SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden
mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravniStvo in ekspedicija [v ,,Katol. Tiskarni", Vodnikove uliee St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemenlSkih ulicah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne.
Štev. 173.
V Ljubljani, v torek 31. julija 1894.
Letni!* XXII.
Pozdrav „ Danici!"
Srce mi je prepolno prijetnih, vznesenih čustev, da moram dati duška svojemu oduševljenju za vele-važno domovinsko stvar, ki se je po tolikem hudem in duhomornem boju vendar le srečno obistinila — v preveselo nado narodu slovenskemu.
Hvala Bogu, ki je dal zmago vrli, vzorni ideji! Hvala vsem onim veljakom, ki so v nje zmago kaj pripomogli! Hvala posebno še onim mladim gospodom, vrlim junakom, katerih srca so to idejo vznetila, ki so se prvi ojunačili, da so stopili pod pristni prapor domovinski, ki so prvi krenili pot prave domače omike brez škodljive, pogubne tuje primesi, ki bodo nekoč prinesli med svoje rodne brate srca p^lna prave ljubezni domovinske, neskaljene in le še bolj očvrščene in utrjene po svetih vzorih, za katere gore ! Slava tem junakom ! Ko bi njih ne bilo, ne bi še svetila »Danica" na slovenskem obnebju!
Dolgo, dolgo smo se zibali Slovenci v neki omotični zaspanosti. Mrak nejasnosti v najglavnejših vprašanjih nas je obdajal, da v svoji brezskrbnosti in dobrodušnosti nismo skoro vedeli več, kje smo. Daniti se je jelo na vseh krajih. V vseh slojevih slovenskega ljudstva se je začelo porajati neko gibanje, neki ogenj je vsplamtel za prave, svete vzore, katerih popolne veljave dotlej skoro še nismo do cela spoznali. Le nekaj smo pogrešali med somišljeniki : — vseučiliške akademične mladine, ki je bila in bode vedno naša nada! Res dolgo se v teh krogih ni hotelo nič zjasniti. Slednjič je napočila tudi tu krasna zarja, ki je zažarela tem veličastnejše, čim dalje se je mudila. »Danica" je zasvetila na slovenskem obnebju. Skoro bi jo bili temni, sovražni oblaki zakrili morda za mnogo let, ko se je komaj prikazala; a moč resnice in pravice
je pregnala tudi nje! In v kratkem zažari v polni luči naša »Danica" !
»Pridi, zvezda naša, pridi!"
Tebi, draga »Danica", veljajo v polnem pomenu besede, katere je skoro pred pol stoletjem zapel stari pesnik:
»Le sveti nam jasno, danica mila, In kaži Slovencem jedinstva viri Prihodnjost Ti lepo si nam odgrnila, Prinesla domovju boš ljubi mir!J
15 mesečni boj za obstanek nam je najboljši svedok, da Te vodijo vrle, zanesljive moči. V ognju se čisti zlato; v hudem skoro obupnem boju si se skazala, »Danica" slavno zmagovalko. — Mladi ste, vrli gospodje, in primeroma Vas je še le mala peščica ; a pokazali ste pred svetom jekleno voljo, vzorno požrtovalnost in občudovanja vredno neustra-šenost domačim in tujim klevetnikom nasproti. Vse te kreposti pa izvirajo nedvomno le iz trdnega, ne-omajljivega prepričanja o veljavnosti vzorov, za katere ste se vneli, kateri so Vas združili v neprodirno falango.
Pravo omiko in prosveto bodete širili kedaj med milim našim narodom. Prepričani smo, da Vam bodo vedno in povsod vodilo zlate Slomšekove besede: »Sveta vera bodi Vam luč in jiaternijezikbodiVam ključdo prave omike!" Takim vzorom utemeljenim na večno resnico sta blagoslov z nebes in zmaga zagotovljena. Zato Vam veljajo besede božjega učenika: »Ne boj se mala čreda !"
Veličasten in slaven je začetek ! Dal Bog, da bi bilo enako veličastno in krasno tudi nadaljevanje!
»Danica" bodi nam v resnici danica ! Prinesi nam že skoro beli dan! Le vzžarjaj se, le sveti nam ! Slovenija zre zaupno in ponosno v Te ; —
ne varaj njenih srčnih nad! mila znanilka boljših dnij !
Sveti zvezda!
Pozdravljamo Te,
Liga + 20.
Shod v Trebnjem.
i.
Nevednost je najdražja stvar na svetu, to je že stara resnica, ki je in ostane veljavna. Posebno pa velja za priprosto ljudstvo, katero ima v obče še jako krive nazore o javnih zastopih, kamor pošilja svoje zastopnike. Kmetiški možje, kateri ne čitajo časopisov, pisanih za priprosto ljudstvo, ne poznajo svojic pravic, katere jim dovoljuje ustava. In če jih površno poznajo iu umejo, ne znajo ali ne upajo se jih posluževati, ne vedo potov do pravih vrat, zatekajo se v stiskah pomoči iskat k svojim nasprotnikom ali pa v zakajene beznice, kjer si s pijačo skušajo vsaj za trenotek potolažiti moreče skrbi iu rastočo obupnost. Naše slovensko ljudstvo ima sicer lepo lastnost, da je v obče proti višjim mehko, pohlevno in ponižno, a ta lastnost mu mnogokje škodi, kedar se sprevrže v brezmiselno servilnost in neko brezskrbno malomarnost, vsled katere ne zre v bodočnost ter živi le za vsakdanji dan. A lahko se zgodi, kakor nam starejša in novejša zgodovina priča, da nenadoma izbruhne srd in nevolja ter si ljudstvo s silo išče pomoči, koder se potrgajo zadnje niti potrpežljivosti. Kdor hoče opazovati mišljenje našega ljudstva, prepriča se v kratkem, da ga tare poleg revščine že nepopisna skrb za svoj obstanek. Živo čuti, kako ga tarejo davčna bremena, ki rastejo leto za letom, in zato je naravno, da marsikje ne zaupajo onim, ki jim le z obljubami slikajo lepšo prihodnost. Po naravnem nagonu slutijo, odkod prihaja zlo, a večkrat si ne znajo pomagati, ker ne poznajo sred-
LISTEK
0 račji kugi.
(V izvestju c. kr. nižje gimnazije priobčil prof. Hubad), (Dalje.)
V ta namen je vzel vode, v kateri je mrgolelo vse polno samooka, povodne bolhe in dvoklopnika, toraj vode, ki ni imela v sebi nikakega kužila ter ž njo napolnil 10 posod. V 5 posod vloži sluznice raka, ki je poginil vsled račje kuge, v druzih posodah pak opazuje živalice brez vsake primesi. Cez dve uri se je začela poznavati bolezen na j prvo na samookih in zatem na povodnih bolhah v onih posodah, kjer so bile skužene sluznice rakove, začeli so pešati in spreminjati barvo, dočim so v druzih posodah ostale živalice zdrave. Da bi se toraj natančno prepričal, so li res ona mehurjasta telesa vzrok bolezni, položi jednega izmed bolnih samookov pod drobnogled, ter zapazi v istini na njem vse polno malih mehurčkov. K njemu pridene druzega popolnoma zdravega, ki nekaj časa jako veselo in urno šviga okoli zdravega, toda kmalu se ga prime nekaj pikic, ki se neznansko hitro razmnožijo. Cez jeduo uro je bil že popolnoma posut iu pogine koncem druge.
Enak vspeh so imele tudi poskušnje z raki. G. profesor je naročil večje število rakov iz notranj-
skih še neokuženih rek, ko se je po večdnevnem opazovanju prepričal, da so popolnoma zdravi, jih vloži v štiri z vodo napolnjene posode. V prvo posodo vloži kosce okužene sluznice poginolega raka, v drugo dostavi nekoliko okuženih samookov in povodnih bolh, v tretjo dolije okužene vode in v četrti pita rake z okuženimi samooki. In glej v prvi posodi so poginili raki čez osem ur, v drugi čez pet ur, v tretji so se vzdržali celih 34 ur, a v četrti so poginili že čez 47» ure. Iz tega se vidi, da sta samook in povodna bolha najbolj opasna, in da najhitreje razširjata kužilo po vodi. Ker ravno samook in povodna bolha jako hitro švigata po vodi, je s tem ob enem dano tudi pojasnilo, zakaj da se račja kuga tako brzo širi tudi po vodi navzgor.
Te praktične poskušnje potrdijo tudi znanstvene preiskave. Ako se namreč enake glivi«« vzamejo in prenesejo na primerno snov, ter se od vseh zunanjih vplivov popolnoma odločijo, se začnejo v kratkem razraščati in razširjati. V ta namen se rabi nalašč v to napravljena gelatina, ki se v posebne steklenice vloži ter prav dobro zapre. Na to gelatino (katero zamore namestovati tudi krompir) se prenese s platinasto iglico, ki se mora poprej izžariti v ognju, nekoliko glivic. V kratkem času se začno glivice razraščati, bujno množiti, ter se slednjič prikažejo celo prostemu očesu v podobi sivkaste motne tvarine. Seveda je v to potreba milijarde teh neznano majhnih
telesc. Tako vzrejenih glivic prenese gosp. profesor zdravemu raku z iglo na sluznice v ustih in na škrge. Se istega dne so se pokazali na vsem telesu znamenja bolezni. Rak postane nemiren, menca sem-tertje, tere z nogo ob nogo. Oko nasajeno na gibkem držalu, se stisne popolnoma motno v svojo jamico. Koš spremeni barvo ter postane rudečkasto rujav. Črevesne otrebe, ki gredo od njega, postanejo slične kosmičasti sirotki. Dihanje postane pri raku hitreje. Na mestih, kjer je koža bolj nežna, se pokažejo bledo rujave lise. Videti mu je, kakor bi bil napihnjen, kerč mu nastopi v zadku in v nogah, še giblje in treplje nekoliko časa, slednjič pogine nekako po 12 urah.
Raztelesenje je pokazalo, da se je kri spremenila, postala je redkejša in žolta. Tudi meso je bledo orumenelo, notranji deli so čez ali manj napolnjeni z žoltasto tekočino. Drobnovid pak je pokazal silno množino onih glivic, katere so bile vzrejene na ge-latini.
S tem je dokazano, da je ona glivica vzrok račje kuge. Glivica se v rakovem telesu bohotno razplodi, ostrupi mu kri, provzroči vnetje drobovja in slednjič razpad v vsem telesu.
Glivica, ki provzročuje račjo kugo, je majhen okroglast mehurček, ki sestoji iz nežne kožice in sluzave vsebine; prišteva se bakterijam.
stev. Za to se moramo čuditi, da so ljudje, ki se boje ljudskih sbodov, češ, da se s tem le ljudstvo hujska iu buui, ako možje, ki imajo kaj srca za narod ter poznajo njega želje iu potrebe, z odkrito besedo odpirajo ljudstvu oči, ne da bi ga hujskali in šuntali, temveč da mu pokažejo vire, iz katerih prihaja zlo, ter ga opozarjajo na primerna, dovidjena in poštena sredstva, s katerimi si more nekoliko olajšati življenje.
Pravi rodoljub ima dolžnost, da ob ugodni priliki z besedo in dejanjem poučuje svoje sorojake, kateri nimajo prilike, da bi od bližje si ogledali ustavni stroj, ki jim kuje osodo življenja. V prvi vrsti pa je to dolžnost poslancev, katere si je ljudstvo izbralo kot zastopnike v postavodajalnih zborih. Jeden tacin shodov je bil miiiolo nedeljo v Trebnjem na Dolenjskem. O tem shodu smo prejeli naslednje poročilo:
Ob 3. uri popoludne po krščanskem nauku zbralo se je nad 600 poslušalcev pred župniščem, kjer je po trudaljubivosti veleč. gosp. dekanijskega upravitelja J. Nag o de-ta bil postavljen govorniški oder, okrašen z zelenjem, mlaji, zastavami in cesarjevo podobo. N?» vzvišenem mestu je bil napis: Vse za vero, dom, cesarja! Shod so počastili preč. g. dekan iz Žužemberka M. Tavčar, veleč. gg. župnika iz Št. Lovrenca in Mirne, graščak gosp. Julij Treo in drugi. Zborovanje otvori trebanjski župan g. Pr. Huč s primernim nagovorom iu pozdravom na zborovalce ter nasvetuje, da vodi zborovanje preč. g. dekan M. Tavčar, kateri predstavi vse tri poslance.
Prvi je poročal gosp. dežeini odbornik dr. Fr. Papež ter je v daljšem govoru navajal o zakonih in sklepih deželnega zbora v prospeh kmetijstva. Tako je obširneje navajal, koliko dežela žrtvuje za povzdigo vinoreje, ki vsled trtue uši in uim tako grozno propada. Ker pa so vsi poslanci brez izjeme prepričani, kolike važnosti je vinoreja za dolenjsko stran, zato dovoljujejo v ta namen potrebne svote. Dalje omenja agrarnega in lovskega zakona. Premembo lovskega zakona želi si brez izjeme vse kmetiško prebivalstvo dežele, katero naravnost zahteva, da se zajec proglasi za škodljivo žival. Govornik omenja enkete, ki se je v Ljubljani vršila glede premembo vladnega načrta o lovskem zakonu; ko zagotavlja, da bode, kar je v njegovi moči, delal na to, da se bode lovski zakon sklenil na korist poljedelcu, oglasijo se mnogi možje: „Tako je prav, to želimo in prosimo!" Nadalje poroča o cestnih zgradbah, osobito o cestah v trebanjskem okraju, ki se bodo gradile kot primernejša zveza z dolenjsko železuico. Deželni zbor tudi dovoljuje večje svote za pogorelce in poškodovance po uimah, in podpore za pokončevanje škodljivih hroščev. Konečno omenja dolenjske železnice, po kateri se je dolenjska stran odprla in zvezala s središčem dežele in vnanjim svetom. Poslušalci so govornika pazljivo poslušali ter mu na mnogih mestih živahno pritrjevali.
Bakterije so najmanjše in najjednostavniše glivice, katere se le z najboljšim drobnovidom zaino-rejo zapaziti. Njihov premer znaša 0 002—0 001 mm. Za kubični milimeter bi se jih trebalo 125—1000 milijonov.
Po obliki so okroglaste bakterije (cocci). ki imajo okroglasto stanico, ali paličaste bakterije (bacili), ki imajo valjasto stanico, ali pa vijakasto zavite (spirilli), ki imajo vijaku podobne stanice. Večinoma se brez-barvene.
Razmnožujejo se po delitvi, tako da se stanica preščipava. To se vrši silo naglo. V 8 urah se jih iz ene bakterije napravi v ugodnih razmerah nad 280 bilijonov.
Ker pa bakterije nimajo v sebi pri rastlinstvu običajnega zelenega barvila, kateri preognuje pod solnčnim vplivom neorganske tvarine v organske, tedaj so navezane na hrano, katero jim podajajo organska bitja. Vsled tega jemljejo svoj živež od živih bitij (rastlinskih in živalskih), jim kot zajedalke iz-srkavajo njihove sokove, ter jih uničijo. Pri mrtvih bitjih provzročujejo gnitje, ter so vselej navzoče pri kisanju in alkoholovem vrenju.
Naselivši se v človeškem ali živalskem truplu, začno se bakterije naglo množiti in tvarno razkrajati sokove. Iz tega izvirajo različne bolezni (tuberkuloza, kolera, davica). Toliko o bakterijah sploh.
(Konec sledi.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 31. julija.
Mladočehi. »Radikalni Listj" obžalujejo, da se shod mladočeških poslancev ni nič izrekel o razširjanju mladočeškega programa, katero zahtevajo naprednejši listi. To je zaradi tega obžalovati, ker je zares treba, da se program vglobi in popolni, ker sedanji mladočeški program je presplošen in prenejasen. Ravno nasprotni nazori dajo se spraviti pod ta program. Temu listu se zdi, da češki poslanci niso dovolj inteligentni in nimajo nobenega trdnega prepričanja ter jim sploh manjka lastnosti, ki so potrebno poslancem. Njih delovanje večkrat nasprotuje njih besedam. Za odločno opozicijo so nekateri le pred svojimi volilci. Mej drugim tudi češki poslauci ne znajo molčati; kar v klubu sklenejo, že drugi dan izvedo in priobči duuajski listi. Seveda potem ni dolžnost čeških listov, da bi o teh sklepih molčali. Sicer pa ta list zahteva, da naj bode prosto presojati postopanje mladočeških poslancev in veljakov.
JPoljski glas o levičarski politiki. „ Nova Reforma" jako hudo prijema levičarje, ki zagovarjajo samoupravo južnega dela Tirolske, Slovencem na Štajarskem pa nečejo avtonomije dovoliti. Ta list misli, da se to ne da odrekati štajerskim Slovencem, ker se dovoli južnim Tirolcem. Levičarjev v tem vprašanju ne vodi pravica iu občna blaginja. Levičarski listi se sicer lahko ravnajo v tej stvari po navodilih vodstva svoje stranke, ali vlada se pa nikakor ue more in ne sme postaviti na tako jedno-stransko stališče. — Da bi Poljaki ne le po listih temveč tudi v državnem zboru se upali levičarjem tako resuico povedati, pa bi bilo kmalu marsikaj drugače.
Rusini. Nekateri rusinski listi priporočajo, da se skliče poseben rusinski kongres v Lvov. Na ta shod naj bi se sešli zastopniki vseh rusinskih strank in sestavili vse rusinske želje v posebno spomenico, katero bi izročili cesarju, ko pride v Lvov. Mi jako dvomimo da bi se na takem kongresu doseglo kako sporazumljenje. Razne rusinske stranke se premalo vjemajo po svojih nazorih. Posebno bi pa Starorusiui utegnili priti z željami, ki v sedanjem času niso uresničljive. Taka želja bi pač bila razdelitev Galicije v rusinski in poljski del. Proti taki razdelitvi bi bilo pač mnogo pomislikov. Na kake težave je bila zadela že razdelitev okrajev po narodnostih na Češkem. Zdi se pa nam, da bi bile se večje v Galiciji. Proti volji Poljakov bi to gotovo se ne dalo izvršiti.
lian Khuen Iledervarij. Madjarski vladni listi so naposled preklicali novico, da bi bil hrvatski ban dal ostavko svojo. Ker pa vemo, da ni vsega verjeti, kar pišejo vladna glasila, tudi tukaj ne verujemo, da bi bila vsa stvar izmišljena. 2e to je sumljivo, da se je preklic tako dolgo odlašal. Dozdeva se nam, da je ban pač hotel odstopiti, da so se pa naposled le pobotali, ker vlada ue mara kacih težav na Hrvatskem, dokler se kako ne pobota z Rurnuni in proticerkvenih predlog ue spravi skozi gospodsko zbornico. Sedanji ban je odločen mož in ne bilo bi dobro njega spraviti v opozicijo. Lahko bi vladi napravil rnarsikako sitnost, ker ima na Hrvatskem pač tudi več osebnih prijateljev. Wekerle dobro ve, da ne stoji posebno trdno in zaradi tega mora gledati, da si ne nakoplje novih težav.
Novo bolgarsko ministerstvo že čuti, da ima Radoslavova v svoji sredi. Začel se je že prepirati s svojimi ministerskimi tovariši, kakor je že poprej delal v raznih ministerstvih. Radoslavov najbrž tudi ni posebno zadovoljen, da je Stojilov ministerski predsednik, ne pa on. Govori se že, da Radoslavov izstopi iz ministerstva. Za sedanjo vlado bi to ne bilo posebuo ugodno, ker bi potem imela večino strank v deželi proti sebi. Pristaši Karave-lova in Cankova že tako niso za sedanjo vlado, Stambolov pa ima tudi dosti privržencev. Kdo ve, če ne bi izstop Radoslavova pomenjal konca sedanji vladi. Posebne bi bilo neprijetno, če Radoslavov izstopi iz ministerstva še pred volitvami in, se njegovi privrženci zavežejo z raznimi drugimi vladnimi nasprotniki pri volitvah.
Rusija in Bolgarija. Bolgarske oficijozne izjave ne kažejo, da bi se v Bolgariji dalo lahko izvesti, kar rusoljubi žele. Po teh poročilih bi knez morda dovolil, da prestolonaslednik prestopi v pravoslavje, ali siliti se pa v tem oziru ne bode dal. Vojna, Radoslavova in konservativna stranka bi se z orožjem uprli, ko bi kdo hotel to izvesti, kar želi
Karavelova stranka. Nekatera važna mesta so se zares dala prijateljem Ru-ije, ali v vojni se pa v tem oziru ni nič premenilo. — Bolgarska vlada torej nikakor ni posebno vneta za Rusijo. Ce je vojna zanesljiva, se tudi ni ničesa bati, da bi ruski rovarji kaj opravili. Dogodki prejšnjih let le pre-očilno kažejo, da Rusi na prebivalstvo niti ne računajo. Vselej so skušali lo častnike pridobiti na svojo stran. Le s podkupljenimi vojaki so bili odstranili kneza Aleksandra.
Cerkveni letopis.
Blagoslo vljenje velikega oltarja v Mošnjah.
Tri slovesnosti v fari na jeden dan ni malenkost. Mati fara Mošnje, katere sufragan nekako je pisec teh vrstic, j;h je obhajala dne 29. julija na jako slovesen način. — Zjutraj za rano stopalo je 32 svatovsko oblečenih šolarjev proti farni cerkvi s srčnimi željami, prejeti v nedolžna svoja srca prvič sveto obhajilo. Solza radosti se mi utrinja vselej pri pogledu teh srečnih duš in vselej mi pohiti duša gori v starodavni Gorotan, kjer sem bil tudi jaz de-ležeu prvič te sreče med nemškimi, pa ravno tako Jezusa ljubečimi otroci. To je prva s'ovesnost, vredna, da se spremlja z zvonenjem in streljanjem.
Druga je bolj vsakdanja, pa rekel bi, ljudstvu zaraščena: Bbob" — žal, da jo premalo cenijo, ker je spomin slovesnega trenotka, ko je cerkev odločena v bivališče večnega Boga!
Veleč. g. župnik Ivan Berlic pa je poskrbel še za vso faro tako lepo iu imenitno tretjo slovesnost. Danes so mošenjski župljani prvič zagledali prekrasen kamenit veliki oltar s prelepimi, dejal bi živimi podobami sv. Andreja, Petra in Pavla! Gospod vrednik I Večkrat sem bil že v tej farni cerkvi, pa vtis na-me ni bil Bog ve kako vzvišen (ta stara zidava se sama obsoja), toda danes sem bil uprav presenečen. Novi veliki oltar pokrije zdaj mnogo pomanjkljivosti v cerkvi. In to je delo domačega uma, domače dlani I Mož, ki se žrtvuje z dušo in telesom cerkveni umetnosti, mož, ki se prezira, ker je preskromen, da bi delal reklamo za-se, mož ta je mojster Vurnik iz Radovljice! Kdo ga po pravici prekosi? Prijatelj mi je pripovedoval, da ga je pri tem delu videl solznih očij. Od kod te solze? Meni se zdi, da se je mojster v svojem verskem prepričanju vtopil v križ sv. Andreja, v vero svetega Petra in ljubezen sv. Pavla, drugače bi mrtvemu kamnu teh obrazov ne bil mogel izklesati. Morda je pa solza veljala drugam ? Bog ve! Vurnik je naš mož, mož verskega prepričanja, in le tak za-more zahtevam cerkve zadoščevati tudi v umetnosti. Nikar ne upognimo toliko skušanega mojstra. Ne vprašaj me, potrpežljivi čitatelj, zdaj, koliko veselja je bilo ta dan v Mošnjah. Cemu? Veleč. g. župnik Berlic pa tudi dobro v<$, kaj je treba ob takih prilikah, da se povzdigne slavlje še posebej. Ljubljeni naš g. dekan je drage volje prevzel slavnostni govor, za katerega smo mu vsi — duhovniki in ljudstvo — srčno hvaležni.
Taki zgodovinski in zajedno poljudni govori ostanejo trajno v spominu. Radi slovesne sv. maše pa je bil gospod župnik vendar v zadregi. Obrnil pa se je do premilostnega g. stolnega prošta dr. L. Klofutarja in v veliko veselje duhovščine in ljudstva je dobil takoj od njih zagotovilo, da prevzamejo blagoslov oltarja in slovesno sveto mašo. Vem, da so visoki dostojanstvenik prepričani o naši udanosti in našem velespoštovanju — naj nam ne jemljejo v zlo, da jih radovljiške lepe dekanije duhovniki imenujemo svojim, dasi v svojem srcu objemljejo vse duhovnike naše škofije.
Gospod vrednik! Vi me poznate, da sem iskren prijatelj lepega petja. Zato ne morem končati teh skromnih vrstic, da bi tudi ne omenil petja pri svetem opravilu. Tu ni treba mnogo pisati. Gorenjski Mozart — hočem reči nadučitelj Rozman — ve in zna notam dati življenje, kot malokdo. V Mošnje naj pridejo poslušat petje tako imenovani organisti, tu je veselje, tu vztrajnost iu vspeh na vse strani.
Skoro prerastel mi je dopis, zato le še prav iskreno častitam veleč. g. župniku J. Berlicu, ki je poleg mnogih skrbi pri zidavi na Brezjah napravil tak kras farni cerkvi, župljanom svojim pa in duhovnikom pravi Gospodov dan I
Dnevne novice.
V Ljubljani, 31. julija.
(Kat. polit, društvo za Vipavsko.) Iz Vipave: 29. t. m. popoldne se je v Logu pri Vipavi na va-
bilo g. dekana sešlo nad 40 odličnih mož duhov-skega in posvetnega stanu na prijateljski pogovor glede ustanovitve kat. pol. društva za Vipavsko dolino. Pogovor prične g. dekan s prisrčnim pozdravom, da besedo župniku Arko-tu, kateri je nekoliko pojasnil namen društva, kateremu bode naloga pospeševati duševni in telesni blagor (delati na verskem, socijalnem, gospodarskem, na-roduem polju po geslu vse za vero, dom, cesarja). Veliko govornikov se je na to še oglasilo, ki so bili vsi edini, da je potrebno to društvo. Zato smo mu-tatis mutandis odobrili pravila kat. pol. društva za Dolenjsko ter — ker to da veliko dela — poverili pttorico gg. Erjavec, Lanthieri, Arko, Lavrenčič, Silvester, da preskrbe potrdilo pravil iu da na angeljsko nedeljo, ko bo ljubljansko kat. polit, društvo tabo-rovalo v Vipavi, otvorijo tudi naše novo društvo.
(V Horjulu) je bila 29. julija prav lepa in slovesna nova maša č. g. Antona Oblaka, on-dotnega domačina. Počastili so bili novomašnika prečastiti vrhniški gospod Frančišek K u m e r , borovniški g. župnik Janez Oblak kot stric novo-mašnikov, drugi sosednji čč. gg. župniki, domačin g. Tom. Rožnik in še gg. duhovni in bogoslovci. Iz Ljubljane sta bila preč. gosp. kanonik Andrej Zamejic, velik dobrotnik horjulske £»re, cerkve, du-hovske hiše itd., ondotni domačin gospod kanonik L. Jeran, ki je bil naprošen za pridigarja. Pojasnil je v lepem govoru častitljivost in dobrote duhovniškega stanu. — Pri veselju nove maše spo-mniii so se blagi svatje z lepim darom tudi dijaške mize.
(Osebne vesti). Poroča se uam : Naš rojak gospod dr. Ivan M o h a r je prestavljen kot okrajni zdravnik iz Stubice v Karlovac na Hrvaškem. — Inžener Pavel Hartniggseje preselil iz St. Janža v Gradec na Štajerskem.
(Razpisana je služba gimnazijskega ravnatelja) na državni nižji gimnaziji v Kočevju. Prošuje je vložiti do 26. avgusta 1.1. pri deželnemu šolskem svetu v Ljubljani.
(V Šmariji) je bila na sv. Ane dan, 26. julija nenavadna slovesnost. Ravno ta praznik je bilo namreč pred 43 leti o Ljubljani posvečenih 21 maš-nikov, katerih je samo 5 še živili namreč preč. gospodi : dekan And. I) r o b n i č , župnik Ig. Okoren (domačin šmarski), župnik g. E d e r , duh. pastir Pr. Grivic in župnik g. Ed. Vovk, ki je pa bolan in ni bil pričujoč. (Ta gospod je bil v včerajšnji številki po pomoti dejan med letošnje zlato-mašnike, kar bodi s tem popravljeno.) Ti gospodje, ko je že toliko tovarišev pomrlo, so želeli še enkrat skupaj priti, moliti za ranjce sošolce iu Boga zahvaliti, da so sami še ohranjeni itd. Opravili so gg. v cerkvi vse, kakor pri 25 ali 501etoici. Govor tehten in slovesnosti primeren pred slovesno veliko sv. mašo (g. Ig. Okorna) oskrbel je g. kan. L. Jeran. Prišlo je gg. jubilante počastit še več druzih prijateljev iz Ljubljane in od drugod, in med njimi tudi blag. g. okrajni glavar M ah kot; prav prisrčno je bilo pri gostoljubnem pogostovanju ter so se glasile lepe napitnice, kakor je šega pri tacih prilikah. Omenjeno bodi o tej priliki, da prečastiti g. dekan D r o b n i č je po prestani bolezni pred več leti sedaj še precej čvrst in razun kaj težjih del duhovskega pastirstva še vse opravlja. Bog ohrani in potrdi preblage gg. jubilante!
(Tujci na Notranjskem.) Letošnja tropična vročina zadnjih dveh mesecev privabila oziroma pregnala je, kakor se nam poroča, obilo tržaških, goriških in primorskih družin v senčnate kraje Notranjske, kakar so: Rakek, Planina, Cerknica in Logatec, kjer se krepčajo s svežim zrakom in zdravo vodo, v ostalem pa živo pričajo, da naši kraji neso neprijetni tujcem, marveč prav priljubljeni, zlasti tam, kjer se v prospeh prometa — kaj stori! In v središču dežele? Mej počitnicami in vročimi meeseci se vse mesta ogiblje, tujci pa tudi I
(Boben poje!) Prejeli sme iz Trnovega nastopno pismo: Se z ozirom na §, 19 tiskovnega zakona vložimo podpisani na dopis z Trnovega objavljen v štev. 162 Sioveuca sledeči: popravek: Ni res da smo bili podpisani godci zaradi tega ker smo na dau shoda kat. pol. društva v Trnovem godli pri okrajnim sodišču v Bistrici na 14 dnevni zapor ali kako drugo kazen obsojeni. Ni res da se je kazenska obravnava pri sodišču vršila; vršila se je dne 12 t. m. pri uradnim dnevu sl. c. k. okr. glavarstva, katero nas je vsaktere kazni oprostilo. Ni res da bi nas bil zagovarjal dr. Ivan Tavčar. Na Topo-lecu dne 28/7 1S94 Franc Šircelj Franc Logar
Godbini Mojster, t Anton Werli, Godec, f Anton Barbiš Deto. Skrozi mene Franc Šircelj priča. — Čudni ljudje, ti trnovski godbini mojstri! Ni jim dovolj, da smo splošno brez imen obsodili njih nedostojno ravnanje ob priliki kat. shoda v Trnovem, oni hočejo tudi v svetu z imeni postreči in povedati, kateri so ti slavni bobnarji! Ako je njim prav, nam tudi. Napredno narodni štab je sedaj že godce poslal v dežel. Po tem soditi jo liberalni štab v slabi koži, ako je resuična ona narodna, ki pravi: Stara sam ratala — Delat ne morem — Godci zagodejo — Plesat pa pojdem ! — Dobro Vam teknilo !
(Odhod vojakov). Včeraj v jutro odšel je k vojaškim vajam v Celovec tukajšnji batalijon domačega pešpolka št. 17.
(Prodaja konj.) V sredo 1. avgusta t. 1. ob 10. uri predpoldne bode na cesarja Jožefa trgu na prodaj 9 vojaških konj (žrebcev) v starosti od 14 do 21 let, ki se bodo oddajali kupcem proti gotovemu plačilu. Ti konji so razsih pasem.
(Desetletnica.) Prostovoljno gasilno društvo v Bizaviku slavi v nedeljo 5. avgusta letos desetletnico svojega obstanka. Vspored slavnosti obsega mej drugim : blagoslovljenje društvene shrambe, tombolo, petje in godbo (domžalsko.)
(Državna podpora). Poljedelski minister dovolil je občini Gradišče v postojinskem okraju za napravo primernega napajališča za živino na Nanosu prispevek 500 gld. s pogojem, da se bo delo dovršilo v jednem letu.
(Pojasnilo). Lekarna Mardetscl&ger prosi, da objavimo glede na opazko v sobotni številki, da je njegova tvrdka krščanska, ne pa židovska, kakor smo poročali v omenjenem listu.
Društva.
(Sbod slovenskega katoliškega delavskega društva v Ljubljani) bil je v nedeljo v prostorih katoliške družbe prav številno obiskan, tako da je bila dvorana napolnjena do zadnjega kota. Govoril je trnovski kapelan A. Plečnik ter vspodbujal delavce, naj se z združenimi močmi okleuejo novega društva, ki je namenjeno delavcem v pouk, veselje in pomoč. Ne smejo sicer preveč pričakovati od društva, vendar je gotovo, da bode tem vspešneje delovalo njim v korist, čim več bo imela udov. Skrbe naj zlasti za to, da se vsikdar v društvu ohrani taka jedinost, kakor sa je pokazala pri osnovi novega društva. Potem je govoril o štrajku, kaj da je, ali je opravičen ali ne, kaj koristi, kaj škoduje itd. K sklepu je vspodbujal navzoče, naj se vsikdar zvesto oklepajo krščanskih načel v zasebnem in javnem življenju. Dasi je bil govor zelo obširen, vendar ga je znal govornik tako zanimivo predavati, da so ga navzoči pazljivo poslušali do konca. — Dr. Krek za tem naznani, da gre. na katoliški shod v Brno kazat svoj klerikaluo-nemškutarski obraz da se poda tudi na Velehrad na grob sv. Metoda, kjer se bode spominjal svojega naroda in vzlasti vrlih slovenskih delavcev, od tam da se poda na Dunaj k socijalnemu kurzu ter da hoče pozneje natančno sporočati tudi delavcem, kako krščanska stranka skuša najti pripomočkov za zboljšanje delavskih razmer. — Društveni zapisnikar J. Gostinčar je s prav primernimi besedami pojasnoval, kako da pri raznih delih tekmujejo kaznjenci z delavci, da ti dobivajo delo, dasi imajo jesti tudi brez dela, dočim se pošteni delavci odvračajo, češ, da kaznjenci delajo ceneje. V tej stvari treba, da se kaj ukrene, sicer bi se res med delavci vedno bolj utrjevala misel, da delavec mora biti najprej tat a!i kak drug hudodelnik, da potem še le — delo dobi. Koliko se je s kaznjenci delalo pri dolenjski železnici, koliko se sedaj dela po Ljubljani in drugod! Oblastvo naj oskrbi kaznjencem tako delo, s s katerim ne bodo hodili v škodo poštenemu delavcu. V tem sporočilu stavil je ta le nasvet: Ker je izvrševanje javnih del po kaznjencih nedvomno v veliko gmotno škodo poštenih prostih delavcev, ker se s tem, da delajo kaznjenci dela, ki morajo biti plačana, odteguje delo iu zaslužek poštenim in prostim delavcem, ki morajo biti vsled tega brez kruha in ker je s tem, da delajo kaznjenci za plačo, ob kateri delavec živeti ne more, zaprta vsaka pot do zboljšanja plače, izreka današoji shod Slov. kat. del. društva, da naj se v korist poštenih delavcev prepovd vsako izvrševanje javnih plačanih del po kaznjencih. — Nasvet je bil soglasno vsprejet. Mil. gosp. prošt dr. Jarc je v imenu katoliške družbe iskreno pozdravil novo delavsko društvo rekoč, da je katoliška družba rada prepustila novemu društvu svoje prostore za prvi začetek, da tem hitreje prične društvo s svojim delovanjem. Delavci so se naio zahvalili mil. proštu za izkazano prijazno naklonjenost. — Tako se je prvi društveni shod vrši! v popolno zadovoljnost. Prihodnji sbod je v nedeljo zopet ob 6. uri v prostorih katol. družbe na Starem trgu. Kakor čujemo, oglašajo se prav pridno k društvu novi udje.
Telegrami.
Češki katoliški shod.
Brno, 30. julija. Z velikanskim navdušenjem se jo pričel danes ob 6. uri prvi češko-slovanski katoliški shod. Sobana čitalnična je prenapolnena najodličnejše gospodo vseh stanov. Predseduje grof Serenyi. Pozdravne besede brnskega škofa dr. Baura so vzbudile čudovito navdušenje ravno tako govor Pohunkov in grofa Sehoenborna. Brzojavke so se brale z vseh krajev slovanskih in drugih. Tudi več Slovencev je na shodu navzočih. Živela slovanska vzajemnost na katoliškem temelju!
Brno, 31. julija. Včeraj zvečer otvoril se je češki katoliški shod. Grof Egbert Bel-credi je bil izvoljen za častnega predsednika, in grof Oton Serenyi za dejanjskega predsednika. Predsednik je spregovoril o pomenu shoda, ki se mora smatrati za manifestacijo katoličanstva sploh in češkega še posebej. Iz obravnav katoliškega shoda izključena so vsa politična vprašanja. Škof Bauer je na-glašal udanost papežu in zvestobo cesarju. Cesarju in papežu sta se poslali udanostni brzojavki.
Smrt nadvojvode Viljema.
Dunaj, 31. julija. Cesar pride na Dunaj jutri zvečer. — Truplo nadvojvode Viljema prepelje se v četrtek zvečer na Dunaj in se bodo v dvorcu položilo na mrtvaški oder. Pogreb bode v petek popoludne. — Nadvojvoda Franc Ferdinand pride jutri zvečer na Dunaj iz Budejevic, nadvojvoda Albreht odpotuje zjutraj iz Suldena. Nadvojvoda Ernest je že prišel na Dunaj.
Dunaj, 30. julija. Nadvojvodo so v njegovi vili položili na mrtvaški oder v ornatu velikega nemškega križevnika.
Dunaj, 30. julija. Povodom žalostnega dogodka v cesarski rodbini se je grof Kal-noky pripeljal s svojega posestva na Dunaj.
Dunaj, 30. julija. Truplo nadvojvode Viljema prepelje se v sredo na Dunaj, in v četrtek bode pogreb.
Dunaj, 30. julija. Vsi časopisi se s prisrčnimi besedami spominjajo pokojnega nadvojvode Viljema in naglašajo, da vsi narodi avstro-ogerske države občutijo žalost s cesarsko hišo. Posebna izdaja „Wiener Zeitung" naglasa, da se je pokojnik odlikoval v vseh področjih svojega delovanja, proslavlja njegove mnogobrojne dobrote, visoko strokovno znanje, veliko hrabrost in marljivo prizadevanje za topničarstvo. Ljudstvo se iskreno pridružuje žalovanju, ker je bil človekoljuben. dobrotljiv in prijazen nadvojvoda povsod priljubljen.
Budimpešta, 30. julija. Splošno je sočutje povodom smrti nadvojvode Viijema. Časopisi so priredili posebne izdaje, v katerih se iskreno spominjajo pokojnika.
Dunaj, 30. julija. Cesar je bil jako potrt, ko je zvedel za smrt nadvojvode Viljema. Ukazal je, da se takoj ostavijo vsi napovedani lovi.
Vojska na Koreji.
Peterburg, 30. julija. „Novoje Vremja" misli, da gre na Koreji za jako resne ruske koristi. Ce se Japan trdo usede na Koreji, se utegne na vzhodu napraviti za Busijo ravno tak Bospor, kakor v Evropi. Rusija ne more mirno gledati, da se japanski sosed utrdi na Koreji. Nikakor pa tudi ne more Rusija dopustiti, da bi Angleži zaseli Hamil-tonov otok, v kar silijo londonski listi povodom zmešnjav na Koreji. Koreja je za Rusijo veliko važnosti in Angleži nimajo ondu ničesa iskati.
London, 30. julija. Iz Tokohame se poroča, da so rezerve dobile ukaz, da se zbero na svojih zbirališčih. Na Japanskem živeči Kitajci ostavljajo japansko državo.
London, 30. julija. Glavni voj kitajske vojne je prestopil dne 25. t. m. severno korejsko mejo. Na japansko vojno ladijo se zopet strelja.
London, 30. julija. Kitajsko poslaništvo je dobilo brzojavko, ki potrjuje, da je bil
boj na morji. Boj so zaceli Japanci. Kitajska transportna ladija se je potopila. Japansko vojno ladijo so pa Kitajci tudi tako razbili, da ni več za boj.
Baden, 30. julija. Danes je umrl po daljši bolezni načelnik kuhinje nadvojvode Viljema, ki je bil jako dolgo pri njem v službi. Nadvojvoda ga je še včeraj bil obiskal in tolažil, predno je odšel na nesrečni sprehod.
Dunaj, 30. julija. V okraju Zaleszczyki jih je 28. in 29. dne t. m. 43 zbolelo in 19 umrlo za kolero in 4 so ozdraveli, v okraju Borszczov jih je 8 zbolelo, 6 pa umrlo, v okraju Horodenko jih je 9 zbolelo in 1 umrl, v okraju Saybusch jih je dosedaj 20 zbolelo in 5 umrlo, v okraju Bu-czacz jih je dosedaj 18 zbolelo in 2 umrla. V poslednjih dveh okrajih so dosedaj prikrivali kolero. V okraju Kotzmann jih je pet na novo zbolelo, 1 pa umrl.
Kodanj, 30. julija. Ruski prestolonaslednik je včeraj ob desetih zvečer odpotoval na ladiji „Polarnaja Zvjezda". Z njim je odpotoval danski princ Kristijan, ki pojde k poroki velike kneginje Ksenije.
Brest, 30. julija. Na neki torpedovki se je razpočila parna cev. Jeden kurjač je bil težko ranjen. Torpedovka se je pripeljala v Brest, da se popravi.
Palermo, 30. julija. Včeraj je prišlo do boja mej neko roparsko četo in žandarji. Pri tem je bilo ubitih 5 roparjev.
Libeck, 30. julija. Parnik „Trave" je včeraj prišel iz Peterburga v „Travemunde". Kurjač je na ladiji umrl za kolero. Potnike so vse odpravili v bolnico. Odredilo se je razkuženje ladije.
Pariz, 30. julija. Ministerski predsednik Dupuy v kratkem ostavi Pariz in bode tri tedne bival v Evianu.
Bastia, 30. julija. Oresta Lucchesija, morilca Bandijevega, so dopoludne izročili italijanskemu oblastvu in ga spravili na ladijo, ki odpluje v Livorno.
Ponarejena črna svila.
takoj spoznaš ponaredbo. Prava, čisto barvana svila se takoj skodra, hitro ugasne in pusti malo pepela prav svetlorujave barve. — Ponarejena svila pa, ki se hitro uinaže in zlomi, počasi gori, posebno pa dalje tle nekatere niti, če je blago zelo barvano, in pusti črnorujav pepel, ki se ne skodra, ampak zvije. Ce stareš f epel prave svile, postane prah, ponarejene svile pa ne. Svllarnloa O. HENNEBEB.G (c. in kr. dvorni založnik), Zttrloh razpošilja rada vzoree prave svile vsakemu in pošilja po naročilu blago v hišo poštnine in carine prosto. Pisma veljajo 10 krajcarjev, dopisnice 5 krajcarjev v Švico._13 (7—2) 5
Vremensko sporočilo.
a rt Q	Čas	Stanje		Veter	Vreme	Mokrine na 24 ur v mm
opazovanja		zrokomera T mm	toplomer* po Celiijn			
30	7. u. zjut. 2. a. pop. 9. a. zveč.	7359 7341 732-2	16-8 27 2 206	si. sever si. svzh. brezv.	oblačno del. oblač. del. jasno	000
Srednja temperatura 21-6", za 1-9° nad normalom.
Javna zahvala.
Odbor gasilnega druStv* v Črnem Vrhu se tem potom najtoplejše zahvaljuje vsem dobrotnikom, ki so blagovolili poslati omenjenemu društvu kako darilo kot dobitek tomboli, ki je bila dn6 22. t. m., kakor tudi slav. gasilnima društvoma iz Vipave in Polhovega Gradca, in veteranskemu društvu iz Idrije, ki so posetila našo tombolo, slednje z godbo.
Črni Vrh, dne 25. julija 1894.
Za odbor:
Jakob Čuk,
načelnik.
Ivan Vidmar,
namestnik.
NajsigurneJSe in najboljšo
» nalaganje glavnice«
je v
4°/o zastavnih pismih gališkega zemljiško-kreditnega društva.
Isti osiguravajo
več nego 4odstotno obrestovanj«
ter so
pupilarno varna,
davka in fatiranja prosta,
sposobna za kavcije,
sosebno za vlaganje častniških ženitvenih kavoij;
razven teh prednostij je vrednost vsacih 100 gld. zastavnih pisem osigurana z gld. 253'33 hipotekarne vrednosti.
Ta zastavna pisma dobiti so po dnevnem kurzu pri
v vifoljani. 295 16
401 1
Zadruga kranjskih lekarnarjev javlja tužno vest, da je nenadno umrl nje bivši predsednik gospod
Tiljem Mayr,
lekarnar in posestnik v Ljubljani,
danes v torek, dnč 31. julija, zjutraj ob 3. uri.
Pogreb bode jutri v sredo, dne 1. avgusta, ob 5. uri popoldne.
V Ljubljani, dne 31. julija 1894.
402 1
Prežalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je vsegamogočni B >g poklical k sebi našega predra-zega, jedinega sina, oziroma brata, gospoda
Lovra Praprotnik-a
uradnika pri c. kr. finančnem ministerstvu na Dunaju
kateri je danes ob 5. uri zjutraj po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, star 82 let, miruo v Gospodu zaspal. Pokopan bode na Dunaju.
Nepozabljivi rajnki bodi priporočen molitvi in blagemu spominu. V Ljubljani, dne 31. julija 1894.
Žalujoča rodbina.
Mesto druzeg« naznniiiln.
403 1
Ana Mayr roj. Lazarovich naznanja v svojem in v imenu svojih otrok Josipa, Marije, Viljema in Karle, da je njen iskreno ljubljeni soprog, oziroma oče, gospod
Viljem Mayr,
lekarnar in hišni posestnik,
danes dce 31. julija ob 3. uri zjutraj po kratki bolezni, pre.jemši sv. zakramente za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal.
Pozemeljski ostanki pokojnika se v sredo, dnč 1. avgusta, ob 5. uri popoldne po slovesnem blagoslovljenju v hiši žalosti na Sv. Petra cesti št. 2 vzdignejo in preneso na pokopališče k sv. Krištofa, kjer se polože v lastno rakvo.
Svete zadušne maše brale se bodo v cerkvi Marijinega Oznanjenja in več druzih cerkvah.
Za tiho sočutje se prosi.
V Ljubljani, dne 31. julija 1894.

33 11 11 aj s k a borza.
Dne 31. jnllja.
Skupni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru ....
Avstrijska zlata renla 4%.....
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron
Ogerska zlata renta 4 %......
Ogergka kronska renta 4%, 200 kron Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld.
Kreditne delnice, 160 gld......
London vista.........
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj
20 mark..........
20 frankov (napoleondor) . . . , Italijanski bankovci
C. kr. cekini ; i . i.....
— ■ ■■ -■- -
98 gld. 40 kr.
. 98		40 „
. 122		40 „
. 97		70 „
. 121		65 „
. 96		
. 1006		
. 364		
. 124		60 „
j. 61	n	07'/, B
, 12		22 „
9		91'/„,
44		30 „
6	n	89 „
Dne 30. jallja.
4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . ,
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4% zadolžnice Budolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld. ......
Dunavske vravnavne srečke 5 "/0 ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4% kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr. zem.-kred. banke 4 % Prijoritetne obveznice državne železnice . . „	„ južne železnice 3% .
„	„ južne železnice b% .
„	„ dolenjskih železnic 4%
149 gld.	—	kr.
156 „	75	
197 „	25	
96 „	40	
143 „	—	
127 „	60	
107 „	40	M
n 67 „	40	n
98 „	70	
221 ,,	60	
154 „	25	
128 „	50	
98 „	50	»i
Kreditne srečke, 100 gld........197 gld.
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	140 „
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	18 „
Rudolfove srečke, 10 gld.......23
Salmove srečke, 40 gld........68
St. Gen<5is srečke, 40 gld.......70
VValdsteinove srečke, 20 gld......47
Ljubljanske srečke.........24
Akcije angio-avstrijske banke, 200 gld. .	163
Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st. v.	3155
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . .	494
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	110
Dunajsicih lokal, železnic delniška družba .	74
Montanska družba avstr. plan.....82
Trboveljska prernogarska družba, 70 gld. .	167
Papirnih rubljev 100........133
kr..
50
50
50 25
50 90 50
50
BJT Nakup ln prodaja "3BSK vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju
najmanjšeza dobitka K u I a n t n a izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„M E R C 1J R"
Nollzeile it. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B.
Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego koiikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti pf" naloženih glavnic. "VB