel.: 031 703 603 e-pošta: kapunstanislav@gmail.com www.kapun.net
Vzreja matic
V sodelovanju s KIS vzrejamo matice Kranjske sivke. Sprejemamo naročila. Prevzem možen osebno, po pošti ali ob petkih zvečer v ČD Škofja Loka v Brodeh.
Sveti Andrej 30/a Škofja Loka - SI M: 041 / 344 - 065 041 / 531 - 423
E:
§GW®
BOKAL
www.bokal.si
V SPOMIN
Kj
M
ANTON KAČIČ 1941-2015
Zapustil nas je član našega društva in prijatelj Anton Kačič. Že kot otrok je pomagal čebelari-ti svojemu očetu. Samostojno je začel čebelariti leta 1968 v kraju Razvanje pod vznožjem Pohorja. Z velikim zadovoljstvom je čebelaril s približno desetimi Ki-rarjevimi panji. Sprva je bil član ČD Lovrenc na Pohorju, pozneje pa se je pridružil ČD Alojz Greif Hoče. Za svoje vestno delo v čebelarstvu je prejel več čebelarskih priznanj. Ko mu je huda bolezen onemogočila delo s čebelami, jih je podaril svoji sestri, ki živi v njegovem rojstnem kraju. Čebelarski prijatelji smo se skupaj z njegovimi najbližjimi od njega poslovili 11. novembra 2015 na pokopališču v Staršah. Tone, hvala ti za vse, kar si naredil dobrega za čebele. ČD Alojz Greif Hoče
VLADIMIR KAJZOVAR
1956-2015
Sredi lanskega novembra je svoje čebele po-slednjič videl iz-letavati slovenist in bibliotekar, radijski voditelj in glasbenik Vladimir Kajzovar. Goreča želja po čebelarjenju se mu je uresničila leta 2008, ko sta začela z ženo urejati njeno domačijo v zaselku Budno na Jelovicah pri Majšperku. Prvi roj čebel mu je podaril stric, svak pa mu je zgradil nov
čebelnjak. Leta 2010 se je včlanil v ČD Majšperk in tedaj je njegov mentor postal Mirko Rogina iz Fra-ma. Njegov osrednji motiv za čebelarjenje je bila ljubezen do narave in sonaravnega vrtnarjenja ter sadjar-jenja v odmaknjenem delu haloških gričev. Na zadnjo pot so ga pospremili tudi člani ČD Majšperk in Zveze ČD Ptuj, ki so poskrbeli za častno stražo. Na pokojnega Vladimirja in njegovo delovanje nam bo ostal trajen spoštljiv spomin. ČD Majšperk
VLADO REPE
1936-2015
Vlado je začel čebelariti leta 1993 in takoj se je včlanil tudi v Čebelarsko družino Gorje, v kateri je bil predsednik nadzornega odbora. Po združitvi čebelarskih družin v ČD Bled - Gorje je bil stalni član upravnega odbora. Uspešen in prizadeven družbeni delavec je bil tudi v kraju. Bil je dolgoletni predsednik športnega društva, društva upokojencev in ZB, dejaven je bil tako v KS kot tudi pozneje v občini Gorje ter pri merilcih v Planici. Pod Mežakljo si je zgradil čebelnjak in njegovo okolico zasadil s številnimi medovitimi rastlinami. Pri vseh medenih zajtrkih in drugih predstavitvah je sodeloval z osnovno šolo in vrtcem v Gorjah. Prejel je odličje Antona Janše III. stopnje in značko zvestobe za več kot 20 let uspešnega čebelarjenja. Zahvaljujemo se mu za vse opravljeno delo, poštenega, šegavega in vedrega mo-
ža pa bomo ohranili v spoštljivem spominu.	ČD Bled-Gorje
ALOJZ ROBNIK
1942-2015
Konec lanskega maja nas je zelo prizadela nenadna izguba našega prijatelja in čebelarja Alojza Robnika. Vedno je bil pripravljen pomagati, bil pa je tudi zelo dejaven pri postavitvi društvenega čebelnjaka. Čeprav mu je delo na kmetiji vzelo veliko časa, je vedno našel čas za svoje čebele. Vrsto let je bil član upravnega odbora in blagajnik našega društva. Za svoje delo je prejel odličji Antona Janše III. in II. stopnje. Z njegovim odhodom je v našem društvu nastala velika praznina.	ČD Luče
JANEZ STARE
1943-2015
Čebelarji ČD Bled-Gorje smo se septembra lani poslovili od spoštovanega čebelarja Janeza Stareta iz Bohinjske Bele pri Bledu. Čebelariti je začel leta 1970. Vse od začetka je sodeloval pri društvenih akcijah in se tudi redno izobraževal. Ker je bolezen načela njegovo zdravje, je s težim srcem je zapustil svoje prijateljice, ki jih je še zadnjič oskrbel. Prejel je odličje Antona Janše II. stopnje in značko zvestobe. Kot vestnega čebelarja ga bomo ohranili v lepem in trajnem spominu. ČD Bled - Gorje
160
Finja lidnlujofno panatrlih in k sodtlovinjnm z unlv. dipl. Int. Ivanam JurkavICom.
Slovenski čebelar 4/2016 Letnik CXVIII


Z vami že 115 letin.
Izberite si kritje brez prikritih odbitkov in z zagotovljeno višino zavarovalne premije
triglav
www.triglav.si
Glasilo Slovenski čebelar je ustanovilo Slovensko čebelarsko društvo za Kranjsko, Štajersko, Koroško In Primorsko leta 1898. Izdaja ga Čebelarska zveza Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica.
Transakcijski račun ČZS: 02300-0013332083, matična številka ČZS: 5141729, ID za DDV: SI 81079435, šifra dejavnosti: 94.120. KONTAKTNI PODATKI ČEBELARSKE ZVEZE SLOVENIJE: Tajništvo: 01/729 61 00, faks: 01/729 61 32, info@czs.si, www.czs.si, Anton Tomec, tajnik: 01/729 61 02, 031/236 041, anton.tomec@czs.si, Barbara Dimc, poslovna sekretarka: 041/370 409, barbara.dimc@czs.si, Boštjan Noč, predsednik: 01/729 61 06, 040/436 512, nocb@czs.si. Uredništvo: Marko Borko, urednik: 01/729 61 14, 051/637 204, marko.borko@czs.si, www.czs.si/slovenskicebelar.php. Priznana rejska organizacija: dr. Peter Kozmus, strokovni vodja: 01/729 61 16, 041/352 997, peter.kozmus@czs.si. Opazovalno-napovedovalna služba: Jure Justinek, vodja ONS: 01/729 61 31, 041/644 217, jure.justinek@czs.si, avtomatski telefonski odzivnik: 01/729 61 20, https://ecebelar.czs.si/User/Login?returnUrl=/ Čebelarska knjižnica Janeza Goličnika: vsak prvi delovni četrtek v mesecu od 13. do 17. ure: 01/729 61 11, cebelarskaknjiznica@czs.si, www.czs.si/knjiznica.php. Ohranimo čebele: www.ohranimo-cebele.si. Sklad za ohranitev kranjske čebele: www.czs.si/sklad.php. Spletna trgovina ČZS: www.czs.si/eshop/index.php. KONTAKTNI PODATKI JAVNE SVETOVALNE SLUŽBE V ČEBELARSTVU: Lidija Senič, vodja službe: 01/ 729 61 10, 040/436 515, lidija.senic@czs.si, Vlado Auguštin, svetovalec specialist za tehnologijo čebelarjenja: 01/729 61 24, 040/436 516, vlado.augustin@czs.si, Boštjan Kojek, svetovalec specialist za tehnologijo čebelarjenja: 01/729 61 10, 030/604 015, bostjan.kojek@czs.si, Tanja Magdič, svetovalka specialistka za ekonomiko: 01/ 729 61 04, 040/436 513, tanja. magdic@czs.si, Nataša Klemenčič Štrukelj, svetovalka specialistka za ekonomiko, 01/729 61 24, 040/436 518, natasa.klemencic.strukelj@czs.si, mag. Andreja Kandolf Borovšak, svetovalka specialistka za zagotavljanje varne hrane: 01/ 729 61 33, 040/436 514, andreja.kandolf@czs.si, Nataša Lilek, svetovalka specialistka za zagotavljanje varne hrane: 01/ 729 61 29, 040/436 519, natasa.lilek@czs.si, Tomaž Samec, svetovalec specialist za zagotavljanje varne hrane: 01/ 729 61 18, 040/436 517, tomaz.samec@czs.si, Zlatica Kovačevič, administrativna delavka, 01/729 61 24, zlatica.kovacevic@czs.si. Uredniški odbor: Vlado Auguštin, Marko Borko, Brane Borštnik, Janez Gregori, prof. biol., Maksimiljan Gržina, Borut Preinfalk, dr. vet. med., dr. Maja Smodiš Škerl, dr. vet. med., Tone Žakelj
Urednik: Marko Borko, univ. dipl. ped., lektorica: Nuša Radinja, prof.
Oddaja prispevkov: članki do petega, obvestila, reklame, mali oglasi do desetega v mesecu.
Avtorjem priporočamo, da v člankih uporabljajo strokovno izrazje v skladu s Čebelarskim terminološkim slovarjem. Mnenje avtorjev člankov ni nujno mnenje uredništva. Uredništvo ne odgovarja za vsebino malih oglasov. Prispevki so v elektronski obliki brezplačno in javno objavljeni na spletnem portalu ČZS, spletnem portalu Digitalne knjižnice Slovenije in drugih spletnih straneh.
Reklamni oglasi: cela barvna stran 500 € (ovitek) oz. 300 € (notranjost), pol strani 150 €, tretjina strani 100 €, četrt strani 70 €, petina strani 50 €,
pasica 20 €. Popust pri ceni za 3- do 5-kratno objavo reklamnega oglasa je 10 %, za 6- do 10-kratno objavo 20 %, za celoletno objavo 30 %. Člani lahko
dvakrat na leto objavijo brezplačne oglase do 20 besed, vsaka nadaljnja beseda je 0,25 €. Splošni oglasi po 0,25 € za besedo, enako tudi za osmrtnice,
ki vsebujejo več kot 80 besed. Osmrtnice ne smejo biti daljše od 130 besed. Cene so brez DDV.
Priprava za tisk in tisk: Medium, d. o. o., Žirovnica 60c, 4274 Žirovnica
Tiskano na papirju s FSC certifikatom (trajnostno gospodarjenje z gozdovi).
Naklada: 7750, tiskano: 24. 3. 2016
Glasilo Slovenski čebelar, ki ga izdaja Čebelarska zveza Slovenije s sedežem na Brdu pri Lukovici, je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS pod zaporedno številko 585.
Izdaja Slovenskega čebelarja je delno financirana iz sredstev Javne svetovalne službe v čebelarstvu.
PE ČEBELARSKI CENTER MARIBOR
Streliška 150, Maribor-Tel/Fax: 02/331 80 10
Delovni čas: od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure, sobota:od 8. do 13. ure; v nedeljo zaprto.
GSM: 051/348-426
e-mail:jana.pp@amis.net
www.cebelarski-center.si
Nudimo vam:
v
Voščene satnice AZ, LR Satniki A Ž - lipovi, rogljičeni Pai ji AŽ, LR, LR 2/3* Drobni pribor
Naročeno blago vam lahko pošljemo po hitri pošti, pri večji količini pa po želji dostavimo na dom!
Kozarce za med Pokrovčke s čebeljimi motivi Stekleničke za propolis Steklenice raznih oblik in velikosti Kartonsko in plastično embalažo
PE CEBELARNA OB PARKU
TyrSeva 26, Maribor, Tel./Fox: 02/251 60 12 Delovni čas:
Pon., sre., pet. odprto od 9h - 17h
Zaščitna oprema za čebelarjenje Posode in točila za med Sladkor in sladkorne pogače, sirup za čebele
JANA - Trgovina, posredovanje, zastopanje - Jana Pušnik Pokrivač s.p., Maribor
ČEBELARSTVO RIHAR - KOCJAN Robert Kocjan s.p. Gabrje 42,1356 Dobrova Tel.: 01 36 41106, faks.: 01 36 41 307 t	GSM.: 031 351 964
e-pošta: robineli@siol.net WWW.RIHAR-KOCJAN.SI
IZDELAVA ČEBELARSKE OPREME St ČEBELARSTVO - TRGOVINA
MATIČNA REŠETKA
KOŽICA ZA SATNIKE
PLASTIČNO OBEŠALO
IZOLACIJSKE KASETE PLASTIČNA TESTNA MREŽA AŽ, LR, LR 2/3
ČEBELJE POGAČE
SMUKALEC ZA CVETNI PRAH
SATNIKI LR.LR 2/3
DVO IN TRI SATNI PANJIČKI
OJAČANA RAZSTO JIŠČA Znali INOX
SATNICE
satniki až
Delovni čas: od pon. do čet.: 08-12 in 15-18, pet.: 08-15 vse za obnovo in izdelavo panjev
ZMERNE CENE - TRADICIJA - KVALITETA - IZKUŠNJE, PRIDOBLJENE V LASTNEM ČEBELARSTVU Obveščamo vas, da bo trgovina
Naročeno blago vam lahko odpošljemo s paketno pošto.	dne 28.04. in 29.04. zaprta!!