Katoiiške organizacije se morajo v nekaterih državah boriti z velikimi težavami. Tam, kjer vlada duh framasonstva in lažnjivega svobodomiselstva, ni mesta za katoliška društva in za njihovo plodonosno delovanje. Da navedeino samo en slučaj: v Mebiki je sedaj tako. Framasoni, liberalci in ikomunisti, ki imajo to državo popolnoma v rokah, ne dovoljujejo nobenega vorsk-ega in cerkvenega udejstvovanja izven zidov cerkvenih zgradb; še celo bogoslužje, ki se vrši v hišah božjih, je podvrženo strogi kontroli državne oblasti. V Španiji ni veliko boljše. Vendar pa se doslej ni posrcčilo framasonskosocialističnim mogotcem zatreti vse katoliške organizacije. Kljub velikim težavam in oviram, ki jih delajo državne in gamoupravne oblasti katoliškim mladinskim društvom, dclujejo ta društva z veliko požrtv.valnostjč naprej. Dokaz za to je veliko zborovanje kato"' liške rnladine, ki se je vršilo nedavno v mestu Santander. Udeležilo se je te velike skupščine nad 5000 zastopnikov organizirane katoliške mladine iz vseli dclov Španije. Iz poro.il, podanih na tej skupščini, je razvidno, da se katoliška mladinska društva z veliko brzino širijo po vseh krajili ter da je Katoliška mladinska zveza sedaj najmočnejša mladinska organizacija na Špan- skcm. Katoliško organiziraiii študenti, ki jih je 16.000, imajo veeino po vseh španskih vseu.iliščih, kar sedanjim viastodržcem nikakor ni po godu. PoCetkom in ob ikoncu zborovanja je mladina s plamte.ini navdu.onjem zapela credo (verujem v Boga). Liberalcem, socialistom in komunistom je ta veličastna kat.liška manifesl-acija bila trn v peti. Čakali so ob izhodih iz zborovalne dvorane, da napadejo katoliške omladince. Ko so ti hoteli takoj obračunati s svojimi nasprotniki, je predsednik zbora zaklical: »Niti eden icorak naprej, da napravimo zraedo in nered k.murkoli, pa tudi niti eden korak nazaj, kadar nas hočejo drugi napasti!« Ko so socialisti in komunisti videli odločnost 'katoliškc mladine, so se takoj razpršili na vse kraje. Katoliška mladina v Španiji je mladini v drugih državah sijajen zgled za to, da se tudi v neugodnih razmerah rnorejo doseči lepi uspehi katoliške mladinske vzgoje in prosvete. Volje je troba! Št. Ilj v SIov. goricah. V Št. Iiju je zmiraj kaj novega. Seveda vsega na obešamo na veliki zvon, čeravno bi bilo včasih to potrebno, da tudi drugod zvedo, kako je v naši obrnejni trdnjavi slovenstva in jugo.lovanstva. Ziasti moramo zaznamovati velik napredek na glasbenem polju, odkar je prišel k nam g. organist, naš Gustl Rakuša. Na praznik dne 25. marca in v nedeljo dne 2G. marca so nas cerkveni pevci prijetno presenetili s krasno uspelo prireditvijo. Prvič se je na na.em odru v Slovenskem domu igrala opera »Darinka«. Kot gostje pa so nastopili ccrkveni pevci iz Smarjele ob Pesnici pod vodstvom agilnega g. organista Janka Rakuša z opereto: »Srce in denar«. Mirno lahko ročcnao, da je bila ta prireditev za Št. IIj volik dogodek, praznik slovenske pesrni. Le čudimo se, kako se morejo znajti ljudje, ki so nam hoteli to pi_pre.iti. Občinstvo je obakrat do zaJnjega kotička napolnilo Slovenski dorn. Častno so bile zastopane tudi sosednje župnije. Mnogo ljudi je moralo oditi, ker ni bilo več prostora. Cela prireditev je bi!a v čast vsem, režiserju, pevo- voclj: in pevcem. Tudi razvajeni poslušalec je moral občudovati kra3_e glasove in siguren na.top igralcev. Vsi igralci brez izjerne so odlično rešili svoje nelabke vioge. I3to lahko trdimo tudi o šmarjeških igralcih. Le tako naprej, da nas zopet razveselite z lepo slovensko pesmijo! Tudi cerkveno godbo bcmo imeli. 1. fantov se že marijivo vadi pod vodstvom g. organista. Ob Veliki noči bodo prvič nastopHi. Torej vidito, da je Št. Ilj še vedno na prvem mestu, kar se tiče napredka in splošne izobrazbe. Fram. Na praznik Marijinoga oznanjenja je Marijina družba v Framu vprizorila lepo igro »Ljubezen Marijinega otroka«. Dckleta so dobro igrala in obiinstvo, ki je cerkveno dvorano napolnilo, se je zadovoljno razšlo z željo, da bi mladina še veokrat priredila kaj podobnega. Sv. Bo_edikt v Slov. coiicsh. V nedeljo 9. aprila bo v Društvenem domu pri Sv. Benediktu »Slshcrnik« dajal raeun o svojem živlenju in dolovanju. Benedičani in sosedje, na zamudite te prilike in si ga pridite gotovo ogiedfit. Začetek ob treh popoldne. Sre-Jiš.e ob Bravl. »Slehernika« bomo lahko videli tudi pri nas in sicer na cvetno nedeljo ob pol 8. uri zveeer v prostorih g. Lesjak Alojzije (Društveni doin), Posebno primerna je ta igra ravno na cvetno nedeljo. Zato naj se- prsdstave udeleži vsakdo, lci količkaj more, drugače niu bo žal. Vstopnina 5 in 2 Din.