Sev. 239.
Posamezna Številka stane 1 Din.
V Llob^ianl. v nelel o flne 21. okiofiro 1923.
leioLL
GB Naročnina '— za državo SH8:
do prosilca;
*) po pošti mesečno Oin 14 dostavl|en j na dom mesečno...... „ 12
za Inozemstvo: aes«6so ....... oin n
es Sobotna Izdaja: =
v Jugoslariu . . . ■ Din 20 v inozemstva ..... „ M
mm Cans tnsaratnmioi
Knostulpaa patltn* vrata mafl uglanJ ps Oia >'S0 la Oin *■—, VnllkJ oglati und 45 mio fi« lin* po Otn. 2 SO, poslana Itd. po Oin. 4■—.
Pri večjem naročilo popnst
lzhujn vsak dan Izvzamif ponedeljka In dneva pu praz» nika ob 5. ari zjutraj.
Poštnina plačana »iolotlnl.
HT Uredništvo je f Kopitarjevi oltoi Stev. 6/ia Itokoplsi ae ne vračajo; netrsnklrana plani.' se a« sprejemajo. 'Jredn. telet. štv. 50, npravn. Str. 328.
Političen list n slovenski narod.
Oprava |e T Kopitarievt al. S. — Bačan poštne Hran. Ijabljanske št. 650 za naročalno tn št. 349 za oglase, »agreb 39.011, satajet. /563, praške tn dana|. 24.797.
Samostojni Heklor.
Naši centralistični Troji slaba prede. Dočim se vrste avtonomistov vidno množe, pada morala in pogum centralistov; mase spregledujejo in jim obračajo hrbet, uvi-devnejši vojskovodje centralistov pa že sami spoznavajo, da z zgodovinsko sigurno-Btjo pride dan, ko bodo na razvalinah svoje vidovdanske ustave vili roke in tožili: Fui-mus Troes, fuit Ilion! V tej hudi stiski vprizarjajo zadnje obupne izpade, da bi omajali sovražne avtonomistične sile ali vsaj malo zmede zanesli med nje. Tako je poslanec Pucelj prevzel vlogo samostojnega Hektorja, stopil v bleščeči govorniški opravi pred obzidje centralistične trdnjave, po»zdignil svoj gromki glas in zalučal svojo težko mesarico v avtonomistični tabor. Kakor poročajo »Kmetijski list«, »Sloven-Bki Narod« in >Jutro« se je to zgodilo preteklo nedeljo tam nekje v bližini Št. Vida nad Ljubljano, kjer sem v zadnji volivni borbi vodjo eksklerikalne pomožne kohor-te, ki jim je hitel na pomoč, gromovnika dr. šušteršiča položil v pesek.
Na tem opasnem terenu je tedaj gosp. Pucelj baje poskusil svojo bojno srečo z menoj. Pripovedoval je, kako se je nekoč razgovarjal z bivšim poverjenikom g. Pre-peluhom 'n kako mu je ta povedal sledečo (po >Jutru«):
>V aprilu ali maju 1919 je tedanji minister notranjih poslov Svetozar Pribičevič v posebni brzojavki na deželno vlado odredil sklicanje pokrajinskega bora za Slovenijo. Brzojavka pa neznano kam izginila. Takrat je bil predsednik deželne vlade dr. B r e j c.« Tako da je govoril g. Prepeluh, pravi Pucelj, »Jutro« pa raz svoje trojansko obzidje veselo vsklika in dodaja:
»Z napeto pozornostjo smo čakali, kaj odgovori »Slovenec« na to porazno ugotovitev. Držali smo se v rezervi, da ga zalotimo v njegovih običajnih lažnjivih izmikanjih. Toda »Slovenec« ne reče nič. Na repeluhovo obtožbo je njegov odgovor olk. To je seveda gladko priznanje. M i hko s svoje strani dodamo, a nam je Pribičevičeva na-era sklicati pokrajinski zbor la dobro znana. Kaj poreče dr. reje na težak očitek, da je izigral o d -dbo, katere provedba bi bila kardi-alnega pomena za ves poznejši politični woj? Kopje ven, gospoda Brejc in Pre-luh!«
Na ta »Jutrov« klic na korajžo — evo s kopjem dokumentarične r e s -c e !
Kaj sta si gg. Pucelj in Prepeluh med boj pripoved«vala, naj sama raz-stita, če hočeta. Jaz za to, kar sta si ime-ovana gospoda pripovedovala, seveda ni-em odgovoren, ker imam zastopati le to, ar se je v resnici zgodilo. Zgodilo pa je ravno nasprotno od tega, kar je baje Pucelj od g. Prepeluha izvedel, kar je ak razsoden, četudi samo površno poii-ciio izobražen bralec itak lahko sam uga-, če je le malo pomislil, kako sva raz-ičana oba: jaz kot avtonomist, Pribičevič kot centralist! Toda naj suha dejstva vore.
Tajništvo soc. dem. stranke je z dopi-m od 12. febr. 1919 predsedstvo deželne lade obvestilo, da je izvrševalni odbor te anke v svoji seji od prejšnjega dne skle-•1) da z ozirom na politični položaj jugo-»ov. soc. dem. stranka zahteva, da se takoj feliče državno vječe in deželni zbor, pred-dstvo deželne vlade pa da se naproša, to '^htevo na pristojno mesto v Belgrad spo-
očiti.
Ta dopis sem jaz v seji deželne 'a de dne 17. febr. 1919 preči t al i v razpravo dal. V debati, ki se vršila v zvezi s tem predlogom, se je po-ssala soglasna zahteva vseh rank, da se skličeta pokrajinsko in fžavno veče. Resolucija JSDS se je vzela odobravanjem na znanje in je sklenilo io sporočiti kot s o -a s n o željo vseh v vladi z a -opanih strank ministrskemu fedsedniku v Belgrad s prošnjo, naj dovoli, da deželna vlada čimprej skliče krajinski zbor kot svoi posvetovalni in
kontrolni organ. Pokrajinski zb->r naj bi se sklical najkasneje do konca marca.
Tako je sklenila deželna vlada dne 17. febr. 1919 pod mojim predsedstvom.
Izvršujoč ta soglasni sklep sem istega nemudoma sporočil ministrskemu predsedniku. Pismen (in ne brzojavni) odgovor, datiran od 9. marca 1919, sem prečital v seji deželne vladeod 17. marca 1919 i n s e glasi: »Predsedništvu zemaljske vlade v Ljubljani. S pozivom na izveštaj od 17. febr. t. g. br. 788 saopštava se, da se pre konstituante ne može sazvali pokrajinski zbor. To naravno ne preči, da se stranke mogu sastajati na konferencije radi savje-tovanja. 9. marta 1919 u Beogradu. Po na-redbi predsednika ministarskog saveta šef kabineta.«
S tem je bil deželni zbor pred konstituanto pokopan. Potolaženi smo bili, da ga bomo dobili po konstitu-anti, seveda če si ga bomo v ustavi z a s i g u r a 1 i. Dobili pa smo centralistično ustavo, ki deželnega zbora e pozna. Da so za to ustavo odgovorni
Belgrad, 20. okt (Izv.) Današnja seja narodne skupščine se je pričela ob pol 11. dopoldne. Starostni predsednik radikalni poslanec Tomo Oraovac je otvoril sejo ter imenoval za začasnega tajnika Slepana K o b a s i c o, ki je prečital imena poslancev, ki so vlagali glasovnice v tri različne posode. Za predsednika je bil izvoljen Ljuba Jovanovič s 124 glasovi, kandidat opozicije dr. Pečic je dobil 65, L a z i 6 (zemljoradnik) 9 glasov, Gjurišič 1 glas, 2 glasovnici sta bili prazni. Za podpredsednika sta bila izvoljena: Bakič in Ran-kovič. Sušnik (Jugoslov. klub) je dobil 65 glasov. Za tajnike so bili izvoljeni dosedanji tajnik K o b a s i c a , B o i o v i č, Š i j a č i 6 in Popovič. Dr. Kulovec ; (Jug. klub) je dobil 6 glasov.
Berlin, 20. oktobra. (Izv.) Bavarska vlada je zaradi odpoklica generala Lassovva zahtevala odstop ministra za državno obrambo Gesslerja. Ob enem je zagrozila bavarska vlada, da prekine vsako razmerje s centralno vlado, če se razmerje med bavarsko vlado in med berlinskim ministrstvom za državno brambo ne uredi.
Berlin, 20. okt. (Izv.) Berlinska vlada je general Lossowa odstavila in imenovala za njegovega namestnika generala Kress-a von Kressensteina. Državni predsednik je pozval bavarsko vlado, da se temu ukrepu v interesu države pokori.
Dunaj, 20. okt. (Izv.) V večernih urah 90 padle v Monakovem težke odločitve. Generalu Lossowu, ki ga je bila berlinska vlada odstavila in mu odvzela poveljstvo nad 7. obrambenim okrožjem, je bavarska vlada poverila zapovedništvo nad bavarskimi četami v interesu vzdrževanja miru na Bavarskem in v obrambo bavarskih pravic. Bavarska vlada je imenovala Lossowa za poveljujočega generala in mu poverila
tisti, ki so zanjo glasovali, razume vsak analfabet. Potem je pa tudi jasno,kdo je slovenskemu narodu zapravil tudi dež. zbor. Mislim, da smo sedaj na čistem.
Gospoda okrog »Jutra«, ki Vam je bila, kakor pravite, Pribičevičeva(l) namera — da je njegova brzojavka za sklicanje deželnega zbor« gladko izmišljena, mi ni treba še posebej poudarjati — sklicati pokrajinski zbor, dobro znana, kaj pravite sedaj? Kje pa je bil Vaš Pribičevič takrat, da bi bil v ministrskem svetu dvignil svoj mogočni in vplivni glas za naš deželni zbor?! Ne smešite in ne igrajte se s Pribičevičem — avtonomistom, ko je vendar znano, da je bil baš on vodja in du^a vseh centralističnih tendenc. Im^li pa ste takrat v deželni vladi g. dr. Žerjava kot podpredsednika vlade in ste bili tor^j o resničnem položaju brezdvomno vsaj tako dobro poučeni kakor o fantastičnih Pribičevičevih »namerah« za sklicanje pokrajinskega zbora. SapienH sat! —
Pomečite svoja polomljena kopja — v peč!	Dr. I. Preje.
Nato je novi predsednik Ljuba Jovanovič po kratkem govoru predlagal dnevni red za bodočo sejo: 1. Volitev finančnega odbora. 2. Volitev odbora za zakonski načrt o ukinjenju uredbe o višji pedagoški šoli. 3. Volitev odbora za izpremembo čl. 117 v upravi fondov. Ta dnevni red je bil sprejet. Bodoča seja se vrši v torek ob pol 10. dopoldne.
Belgrad, 20. okt (Izv.) Vladna lista je zmagala s 124 glasovi. Zemljoradniki so dobili le 5 glasov. Ta nastop srbskih zemljoradnikov, ki jim dela družbo slovenski posl. Pucelj, je v vseh krogih opozicije vzbudil silno ogorčenje, ker se baš sedaj kaže, da zemljoradniki podpirajo s tako ; taktiko radikalno vlado.
vodstvo nadaljne akcije v interesu Bavarske.
Berlin, 20. oktobra. (Izv.) Tekom današnje svoje seje se je državni kabinet dolgo posvetoval o položaju, ld je nastal vsled napetosti med Prusijo in Bavarsko. Kabinet je ugotovil, da pomenja nastop Bavarcev rušenje državne avtoritete.
Berlin, 20. oktobra. (Izv.) Državni kabinet je imel danes sejo, na kateri se je posvetoval o zunanjem in o notranjem političnem položaju. Predvsem so razpravljali zunanje-politični položaj, čegar jedro je še vedno rurslco vprašanje. Vlada pa še vedno upa, da bo našla izhod iz sedanjega zapletenega položaja.
Berlin, 20. okt. (Izv.) Z ozirom na težaven finančni položaj se je predsednik nemške vlade odpovedal polovici svojih repre-zentacijskih doklad. Sedaj so iz istih ozi-rov znižali tudi prejemke diplomatskih zastopnikov Nemčije in sicer prejemke poslanikov za 10 odstotkov, prejemke veleposlanikov pa za 15 odstotkov.
Trn zaupnikov S. L S.
VABILO
na zbor zaupnikov Slov. ljudske stranko«
ki se bo vršil
dne 5, novembra 1923
ob pol 11. nri dopoldne v dvorani hotela »Uniona« v Ljubljani s sledečim dnevnim redom:
1.	Politika S. L. S. — poročata dr. Korošec in dr. Brejc.
2.	Organizacija S. L. S. — poroča dr. Kulovec.
3.	Resolucije — predložene po vod. stvu S. L. S.
4.	Volitev načelnika S. L. S. in prve« ga podnačetnika.
V nedeljo, dne 4. novembra ob 4. url popoldne bo v dvorani Akademskega doma (poleg hotela «Union, Miklošičeva ulica štev. 5) v Ljubljani zborovanje delegatov političnih organizacij S. L. S. O točkah, ki bodo predmet razpravljanja, bodo re-ferirali dr. Korošec, Sušnik, dr. Kulovec, Vesenjak in tajnik Krajnc,
Za načelstvo S. L. S.;
dr. Korošec, t. č. načelnik. ...
Organizacije naj takoj izvolijo delegate za zborovanje v nedeljo. Razpravljale se bodo važne politične, gospodarske in organizacijske zadeve.
Zaupnike na deželi opozarjamo, da bo dne 5. novembra ob 3. popoldne tudi občni zbor Jugoslovanske Kmetske zveze.
STRANKA SREDNJE LINIJE.
Zagreb, 20. okt. (Izv.) Jutri se v dvorani Kazine vrši ustanovni shod nove stranke srednje linije. Na seji se bo razpravljal načrt revizije ustave, ki je narejen v Belgradu. Ta načrt pa vsebuje take nemožno-sti, da ga ne morejo sprejeti niti pristaši srednje linije. Kongres stranke, ki ima sedaj po pristopu posl. Anastazijeviča v parlamentu 2 člana, se bo vršil 1. decembra v Belgradu. Na sejo so prišli danes iz Belgrada dr. Božo Markovič, Miljutin Jovanovič, Ljuba Mihajlovič, Božo Vlajič.
ČEŠKOSLOVAŠKI PARLAMENT.
Praga, 20. okt. (Izv.) Na podlagi odloka predsednika republike je zasedanje parlamenta z 21. oktobrom zaključeno. Jesensko zasedanje se otvori 30. oktobra.
MASARYK OBIŠČE BRUSELJ.
Pariz, 20. oktobra. (Izv.) Predsednik Masaryk se je danes odpeljal v Bruselj.
REPARACIJSKI PREDLOG BELGIJE.
Rim, 20. oktobra. (Izv.) Z ozirom na belgijski predlog o ureditvi reparacijskega vprašanja izjavljajo v italijanskih krogih, da bo treba od Belgijcev določeno svoto za velike sile znižati v toliko, kolikor bode znižane svote za male zaveznike, ako ta projekt obvelja.
BRITANSKA KONFERENCA.
London, 20. oktobra. (Izv.) Državfia britanska konferenca je danes nadaljevala razpravo o državni obrambi. Pri tej priliki je lord Curzon dal pojasnilo o najnovejšem političnem položaju.
KNEZ Bt)L0W.
Rim. 20. okt. (Izv.) Bivši nemški kan«« ler knez Biilow je svojo vilo v Rimu prodal. Kupil jo je neki Anglež. Knez Biilovv si je pridržal pravico do dosmrtnega stanovanja.
VELIKA BANČNA PONEVERBA.
Rim, 20. okt. (Izv.) Blagajnik neko velike milanske banke Cerbini jo poneveril okoli 2 iu pol milijona lir in neznano kam pobegnil.
VSTAJA V ERITREJI.
Rim, 20. okt. (Izv.) V Eritreji so italijanske čete odbilo napad domačinov. Na italijanski strani so zgube neznatne. Domačini so izgubili okoli 400 ljudi.
Sa li*! Sa
razkrinkane intrige in laži radikalov in njihovega časopisja.
Belgrad, 20. oktobra. (Izv.) Današnji seji narodne skupščine je prisostvoval tudi poslanec Geza Šiftar. Radikalni in demokratski poslanci so bili zelo razočarani, ko 50 videli, da med poslancem Šiftarjem in Jugoslovanskim klubom ni niti sence nesporazuma. Intriganti so dobili zasluženo lekcijo. Naš dopisnik je imel razgovor s poslancem Šiftarjem ter ga vprašal, kaj je resnica na vesteh, ki so jih te dni tako senzacionalno širili radikalni in demokratski listi. Posl, Šiftar je na to odgovoril;
Vse te vesti so brez vsake podlage. Res je ravno nasprotno od tega, kar listi
pišejo. Kandidiral sem na programu SLS. Držal se bom edino njenega programa. Kar se tiče vesti nasprotnih listov, češ, da so me volivci pozvali, naj prestopim ■ radikalno stranko, moram reči, da je tudi tu ravno narobe resnica. Zadnje tedne sem imel več shodov s svojimi volivci. Na vseh krajih me je ljudstvo pozvalo, naj odločno vodimo dalje dosedanjo politiko Jugoslovanskega kluba in da se še nadalje ostro borimo proti sedanjemu ko-ruptemu radikalnemu režimu. Cela zadeva je ogabna intriga radikalov iz Slovenije, ki bi se radi na ta način ehabilitirali pri glavnem vodstvu v Belgradu.
skupščine.
VOLITEV PREDSEDSTVA.
BERLIN ODSTAVIL GENERALA L0SS0WA. — BAVARSKA GA IMENOVALA ZA
POVELJUJOČEGA GENERALA.
Anuleške politične stranke in njih voditelji.
Dr. Gooch, Izdajatelj »Contemporary Review<-je, pripoveduje o angleški politiki in njenih voditeljih tole:
Mr. B a 1 d w in, naš prvi minister, fte je hitreje povzpel na najvišjo stopnjo kakor kterikoli drugi politik naše najnovejše parlamentarne zgodovine. Pred letom je bil še skoraj nepoznan. Postal je imeniten vsled svoje odločilne soudeležbe na padcu Lloyda Georgea in pa, ker je uredil angleški dolg v Ameriki. Ko je Bonar Law naenkrat zbolel, je poklical kralj Baldwina, naj bo njegov naslednik, ker je bil bolj priljubljen kakor tudi v poštev prihajajoči lord Curzon, še bolj pa, ker je član spodnje hiše v parlamentu. Ni posebno genialen in tudi ne posebno odličen govornik. A vsi ga spoštujejo in mu zaupajo, nima sovražnikov in je pravi Anglež.
Po pomembnosti mu je med ministri najbližji imenovani lord Curzon, ki je v ministrstvu brezdvomno najbolj zmožen. Zelo je izkušen, zelo energičen in občudovanja vreden govornik. Morebiti je najde-lavnejši Anglež. Ko je bil Lloyd George prvi minister, tedaj ni smel Curzon nikdar kontrolirati njegove zunanje politike in mu ni bilo to prav nič všeč. Mr. Baldwin pra-vijo, da se v vnanji politiki ne razume posebno dobro — po angleških merah namreč — in je zato pustil svojemu vnanjemu ministru lordu Curzonu toliko prostosti, kakor jo je pustil svoječasno Mr. Asquith siru Edvardu Greyu,. Zato je lord Curzon eden od mož, v kojih rokah je bodočnost Evrope.
Na tretjem mestu je lord Ro b e r t C e c i 1. Vstopil je v ministrstvo samo s pogojem, da bo vlada kolikor le mogoče pospeševala delo zveze narodov. On je zastopnik Anglije v glavni skupščini te zveze in napravi na vsakogar najboljši vtis. Imenujejo ga največjo moralično moč v političnem življenju Anglije.
Konservativci imajo v parlamenta večino 80 glasov, a za seboj samo manjšino volivcev. Opozicija obstoji iz treh skupin, ki jih pa nič skupnega ne veže. Delavska stranka je pri volitvah 1922 število svojih zastopnikov podvojila in je močnejša kakor obe liberalni skupini skupaj. Vodi jo Mr. Ramsay Macdonald, kojemu splošno priznajo velik dar govora, poznanje parlamentarnega postopanja in pa državniško razumevanje političnih problemov. Za prehod angleškega mišljenja od vojnega razpoloženja na razumevanje miru je značilno dejstvo, da najdejo lepe lastnosti Macdonaldovega značaja splošno priznanje. Ce ga bodo kdaj poklicali na najvišje mesto v politiki, ga bo gotovo vreden. Prvi zanjim v delavski stranki je Mr. Filip Snowden, njegovi govori so krepki in pošteni. Če bo vladalo v prihodnjih letih v Angliji delavsko ministrstvo, bo on za-kladni kancelar — po naše linančni minister —. Od članov delavske stranke, ki so bili L 1922 prvič izvoljeni, sta najbolj zanimiva Mr. Sidney Welb in Mr. Morel. Prvega literarna delavnost je znana po vsem svetu, Morel pa zna jezik in pero tako spretno sukati, da ga mora vsak poslušati, čeprav marsikomu njegova izvajanja niso všeč.
Splošno je znano, da se je 1 i b e ra 1 -na stranka razcepila, ko je leta 1916 Lloyd George strmoglavil Mr. Asquitha. Razcep se še ni zaprl. Pristašev v parlamentu nima Mr. A s q u i t h nič več kakor jih je imel Lloyd George, a število volivcev njegove stranke je brezprimerno večje in v rokah ima njegova skupina ves politični aparat stare liberalne stranke. Mr. Asquith je v parlamentu še zmeraj med najvpliv-
nejšim! osebami, a Je 71 let star in manj energičen kakor bi pa želeli njegovi pristaši. Splošno mnenje je, da v političnem življenju naše države najbrž ne bo igral nobene vodilne vloge več. Njegov tovariš sir John Simon, najuspešnejši odvetnik na Angleškem, bo najbrž njegov naslednik kot voditelj prostih liberalcev, ko bo težko breme postalo Asquithn le pretežko. — Raz-zlikovati moramo »proste liberalce« in pa »koalicijske ali zvezne liberalce«; skupaj so tvorili do leta 1916 eno samo parlamentarno stranko; tedaj je Lloyd George stranko razbil in stopil v vlado skupaj s konservativci, zato se njegova skupina imenuje »koalicijski liberalci«.
Mr. Lloyd George, šest let angleški diktator — 1916 do 1922 — ima sedaj malo vpliva, tako v parlamentu kakor na deželi. Je pa med najbrihtnejšimi diplomati sveta, njegovi govori so po svojih primerah večkrat naravnost klasični.
Kakšni so programi imenovanih strank in voditeljev? Angleška konservativna stranka je šla počasi, a stalno, za duhom časa in je danes ne moremo imenovati reakcionarne ali nazadnjaške, čeprav je v njej dosti reakcionarjev. Sedanji davčni sistem obremenjuje bogataše pravtako kakor reveže, stanovanjsko postavo L 1923 je pa sprejel ves parlament. Temeljna razlika med konservativci in delavsko stranko obstoji bolj v vprašanjih bodočnosti kakor pa v vprašanjih sedanjosti. Konservativci hočejo varovati sistem privatnega podjetja, delavska stranka ga pa hoče odpraviti. Največje nasprotstvo naše notranje politike je namreč nasprotstvo med zasebnim podjetjem ali kapitalizmom in pa socializmom. V tem boju sta obe liberalni stranki na strani konservativcev. Nekaj liberalcev hoče pač rudnike in železnice nacionalizirati, a njihova politika gre le bolj za humanizi-ranjem, kakor pravimo, torej za človekoljubjem, ne pa za odpravo kapitalizma: država naj nadzira, ne pa vzame v posest To nasprotstvo pa trenutno ni posebno resno, __ kajti voditelji delavske stranke so evolucio-narni, ne pa revolucionarni socialisti. Evolucija = razvoj. Oni prav dobro uvidijo, da moramo tako velik preobrat kakor je na primer nacionalizacija rudnikov prej prav pošteno preštudirati, se o njem temeljito posvetovati in doseči splošen sporazum; potem šele ga izpeljemo. V vsem parlamentu je en sam komunist, pa ni član delavske stranke.
Glede zunanje politike je nasprotje med vlado in opozicijo največje v ruskem v p r a š a n ju. Delavska stranka in obe liberalni skupini so zato, da se sovjetska vlada diplomatično prizna, lord Curzon je pa proti priznanju. Pa tudi med konservativci je zelo veliko uglednih mož, ki zagovarjajo priznanje iz trgovskih ozirov in ki mislijo, da se bo to moralo kmalu zgoditi. V zelo težkem ruhrskem vprašanju so pa vse stranke sedaj edine; izjema so le takozvani die-hardi, ki jih je pa samo dvajset ali trideset. Zasedbo Poruhrja smatrajo skoraj vsi Angleži za nepostavno in za nespametno, angleško javno mnenje nepotrpežljivo čaka ureditve reparacijskega problema po kaki mednarodni avtoriteti. »Daily Maik zagovarja sicer francosko politiko, a večina Angležev želi z Baldwinom vred hitre in pametne rešitve. Število brezposelnih raste pri nas neprestano in jih bo kmalu poldrugi milijon. Tega strahotnega števila pa ne moremo zmanjšati, dokler ne more Evropa kupovati angleškega blaga; Evropa zopet pa prej ne bo zdrava, dokler si Nemčija ne opomore in ne pride iz kaosa, kamor jo bila zabredla po lastni krivdi in po francoski politiki. Anglija bi rada, da bi Nemčija spet vstala, ne samo iz trgovskih ozirov, temveč tudi iz splošno človeških. Vojne strahote so
se ohladile in mi Angleži mislimo bolj na sedanjost kakor na preteklost. Mi želimo vstop Nemčije v zvezo narodov in hočemo z njo skupaj delati. Če bomo pa mogli svoj program udejstviti, to je odvisno od spretnosti naših državnikov, od postopanja Nemčije in posebno od Francije. Inozemci se večkrat čudijo, da je Anglija proti akciji Poincareja samo protestirala, sicer pa da ni nič storila.Nočem braniti trajne pasivnosti naše vlade, vem pa, da bi bilo energično poseganje v to vprašanje zelo težko. Koristi Anglije in koristi Evrope so sedaj iste; upam, da bodo prišle do svojih pravic, preden se bo Nemčija pogreznila v revolucijo in nepreklicno zmedo.
Dogodki zadnjih dni pravijo, da se bo Goochovo upanje kaj težko izpolnilo.
ll zunanje politike.
#	Masaryk o položaja v Nemčiji.
»Prager Tagblatt« priobčuje izjavo predsednika Masaryka o sedanjem položaju v Nemčiji. Masaryk je dejal: »Nemci so po svoji kulturi tak tesno zvezani med seboj, da nikakor ne verjamem na razpad Nemčije. V s e d an j i h razmerah vidim jaz le različne izraze reakcije proti preostrim poskusom centra 1 i ziranj a na podlagi Bismarckovih tendenc, ki računajo le s prusko hegemonijo in še danes v tem smislu delujejo.«
•	Italija in Nemčija. Velenemški poslanec dr. Urši n je objavil v nekem dunajskem listu senzacijonelna razkritja o italijanskih namerah proti Nemčiji za slučaj, da pride do razpada Nemčije. V tem slučaju bi Italija zasedla celo Tirolsko na podlagi sporazuma, sklenjenega s francoskim generalnim štabom. Italijanski in ogrski diplomatski zastopniki v Pragi odločno d^mentirajo te vesti. _
*	Ruske vojne vriprave. Sovjetski tisk je pustil vsa notranja vprašanja in piše le o nemških dogodkih. Uradna »Izvestija« hvalijo nemške komuniste, ker »uspešno in odkrito pripravljajo revolucijo«. »Mi«, nadaljujejo >Izvestija«, »nismo nikdar opustili misli, da pomagamo mednarodni revoluciji, katera edina nam prinese konečno zmago. Stojimo na pragu velikih dogodkov in moramo biti pripravljeni.« V Rigi so vojni krogi zelo vznemirjeni radi kretanja rdeče armade ob letiški in poljski meji. Boljševiki so nagromadili ob zapadni meji oddelke iz Sibirije in Kavkaza, v celem do 15 peš. divizij in 3 konjeniških zborov.
*	Razmere v Rusiji. »Revoluc. Rosija* (Pariš) je dobila iz Moskve oklic one »delavske skupine ruske komun, stranke«, ki je priredila letos krvavo potlačeno septembrsko vstajo v Kremi ju. Oklic označuje položaj sledeče: »Posledice komunistične politike so neizobraženost, strah, progromi Židov, podkupovanje uradnikov in protekci-ja.< Oklic se spominja usode zaslužnega komunista Mjasnikova, kateri je napisal Leninu odkrito pismo, bil zato zaprt in malo da ne zavratno umorjen. »12 dni je odklanjal hrano ter je bil oproščen, toda zdaj so ga spet zaprli in ga baje hočejo julija pregnati v inozemstvo... Mi pa vemo, da se lahko pošlje v inozemstvo samo njegov potni list, med tem ko bo pokopano truplo Mjasnikovo ponoči na dvorišču kake sovjetske ječe.«
4- »Preračunjena lopovščina«, da se izrazimo v »Jutrovem« žargonu, je včerajšnji uvodnik tega glasila naših demokratskih mladinov. Gre namreč za mestni dekliški licej, glede katerega je baje odredil mestni magistrat, da se s 1. decembrom
ukineta dva letnika. Ne da bi zašli v ton ne »najbolje informiranega slovenskega lista«, kakor se sam tako rad nazivlje, temveč prvega židovskega žurnala, tiskanega v slabi slovenščini, moramo konstatirati naslednje: Vso komando nad šolstvom je prevzela zadnja leta država in učiteljstvo, zlasti ljudskošolsko, je pri nas dandanes še edini priganjač centralizma. Glede na to menimo, da naj država nosi zanj vsaj tudi vse stroške. Res, po prevratu so se pri nas vBe šole podržavile in edino izjemo pri tem dela menda ljubljanski dekliški licej. Tega pa naši demokratje, ki so imeli prav od L 1920. sem vso šolsko upravo v Belgradu in v Ljubljani v rokah, niso hoteli podrža-viti, da bi s tem za vedno preprečiti eventualno premestitev nekaterih svojih najza-grizenejših pristašev, ki so jih tekom let zbrali na tem zavodu, na kako drugo srednjo šolo izven Ljubljane. Žerjav in Pribi-čevič sta bila prepričana, da utegneta biti res kdaj odrinjena od vlade v Belgradu, dočim pa sta na ljubljanskem magistratu nepremagljiva. Pa kakor še vselej, se je urezal Žerjav tudi to pot in prizadeti Btarši naj se zahvalijo v prvi vrsti temu »genija! nemu« voditelju slovenskega >naprednja-štva«, ki je promatral vedno in povso* vsako vprašanje zgolj s strankarskega vi. dika. Mestno gospodarstvo je itak po na prestanem »Jutrovem« in »Narodovem* zatrjevanju bankrotno, Žerjav je inauguri ral proti sedanjim magistratnim gospodar jem pravcato strahovlado in proglasil nai njo bojkot države, zato res ne najdem vzroka, da bi plačevala mestna občina, k ima milijon lastnih potreb, mesto države ki je dolžna ta zavod vzdrževati, letno za vrglo po 20.000 za vsako učenko, ki tan študira.
33:1533.
OBRTNO NADALJEVALNE ŠOLE ALI »MESTNA ŽENSKA REFORM
NA REALNA GIMNAZIJA!«
Pred leti je mestna občina ljubljanska ustanovila ženski zavod za vzgoi( dekliške dece, takozvani »Mestni dekli ški licej«. — Ker je bil ustroj šolstva * ranjki Avstriji nekoliko drugačen ka kor je današnji, deklice namreč še ni« imele splošnega dostopa na gimnazije ii realke, in recimo, da je prišel v poštei še narodnostni moment, je umljivo, di je mestna občina ljubljanska žrtvovala tako ogromne vsote za vzgojo ženskegi naraščaja, seveda v svobodomiselni sme rL Mestni dekliški licej je bil sploh mj menjen in tudi dostopen povečini 1 višjim boljšim krogom — posebni kasti
Toda razmere so se spremenile -korenito — če to ravnateljstvo JDS J ne ve. S preobratom smo dobili v Ljut ljani kar tri slovenske gimnazije i ; humanistično, realno in slovensko (nem ško) realno gimnazijo in realko.
V vse te zavode — gimnazije in n alko imajo tudi deklice »brezplaičen« dc stop, kajti po členu 16 Ustave kraljevin Srbov, Hrvatov in Slovencev »se daj državni pouk brez vpisnine, šolnine i drugih pristojbin.«
Ljubljanski licejski učni zavod p obstoji danes iz sledečih oddelkov: A. Li cejska osnovna šola (5 razr., 207 gojenk)
B.	Mestna ženska realna gimnazij (dosedaj 5. razredov, II., III., IV. razi s paralelkami, skupaj 340 gojenk)
C.	Mestna ženska reform, re alna gimnazija s tremi razredi t.; VI. r. 9 gojenk, VII. r. 15 gojenk in Vili razred 9 gojenk, torej šteje skupaj mesi na ženska reformna realna gimnazija vseh treh razredih reci in beri: 33 g< jenk, za katere plačuje letno mestna ol
Dunajski zdravnik za oči dvorni svetnik Fuchs, je prišel te dni iz Amerike nazaj na Dunaj in poroča o svojih ameriških vtisih mod drugim sledeče.
Zdravnikov je v Ameriki več kakor najbrž v katerikoli drugi deželi. Na An-gležkem pride na 1500 ljudi en zdravnik, v Ameriki pa na 720 (leta 1920). Poleg njih pa praktično dela tudi vse polno ma-začev, kakor so na primer osteopati, ki zdravijo vsako bolezen z masiranjem hrbtenice; splošno priljubljeni so pristaši »krščanstva«, ki zdravijo z molitvijo. Kakor v Evropi je tudi v Ameriki v mestih preveč zdravnikov, na deželi jih pa včasih manjka; pa je zmeraj bolje, ker dobre ceste in pa splošno v porabi se nahajajoči avtomobili prakso na deželi zelo olajšujejo. Kljub visokemu številu se pa zdravnikom dobro godi; to pa zato; ker so honorarji lepi in občinstvo lahko plača. Honorarza v i -b i t o navadnega praktičnega zdravnika je najmanj tri dolarje, ordinacija pri specialistu doma pa stane 5 do 20 dolarjev, kakor je pač specialist na glasu._Prenesimo denar v naše kraje, pa vidimo, da ameriški zdravniki niso tako dragi kakor so naši. Trije dolarji »o tretjina dnevne plače izučenega delavca
ali pa še manj. Pri nas zahtevajo zdravniki 120 kron za vizito, trikrat 120 je 360. Koliko pa je pri nas delavcev, ki bi imeli 360 kron na dan? Uradnikov niti ne omenimo. Specialisti moramo itak pustiti na strani. — Ker se zdravnikom dobro godi — pri nas se jim relativno še bolje — zato je njih socialno stališče zelo ugledno. Zato pa tudi veliko nase gledajo in se strogo ravnajo po stanovskih predpisih. Tako strogo, da sme imeti na primer zdravnik na svojih vratih zapisano samo ime, ne pa podatkov o svoji stroki ali o ordinacijski oziroma govorilni uri. Naznanila v časopisih so strogo prepovedana. V velikih mestih na vzhodu Amerike ordinirajo starejši zdravniki večkrat še v svojih hišah, mlajši zdravniki imajo pa svoje govorilne ure v uradu, ki se nahaja v kupčijskem delu mesta. Tako tudi vsi zdravniki na zahodu. Stanujejo pa na periferiji mesta. Nekatere hiše, celi nebotičniki so določeni izključno le za zdravniške urade. V Chicago je na neki taki hiši 1500 poslovnih prostorov za zdravnike in zobozdravnike. Navadno ima par zdravnikov skupno čakalnico, na kojo se priključi za vsakega zdravnika dvoje ali več ordinacijskih in preiskovalnih sob.
Vsakemu Amerikancu je prirojen čut za obrat v velikem in za s tem združeno specializiranie. V velikih mestih se deliio
na primer zobozdravniki na take, ki samo plombirajo, drugi izdirajo zobe, tretja skupina zdravi dlesno (zobno meso), druga zopet dela samo mostove itd. Na neki veliki očesni kliniki zdravijo bolne tako, da najprvo preišče asistent vidno moč brez očali, drugi s korekturo očali, tretji zunanje spremembo na očesu, četrti pa z očesnim zrcalom notranje oko. Pri praktičnih zdravnikih so javlja obrat na debelo v združitvi, večinoma imajo mestni zdravniki asistenta ali pa enega ali več tovarišev. Združitev več zdravnikov se imenuje klinika ali zdravniška skupina.
Zdravniška skupina splošne vrste obstoji iz internista, kirurga, zdravnika za ženske bolezni, zdravnikov za kožne bolezni, za nos in ušesa, za oči in rfintgenista, kemika in bakteriologa. Navadne slučaje zdravi samo eden od zdravnikov; kdor pa hoče ali mora biti natančno preiskan, tega so loti vsa vrsta in ga stane vae to 75 do-larjev, po naše okoli 27.000 kron. To je pa že nekaj. Vendar pa še zmeraj manj, kakor če bi obiskal vso specialiste druzega za drugim in zgubljal v Ameriki tako dragoceni čas.
Največjo privatno kliniko te vrste sta ustanovila brata Mavo v mestu Rochester v Minnesoti. Rojena sta bila v tedaj še majhnem mcstecu kot sinova ta-mosnieca zdravnika. Po avoji izredni ki-
rurgični nadarjenosti in svojem organis cijskem talentu sta privabila tekom let t liko pacientov v Rochester, da Je nasta tam veliko mesto. Leta 1922 je prišlo njima vsak dan okoli 300 novih paciente dve leti prej jih je bilo še enkrat toliko, [ so izostali vsled trgovske krize in zvišani železniških tarif. V svrho določitve b lezni gredo bolniki skoz posamezne odele ke, kjer jih preiščejo strokovni zdravnik Nekateri pridejo samo zato, da se dajo t meljito preiskati, potem gredo pa spet d mov. Za tiste pa, ki ostanejo tam, je i razpolago 2000 postelj v več izborno ur jenih bolnišnicah. Vsega skupaj je na ki niki 360 zdravnikov. Kliniko pridejo ze pogosto obiskat tudi drugi zdravniki; za izdajo vsak dan program operacij. Nekei navadnega dne je bilo 40 velildh in nek majhnih operacij. Na patologičnem odd< ku se vršijo dragocena znanstvena preisk vanja, posebno eksperimentalna.
Poleg največje klinike omenimo tu največji sanatorij Amerike. Ust novili so ga bili pred nekako 50 leti v Bi tle Creek, srednjevelikem mestu v drža Michigan. Začetkoma majhna naprava narasla na 45 poslopij, zgrajenih v vrtov na periferiji mesta. Je pa tam do 1200 bj nikov; ne sprejemajo pa bolnih na pljuč in onih z nalezljivimi boleznimi. Nast« lienih je okoli 1000 ljudi, zdravnikov
Čina nad pol milijona kron, dočim 15 3 3 obrtno-rokodelskih vajencev nima nobenega pouka že štiri leta. Menimo pa, da je s socialnega, kulturnega, narodnega, državnega in občinskega stališča mnogo bolj pravično, ekonomsko in koristno, nko dobi 1533 obrtnih vajencev redni pouk v svojih obrtno-nadaljevalnih šolah, kakor pa da 33 gojenk, in to v treh razredih, ki imajo možnost študija na drugih zavodih, onemogoča prepotrebno izobrazbo obrtnih vajencev. Zato je g. župan dr. Perič v zadnji seji licejskega kuratorija predlagal, da se le vsled premajhnega števila gojenk v teh treh razredih ukineta za enkrat samo VI. in VII. razred ženske reformne realne gimnazije. To zadene 23 gojenk, ki veljajo mest-do občino na leto približno 400.000 K. Mestni dekliški licej, V. razred, še ostane, ravnotako trgovski tečaj in go-Bpodinjska šola, kakor tudi VIII. razred ženske reformne gimnazije. Uporaba tako visoke svote za tako maloštevilne razrede ni več raeionelno gospodarstvo, to je luksus, ki si ga mestna občina v očigled obupnega stanja obrtnih vajencev pod nobenim pogojem ne sme dovoliti. — Obrtnim vajencem moramo dati pouka, oni so in bodo steber naše obrti in industrije, kajti le če bomo v obrti in industriji zares napredovali, bomo konkurirali lahko z našimi sosedi konkurenti. — Mesto mora za svoj razvoj za svoj obrtni industrielni naraščaj tudi skrbeti in to so naši zapuščeni obrtni vajenci, naši pouličarii, izgubljenci, brez vodstva, brez pouka, brez vzgoje! Menimo, da je manjše zlo, ako se bode 23 licejslcih gojenk šolalo na drugih zavodih, kakor pa da bi bilo 1533 vajencev brez vsakega pouka! — Prebivalstvo naj sodi. — »Jutro« pa naj zopet obsodi to »nekulturno, nesocialno, herostratsko delo« župana dr. Perica in »klerikalcev«. — Ravnateljstvu liceja in žen. reformne real. gimnazije pa resno svetujemo, naj lepo mirno ostane v svojem delokrogu, kajti minuli so časi za vedno, ko je bil ravnatelj na liceju vse: župan, gospodar in nadzornik. Mestna občina žrtvuje na leto za ves licej ski zavod čez 3,000.000 K, zato si bo tudi pridržala vso ingerenco.
—	Kmetska sveža sa kranjski sodni okraj priredi v pondeljek, dne 22. t. m. ob 11. uri dop. v »Ljudskem domu« v Kranju javen s ho d. Poročajo naši poslanci. K prav obilni vdeležbi vabi načelništvo.
—	Češkoslovaški gospodarski zastopniki v Zagrebu, Iz Zagreba nam poročajo t soboto, 20. t, m.: Danes ob osmih zvečer so prispeli v Zagreb na državni kolodvor zastopniki češkoslovaških gospodarskih organizacij Na kolodvoru so jih sprejeli zastopniki zagrebških gospodarskih krogov pod vodstvom g. Aleksandroviča. Po kratkem pozdravu so bili gostje odvedeni v svoje stanovanje. V nedeljo ob desetih bo v dvorani trgovske zbornice svečana seja. Popoldne bo izlet v okolico, ob sedmih zvečer bo v gledališču predstava »Knez Igor«. Nato bo raut. V ponedeljek bo ogledovanje podjetij, nakar se gostje ob pol eni popoldne odpeljejo v Ljubljano.
—	Iz ljubljanskih trgovskih krogov
imo prejeli in prioboujemo: Ker pošiljam dan za dnevom številno pakete v Srbijo, v Baranjo, Banat in Makedonijo, sem si dal natisniti listke z besedilom: Ako se pošiljka za 8 dana ne prima, molim natrag. Zal, da se poštni uradniki v omenjenih pokrajinah največkrat ne zmenijo ne za mojo opombo, ne za novi poštni pravilnik, ki veleva, da se mora pošiljka nemudoma
zdravnic je 50, vsakih pol. V zvezi s sana-torijem so tri šole, za gospodinjstvo in telesno vzgojo, samo za deklice, 150 do 200. — Nanovo doslega bolnika najprvo temeljito preiščejo; nad 20 preiskav je treba, izvršijo jih specialisti. Rezultat preiskav narišejo grafično in ga bolniku razložijo. Amerikanec veliko drži na to, da je dobro poučen, sam o sebi; zato se ordinacije večkrat tako zavlečejo. Prva preiskava stane 50 dolarjev. Pensija v sanatoriju stane z zdravniško oskrbo vred 50 do 100 dolarjev na teden — izučen delavec zasluži na leden okoli 60 dolarjev; kakšno je razmerje pri nas? — Načela, po katerih vodijo napravo, so sledeča: Pobožnost, vsak dan zjutraj je kratka služba božja; prepoved tobaka, alkohola, čaja in kave; poleg rastlinske hrane samo mleko, mlečne jedi in jajca v omejfenem obsegu; malo soli, malo sladkorja, malo začimb; veliko orehov, Mandljev in drugih takih suhih sadežev; dobro prež večen je; pri obedu nobene vode; glavni obed je opoldan, natančno določen po kategorijah. Zdravljenje se vrši navadno brez zdravil, samo s fizikaličnimi Klrnvilnimi sredstvi vseh vrst. Veliko vlo-igrajo telesne vaje. Ker se mora patent vrhu tega kopali na zraku in v vodi, drgniti r -obatimi brisačami in se masirati, ima prav mulo časa, da bi mislil na Bvoje bolečine.
vrniti, če naslovnik pošiljke ne sprejema. Tako se zgodi, da prihajajo zavrnjeni paketi čez dva meseca in več dni nazaj. Ker znaša ležnlna v takih slučajih po 60 in več dinarjev od enega samega paketa, vprašamo zadevne poštne oblasti, ali jim je znano od sile malomarno in brezbrižno uradovanje svojih podrejenih uradnikov? Kalo pridejo pošiljatelji pošiljk do tega, da morajo plačevati velike zneske ležnine zaradi poštne malomarnosti in brezbrižnosti?! V bivši Avstriji je bila v poštnem poslovanju vzorna točnost in vestnost, žal, da poštni uradniki v Srbiji in na Hrvaškem nimajo pojma o uradni vestnosti in točnosti. Kaj pomagajo vsi pravilniki, če se pa tam doli živ krst ne zmeni zanje!
—	Reforma pravoslavnega koledarja.
Moskovska »Izvestija« poročajo: 24. septembra se jo vršilo v Donskem samostanu pod predsedništvom patrijarha Tihona zborovanje 15 njemn vdanih škofov, katero je odobrilo sklep carigra iskega patrijarha o reformi koledarja. Na temelju sporazuma pravoslavnih ortokefalnih cerkva se bo izpustilo v koledarju 13 dni, tako da bo sledil prvemu oktobru starega koledarja takoj 15 i. Prazniki, ki se vršijo tekom 13 ih izpuščenih dni, naj se praznujejo vsi skupaj 14ega ali pa drugače po prevdarku škofa. Velika noč naj se praznuje v nedeljo, ki sledi prvi polni luni ix) spomladanskem enakonočju. Posebno pismo na duhovnike in vernike bo povdar-jalo, da ne nasprotuje reforma cerkvenim kanonskim predpisom, ampak odgovarja zahtevam in je potrebna, v svrho izenačenja vesoljnega cerkvenega življenja. Verniki se torej pozivajo, da sprejmo izpremembo brez vsakih pomislekov.
—	Na Brezovici pri Ljubljani se pripravlja velika cerkvena slovesnost. V soboto, 20 t. m. so odpeljali okoli 2. ure popoldne v slovesnem spremstvu župljani dva nova zvonova, težka 1700 kg, iz ljubljanske livarne na Brezovico. — Danes popoldne bodo ob pol 2. litanije, ob 2. pa bo g. kanonik dr. M. Opeka posvetil zvonova, potem pa bo v cerkvi primeren govor in na to darovanje.
—	I* Doba. Kat. slov. izobražev. društvo ponovi na splošno željo igro >Krivopnsežnik< v nedeljo dne 21. oktobra ob 3. popoldne. Igra ima globoko jedro in ker je zlasti glavna vloga v mojsterskih rokah, ne bo nikomur žal, če pride.
—	Prebivalstvo Nemške Avstrije. Glasom uspeha ljudskega štetja dne 7. marca t L šteje Nemška Avstrija 6,526.661 duš, od tega 3 mil. 382.568 žensk in 3,144.093 možkih.
—	Zmaga Kukluksklanovcev v Oklahami. Dasi je guverner v Oklohami prepovedal volitve, so Kukluksklanovci volitve vendar izvedli in zmagali. Guverner VValton je proglasil volitve za neveljavne, vendar bo državni zbor, v katerem imajo Kukluksklanci večino, najbrže odločil proti guvernerju in ga odstavil Zaenkrat Walton boj proti teroristom nadaljuje.
—	Ameriška porota. Minole dni je stal pred porotniki v Newyorku VValter S. Ward, sin mnogokratnega milijonarja, ki je umoril bivšega ameriškega vojaka Petersa. Ward je priznal, da je Petersa ustrelil, a se je izgovarjal s silobranom; preiskava je pa bila dognala, da je bil Peters neoborožeu. Obravnava proti Wardu se je vlekla že 16 ineseeev in cela Amerika je vedela, da so na delu vse sile, da bi bil Ward oproščen. To se je tudi zgodilo. To pa krviželjnih ljudi nižjih slojev ne bo pohujšalo, ker že dobro vedo, da se pravici pač lahko izmuzne milijonar, revež pa nikoli in nikjer.
—	Coolidge o veri. Sedanji predsednik Zedinjenih držav Coolidge je označil svoje stališče nasproti veri naslednje: Vera je temelj današnje svobode. Vera je dala narodu nov značaj in novo zvanje, usposobila ga je, da zahteva novo svobodo in novo uredbo. Ta težnja po svobodi in novi uredbi more trajati samo dotlej, dokler traja versko pre-pričauje. Prazno besedičenje je, če se razpravlja o nekih drugih temeljih svobodo in enakosti. Nekoristno je pričakovati bistvenih izboljšanj od kakih drugih dejstev. Izboljšanje ne more priti od zunaj, ampak mora priti od znotraj.«
—	Osebne novice s pošte. Odpravniško mesto v Boštanju je podeljeno poštni uradnici AL Rade-žičevi. Odvezana je službene pogodbe poštna odpravnica M. Belletova na Uncu. Trajno je upokojena poštarica M. Javorjeva v Podnartu. Razpisano jo odpravniško mesto v Llmbušu.
—	Nerednosti v novosadski invalidski organizaciji. V novosadskem invalidskem društvu so dognali primanjkljaj v znesku 172.000 Din. Vodstvo je dajalo invalidom podpore, ki so nasprotovale predpisom. Uvedlo se je sodno postopanje, a več odgovornih oseb je že umrlo.
—	Novi Sad središče češkega uvoza. O priliki obiska češkoslovaških industrijcev v Jugoslaviji so sklenili, da bodo češkoslovaški industrijski izdelki po Donavi dospevali v Novi Sad, kjer jih bodo vskladiščili in odkoder bodo potem razpošiljali blago širom Jugoslavije.
—	Ženska emancipacija v Turčiji. 18. t. m.
se je v Carigradu vršila svečanost s plesom, katerega so se smele r>rviu v zgodovini vde-ležiti tudi turške žene. V kratkem izide nni Jd-ba, ki bo Turkinjam odprla tudi dostop na gle dališki oder.
— Zahtevajte povsod našo domačo Ko-Ilnsko cikorijo izvrsten pridatek za kavo. 6559
— Tatvine. V Bulugu pri Lužarjih je bil iz žage Ivana Ogrinca ukraden 10 in pol m dolg gonilni jermen, ka^rega vrednost znaša 8000 K. — Posestniku Antonu Jurjevou v Vrhpoljab, občina Račica je neznani tat dno 4. t m. iz nezaklenjenih prostorov odnesel več moške obleke v skupni vrednosti 3160 K. — Dne 5. t. in. je skušal tat vlomiti skozi okno gostilniške sobe Jurjevca, a je bil še pravočasno zasajen in prepoden. — Vlomljeno je bilo v stanovanje posestnika Antona Dežni-karja v Creti. Tat je odnesel vefi zlatnine in srebr-nine. Skupna škoda ukradenih predmetov znaša 15.000 K.
Ne morejo iz starih koiesnic.
(Dopis iz učiteljskih krogov.)
Iz »Učiteljskega Tovariša« odmeva zopet bojna trobenta.
Zakaj?
»Slomškova zveza« je imela v Mariboru svoje ustanovno zborovanje za novo svojo podružnico, ker je ena premalo za vso Štajersko. Tudi UJU ima za vsak okraj svojo podružnico, česar jim pa mi prav nič ne zavidamo. Toda svobodoljubni UJU-jevci ne privoščijo drugim tega, kar imajo sami, in hočejo vsak poskus Slomškarjev, da se nekoliko razširijo, že v kali zadušiti, ker so — »svobodoljubni«.
rloda to ne bo šlo. Kljub vseir napadom >Učiteljskega Tovariša« in njemu sorodne žurnalistike se je dne 7. oktobra razdelila že obstoječa podružnica »Slomškove zveze« za Štajersko na Podravsko in na Savinjsko podružnico, poleg katere obstoji tudi še Posavska, ki sega tudi na Kranjsko. Da bo pa jeza >Učitoljskega Tovariša« še večja, mu povemo, da šteje samo Podrav-ska podružnica »Slomškove zveze« že nad 60 članov, tako da bo treba tudi še to razdeliti na Mariborsko in Ptujsko podružnico. To se bo zgodilo takoj, ko se bodo naši tovariši zavedli, da se dvema gospodoma ne da služiti in da krščanski učitelj v JDS-organizaciji nima nobenega vpliva in nobene moči. Zato obžalujemo vse one tovariše, ki še danes podpirajo UJU.
Mi jih obžalujemo, čeprav jih razumemo. Toda nas ne straše nobene šikane, nobena strahovanja, noben koruptni režim. Nas ne straši terorizem liberalnih šolskih nadzorniko-', čeprav vemo, da ravno delovanje teh gospodov naši stvari na Štajerskem zelo škoduje. Glavno je, da naša stvar na Štajerskem napreduje, čeprav počasi.
To naj bo našim pristašem v bodrilo, da ne obupajo, ampak da krepko nadaljujejo svoje delo v srečno započeti smeri.
Korake pmice,
k Umiranje slovenstva ob Vrbskem jezeru. Češki novinar Fr. Dvorak je napisal in objavil podlistek o Vrbskem jezeru in tamkajšnjih Slovencih. Med drugim piše:
»V občinah okrog jezera živi še vedno pretežno slovensko prebivalstvo, ki ljubi svoje Vrbsko jezero, kakor ljubi svoje visoke Alpe. Obsojeni so vendar na smrt in nemški duh bo gospodoval nad Vrbskim jezerom.« V sledečem opeva krasoto Vrb-skega jezera, njegovo okolico ,promet na njem, našega kmeta in Alpe. »Prebivalstvo okrog jezera govori nemški in slovenski. Materinski jezik jim je slovenski, v občevanju s sosedi pa se poslužujejo nemškega. Med govorjenjem se le malo poslužujejo nemških izrazov. Najbolj pačijo svojo materinščino celovški Slovenci, vsled česar se jim oddaljenejši Slovenci zelo posmehujejo. Celovške Slovence smatrajo oddaljenejši že zdavnaj za izgubljene, brez pridržka, da proapdejo tudi oni. Usoda jim je nemila « Nato podaja Dvorak zgodovino plebiscita in piše: »Avstrijski Nemci so s podporo Italije in obljubami privedli Slovence na svojo stran, da so glasovali za Avstrijo. Pri tem so se posluževali raznih intrig, n. pr. izpuščali iz imenikov upravičene slovenske volivce in vpisovali s pomočjo Italijanov neupravičene volilce-renegate. Dalje so agitirali pri Slovencih s tem, da ne bodo glasovali proti Jugoslaviji, ako oddajo glasovnice za Avstrijo, temveč proti Srbom, ki imajo drugo vero in hočejo podjarmiti še ostale Jugoslovane. Najsilnejše je vplivala na tukajšnje kmete grožnja, da ostanejo brez denarja, ako bodo glasovali za Jugoslavijo, ker dinarjev nimajo za avstrijsko krono pa Jugoslavija nič ne plača. Avstrijskih in italijanskih agitatorjev je bilo tukaj skoro toliko kot volilcev. Tako je Avstrija pri plebiscitu zmagala in dobila s tem celo Vrbsko jezero. Na severni kakor na južni strani živi sedaj poslednja slovenska generacija, in to vsled tega, ker bodo postali slovenski otroci žrtev germanizacije. Mirovna pogodba nalaga sicer Avstriji vzdrževanje manjšinskih šol ali zastonj iščete v teh krajih siovenske šole. Ne našli bi niti enega slovenskega učitelja. Po plebiscitu se je začelo kruto preganjanja Slovencev po ta-kozvanem »Heimwehri« (hakenkreuzler-ska organizacija), da so se slovenski učitelji raje preselili v Jugoslavijo, kakor pa bi čakali leta in leta v bedi in pomanjkanju na nova službena mesta ali menjali svoj poklic. Jugoslovanska vlada ve. kako je zati-
rana v Avstriji slovenska manjšina in j! obljubuje varstvo, vendar izboljšanja ni opaziti, pač pa poučujejo sedaj že povsod slovensko deco samo nemški učitelji, nc zmožni slovenskega jezika. Na južni strani Vrbskega jezera je Otok ali Nemški Maria Worth. Na^ vršičku polotoka stojita dve cerkvi- manjša iz devetega in večja iz štirinajstega stoletja. V večji je zastava iz leta 1887, z napisom: »Sv. Florijan, prosi za nas!« Slovenci z žalostjo gledajo na ta napis in ne taje, da oni Slovenci, ki so glasovali za' Avstrijo, svoj čin obžalujejo. Njih otrokom se vsiljujejo tuje duše, kakor se je delalo na Češkem, na ohranitev pa ni izgledov. Nemci poznajo manjšinske pravice samo tam, kjer se gre za njih otroke. Ako se jugoslovanska vlada no potegne takoj za pravice svoje manjšine na avstrijskem ozemlju, bodoča generacija ne bo poznala več Vrbskega jezera, temveč samo še Wor-thersee. In v cerkvah se bo dopolnjevalo germanizatorično delo, ki ga ne bodo zmogli nemški učitelji.« Tako se godi slovenski manjšini v Avstriji, dočim se nemštvo v Jugoslaviji pripravlja na nov, neoviran razvoj.
p Vesti iz Istre. Vse ljudsko šolstvo ff Istri stoji na glavi; otroci no razumejo učiteljev, a učitelji ne otrok. Otroci gube čas in brezplodno trgajo obleko po šolskih klopen. Starši se jeze in pravijo, da jo menda sedaj že prišol na zemljo Antikrist. Veliko in glasno pa ne smejo besedovati, kajti drugače — že vedo, kaj znajo fašisti! — Pazin-ski srednješolski konvikt, na katerem je za hrvatske dečko 80 prostih mest, je nabito poln slovansko dece in bo imela pazinska' gimnazija za I. razred izjemoma tudi para-lelko. Stvar je dvakrat žalostna, ker vzgoja tudi v verskem oziru ni zadovoljiva. Paziri je gnezdo liberalizma in iz mesta niso odstranili samo vsak zunanji znak hrvatska, marveč onemogočajo tudi vsako versko delo. Italijanski frančiškani so po par mesecih razočarani zopet odšli iz Pazina. Mnogoletni gimnazijski katehet prof. Monti je istotako doživel globoko razočaranje in moral v stalni pokoj. — Po župnijah pazinskč okolice: Lindarju, Novakih, Cerovljah, dalje Cepiču, Šumbregu, Zamasku i. dr. se slovanski duhovniki pripravljajo na odhod preko meje; ljudstvo bo ostalo brez dušnih pastirjev. — Za protlekana italijanskega dela kastavskega dekanata je imenovan g. Hadrljan Brumen. — Fašisti so se lotili tudi Čičev in izdali nanje proglas, da naj osnujejo fašjo. Pa čič je tič, ki se ne lovi na lim. Šolska »reforma« se je seveda izvršila tudi v čičih. Ljudje vzdihujejo po časih, ko so živeli sami zase, zapuščeni sicer, toda vsaj po svoje in v miru.
Gospodarstvo.
g Izvoz premoga iz Angleške. Ko so fran«
cosko-belgijske čete 11. januarja letos vkorakale v Poruhrje, so Nemci uveljavili pasivno rezistenco, ki je onemogočala Francozom dobavo premoga iz teh na novo zasedenih pokrajin. Produkcija premoga v zasedenem ozemlju se je znatno zmanjšala. Po zanesljivih cenitvah je produkcija dosegala samo 40 odstotkov normalnega stanja. Ta produkcija se je porabila večinoma na licu mesta, nekaj pa je je šlo vendar v Francijo na račun reparacij. Vendar pa so bile te dobave napram prejšnjim količinam, ki jih je pošiljala Nemčija lani mesečno znatno manjše. Poleg tega so francoske okupacijske oblasti prepovedale popolnoma izvoz premoga iz Poruhrja v nezasedeno ozemlje, to je v ostalo Nemčijo. Nemci so bili sedaj brez premoga, ravnotako pa je tudi Francozom primanjkovalo premoga, kajti francoska domača produkcija krije komaj dve tretjini potrebo. Tedaj so začela prihajati v Anglijo velikanska naročila premoga iz Nemčije in Francije. Izvoz aDgleškega premoga se je stalno večal iu dosegel naravnost rekordne številke. V januarju, ko se je vse to vršilo, je znašal izvoz premoga 5,612.000 ton. V februarju jo naraste! na 5,903.000 ton in v tej smeri je šlo dalje gor. V maju pa je dosegla mihrska« konjunktura višek in izvoz premoga iz Anglije v tem mesecu je predstavljal rekord. V, tem mesecu namreč je bilo izvoženih 7,684.000 ton premoga. Toda v sledečih mesecih jo izvoz nazadoval in padel v avgustu na 6,580.000 ton, kar predstavlja normalno množino. Od to skupne svote izvoženega premoga je vzela Francija 1,561.000 ton. Nemčija je stala pri izvozu angleškega premoga na drugem mestu s 1,215.000 tonami. Vzrok za to, da nazaduje izvoz angleškega premoga, leži v tem, da j fl Francija organizirala sama v lastni režiji močne transporte premoga iz zasedenega ozemlja. Nekaj pa je tudi sezonski pojav. Sedaj, ko nam poročajo vesti iz Nemčije, da je konec pasivnega odpora v Poruhrju, se bo tam produkcija zvišala in krila predvsem potrebe Francije, ki ne bo več navezana v toliki meri na uvoz iz Anglijo, kar jo znatno obremenjevalo francosko trgovsko bilanco z inozemstvom. Ravno tako se bo s tem okoristila tudi Nemčija. Zato so sedaj izgledi angleškega izvoza premoga bolj slabi in Angliji bo težko zdržati koncentriran pritisk tuje konkurence, ki je dosegla že celo vrsto uspehov. Saj je v letu 1921. že
skoro izvila iz angleških rok prvenstvo na premogovnem trgu, ki si ga je Anglija z največjim naporom vseh sil pridobila v prihodnjem letu, to je 1922, nazaj.
g Reka. Po statistiki reškega pristaniškega urada je promet v 1. semestru tekočega leta znatno napredoval. Uvoz je znašal v teku 6 mesecev pretoki, leta 27042 ton, se je v drugI polovici 1922. povzpel na 53860 ton in nara-stel v prvi polovici letos na 77.848 ton. Bolj počasi kakor uvoz je naraščal izvoz posebno letos. V 1. polovici preteklega leta je dosegel 17.823, potem 30.299 in letos 35.340 ton. Napram predvojnemu času je trgovina malen kostna in samo obskrbuje lokalne potrebe. Zaradi pomanjkanja Jugoslovanov je promet v reškem pristanišču naravnost malenkosten in jako počasi narašča .
g Rusko državne finance. V 4. Četrtletju preteklega leta so znašali dohodki ruske države 146 milijonov zlatih rubljev, istočasno so bili izdatki 233 milijonov. Deficit je torej znašal 87 milijonov. V prihodnjem, to jo 1. četrtletju tekočega leta so dohodki narasli na 268 milijonov rubljev v zlatu, izdatki pa na 360 milijonov. Primanjkljaj je tudi narastel na 92 milijonov .V 2. četrtletju se je pa stanje znatno izboljšalo predvsem so izdatki padli na 330 milijonov. Deficit je dosegel komaj 16 milijonov. V juliju jo padel celo na 3 in pol milijona.
g Ruska žetev. Po končnem rezultatu, ki ga je izračunal državni statistični urad, se je letos pridelalo na Ruskem žita 2759 milijonov pudov in je letošnji pridelek žita prav malo manjši od lanskega. Rusi računajo, da bodo izvozili od te žetve 400 milijonov ptidov to jo 3 in pol milijona ton.
g Naš uvoz iz Češkoslovaško. V teku preteklega meseca je izvozila Češkoslovaška v našo državo za 61 milijonov Kč blaga. Od 1. januarja do 30. septembra je znašal češkoslovaški izvoz v Jugoslavijo 380 milijonov Kč. Med odjemalci češkoslovaških produktov stoji Jugoslavija na 5. mestu za Nemčijo, ki je prva, potem, Avstrija, Anglija in Ogrsko.
g Industrija preprog iz Osijcka, ki je na tnkajšnje mtrgu že dobro poznana in ima tu v Ljubljani lepo število vzorcev, naznanja si. občinstvu, da priredi v začetku novembra spe-r.ijalno razstavo preprog lastnega izdelka ta-knzv. >Smirna Knupftepihi«. Pri tej priliki bo razstavljenih tudi nekoliko originalnih perzijskih preprog. Ker jc uvodoma omenjena firma tukaj že dobro poznana in je nakupovanje preprog stvar osobitega zaupanja, prosimo, da sL občinstvo z naročili počaka. O priliki razstave bode prisoten sam lastnik gosp. Neuhaus, ki bo tudi osebno sprejemal tozadevna naročila. Dan otvoritve razstave bo pravočasno naznanjen potom tukajšnjih listov.	6702
g Prodaja bukovih polen in okleščkov. Kr. direkcija šum v Ljubljani prodaja okrog 2000 prm bukovih polen in okrog 300 prm okleščkov, podelanih in zloženih ob izvoznih potih v Ukanci, Notranji Bohinj. Pravilno ko-lekovane ponudbe z 10 odst. vadijem je vložiti do 29. oktobra 1923 opoldne pri Direkciji Sum v Ljubljani, Križanke, ki daje vsa natančnejša pojasnila. ,	6708
Prosveta.
pr Slovenska umetnostna razstava v Hodoninn. Z ozirom na razna vprašanja javlja odbor SUJOU vsem slovenskim umetni' m ponovno, da se ta razstava vrši spomladi 1024. N"'"mčnejša navodila bodo pravočasno priobčena v listih.
NOVE KNJIGE.
H. Sienkievviez: Z ognjem in mečem. Povest h davnih let. Iz poljščine prevel dr. R. Mole. Z ilustracijami. 10. in 11. snopič (konec). Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Cena dvojnemu snopiču Din 18. Knjigotržna cena celemu romanu, ki obsega 684 strani velike osmerke in 22 ilustracij, r.naša Din 106, vezanemu pa Din 120, po pošti Din 4.50, oziroma Din 5.50 več. Z 11. snopičem je nova izdaja velikega Sienkiewieczevega romana: Z ognjem in mečem končana.
Antun Matasevič: Slavonske graničarsko flkvtee. Zagreb 1923. »Narodna Starina.« Cena 10 Din. — Prejeli smo okusno opremljeno knjigo s petnajstimi slikami važnega hrvaškega književnika o tej lepi domači umetnosti hrvatskega kmeta. To je prvo sistematično delo o tem predmetu 8 kratkim zgodovinskim pregledom, z opisom načina or-namentiranja in z nazivi ornamentov. Ljubiteljem ljudske umetnosti toplo priporočamo to delo.
Svetozar Hurban Vajansky: Leteče sence. Roman iz slovaščine preložil Fran Albrecht. V Ljubljani 1928. Založila Tiskovna zadruga. Str. 120. Cena Din 22.—, po pošti Din 23.50.
Kolonat ili težaština. Napisao A. Hribar, inšpektor ministarstva za agrarnu reformu i. s. Cena Din 10. Naročila pri »Knjižari Zabavne biblioteke« u Zagrebu. Gospodarska revija »Meja« v Zagrebu je napovedala, da bo izdajala Agrarno biblioteko, to je serijo znanstvenih publikacij iz raznih gospodarskih strok. Hribarjeva brošurica (48 str.) obravnava delikatno vprašanje agrarne reforme v Dalmaciji. Strokovnjakom in politikom bo dobrodošla.
Petar G r g e c : Temelji društva. Izdala Knjižnica narodnoga prepdroda u Zagrebu. Str. 93. Cena ni označena. Grgčevo delo je izšlo kot 1. knjiga Knjižnice narodnoga preporoda In obravnava temeljna vprašanja družbe v poglavjih: Poedinec in družba, družina in dom. duifovno fn telesno delo, kapitalistična ln zadružna misel. Grgec je seriozen sociolog in Krekov učenec.
Prof. Stevo Osterman: Rijcka — novi Dubrovnik. Svijetla ekonomska, kulturna i polltička budučnost Rljeke — Snšaka. Cena 18 Din. Knjigarna Rathofnr-Moderčln u Su-šakn.
Posetite umetnostno razstavo
V JAKOPIČEVEM PAVILJONU. - VODSTVO V ir^EUO OB ENAJSTIH.
OBBiBBMMHHMMaMnnananiiHMiRBHi
novica
lj Ravnatolj Joško Cvek f. Včeraj popoldne je nenadoma umrl g. Joško Cvek, pisarniški ravnatelj pri finančni delegaciji Prišel je popoldne iz pisarne domov in se takoj zgru-
dil. Zadela ga je kap. Pokojni g. Cvek je bil
nadvse vesten uradnik in že iz Trsta znan kot
zaveden Slovenec. Bil je izboren družabnik in
vzljubil ga je vsakdo, ki ga je spoznal. Blage-
mu pokojniku svetila večna luč, preostalim
pa naše iskreno sožaije! Pokopali ga bodo v
pondeljek ob pol 4. popoldne.
lj Društvo »Soča« v Ljubljani poziva
svoje člane, da so udeleže pogreba nenado-
ma preminulega, društvo nad vse ljubečega,
neumorno delavnega, vzornega in posnoma-
nja vrednega, idealnega člana ln podpred-
sednika J o š k a C v o k a, ki se bo vršil v
ponodeljek, dne 22. oktobra ob pol 4. uri
pop. iz Škofjo ulico (Tabor) na pokopališč?
pri Sv. Križu. — Predsedstvo.
lj Ljubljansko občinstvo ponovno opo-
zarjamo na koncert slovenskega pianista
g. Ivana Noča, ki so vrši v ponedeljek, dno
22. t. m. ob 8. nri zvečer v veliki dvorani
hotela Union. Zanimiv spored je bil že prl-občen, posebno opozarjamo na slavno Beethovnovo sonato št. 110 ter na Schopinovo Sonato v h-moln. Choplnova Sonata Ima 4 stavke in je pravo zrcalo svojega velikega mojstra. V harmoničnem, melodičnem, kakor tudi modulatoričnem stavku je prekrasno izdelana. Posebno lep je drugi stavek tako imenovani Scherzo v Es-duru, ki ima prave Schopinovo melodično pasaže, sklepni IV. stavek pa poudarja z veliko močjo glavni motiv, ki obvlada navzlic svoji šestkratni obdelavi popolnoma in povsem interesantno ta stavek.
lj Žalni dan je praznovalo dne 19. t. m.
Udruženje vojnih invalidov po celi kraljevini za padlimi in umrlimi vojaki, invalidi in dobrotniki. V ljubljanski stolnici se je vršila v ta namen črna sv. maša, ki jo je daroval ob asistenci preč. g. kanonik Ši š k a. Navzoče so bile številne deputacije civilnih uradov, posebno polnoštevilno pa oficirski zbor. Tudi kor-poracije, društva, občinstvo in vojni invalidi so se udeležili v velikem številu žalne maše. Med gorečimi svečami je bil postavljen kata-falk. Izvršni odbor Udruženja vojnih invalidov v Ljubljani, se tem potom najlepše zahvaljuje vsem zastopnikom civilnih, vojaških in drugih uradov ter korporacij in vsemu cenj. občinstvu za udeležbo pri žalni prireditvi, ker so s tem pokazali globoko sočustvovanje do slavnih padlih in umrlih borcev. Zahvaljuje se tudi g. Premrlu za lepo žalno petje s spremlje-vanjem orgelj.
lj Operna predstava po znižanih ljudskih cenah. Danes zvečer se poje v operi Smetanova »Prodana nevesta«. Marinko poje ga Le\vandovska, Janka g. Kovač in mešetarja Kecala g. Zathey. Ostale vloge so v rokah gdč. Kattnerjeve, Matačičeve in Ropasove ter gg. dr. Riga, Šublja, Med vena, Mo-horiča in Drenovca. Na to predstavo opozarjamo prav posebno tudi obiskovalce z dežele. Predpro-daja vstopnic pri dnevni blagajni v operi.
lj Otvoritev razstave in pričetek šolskega leta na umetniški šoli »Probuda« v Ljubljani. Razstava so otvori v nedeljo dne
28. t. m. ob 10. uri na tehn. srednji šoli (prejšnja obrtna) s slavnostnim govorom prof. Volavška. Tem potom se vabi cenjeno občinstvo k otvoritvi. Vstopnina prosta. Redni pouk se prično dne 7. novembra ob 15. uri. Pouk bode trajal popoldne in zvečer. Zaenkrat se bode poučevalo: portret in akt po naravi, draperija (kostumi), kompozicije, anatomija, arhitektonsko oblikoslovje, splošna umetniška zgodovina in pa razvoj naše ljudske umetnosti. Vsi drugi predmeti se pričnejo pozneje. Vpisovanje za imenovane predmete je med časom razstave in od 5. novembra dalje med 15. in 17. uro pri voditelju šole akad. slikarju Fran ju Sterletu v pritličju desno.
lj »Ljubljana.« Radi skupnih vaj ljubljanskih v Zvezi včlanjenih zborov v torek in četrtek odpade v pondeljek pevska vaja- — Predsc lnik.
lj Pevcem ljubljan kih v Zvezi včlanjenih zborov! Pevske vaje za nagrobnice, ki jih pojemo na dan Vseh svetih na pokopališču pri Sv. Križu (F. Ferjančič: Slovo mrtvim, V. Lisinski: Oče naš in E. Adamič: Slovo) se bodo vršile v pevski dvorani Glasbene Matice v Vegovi ulici in sicer: v torek, dne 23. t. m. za I. in II. tenore, v četrtek, dne 25. t m. za I. in II. base vseh zborov, vselej točno ob tričetrt na 8. zvečer. Udeležite se teh posameznih vaj gotovo vsi, ker -i nagrobnice težke in gg bo prihodnji teden vršila le ena skupna vnjfl Da bo nastop dostojen, jo nujno priirehna polno-Stevilna udeležba. Pri vanki vaii bodo reditolii
ugotovili, koliko članov posameznih zborov je navzočih. Pevci, ki ne bodo posetili vaj, ne smejo nastopiti I Opozarjamo na obveznosti Arhivarji naj prinoso seboj notni materijal Ferjančičevo Nagrobnice, material ostalih dveh je žo v Glasbeni Matici.
lj Rokodelski dom. V pondeljek, 22. t. m. bo
predaval v dvorani Rokodelskega doma, Komenskega ulica št. 12, vseučiliški profesor dr. L. Ehr-lich. Vstop k predavanju jo prost, vabimo zlasti vse člane in prijatelje društva. Pričetek točno ob 8. uri zvečer.
lj Frančiškanska prosveta. V torek, dne 23. t. m. ob 8. zvečer je v društveni dvorani poučno in zanimivo predavanje: »Katoliška vera in dolžnost izobrazbe«. Po predavanju je občni zbor. Za odbornike obvezno, člani in prijatelji društva prijazno vabljeni.
lj V Šentjakobski prosvoti v Ljubljani bo v nedeljo, dne 21. t. m. ob pol 8. zvečer predaval g. dr. Jožef D e b e v e c.
lj Kuharsko-gospodinjska šola, Šelenburgova tillra 1, ima še nekaj prostih mest za zimski večerni kuharski tečaj, ki se prične v novembru. Kuharski pouk se vrši vsak dan, razen sobot, od 6. zvečer dalje. Ob sobotah se nudi udeleženkam tečaja prilika priučiti so krojnemu risanju za dam-ske obleka; učil bo krojaški strokovnjak. Vodstvo.
lj Začetek predavanj v rlruštvn »Soča«. Kakor v pretekli sezoni, prične tudi letos društvo »Soča« s ciklusom predavanj in sicer se bo vršilo prvo predavanje — radi prireditve športnega društva »Primorje« mesto 3. šele v soboto, dne 10. novembra t. 1. v salonu pri »Levu«. — Z zadoščenjem in ponosom obvešča odbor sSoče« svoje člane in društvu v^rno občinstvo, da je za tekočo sezono obljubilo svoje sdelovanie že lepo število odličnih predavateljev, katerim bodo brezdvomno sle-'Ho še druge, na tem polju priznano osebnosti, s čemur je že vnaprej zagotovljen moralni uspeh teh, občinstvu toli priljubljenih prireditev.
lj Prvo predavanje Stolne prosvete, določeno za jutrišnji dan ob 8. zvečer, so mora preložiti radi nepremostljivih ovir na prihodnji pondeljek, dno 29. t m. Predavanja se vrše v družbeni dvorani ▼ Križankah.
lj V«*ro ljubljanskim obrtnikom! V pondeljek, dne 22. t. m. ali prihodnje dni bodo posetili Ljubljano češkoslovaški industrijalci, trgovci in obrtniki, radi česar poživljamo vse ljubijmske obrtnike, posebno pa zadružne načelnike, da se sprejema bratskih gostov iz Češkoslovaške v čim največjem številu udeleže, čas sprejema na kolodvoru bo objavljen v časopisih. Deželna zveza obrtnih zadrug v Ljubljani.
lj Poročil se je dne 17. t. m. v kapeli na Rakovniku g. Josip Kovač, trgovec, z gdč. Štefanijo Jebačinovo, hčerko veletrgovca g. Joška Jebnčina iz Rudnika pri Ljubljani.
lj Odor Krakovo-Trnovo Igra v nedeljo, 21. t m. ob pol 8. uri zvečer v dvorani Kolezijska ul. 1, Gogoljovega »Revizorja«, komedija v 5. dejanjih. — K obilni udeležbi vabi odbor.
lj Strokovno udruženje jugoslovanskih obll-kujočih ustnikov je prejelo po posredovanju češkoslovaškega konzulata v Ljubljani več krasnih umetniških revij v dar. Odbor se tem potom gospodu konzulu najlepše zahvaljuje. Istočasno naznanja vsem članom, da so imenovane revije kakor h"" -mik za umetnostno zgodoviro članom na razpolago v prostorih glasbero *"ilnice (poslopje Glasbene Matice, uhod iz Gosposke ulice, II. n.).
lj Načelstvo zadruge mesarjev in prekajeval-cev v Ljubljani naznanja, da se vrši preiskušnja mesarskih vajencev dne 8. novembra t L ob 8. dopoldne v mestni klavnici. Priglasiti se imajo vsi vajenci, kateri se podvržejo preizkušnji, pravočasno mesarski zadrugi ter predložiti vse tozadevne listine.
lj Neznana goljutica. Neka neznanka, baje Primorka, je ogoljufala zobotehnika Hipolita Belino za 9800 K ter neznano kam odšla.
lj Tatvina kolesa. Mesarju Ivanu Javorniku, stanujočemu na Poljanski cesti, je bilo ukradeno moško kolo znamke »Eska« vredno 12.000 K.
lj Opozorilo. Tovarna čevljev Peter Kozina & Co. je izdatno znižala dosedanje cene v vseh svojih detajlnih trgovinah. P. n. občinstvo naj so v svojem interesu posluži to prilike.	6357
lj Opozarjamo, cla se je tvrdka I. Maček, stara, priznano solidna trgovina z oblekami, preselila v hišo Pokojninskega zavoda na Aleksandrovi cesti 12, kjer prodaja še nadalje po izdatno znižanih cenah. 6358
Narodno oMšče.
DRAMA.
Začetek ob 8. uri zvečer.
21.	oktobra nedelja: »Ugrabljene Sabinke«. Izven.
22.	oktobra pondeljek: »Kar hočete«. A.
23.	oktobra torek: Zaprto.
24.	oktobra sreda: »Danes bomo tiči«. D.
25.	oktobra četrtek: »Azazel«. E.
26.	oktobra petek: »Smrt majke Jugovida«. C.
27.	oktobra sobota: »Gospa z morja«. Gostuje ga Marija Vera. F.
28.	oktobra nedelja: »2X2 = 5«. Izven.
29 oktobra pondeljek: vGospa z morja«. Gostuje ga Marija Vera. B.
OPERA.
Začetek ob pol 8. uri zvečer.
21.	oktobra nedelja: »Prodana nevesta«. Izven.
22.	oktobra pondeljek: Zaprto.
23 oktobra torek: »Novela od Stanca«, »Zapeča-tenci«. F.
24.	oktobra sreda: »Aidar. R.
25.	oktobra četrlok: »Nikola &ubic Zrinjskk. A. 9A oktobra Detek: Zaprlo,
27.	oktobra sobota: »Evgenij Onjegin«. B.
28.	oktobra nedelja: »Psoglavci«. Izven.
29.	oktobra pondeljek: Zaprto.
Drama uprizori v nedeljo zvečer veselolgn »Ugrabljeno Sabinke«, ▼ kateri igra vlogo gleda llškega ravnatelja g. Boris Putjata, ki po težki bo lezni nastopi prvič zopet na našem dramskem odru Vlogo Zvezdana je prevzel g. Gregorin, vse ost» lo vloge pa so v oni Izvrstni zasedbi, ki je tekoč
lanske sezono žela vseobčl uspeh.
♦ • *
Pr. Hebbel: Judit. Tragedija v petih de
janjih.
Hebbel je vzel zunanje ogrodje svoji dra mi iz sv. pisma. Osebe, zlasti glavno junaki njo, pa je izoblikoval po svoje. Dočim je v bi blijski zgodbi Judit pobožna vdova, ki ob glavi Holoferna zgolj iz ljubezni do svojegi ljudstva in do vere svojih očetov, je v trage dij i še nedotaknjena vdova, ki gre k Holofei nn, »prvemu in zadnjemu možu na zemlji< iz sovraštva, ki se ob njegovi veličini izpre vrže v občudovanje in vzplamti v ljubezen. Holofernu jo je sicer tudi gnala ljubezen di domovine z namenom, da ga ubije, toda t nagib stopi v ozadje in obglavi ga iz mašče vanja, da jo je oskrunil, morda tudi iz želj« da bi več ne ljubil nobene ženske. Tako j Hebbel postavil cel problem Judite na seksu elno bazo. Sam pravi nekje: >Le iz devišk duše more iziti pogum, ki čuti, da zmore tud najstrašnejše ... Toda deviška duša more žil vovati vse, le samo sebe ne, kajti z njeno ii stostjo pade temelj njene moči. Sedaj sem po stavil Judito v sredo med ženo in devico ii njeno dejanje tako utemeljil.«
Tragedija je nastala leta 1840. Vklju globokim mislim, krepkemu jeziku in sijaj nun scenam je njena koturnska tragika nai precej tuja. Paralela med Pregljevim Azaze lom in Judito se kar sama od sebe vsiljuje najsi bi jih naša uprava tudi ne bila postavil časovno in odersko drugo ob drugo. Pri Judi ti čutiš patos in v neko oddaljenost brez do ševnega ozadja postavljeno dejanje in ljud pri Azazelu pa so ti vse osebe od Mirjana d zadnjega romarja blizu in nad celo dram vibrira duša sodobnosti, skoraj bi dejal neki takega kakor v Uhdejevih svetopisemski slikah.
Režija g. Lipaha je očistila tragedijo vs navlake in jo prilagodila našim skromuii razmeram. Pravzaprav bi Judit prišla do p« ne veljave morda šele tedaj, če bi hotela i mogla uprava žrtvovati zanjo toliko kakor i pr. za Aido. Vkljub temu je g. Lipah z res na skromnejšimi sredstvi dosegel scenično na lepši vspeh, dasi so nas iz vseh vogalov j* zdravljale davno znane kulise in ozadja.
Naslovno vlogo igra ga. Marija Veri gost belgrajskega gledališča. Kako ona p< muje svojo kreacijo, je opisala v črtici Judit Pentezileja-Saloma v Gledališkem listu. Njei Judita gre bolj v tipičnost kakor v individi alnost. Klasičen koturn brez ozadja posebi lastne duševnosti. Te vrste igranje ruje najglobljih vlakencih živcev, ki vzbudi v meni — estetično in fiziološko neugodje, mi brani sočuvstvovati z Judito. Kakor jo Marija Vera igrala, je to neke vrsto ženska mož (Mannweib). Če bi enkrat videl Judit igrati resnično kot žensko (in tako je tui Hebbel v resnici zamislil), bi lahko poveda odkod ta disharmonija.
G. Skrbinšek je pa za Holofernov vlogo kakor ustvarjen. V bližino polbogov po vzdignjena možkost je našla v njegovem oi ganu izrazit odmev. V skladu z njim je bil umerjena njegova zunanja igra, tako da j Holofernes morda Skrbinškova najboljša ta< acija zadnjih časov.
Vse ostale vloge so v bistvu že v igri san spremljevanje dveh glavnih vlog. Cel Efraim, ki ljubi Judito, je že po pisatelju p< tisnjen tako daleč v ozadje, da g. Kralji mogel več napraviti iz njega, kakor je. Ist velja o Mirzi, Juditini služabnici, ki jo igrala ga. Medvedova.
Posrečena je bila velika scena v izprt membi tretjega dejanja. Poleg pristno židoi ske množice so s svojimi vlogami in dobro ii terputacijo stopili v ospredje g. Lipab k< Daniel, g. Terčič kot Samaja in gdčna Ra kar jeva kot njegova žena. Tudi g. Dani 1 o kot starec Samuel in g. P1 u t kot Jozua a služijo priznanje.
Prevodu se pozna vešča roka Albrech ova, vendar bi bila tuintam potrebna še p slednja pila.	Dr. L. B.
vs
Ljudski oder.
Nedelja, 21. oktobra: Quo Vadiš?« Predprodaja vstopnic danes od 9. do 12. m dopoldne in od 8. ure popoldne naprej do f četka predstave v pisarni Ljudskega odra.
Orlovski vestnlk.
»OrližeTa nedelja« je tu in kliče vsem pn teljein in prijateljicam »Orliča«, naj se danes ^ trudijo z agitacijo za ta list Orličeva misel mol zavladali v vseh nežnih srcih, da bo za vselej 1 prta pot vanje vsemu grdemu in podlemu. Ne f kajmo, da stopi pred naše male nevarnost in sku ujava, zavarujmo jih prej, da jih pravočasno ul dimo in pripravimo za us/eSen boj s hudim, ki i tovo nobenemu ne bo prihranjen. Brez dvoma dobro berivo eno najzanesljivejših pripomočkov, < oborožiš dušo z zmagoslavnim orožjem. — »Orli se naroča v Ljudskem domu v Ljubljani in sta
za vse leto 8 Dla, za tista, Id naroča vsaj 20 tovori o v pod skupnim zavitkom, samo B Din.
Cerkveni vestnlk.
e Marijina kongregacija sa moie ta mladeniče pri sv. Jožefu ima danes ob 7. zvečer pri 8. o. jezuitih svoj rodni shod. Vabljeni so tudi možje in mladeniči, ki se žele priključiti
Turistika In šport.
Prvenstvene nogometne tekme. Na igrISta Ilirije so nadaljujejo danes prvenstvene tekme. Ob tričetrt na 14. igrata Primorje in Akademski SK ter ob pol 16. Ilirija in Hermes. Rezervna moStva nastopijo dopoldne in sicer Primorje : Lask ob P., Ilirija : Hermes ob pol 11. — Tekma Ilirija — Hermes zaključuje jesensko prvenstveno sezono I. r. ▼ Ljubljani. Hermes bo gotovo napel vse sile, da doseže čim častnejSi rezultat. — Tekma Primorje : LASK je za placiranje na prvih mestih prvenstvene tabele ljubljanskega II. r. največjega pomena. — Običajne klubske proste karte za prvenstveno tekme niso veljavne.
Poizvedovanja.
Duhovnik, ki je pozabil h revir, pars antnmnalls, 11 leta 1919 s prilogo ljubljanskega propria v vlaku Ljubljana—Karlo-ac, ga dobi pri župnem uradu v Črnomlju.
Nekaj denarja je najdenega. Dobi pri Kmetijski družbi, Turjaški trg S.
se
Igra s damskim kmetom,
Igrana na VIII. kongresu zveze »Ustredni Jednota žesko6lovenskyh šachlstu« v Pardubicah dne 12. avgusta 1923.
M. Walter d2—d4 c2—o4 e4—d5: Sbl—c8 Sgl— f3 Lcl—14 (* Sc8—a4 Lf4—d2 e2—e3 Ddl—b3 DbS—b7 : C Db7-a6 Da6—e2 De2—dl Lfl—a6: Ld2—M: b2—b8 Ddl—e2 bB—a4:
J. Sehnls
c7—c6 d7—d5 cft~d5: Sb8—c6 Sg8—f6 Dd8—b6 ! Dbfl—b4 f Db4—d6 Sf6-e4 Lc8—g4 Ta8—b8 Lg4—c8 Sc6—b4 Lc8—a6 Dd6—a6 : Tb8-b4 : «7—e5 Tb4—a4:1 Da6—aBf!
aa	Kel—fl C	SM-eS
M.	De3—b2	DaS—a6 f
22	Kfl—gl	Se8—e2 f
M.	Kgl-fl
Pozicija po 28. potezi belega: Črni.
Dosedaj je igral črni čudovito fino in silno energično. Globoko zamišljena partija bi se lahko proglasila za eno najlepših vseh časov, če bi bil sedaj nadaljeval črni z nastopno presenetljivo, krasno kombinacijo:
Se2—d4 .f. Lf8—a3 1 La3—b4 ! Lb4—«8! Ke8—d7 Kd7-e6
Kfl—gl Db2—d2 Dd2—b2 Db2-b8f Sf8-e5 .f.
in beli jc izgubljen, ker bi se mogel izogniti potom Sd4—e2—g3, Da6—fl f in Sg8—e2 grozečemu »epoletnemu matu« !e s preobčutnimi materijel-nimi žrtvami.
Tako pa je žal črni zašel v usodno časovno zadrego in igral (mesto 23. ... Se2—d47).
23.	... Se2—cS f
24- Kfl—gl Sc8-e21
25.	Kgl-fl Se2-g3 f in se šele po potezi besega
26.	Kfl—gl
domislil zgoraj omenjene zmagonosne kombinacije, katere pa sedaj ni mogel več izvesti, ker bi se bila — ako bi bil sedaj hotel še enkrat igrati Sg3—e21 »n potem s So2—d' .f. kreniti na zgoraj označeno pot — v zmislu v zvezi UJČŠ velja-jočih angleških določb pnrtija proglasila za neodločeno zaradi tega, ker se je bile že v tretjo pojavila ena in ista pozicija. Z remijem se pa črni ni hotel zadovoljiti in tako je prišlo do tega, da je silno lepo uvedeno igro — izgubili
Sledilo je:
Db2—b81 Db8—b51 a4-b5:
U8—a3 Ke8—d7 Da6—b5: Sg8—hI :
30.	Sf8-e5.+.	Kd7—e6 (♦
81.	Kgl-hl:	.Th8—c8
32.	Se5—cfl	a7—afi
33.	Sc6—a7	Tc8—c7
84	MS—b8	Tc7-b7
85	Tal—bi	Ke6—d7
M.	Tbl-ba	La8—d6
37.	a2—a4	Ldfl—b8
38.	a4—a5	Lb8—a7:
39.	bfl—a7:	Tb7—b3 : f
40.	Sfl-gB	in Srni ee je vdal.
Opazke.
*) Ni dobro, ker še bolj slabi že itak sovrai-
nhn napadom izpostavljeno belo damsko krilo.
») Veliko boljše bi bilo 11. Sf3-e5. Predidoča poteza črnega (10. ... Lg4) ni bila pravilna. *) Na 20. Sf8—d2 dobi 20. ... Lf8—b4 hitro.
') Tukaj naj bi bil črni poskusil 80.....Kc7.
F oložaj n. pr. po 81. Khl:, f76 32. Sed3, Kb6 83. Tabl, Thc8 34. Sdf4, T8c2 85. SM5 .f-, Ka5 36. b56, ab6 : 37. Sdb6 :, Lb2 ni posebno lep za belega. *) Nekoliko boljše je bilo 89. Tba7 :
KONČNICA: črnL
Beli potegne in dobi
Rešitev:
1. Lg8, Tg8: 2. KJ7, Tg6: 3. fg6:, elD ali poljubno 4. g67f in 5. g8D mat
Mefeorologfmo poročilo.
Ljubljana 300 m n. m. viš.
opa»o-	Hato-met-ev v mm	Termometer » 0	L'«iltir'>.n dilerenoa v 0	Nobo, vetrovi	ranavuj, v mm
19.. 10. 21 h	742-6	10-6	0-5	jasno	
20./10 7 h	748-4	9*0	06	megla	—
20., 10. 14 h	740-0	14-9	1-6	obl. s. z.	
Uničujte
podgane z ratolom!
Dobiva ae v lekarnah drožerijah in pri oddelku Ratol Voterinartje kam. d. d. Za-Hreb, Frankopanska 18. Telefon 19—77.
Vprašajte
svojega hišnega zdravnika in tudi on Vam bo odgovoril, da v nobenem gospodinjstvu ne sme manjkati dobrega in preizkušenega desinfekcijskega sredstva. Za izpiranje ran, desinficiranje bolniških postelj, razkuževanje itd. je NAJBOLJŠE SREDSTVO
i Stanovanje
najlepša lega, nova vila v Ljubljani, takoj na razpolago. Pogoj: vsaj dveletno najemnino plačati naprej. Podrobnosti pove uprava lista pod šifro «EMONA«.
Društvo »SOČA« v Ljubljani naznanja tužno vest, da jc njen ustanovitelj in neumorno delavni podpredsednik, gospod
_ slco
ravnatelj pomožnih uradov pri delegaciji financ v Ljubljani
dne 20. oktobra 1923 nenadoma preminul.
Blagemu nenadomestljivemu pokojnemu podpredsedniku ohranimo trajen spomin.
V LJUBLJANI, dne 20. oktobra 1923.
DRUŠTVO »SOČA« V LJUBLJANI.
Njene podružnice r Boh. Bistrici, na Jesenicah, v Novem mesta in v Celju.
Kompanjona
SPREJMEM za staro dobrovpeliano tovarno, dobiček izkazljiv — vodna moč — s primernim kapitalom. Ponudbe pod «Leta 1896 - 6406« na upravništvo lista.
Podpisani obžalujem, da sem dne 24. ; septembra 1923 v Kranju v gostilni 1. ! Bedeuk žaljivo govoril o svojem bratu I Josipu Verdir.
j JANEZ VERDIR, mw*r v Tržiču.
Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je za vedno zapustil naš skrbni oče, gospod
Ignacij Travnik
posestnik in lesni trgovec t Velikem Mlačevem pri Grosupljem.
Dragega očeta prepeljemo dne 20. oktobra iz Le-onišča v njegovo rodno vas Mlačevo.
Pogreb nepozabnega, ljubljenega očeta se vrši v pondeljek, dne 22. oktobra ob 9. uri iz hiše žalosti na pokopališče k Sv. Martinu pod Boštajnom.
Dragega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin.
Veliko Mlačevo, dne 20. oktofcra 1923.
Janko, sin. — Uršula, Marija, Ana, Frančiška, Jožela, hčere.
Trezen mož
z lepo pisavo, znanjem slov. in nemščine, vešč skoro V3eh kmet opravil, reje malih dom. živali (kokoši, kuncev i. d.), pri-prost mizarstva, lotanja, popravi, različ. orodja, izučen mlinar, se pnporoča slav. zavodom, veleposestnikom za primerno službo. Plača, nastop službe — po dogovoru. Ponudbe pod »Spreten« na upravo.
2 gospodični in stanovanje. Istotam naprodaj GRAMOFON. - Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 6712.
ki se porablja kot l—2 odstotna raztopina. >LYSOFORM< jo najbolj poznano, več deseta letij priznano in preizkušeno desinfekcijsko sredstvo. —
Dobiva se v vsaki lekarni in drožeriji v izvirni opremi. Pridejano mu je navodilo o uporabi.
Glavno zastopstvo in zaloga za Jugoslavijo;
d. d.
ZAGREB, PRILAZ 12.
Prvovrstna dunajska eksportna tvrdka za odpadke voine in bombaža nap- IŠČE
mlečna čokolada
PREKAŠA VSE IZDELKE inozemstva! Poizkusite!
MIRIM — MARIBOR.
Rudnik Trbovlje
sprejme v službo dobrega
modelnega mizarja
kot preddelavca. - Reflektanti naj se obrnejo ustmeno ali pismeno na rudniško ravnateljstvo v Trbovljah
popolnoma samostojna moč, z 20 letno trgovsko prakso, želi premeniti mesto takoj ali pozneje. — Ponudbe pod: »SAMOSTOJEN« na upravo lista. 6711
n«pn|> s 7. razredi ljudske šole želi UCIfClV vstopiti kot učenec v trgovino z mešanim blagom. — Naslov: I. S., Selo št. 41, Moste pri Ljubljani.	66SC
Zaslužek dobi
vpokojenec za pisanje in vodstvo računov pri malem podjetju v Ljubljani. Dela je samo par ur na dan. Fnletm imajo prednost. — Pišite na upravo »Slovenca« pod besedo: »ZANESLJIV 6699«.
Kot upravitelj
knjigovodja ali koresp. išče službe penz. admm. ofit, vešč jezikov (tudi srbščine), ima dobro prakso v nprav. in kanccl. poslih in predizobrazbo. - Cenjene ponudbe na upravo lista pod: »K.—81«. 6677
Dotičnl gospod
pred nekaj dnevi informiral v Hradeckcga vasi radi nekega škandala (blizu tam), naj sc javi pod »lNlUKMACijt« pri upravi »Slovenca«,	6728
Zastopnika
za Ljubljano in Slovenijo iščejo avstr. in nemške dobro idoče tovarne za izolirni in zgoščevalni material, tehn. in elektrotehnične specialne predmete. Le taki krščanski gospodje (ne trgov, tvrdke) naj Došljejo ponudbe s sliko in referencami, d umejo nemško dopisovati' in govoriti in so zmožni za poznejše vodstvo filialke z zalogo. — Dopisi pod: »Provision und Verdiensianicil Nr. 4386« na anončno eks-pcdicijo E. Laszld, Wien I., Wollzeile 14.
ki bi bil dobro vpeljan pri predilnicah z odpadki itd. — Pismene ponudbe pod: »PERLA«, hoiel Mcran, Maribor, kjer je mogoč oseben dogovor v četrtek, 25. okt.
UČEMO
iz poštene hiše, ne delamržuo, sprejmem v večjo trgovino na deželi. — Naslov; JOS. RUDMAN, Krška vas - Brcfice.
Tihega družabnika
z razpoložljivim kapit. najmanj 300.000 Din sprejme dobro vpeljana trgovina na drobno in debelo z lepim lokalom in skladišči v Ljubljani. — Ponudbe pod: »Trajna družba« na upravo lista. 6632
pridno in pošteno, za sobna dela, SPREJMEM TAKOJ. — Naslov pove upravništvo •Slovenca«: pod štev. 6605.
čevljarskega pomočnika
boljio moč, za takojšen nastop, IŠČEM. Plača 400—500 K tedensko, hrana in stanovanje. Matej Stražar, čevljarski mojster, Domžale štev. 50.	6662
Za čevljarsko delavnico
z nad 50 delavcev W IŠČEMO prvorazrednega, strokovnega
Predilnica m žimo Es<e<o> Mofajc
(Anton OloboCnIR)
SfraliSče pri Kr«inju
do&avij® vsafto množino vsesi vrsl
za žfnsiElcc, topefms&a In sediorsh® dela.
Služba stalna. - Ponudbe z dokumenti poslati na naslov: Poštan-ski broj 322, Beograd.	6646
Samostojna moč. IšS i1:
spodično, ki bi bila zmožna prevzeti samostojno vodstvo moje podružnice mcš. blag«. Ista mora biti vestna, poštena in natančna ter spretna prodajalka. Prim. kavcija potrebna. - Natančnejši pogoji i ustmeno aii pismeno, — Ponudbe pod: »NATANČNA 6587« na upravo liste..
Do 200.000 Din tdr iT
podjetju proti obrestim, vknjižbi na prvo mesto in soudeležbi za daljšo dobo. —< Pismene ponudbe pod: »TAKOJ« na upravništvo «Slovcnca«. 6660
POSOJILO 500.000 Din
IŠČEM proti dobrim obrestim. Ponudbe pod »Sigurnost fcijamčena 6405« upravi
nn RlirC »Jadranske banke Beo-yLl.lttuu grad« 450 komadov, naprodaj. — Ponudbe pod »Še druge delnice 6407« na upravništvo »Slovenca«.
Pletilni stroj iščem
v najem event. izdelujem nogavice t* lastnika. Naslov v upravi »od štev. 6721.
Mirna zakonska dvojica brez olrok ISCE proti dobri plači za takoj
malo stanovanje
rabo kuhinje. Lahko je tudi mesto hišnika. Ponudbe pod »Takoj stanovanje« na upr.
ETlIPkiir (AMER1KANSKI OREH) je milili NAPRODAI nri IVAN ZA-
NAPRODAJ KOTNIKU. Ljubljana, Številka 46.
cesta 6714
Namizna jabolka
po nizkih cenah PRODAJA tvrdka
»Fructus«, Ljubljana,
Tabor 2.
Razno pohištvo ^'^e«
ulica št 2. (Dunajska cesta.)	6719
Prodam poceni klepar, in ključavničarsko
CfeffkH 9 šestimi stroji, še malo ra-Ul UUJC bljeno. — Kje, pove uprava »Slovenca« pod štev. 6725.
2 molzni kozi jT/m.z1™
ZNANA REGISTRIRANA ZNAMKA
likerja »Triglav« Klauer
z originalnim receptom, NAPRODAJ. — Reflektira se samo na resne interesente, ker bi se event sedanji imejitelj soude-ležil. — Ponudbe pod: »Dobičkanosno 6354« na upravo »Slovenca«.
Stanovanje z 2 sobama
in kuhinjo IŠČEM. Plačam dobro. Ponudbe pod »Stanovanje 30« na upravo.
Damski plašč
naprodaj. Gledališka ulica 4, III. nadstr. PRODAM dobro ohranjeno kompletno
nnfiun >z hrastovega in češnjevega UfJIdVU (esa za ŠPECERIJSKO TRGOVINO po ugodni ceni. Naslov: Josip RUS, Št Vid, p. Lukovica pri Domžalah.
Jetika!
Zdravnik DR. PEČNK zdravi bolne na pljučih v CELJU, Cankarjeva nlica 11,
II. nadstropje — vsaki petek, tudi v četrtek. — Čitajte njegove 3 knjige o jetiki.
HJKOVE PRAGE
zdrave, polnomernc, 2,50 tn 2.40 m dolge, 15 cm visoke, 15/25 cm ležaji, iz prihod, zimske seče, KUPUJEMO. Ponudbe s ceno za 1 kmd prosto vagon nakladne postaje, čas dobave in navedba množine na GUIDON ROT-GERS, prepojilnica v HOČAH pri Mariboru.	6630
Najfinejši furnir
slavonski hrast, ekoličen, rožnati jesen, mahagoni, beli javor, amerik. oreh, ne-parjena in parjena bukva in HRASTOVE DESKE popolnoma suhe 7 let, debelina 30 in 40 inm ima vedno v zalogi Tovarna stolov JOS. STADLER, Ljubljana, Sodna ulica štev. 11.	6353
Avto
12/14 HP, znamke Laurin, 3 sedežen, v najboljšem stanju, ceno naprodaj. Hirtomn AEQ 0.7 HP, . Nadalje en UlJSdmll 110 volt, 960 vrtilnih obratov na minuto. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod itev. 6352.
Dve lokomobili
fo in 15 konjskih sil, najboljša angleška znamka, malo rabljeni, NAPRODAJ. Prikladni za vsak obrtniški obrat Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 6351.
Salonsko ogledalo p*raTO>
Naslov in ceno pove uprava pod št. 6726.
Hiša v šmartnem p. Litiji
dobro zgrajena, z vrtom spredaj, s 5 sobami, kuhinjo, lepo kletjo, velikim zid. hodnikom, radi smrti pod ceno naprodaj. - Naslov pove uprava lista pod štev. 6724.
Prodam svoje posestvo
ki meri 6 oralov. Polovica je hoste in polovica travnikov; redi se trajno krava in 2 svinji. Poslopje obstoji iz hiše in hleva in je 20 min. od trga. - Ivan Selič, Laško.
Naprodaj Je
lubsusno pohištvo
obstoječe iz spalne, jedilna ter go- j sposke sobe (pokrite z usnjeni) in \ drugo. Ogleda se lahko vsak dan ! od 10—12 ter 2—4 ure v skladiSča j »Balkan«, Dunajska cesta št. 33. j
ŽIMA
vseh vrst In MORSKA TRAVA vedno v zalogi RUD. SEVER, »pec. zaloga tapetniških izdelkov in potrebščin, Gosposvetska cesta 6.	6478
Ne zamudite prilike I
Dospeli so lajboljši sve-ovno znani Šivalni stroji znamke »Mundlos* Original Viktorija s 15 letno garancijo. — Pouk v vezenju brezplačen. - Zaloga to razprodaja po izredno nizkih cenah: — Z dolgim čolničkom (Schwingschiff) stane 2161 Din; z okroglim čolničkom (Centralbobbin) ntane 2614 Din; z okroglim čolničkom (Centralbobbin) za pogreznjenje stane 3185 Din. - Cene veljajo samo, dokler traja zaloga. — JOS. ŠELOVIN - ČUDEN, trgovina z tlatnino, srebrnlno, jedilnim orodjem, lraml, s kolesi ter 5 šivalnimi stroji, Ljubljana, Mestni trg št. 13. 6585
20 odstotkov popusta
V KONFEKCIJSKI TRGOVINI
Fran Lukič
PRED ŠKOFIJO 19.
Možke zimske suknje
POVRŠNIKI in vsakovrstna TRIKOTAŽA
foradsrcno podjetje
ArhSleKl
V.KRMNEIMO..
Jesenice. (Gorenfsko).
Stavbna vodstvo: IjisDigana »omžale.
zagreb.
IzvrSute privatne ln Indn-strllshe stavbe, proračune. : naJrte. cenitve, posefcnl : i : oddeleh za arnileHluro. : _
p	i>-r<irn» - irv'»i» i*>i*"i"~iPI
I
Naprodaj je lepa VILA Važno obvestilo!
enonadstropna, v sredi mesta Maribor, z obširnim vrtom. Cena in plačilni pogoji j zelo ugodni. Informacije daje: HINKO PRIVŠEK, realitetna pisarna, Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 18, I. nadstr., 1 desno, poleg sodišča.	6622
■BaaiBHBaiRicBiBBnnBEsaiaiiBBnBBEi
KISEEJAK
Pavel Šimenc
kopeliški VRTNAR pri Sv. Križu
PRI LJUBLJANI — priporoča cenjenemu občinstvu svojo veliko zalogo lepih
kri zank m
v raznih barvah, kakor tudi veliko-cvetne KRIZANTEME. — Prevzame popravila in popravo grobov s cvetlicami. Se priporoča za izdelovanje nagrob. VENCEV, ŠOPKOV, kakor tudi različnih ARA-ŽMAJEV po zmernih cenah. Naročila se sprejemajo tudi vsako dopoldne na trgu: prva stojnica od »Impexa«.	6685
ZAGREB
Ilica št 69. Tel. 18
BEOGRAD
Balkanska ul.25 Tel. 30—05
Hišo
Akumulatorje
prenosne in Stacionarne, dobavlja in popravlja Konc. akumulatorsko podjetje, Iv. HEBEIN, Ljubljana, Gosposvetska c. 14.
enonadstr., novo, z lepimi kletmi ter večjim vrtom, v VII. okraju v Ljubljani, ob žel., zamenjam za enako v Mariboru event. tudi prodam. - Pojasnila daje iz prijaznosti gospa Franja CIZEL, Maribor, Slovenska ulica št 26. 6609
Prodam lepo posestvo
okrog 40 oralov, sadonosnik, njive, travniki, vsa pripadajoča stanovanjska in gospodarska poslopja ter živ in mrtev inventar — arondirano, na križišču treh cest, primerno za industrijo. - MARIJA KOSI, Sv. Tomaž pri Ormožu. 6697
Enodružinska hiša (vila)
5 sob, vrt in gospodar, poslopje v Mariboru, naprodaj. Natančneje v Ljubljani, Pred Škofijo št 20/iI. — ali v Mariboru, Stritarjeva ulica štev. 8.	6676
Na Emonski cesti štev. 10, Ljubljana, sta naprodaj dva lepa, tri mesece stara
prašička in šivalni stroj,
Naprodaj:
5 letna, lepa KOBILA, visoka 15^ pesti, razna KONJSKA OPREMA (komati, sedla itd.), KOČIJE, VOZOVI. - Ogleda se pri: J. ZORMAN, Spodnja Šiška, Celovška cesta Stev. 91.	6667
Prodam: i^r,,
meri 2.00 X ,00 X 1.90 m, in pisalno mizo iz mehkega lesa. - Cena nizka. — Ogleda se Na stolbl 8. 6687
Posestvo
v ljublj. predmestju, ob glavni cesti (hiša, gosp. poslopje, porabno kot skladišče izven linije, dva vrta, njive in gozd) ugodno NAPRODAJ. — Vprašanja na upravo •Slovenca« pod »PREDMESTJE«. 6670
Brzojavi: »Stroje
Izvršuje inštalacije industrijskih in obrtnih obratov.
OBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBI
KAMGARN, SUKNO, DUBL, PLIš in druga MANUFAKTURA iz prvih čeških in angleških tvornic je došlol — OGLEJTE SI pri
LENASI & GERKMAN
LJUBLJANA.	6446
Premog
- IZ RUDNIKA TRBOVLJE —
cement stalno v zalogi
pri H. PETRIC, sedaj Gosposvetska cesta 16 — nasproti Kolizeja. 6262
p. n. šivilje gospodinje
opozarjamo, da so zopet dospeli najboljši šivalni stroji
v vseh opremah.
Pouk v vezenju ter krpanju perila in nogavic (štofanje) brezplačno EDINO le pri;
Josip Peteline
Ljubljana, nasip.
Spalni divani
OTOMANE, klub. in salonske garniture, žimnice in afrik-madrace vedno v zalogi.
Rudolf Sever
specijalna zaloga tapetniških izdelkov tn potrebščin, Gosposvetska cesta štev. 6.
Ceno češko perje!
1 kg sivega skublj. 65 Din, polbelega 80 Din, belega 9U Din boljšega, 100 in 120 Din, puha 150 in 180 Din, najboljša vrsta 225 Din. Pošilja nrosto carine proti povzetju od 300 Din višje prosto poštnine. Zamena in vrnitev dovoljena. Vzorci zastonj. Dopisi le na Benedikt SACHSEL, Lobez Št 159 pri Plznu, Češka. — Poštni paketi iz Češke v Jugoslavijo rabijo okoli 14 dni.
Mlinarji, pozor!
Imam par popolnoma novih
Enkrat
ta vselej se Vam priporoča SAMO veletrgovina R. STERMECKI v Celju, ako hoče* te res DOBRO in POCENI KUPITI
Baterije, vžigalnike in kamenčke!
Na drobnol	6388	Na debelol
najceneje pri tvrdki IGN. VOK, Ljubljana, Sodna ulic« 7,
^ Specialna trgovina za ^ | fino damsko in moško |>
ročno, domače delo, kakor tudi fine tvorniške, obleke za ženske, moške in otroke, perilo, klobuke, pletene jope, čepice in šale, kravate, rokavice, nogavice in modno robo za dame in gospode. Trgovci engros-cene.
Barborič - Završan
MODISTARIJA in preoblikovalnica — Ljubljana, Meslni trg 7. — Velika zaloga klobukov, nakita in raodlst. potrebščin. Preoblikujejo se klobuki za DAME in gospode po najnovejših vzorcih. 5355
1 £jubl)ana
| Selenburgova ul. 5
| Platno za rjuhe, šifoni,
B namizno perilo i. t d. najboljših znamk
S Najmoderneje urejena |	pralnica in
A
svetlolikalnica
Masivne oprave
frešnjeve, hrastove, orehove itd., so naprodaj najceneje nri stalni zalogi pohištva IVAN NAPAST, VI2MARJE štev. 76 pr; Ljubljani.	6727
Šrednjeveliko posestvo
s solnčno lego, vinogradom, v lepem kraju Štajerske, za 300.000 K takoj naprodaj. " "aslov pove uprava lista pod štev. 6729.
B
Naprodaj:
OMARA — težki VOZ za par konj — ročni MLIN za zrnje — KARNISE — kompl. konjska prsna OPREMA — težke SANI - UMIVALNIK - stara, dobro ohranjena VIJOLINA — dobro ohranjene moške OBLEKE — moška SUKNJA — krasen STAVBENI PROSTOR ob železn. 10 min. oddaljen od postaje in meri 15 a fiS m5. — Oddam tudi dobro urejeno MESNICO na zelo prometnem kraju pod zelo ugodnimi pogoji. — Pojasnila daje lastnica KOMES v LAŠKEM. 6608
PROSTOVOLJNA
javna dražba premičnin.
V nedeljo, dne 21. oktobra 1923 se bo v Ljubljani, Gruberjevo nabrežje 16
ob 1. uri popoldne nadaljevala
prodaja razne sobne in kuhinjske oprave: kompl. spalnica, kompl. jedilnica, mize, stoli, lonci, divani, stenska ura, šivalni stroj, svetilke, karnise, banja, umivalniki, zagrinjala, zidan štedilnik, šipe itd. — Kupci sc vljudno vabijo.	6645
niocnulf Prav dobro ohranjen, pro-UlddUVlI d, vdova gospa FRAN-
ČIŠKA ŠERBINEK v FRAMU, pošta Račje-Fram, štajersko.	6595
Neopremljeno stanovanje s ku-■ binjo od 1—4 sob, IŠČEM. -Ponudbe na C. L., šumska uprava, Bled.	6666
Enonadstropna hiša
v sredini mesta Maribor po ugodni ceni NAPRODAJ. — Naprodaj ie tudi nova drevesnica. Naslov pove: HINKO PRIVŠEK, realitetna plsama, Ljubljana, Miklošičeva cesta 18/1, desno.	6629
Uonnnrloi r"na thl,k« poso-
ndgJl (JUdJ DA In pet velikih hramnih SODOV, dokler traja zaloga. -AUGUSTIN, Sp. Šiška, Sv. Jerneja c. 231
3BF» Vsako soboto in nedeljo "•C
sveže domače koline
in prvovrstno VINO inss
gostilna Vidmar (Težak)
Sy. Jakob« tU itev. 5. LJUBLJANA.
(Selbstscharfer), 46 eol, kateri so za moj obrat preveliki. Blago je iz mirnega časa in je čisti francoski kremen. Dalje imam vsakovrstne ŽELEZNE TRIBE in zraven spadajoče kolute (velne), pripravno za pogon od gredla na transmisijo. - Kdor želi kupiti, naj si ogleda pri ANT. LAH, umetni valjčni mlin, Polskava. 6686
I	Stavbenik	j
i Rud. Ročak |
v Trbovljah	j
: izvrSuje vb_; stavbena dela — lastno j š tesališče — izdelovanje stopnic ;
Teraco-tlaK
Brezkonkurenčne cenol
?ii(i>iiiiiifliiiiiitiiiiisi(tiiiiiiiissiiiiiiitiiiiiiiiiitiinii(iiimii»*»7
Dva šivalna stroja
nova, znamke «Adler«, za šivanje naprej in nazaj sta naprodaj po ugodni ceni. -Naslov v upravi lista pod štev. 6614.
J B. Bernalovi ^ ,
tffii Priložnostni nakup
mnčbo »anfliane In ob<eke k|.< ™ m,,VKfi od 500 Oin naprej konatuiue in obleka Obleka za deco jft M Trikotaža kožuhovina HR^'
' ittikli«
LJUBLJANA, Mestni trg 5-6
ČREVA
vseh vrst, najboljše kvalitete in po najnižji ceni se dobe pri JOS. BERGMAN, Ljubljana, Poljanska cesta štev. 85.	6497
Dane Sinpr k drog
pisolne potrebščine.

ZAGREB, Frankopanska ulica 8 in Priiaz 31.
PAPIR in PISARNIŠKE POTREBŠČINE na debelo, -LASTNA TOVARNIŠKA IZVRŠITEV: TRGOV. KNJIG, NOTESOV - PREPISNIH KNJIG — ZVEZKOV - RA-ČUNSK1H KNJIG - RISALNIH BLOKOV — KORIAN-DOLI in SERPENTIN (zmajev) _ REGISTRATORJEV in FASCIKLJEV za ureditev spisov. — BOŽIČNI NAKIT v veliki izberi,	6641 A
Stroji Kei pletenje
kakor tudi vse potrebščine od najpoznatejih tvrdk, kot: VfLHELM BAR FUSS, APOLDA - FELIX LEDERER, WIEN — FRITZ SCHUSTER CHEMNITZ — SANDER & GRAFF, CHEMNITZ — v največji izbiri, p< zmernih cenah pri samozastopnikn za Jugoslavijo
HtF&ED HOZ"''H, Oslgeb fl. Županska Sf. 42
IGLE VSEH ŠTEVILK vedno v zalogi.
M

Moyal Mali One
Kr. Angleška Poštna Parobrodna Unija*
Redni potniški in tovorni promet iz
I Haratjurga-Gherbcarga-Southamptona v NewYorkin Knnado [Gherbourga-Liverpoola-Soulhamptona v Južno Ameriko.
Prevoz potnikov v I„ II. in III. razredu KABINA III. razreda z 2 in 4 POSTELJAMI.
Vse potrebne informacije daje v vseh jezikih radevoljno gornji naslov. — Glavno zastopstvo za Jugoskvijo: Zagreb, TRG I., štev. 17. Brzojavni naslov: ROYMAlLPAC.
Podzastopnik v Ljubljani: Ante SUGJIČ, Dunajska cesta 3t „ v Beogradu: Mihael TONIČ,Karagjorgjevaul.91
i. Ljubljanska cvetličarna ViRlor Boli, nasl.
Velika izbira svežih cvetlic in poročnih šopkov. Najmodernejši aranžma poročnih sob in voz. Aranžmaji za gledališča, jubilejski venci.
Sveži žalni venci vseh oblik. Velika zaloga suhih vencev. Suhe palme, cvetje in listje vseh vrat.
Cene solidne — postrežba točna.	En detail — en gros.
Se priporoča za nadaljno naklonjenost
Tončka Bajt
ŠELENBURGOVA ULICA,

Fran Ravnikar, L)ip, Linhartova 125.
Stavbeno in umetno tesarstvo, stavbeno mizarstvo, parna žaga In lesna industrija.
Telefon Stev. 415.
PoŠt. Sek. zavod itev. 11.428.
Prevzemanje zgradb, hiš, vil, stolpnih streh, vrtnih utic, balkonov, verand, stopnic, vrat, oken, mrežaste nosilnice za industrijske stavbe, za večje razpetine od 12 do 40 m, po mojem sistemu.

MM
No^nainilo.
Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da sem se preselil iz svojih dosedanjih obrtnih prostorov na Sv. Petra cesti 3 ter otvoril z dnem 16. t. m. v novem Vodmatu štev. 77. novo moderno urejeno
= pekarno.
Zahvaljujem se ob tej priliki vsem dosedanjim cenj. odjemalcem, zagotavljajoč jim tudi v bodoče točno postrežbo z vsakovrstnim in svežim pecivom, ki se dobiva še naprej
-v slaščičarni Clber, Kolodvorska 8 In mlekarni Vrh, Kopitarjeva ulica.
Z odličnim spoštovanjem
Avgust Paškulm.
Novi Vodmat, 19. oktobra 1928.

[prej lastnina tvrdke O. HOMANA NASL. (Simnlc) v RADOVLJICI, Ise prične razprodajati dne 17. oktobra na drobno in debelo. Cene |so znižane. Ugodna prilika za trgovce in tudi za privatnike! — Eventuelna pismena pojasnila daje IVAN DERNIČ, industrijalec na icovem, pošta Radovljica.	6625
laBnBaHHRiaaMHaueiRiiBsiasmaanBanaBi
^riSfe^
Kontinentalno društvo za trgovino z železom
I DRUG - ZAGR
POSLOVNICA: Mažuraničev trg 23. — ZALOGE: Zagreb, Osijek in Bel-
grad. — Telefon: 15-44. — Naslov ra brzojave »Ferrokontinent«. ŽELEZO V PALICAH, plosko in okroglo železo. Traverze, betonsko železo, črno - pocinjena bela pločevina, žeblji, vijaki, žica, trgovski lijak itd. CEyi ZA PLIN in vodovod, črno in pocinjene, cevi za paro (Mannesnian-cevi za bušenje, cevi iz litega železa, odvodne, rebraste cevi, spojni deli
vsake vrste.
ARMATURE, potrebščino za instalacije, banje, sanitarne naprave, 6344
RAZPRODAJA (delna)
Joge pristnega ČEŠKEGA LANENEGA SUKANCA od dne 22. |ttobra 1923 dalje po znatno znižanih cenah. — Gg. trgovcem pri odjemu večje množine znaten popust!
srednja čipkarska zadruga, Pod Trančo št. 1.
Slaven
d. d.
Ilica 52
knjigama, tiskarna in veletrgovina papirja in pisalnih potrebščin«
PRIPOROČA p. n. gg. odvetnikom, občinskim, državnim in zasebnim uradom svoje bogato skladišče: Vse PISALNE POTREBŠČINE — TRAKOVE za pisalne stroje — KARBON- in INDIGO-PAPIR _ ŠAPIROGRAF-aparate in valjce — KONCEPTNI in KANCLIJSKI papir — KUVERTE — PAPIR za pisalne stroje — PAPIR v mapah — PIVNIK — REGISTRA-TORJE — MAPE za shranjevanje spisov. —
Prevzema vseh vrst tiskovine v izvršitev po najnižjih cenah.	6641 B
Garantirano popravljeni
Inserlraite a »Sloiseicn"!
Wolf - Lanz
10—20, 15—25, 20—32, 26—42, 30—49, 40—65, 55—82, 70—100, 85 —120, 100 — 150, 135—175, 145 — 195, 200 — 300, 300—400, 400—600 HP zgrajeni ▼ letih 1913—1921. — Enoletno tvor-nliko jamstvo. — Prvorazredno, generalno popravljeni. — Temeljito preizkuSeul. — Se kurijo z vsakim gorivom. — OGLEJTE SI nate stalno skladišče 20 LOKOMOBIL I
Brača Fischer d. d.
ZAGREB, Pantovčak 5.
XT&@.
The Rex Co.
Telefon 288.	Ljubljana
Cradišče 10.
ISTROjNE TOVARNE IN LIVARNE D. D. V LJUBLJANI
ZVONARNA
ustanovljena leta 1767., dobavlja priznano prvovrstne bronaste ZVONOVE čistih glasov po konkurenčnih cenah v kratkih rokih.
ZaMevajie cenik!
IjlBaBBflflflBBflBBnB^BSBBnaBBBaBBBHaaBBBaflaBBBBBaaBBaBBSH
Pozor! - Trgovci in tovarnarji v Jugoslaviji S
ZAČEL SEM IZDELOVATI
različne zaboje po naročilu
primerni ceni po dogovoru. —Se priporoča tvrdka FRAN ŠVI-jELJ, LESNA INDUSTRIJA na Bregu, pošta Borovnica. 6387

v NEW-YOHK Iz Soutbanjptoua- Cherbourga Leviathan
SO. oktobra, 20. novembra, 16. dee. Is Bremena čez Southampton in Cherbourg v New-York
George Washington
24, oktobra, 29. decembra
Prej Arthnr	21. deo.	Amerik	st. okt. 1. <i*oom.
Pre«. Roosevelt 7. uov. 1». dee. Pr«. Pilimo« SI. novembra Pr... Harding u nov. 16. jan.
Odbod is Southamptona in Cherbourga 1 dan poznaj«. Vso podrobnosti pri naslednjih naslovih:
UNITED STATES LINES
Specialna trgovina za GODALA vseh vrst in godalnih potrelbščin, STRUNE itd. — Popravila vseh vrst godal se izvršujejo točno, strogo strokovnjaško in ceno. — Specialist za MEDENA GODBENA GLASBILA.
CELJE, Kralja Petra cesta 14.
-
Zastopstva:
Beograd: Pnlata Beogradske Zadruge, Preko Hotel Bristoia, Zagreb, Stediinje Savez Hrvatskih Seljačkih Zadruga,
Mlhanovlčeva ulica 2, Preko puta Kolodvora. Ljnbljana, Biodarstvo ZJedinjenih AmeriSkih Držav, Dunajska cesta 29. Sarajevo, Savez Hrvatskih Seljačklh zadruga za Bosna 1 Hercegoyinu, Aleksandrova ulica 52. SuLak, Banka za Pomorstv.
Kurilne naprave, vodovodne naprave, popravilo in postavitev kotlov ta
visoki pritisk, elektrotehnične naprave vseh vrst
Stegu in drugi,
VIČ-GLINCE 5.
Pisarna: Ljubljana, palača Ljublfansk« kreditne banke, Dunajska cesta lb IIL
M mi ]e naznaniti
da sem otvoril podružnico v MARIBORU, Aleksandrova cesta 26, ter poslužujem solidno in za iste ceno kakor v svoji centrali v ZAGREBU.
Z velespoštovanjem
Glavno skladišče: Zagreb, Duga ulica 6.
Podružnica: Maribor, Aleksandrova c. 26.
Zahvala.
P, n. občinstvo vljudno naznanjam, da sem oddal svojo staro, znano restavracijo in kavarno »TRATNIK« svojemu sinu, strokovnjaku.
Zahvaljujem »e slavnemu občinstvu za dosedanji obisk in naklonjenost, ter obenem priporočam najtopleje nadaljni obisk nanovo, moderno opremljene rcstavracijc in kavarne mojega sina.
Z odličnim spoštovanjem
Leopold in Alojzija Tratnik.
Haznanilo
P, n. občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzel staro, znano restavracijo in kavarno »Tratnik« od svojega očeta, katero sem popolnoma nanovo renoviral in moderno opremil.
Kot strokovnjak zagotavljam p. n. občinstvu, da bom postregel v vsakem oziru z najboljšo kuhinjo, pristnimi vini, točno in solidno postrežbo.
Otvoritev se vrši v soboto, dne 20. t. m. zvečer ob zvokih priljubljene ciganske kapele.
Koncert se vrSi redno vsak dan od % 21. do H 1. ure ponoči. Vstop prost, cene običajne.
Za obilen obisk se najtopleje priporoča
Mirko in Varija Tratnik
restavrater in kavarnar.

vhod samo
H Gosposvetska c. 12.
ING. RUDOLF TREO
STRVBENIK, LJUBLJRNR

vhod samo
Gosposvetska c. 12.
>
0)
•N
P4 «
u
Popolnoma varno naložite svoj denar pri
mm pos
v Ljubljani,
r. z. z o. z.
In vlSle
ki se Je preselila Iz hlšs Uršullnskega samostana na Kongresnem trgu poleg nunske cerkve v lastno palačo na Miklošičevi cesti poleg hotela MUnion", Hranilne vloge se obrestujejo
po © %
brez odbitka rentnega in Invalidskega davka. Vloge v tekočem računu se obrestuleio mr po v« 7.VCZ. tUdI po © v. %
po dogovoru. Varnost za hranilne vloge je zelo dobra, ker poseduje Vzajemna posojilnica večino delnic stavbne delniške družbe hotela „Unlon" v LJubljani. Vrhutega je njena last nova palača ob Miklošičevi cesti, več mestnih hiš, stavbišč In zemljišč v tu ln Inozemstvu. Denar se naloži lah';o tudi po poštnih položnicah.
s
H »
tf)
8. NI
fl <
Prva žebljapsha in železoobrtna zadruga v Kropi in Kamni gorici
sas i i i
Pismu: Zebljarska zadruga Rropa (Slov.) - Brzojavke: Zadruga Rropa. - Telefon interurban: Podnart 2	p>a
Žeblji za normalni In ozkotirne železnice; žeblji za ladje, trni ali pocinkani; žeblji za zgradbe, les itd.; žeblji za	|
Čevlje; spojite za odre In prage; spojke za ladje In splave; železne brane; kljuke za podobe, zid, cevi, žlebove Itd. Vijaki	g
z maticami; padložeoe pločice; matice; zakovice za tenderje, kotle, mostove, sode, pločevino, kolesa itd. Vijačni Cepi, verige	g^

K«
Vsi u našo sfroHc spadajoči železni izdelki po vzorcih in rizbaii najceneje
Ilustrovani ceniki na razpolago
1* Jug osi. imporino in eksportno podjetje ing. r. Petlin <
Stroji za vsako industr. lesno in kovinsko; poljedelski stroji in orodje-, lo-komobili in motorji; vseh vrst stiskalnice; veletrgovina železa za stavbene in konstrukcijske svrhe. Tovarna poljedelskih strojev, livarna za železo in kovine F. Feril izdeluje vse predmete iz litega železa v vsaki množini in velikosti tolno po modelih, armature it med! tn kovin za vsako potrebo.
Maribor Trubarjeva ulica 4. Telelon interurban
n 5t. 82.	^
SOI
najceneje in z dobavnim roko n do 2 do 5 mesecev
Zvoaarna in livarna
St. Vid nad Ljubljano
i
»J
AND. JAKIL
tonama kož In Ceolšeo d. d., prodajalna Ljubljana.
POLJANSKA CESTA ŠT. 13.
Bogato skladišče moških, ženskih in otroških ČEVLJEV iz telečjega
boksa v vseh hojah, govedjega boksa in rjave kravine. SOLIDNO DELO!	3480	NIZKE CENE!
delnic
Prve hrvatske štedionice, Zagreb.
V smislu pooblaščenja redne glavne skupščine delničarjev 30. marca 1922 povišujemo delniško glavnico zavoda od Din 50,000,000.— na Din 75,000.000.— z izdanjem
komadov 50.000 novih delnic po Din 50©*- nominale
ter stavljamo te delnice na upis pod sledečimi pogoji:
1. Delničarjem pripada izključivo prvenstvo na upis novih delnic, ter imajo pravo, da upišejo na vsaki
DVE STARI DELNICI PO ENO NOVO
odnosno na dele razmeren del v gornji izmeri po tečaju
za vsako edinico delnice „ „ četrtino „ desetino „
Din 900.-„ 225.-„ 90.-
s 6 odstotnimi obresti na emisijski tečaj od 1. januarja 1923. 2. Upis in vplačilo za nove delnice se vrši samo
od 18. oktobra do uključivo 5. novembra 1923
pri blagajnah CENTRALE, naše MENJALNICE ter PODRUŽNICE 1LICA (117
a), vrhutega pa pri naših PODRUŽNICAH:
Beograd BjeJovar frrod n. S. Celje
Crikvenica
Čakovec
Daruvar
Delnice
Djakovo
Dubrovnik Gjurgjevac Dok
Karlovac
Kraljeviča
Krlževd
Ljubljana
Maribor
Mitrovica
N. Gradiška
Novi Sad
OguUo
Osijek g. gr.
Požega
Rijeka
Sen}
Sisak
Skoplje
Subotica SuSak
Sv. Ivan Zelina
Varaždin
Vel. Gorica
Vinkovci
Virovitica
Vukovar
Zemun
IZPOSTAVI Osijek donji grad, ter pri:
Hrvatski centralni banki za Bosno i Hercegovino d. d., Sarajevo in
vseh njenih podružnicah in
Muslimanski centralni banki za Bosno in Hercegovino d. d. Sarajevo
in vseh njenih podružnicah.
3.	Za upis je potrebno, da se s točno in predpisano izpolnjeno ter podpisano izjavo doprineso plašči starih delnic na katero izmed navedenih vpisnih mest.
Plašči delnic dobe žig: »Upis pravom prvenstva n XVI. emisiji 1923 izvržen« in se vrnejo podpisovalcu.
Protivrednost novih delnic treba vplačati pri vpisa.
4.	O izvršenem vplačilu izdajo zavodove blagajne, zavodove menjalnice, podružnice in izpostave interimistične liste, katere naj podpisovalec najskrbneje shrani, kajti izvirne delnice se izroče samo proti povračilu teh začasnih potrdil.
Interimistični listi se bodo zamenjavali za izvirne delnice samo pri onih mestih, katera so jih izdala, v roku, ki se naznani pozneje.
5.	Od novih delnic glase se v smislu društvenih pravil desetice in edinice na ime, četrtine in desetine delnic pa na donosilca.
6.	Nove delnice participirajo na dobičku poslovnega leta 1923.
7.	Vpis prava prvenstva kakor tudi zamenjava začasnih potrdil za izvirne delnice izvršuje se pri centrali, zavodovi menjalnici in vseh za-vodovih podružnicah in izpostavah brezplačno, poleg tega se sprejemajo začasna potrdila kakor tudi delnice lastne emisije v brezplačno shrambo.
Delnica, ki bi do gornjega roka ne bile vpisane s pravico prvenstva, se prodajo, toda ne pod emisijskim tečajem.
V Zagrebu, dne 17. oktobra 1923.
Ravnateljstvo Prve hrvatske štedionice.