CELJSKI TEDNIK BLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVU.ESA IJUD^iVA CELJE, 2. JULIJA 1965 — LETO XV. — ŠT. 26 — CENA 30 DIN ZAKLJLcKI SKIPNEGA PLKMIMA SZDL IN OBČINSKEGA SINOIKALNEGA >VKTA ENOTM AKCIJA EDINI IZHOD V BREZKOMPROMISNEM IZVAJANJU UKREPOV TE DNI SO POSREDOVALI DRUŽBENO POLITIČNIM ORGANIZA- ČIJAM ZAKLJUČKE SKUPNEGA PLENUMA OBČINSKEGA ODBO- RA SOCIALISTIČNE ZVEZE IN OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA CELJE O AKTUALNIH PROBLEMIH V GOSPODARSTVU V zaključkih je poudarjena, da reforma gospodarskega sistema mora privesti do korenitih spre- memb v pogledu intenzifikacije gospodarjenja, racionalnega vlaga- nja, hitrejšega većanja storilnosti in širšega vključevanja v niedna- loili«;) ci'--lil:\ tlela, k;tr bo pogo- jevalo skladnejši in uravnovešeni razvoj gospodarstva kot krepitev samoupravljanja ter rast življenj- ske ravni delovivih ljudi. Pogoj za uresničitev pa je enotnost akcije in boj proti načelnosti, kritizer- stvu in demagoškim razpravam. Dolžnost strokovnih služb v go- spodarskih organizacija!] 'so ra- zumljive analize o položaju posa- meznih gospodarskih organizacij, kot izhodišče za Iskanje možnosti izboljšanja obstoječega stanja. Za oprijemljivo in uspešno poli- tično dejavnost bo oddelek za dru/.beno-ekunomske zadeve pri- pravil kompleksno analizo stanja v delovnih organizacijah. Dolžnost družbeno političnih organizacij je, tla seznani kolektiv s problemi in stanjem, da onemogoči razprave, češ da vodijo spremembe k cen- tralizaciji in birokratskemu vode- nju ter da je samoupravljanje vplivalo zaviralno na gospodarski razvoj, kajti le v soočenju z de- janskim stanjem in v podpori ne- posrednim proizvajalcem, da vztrajajo na stališčih, da je reši- tev v boljšem poslovanju, večji storilnosti, znižanju proizvodnih stroškov, boljšem izkoriščanju zmogljivosti, specializaciji in mo- dernizaciji proizvodnje ter ustrez- nejšem nagrajevanju — Je izhod iz obstoječega stanja. Doslednost uveljavljanja eko- nomskih zakonitosti pa pomeni večje napore pri izpopolnjevanju in razvijanju saiiioupravnega me- Ifinizma in zaostritev osebne od- govornosti vodilnih delavcev in samoupravnih organov pri izvaja- nju politike intenzivnega gospo- darjenja. Za dosego teh ciljev bodo ob- činski is'indikalni sveV, občinski odbor Socialistične zveze in skup- ščine občine Celje organizirali po- svetovanja s predstavniki samo- upravnili organov in družbeno po- litičnih organizacij. Na zadnjem skupnem plenumu je bil razrešen dosedanje dolžno- sti i)re4sednika občinskega odbora Socialistične zveze Celje Zdravko Trogar, ki odhaja na novo dolž- nost, za novega predsednika je iz- voljen, kot smo že poročali Janku Ževart, za podpredsednika občin- skega odbora SZDL pa Jože Bevc. RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM L\ PODPREDSEDNIKOM LAŠKE OBČINE MAKSOM KLEMENCICEM IN MIHO PROSENOM V dneh pred praznikom laške občine smo obiskali predsednika Maksa Klcmenčiča in podpredsed- nika Miho Proscna, da bi sprego- vorila o uspehih in problemih, ki vplivajo na razvoj občine in s tem na standard občanov. — Ce bi lahko naredili prerez skozi preteklo obdobje — v čem je občina zabeležila največje uspe- he in v čem največje težave? — Največji uspeh je zabeležilo vsekakor gospodarstvo. To pred- vsem zato, ker se je povečal do- hodek po združitvi zasavskega predela — Radeč in Zidanega mo- sta in pa, ker so naše največje gospodarske organizacije v tem času končale ali končujejo z re- konstrukcijo. Tako se bo poveča- la proi/vodoja ,v radeški tovarni dokuinentnega in kartnega pa- pirja za več kot sto odstotkov pri minimalnem povečanju zaposle- nih. Podobno je v pivovarni. V rudniku rjavega preijioga so po- večali proizvodnjo ob zmanjšanju števila zaposlenih ter končno pre- šli tudi na druge proizvodne pa- noge. Uspeli smo povezati težnje go- spodarskih organizacij in potrebe občine pri reševanju problemov, ki so skupnega pomena za vse nas, ko^-^šolstvo, komunalne de- javnosti itd. Letos so gospodarske organizacije prispevale 2 odstotka od bruto osebnih dohodkov za po- trebe drugostopenjskega šolstva in osnovnošolske dejavnosti v občini. Težava ali problem je v tem, da kmetijska organizacija še do da- n.es ni našla svojega mesta, kar potrjujejo podatki zaključnega ra- čuna, iz katerih je na primer raz- vidno, da je lani znašal promet, ustvarjen v kooperaciji z individu- filnimi kmetovalci le borih 6 od- stotkov, K temu moramo dodati, da je 90 odstotkov vseh površin v individualni lasti. Drug pereč problem je predvsem v oskrbi oddaljenejših krajev s kruhom in mesom. Delovne orga- nizacije, ki bi morale to oskrbo vršiti, kažejo premalo razumeva- nja, kljub- temu, da ravno ta pod- ročja dajejo največ tržnih viškov. Problematična je tudi organiza- cija zdravstva v občini. Verjetno je naša občina edinstvena po tem, da imamo 4 samostojne ustanove, namesto da bi imeli enotno zdrav- stveno službo s skupno upravo in skupnim programom, ki bi vnesel red in dokončno uredil nezdrave razmere, ki vlaclujo v teh ustano- vah. — Ali bi nam hoteli povedati, kako so se uveljavile v vaši obči- ni krajevne skupnosti? — Vsekakor se je vloga in po- men krajevnih skupnosti že izkri- stalizirala kljub temu, da še niso vse krajevne skupnosti s svojim delom zaživele. Praksa je pokaza- la, da vsak pivjet dinar krajevne skupnosti podvojijo ali celo po- trojijo. S svojim delom so naj- dalj prišle krajevne skupnosti v Radečah, Laškem in Rečici. Po- manjkljivost je še v tem, da v ne- katerih krajevnih skupnostih še vedno računajo samo na prispevke in dotacije občine. — Na katerih področjih menite, da se bo gospodarstvo občine v bodoče najbolj razvilo? — Predvsem na podiočju turiz- ma. Kakšnih posebnih perspektiv za izgradnju'Tiovih objektov in to- varn — ni. — Kaj mislile narediti v bodoče za razvoj turizma v občini, glede na to, da imate že dvoje zdravi- lišč? — Najprej bi bilo nujno razši- riti' kapacitete laškega zdravilišča. Nujne bi bilo zbrati sredstva za izgradnjo hott^la v neposredni bli- žini zdravilišča, hkrati s tem pa povečati kapacitete obtrni.ških usKig. trgovskih ter vseh ostalih, ki so povezane s turizmom, Z zgraditvijo hotela bi lahko začeli razmišljati tudi o razširitvi zdra- viliških uslug za ostale zdravljen- ce, predvsem pa na razvoj ino- zemskega zdraviliškega turizma. — Gostje in občani tožijo, da v Laškem ni pravega kulturnega živ- ljenja. Ali je to res? Kje so vzro- ki? — Res je. Celo preveč res. Eden izmed osnovnih vzrokov je v po manjkanju prostorov za kulturne prireditve. Po ureditvi doma TVD Partizan ti pogoji bodo, vendar v poživitev dvomimo, ker je kultur- no prosvetno društvo — neaktiv- no. Laščanom bi dali za primer — Radeče, kjer je kulturno življe- nje zelo razgibano in bogato. Mo- goče je eden i/med vzrokov tudi v tem, da so se v Radečah aktiv- neje vključili v delo za poživitev kulturnega življenja tudi prosvet- ni delavci. — V zadnjem času smo priča ustanavljanju vse večjega števila raznih medobčinskih institucij. Kaj menite, ali te institucije do- prinašajo k medobčinskemu sode- lovanju ali pa odražajo težnjo po ohranitvi okraja v drugi obliki? — Vsekakor so nekatere medob- činske službe potrebne, ker je ne- mogoče misliti, da bi vsaka obči- na imela svoje. To so predvsem šolstvo druge stopnje, gledališče, sredstva za obveščanje, muzeji. Zavod za spomeniško varstvo in druae, ki so z zakonom določene. Sicer je pa po izkušnjah sodeč — medobčinsko sodelovanje zelo dvomljivo in to zaradi tega, ker vse občine pri dodeljevanju sred- stev -le gledajo enako. Tu bi na- vedli primer šolstva druge stop- nje. Občine bi morale dogovore \ bolis£ošUJvati._^ js J SLAVJE V ILIRSKI BISTRICI 4. JULIJA NA DAN BORCA_ SREČALE PREKOMORCEV PO 20. LETIH, KAR SE JE KONČALA DRUGA SVETOVNA VOJNA, SO SE BORCI PREKOMORSKIH BRIGAD ODLOČILI ZA PONOVNO SREČANJE. S PODROČJA NEKDANJEGA CELJSKEGA OKRAJA JE PREKO 350 BORCfiV. KI SO SE BORILI V PREKOMORSKIH ENOTAH. PREDSEDNIK CELJSKE OBČINSKE SKLP.šCTNE JE PRED DNE- VI IZROČIL PREDSTAVNIKOM BORCEV IZ V. PREKOMORSKE BRIGADE ZASTAVO SKLPŠCINA PA JE SPRE- JELA SKLEP, DA IMA V. PREKOMORSKA BRIGADA »IVANA TURŠICA« DOMICIL V CELJU. V CELJU SE BO IMENOVALA PO V. PREKO.VIORSKI BRIGADI TUDI ULICA. V prekomorskih enotah na- rodnoosvobodilne vojske Ju- goslavije so se zbirali in orga- nizirali pripadniki vseh naših narodov, ki so se iz kakršnih- koli razlogov znašli po 8. sep- tembru 1943 onstran nemško zavezniške frontne črte v Itali- ji. Med njimi so bili številni Slovenci, Hrvatje in Crnogor- ci iz tistih predelov Jugoslavi- je, ki jih je med vojno okupira, la fašistična Italija. Med preko niorci pa je bilo največ takih, ki so bili že pred vojno ali pa med njo prisilno mobilizirani v italijansko vojsko in razpo- rejeni po bojiščih Etiopije, Somalije, Eritreje in Libije, na Siciliji, Sardiniji ali na ita- lijanskem kopnem. V dr«gi polovici leta 1942 in v začetku leta 1943 so pri- spele mednje prve vesti o res- ničnem stanju v domovini, o slavnih jugoslovanskih parti- zanih pod poveljstvom marša- la Tita in o izdaji Draže Mi- hajlovica. v svojih vrstah so organizirali gibanje v korist. narodnoosvobodilnega boja ju- pospešilo njihovo skoraj sto- goslovaiiskih narodov pod vod- odstotno«vključitev v narodno-^ stvoin Komunistične partije osvobodilno vojsko Jugoslavi- ju Tita, to pa je v obdobju je in njihov odhod v domo- 1943—1948 privedlo do prelo- vino. ma s kraljevsko vojsko ter (Nadaljevanje na 2. strani) SPREJEM V LAŠKEM Praznovaiiju prekomorskih brigad se je pridružilo tudi združenje bOrcev NOV občine Laško. S tem v zvezi so orga- nizirali sprejem 32 nekdanjih borcev prekomorskih brigad, ki jih je sprejel in pozdravil predsednik skupščine občine Laško Maks Klemenčič. Po pozdravnem govorni je navzočim spregovoril tudi or- ganizacijski .sekretar občin- skega komiteja ZKS Milko Vahčič, ki je nekdanjim bor- cem čestital k prazniku in jim hkrati zaželel čim ugodnejše počutje na republiški proslavi' v Ilirski Bistrici. Ob tej priliki so navzočim bivšim borcem vročili tudi'.j zwdovinskc knjige »Preko- morci«. Hkrati z obnianicm spomi- n(>^' so nekdnnii borci eovbrili tnd' o rfnubli.ški proslavi pre- komorcev. ki bo v Ilirski Bi- strici in-«o s tem v zvezi skle- nili, da se io bodo no možno- sti udeležili vsi borci, ki so se Dorili v teh brigadah. OB DNEVU RU- DARJEV Vsako leto 3. julija praz- nujejo rudarji svoj praz- nik, tako tudi letos. V praz- ničnem razpoloženju se jim ne pridružujejo smo njiho- ve družine, temveč vsi de- lovni ljudje. Rudarji zaradi prirode dela, težavnosti in nevarnosti svojega poklica uživajo spoštovanje in vsa naša domovina globoko ce- ni njihov velik delež pri razvijanju našega gospo- darstva. Rudarji so bili vse- lej tudi najbolj zavestni borci za pravice delovnega človeka, udarni odredi v revoluciji in v osvobodil- nem boju. Težko nam je ob njiho- vem prazniku izreči to, kar želimo. Srečujemo jih, ko odhajajo na delo, ko s po- gledom objemajo nebo in drevesa in hiše — porečemo jim: »Srečno!« in že se spuščajo v globino, v osrč- je zoglenelega sonca, v mi- lijone in milijone let stare praprotne gozdove. Črno zlato teče kot veletok po trakovih, rudarji ga v zno- ju in v stalni nevarnosti za življenje trgajo iz zemelj- skih neder. Vsem rudarjem, posebej pa rvidarjem Hude jame, Zabukovice, Liboj, Senove- ga, Globokega in Velenja iskrene čestitke k prazni- ku! Srečno! vest o novih gospo- t)arskih ukrepih je Močno odjeknila Med delavci. VREME Val' ''""^'^ P»evlado- kr" vreme, vmes pogoste Jur^^^"*" "*-*v'hte Okrog 4. ali 5- ^ 'ia močnejše padavine z ohladit- nato pretežno lepo vreme. ŠMARSKI PREKOMORCI Preteklo nedeljo so svečano podelili priznanja oseminšti- ridesetim prekomorccm šmar- ske občine. V nedeljo 4. julija pa se bodo borci prekomor- skih brigad iz šmarskc občine udeležili velike proslave v Hir- Predsedstvo združenja borcev NOV občine Celje iskreno čestita za Dan bor- ca 4. julij vsem svojim članom, gospo- darsliim organizacijam, delovnim kolek- tivom, ustanovam in vsem občanom. PREDSEDSTVO ZDRUŽENJA BORCEV NOV OBČINE CELJE ski Bistrici. Občinski odbot" ZB NOV Šmarje bo za ude- ležence proslave organiziral poseben prevoz do Celja. Iz Celja v Ilirsko Bistrico in na- zaj pa bo peljal poseben vlak. -pk SLAVJE V ILIRSKI BISTRICI SREČANJE PREKOMORCEV (Nadaljevanje s 1. strani) Bojevali so se v enotah, ki so bile se- stavljene iz pripadnikov vseh naših naro- dov. Se poseben pomen pa imajo preko- morske enote zato, ker so se vanje enot- no vključili primorski Slovenci in prebi- valci Istre, ki so jih več kot 20 let zati- rali fašisti. Z novimi žrtvami pa so izpri- čali voljo, da hočejo živeti skupaj z dru- gimi narodi v novi Jugoslaviji. Na področju nekdanjega celjskega okra- ja živi danes 'preko 350 borcev iz preko- morskih enot. Od tega jih združuje samo celjski občinski odbor ZB okrog 130, med katerimi je 65 borcev, ki so se borili v V. prekomorski brigadi. Le-ti so se v preteklem obdobju že večkrat sestali. Pred nedavnim je bilo najslavnejše srr> Canje predstavnikov prekomorskih enot s področja nekdanjega celjskega okraja. Na tem srečanju jim je predsednik celj- ske občinske skupščine Marjan Učakar predal tudi zastavo. V. prekomorske bri- gade. Poleg tega je skupšči/ia sprejela tu- di sklep, da se po brigadi preimenuje dosedanja Servisna cesta med obstoječo Vojkovo ulico, škvarčevo ulico. Ljubljan- sko cesto in Savinjsko železnico — bodočo magfstralo v/.hod-zahod v ulico V. preko- morske brigade »Ivana Turšiča«. Pred dnevi je bilo srečanje vseh bor- cev prekomorskih enot, ki živijo na pod- ročju celjske občine. Na teh srečanjih so borci prekomorskih enot prejeli posebne spominske značke ter oris zgodovine pre- komorskih brigad in drugih prekomorskih enot NOVI. Kot smo izvedeli na predsedstvu občin- skega združenja ZB NOVJ v Celju, je že do sedaj prijavljenih več sto borcev in občanov, ki se bodo udeležili slavnostne- ga srečanja v Ilirski bistrici. Zaradi velt- kega števila prijavljencev so organizirali poseben prevoz z vlakom, ki bo iz Celja odpeljal 4. julija — to je v nedeljo zjut- raj ob 3.15. Isti vlak bo imel Odhod iz Ilirske Bistrice po svečanosti ob 21.20. js Čestitka iz Kalisza OB DVAJSETLETNICI IZHAJANJA VA- ŠEGA TEDNIKA VA.M, DRAGI KOLEGI, TOSILJAMO PRISRČNE ČESTITKE IN ŽELJE ZA NADALJNJI RAZCVET VAŠE- GA LISTA V DOBRO VAŠEGA MESTA IN POKRAJINE. OB TEJ PRILOŽNOSTI IZRAŽAMO UPANJE, DA BODO STIKI MED BRATSKIMA REDAKCIJAMA V KRATKEM DOBILI KONKRETNE OBLI- KE V KORIST OBEH STRANI. UREDNIŠKI ODBOR TEDNIKA »ZIEMA KALISKA« Tako brzojavno čestitko smo sprejeli iz prijateljskega uredni- štva tednika »Zemlja Kališka«, ki izhaja v najstarejšem poljskem mestu. S Kaliszem ima mesto Celje ožje stike od leta 1959, ko je zastopstvo tega 1800-letnega mesta obiskalo Celje. Že nasled- nje leto je celjska delegacija vr- nila obisk Kaliszu ob zgodovin- skem jubileju. Obiske so medtem izmenjali tudi arheologi obeh mest. Prav zato nas je prijateljska čestitka z lepimi željami še pose- bej razveselila. Ko se najlepše za- hvaljujemo, enako želimo ured- ništvu tednika »Ziema Kaliska« in prijateljskemu mestu najlepši razcvet. Delovni kolektiv Celjskega tednika ODKRITJE SPOMENIKA PADLIM BORCEM Praznik v Šentvidu 20-letnico osvoboditve in dan bor. ca bo Kozjansko letos proslavljalo v Šentvichi j)ri Planini, Centralna proslava z odkritjem spomenika petnajstim padlim borcem bo 4. ju- lija. Proslave se bodo udeležili po- lep velikef,'a števila prebivalcev s kozjanskega .še nekdanji prvoborci in aktivisti, ki so delovali na tem področju. Letošnje praznovanje dneva borca iII 2()-letnice osvoboditve bo torej na področju, ki je v času narodno- osvobodihiih bojev dalo preko 70 žrtev. To področje, znano po bojih kozjanskega odreda, je bilo že od vsega začetka zatočišče najsvobodo- miselnejših ljudi in izpostavljeno ustaškemu in fašističnemu terorju. Za centralno i)roslavo in odkritje spomenika so priprave že v teku. Spomenik l)<)(lo odkrili po kultur- nem programu, ki ga pripravljajo člani prosvetnih društev in osnov- ne šole, ob sodelovanju godbe na pi- hala iz celjske tovarne emajlirane posode. Minulo soboto je krajevni odbor ZB s Planine in aktiv ZB iz*c(!ljske Tovarne lehnic organiziral srečanje s pogostitvijo partizanskih mater in vdov v .Vlangi pri Planini, pri Do- berškovi domačiji, na mestu, kjer jo bil 1<)42. leta pokrajinski komite Kotnunistične partije za .Štajersko. Srečanja m' je udeležilo večje šte- vilo partizanskih vdov in mater ter borcev, ki so sodelovali v bojih na tem področju." kp VELIKE PRIPRAVE ZA PRAZNOVANJ^ DNEVA BORCA OBISKI PARTIZANSKIH KRAJEV V okviru praznovanj 20-letnice osvoboditve in dneva borca so v teku velike priprave po večjih krajih in krajevnih organizacijah Zveze borcev, da bi na čim svečanejši način počastili dan borca. Ob tej priliki bodo člani organiza- cije ZB obiskali zaslužne j še parti- zanske družine, matere padlih in o- bolele borce ter borke in jih obda- rili. Tudi delovne organizacije bodo obdarile borce — člane kolektivov. Na predvečer praznika bodo v več krajih priredili kresovanja s kultur- nimi programi. V minulih dneh je bila v okviru praznovanj 20-letnice osvoboditve že cela vrsta proslav in praznovanj, ki so jih organizirali posamezni kra- jevni odbori ZB. Tako je med dru- gim bila velika proslava in srečanje nekdanjih borcev, ki ga je organizi- ral krajevni odbor ZB »Dušana Kra- igerja« v Celju na Gričku. Krajevni odbor ZB Gaberje in Frankolovo je v Frankolovem orga- niziral proslavo in komemorativno svečanost s kulturnim programom ter nato obisk in obdaritev borcev na domovih. Krajevni odbor ZB z Otoka in Strmca nad Vojnikom sta organizirala proslavo in obisk zgo- dovinskih obeležij ter nato kulturni program v Strmcu. Minulo nedeljo pa so krajevne or- ganizacije ZB Dolgo polje, Ostrožno, Lokrovec in Dobrova organizirali na Ostrožnem, na prostoru, kjer je bi- lo pred desetimi leti svečano zboro- vanje, srečanje borcev, aktivistov in partizanskih mater. Za 4. julij, praznik dneva borca pa so v teku velike priprave. Že na predvečer bodo v okoliških krajih priredili kresovanja s kulturnimi programi, na sam dan praznovanja pa krajevne organizacije ZB skupno s taborniki in mladino pripravljajo obiske znanih partizanskih krajev. Letos bodo tudi v delovnih in gospo- darskih organizacijah obdarili bor- ce in otroke padlih, ki so zaposleni v njihovih delovnih organizacijah. V okviru praznovanja dneva bor- cain 20-letnice osvoboditve bodo na Dobrni organizirali »Letne igre«, na katerih bodo sodelovali poleg veli- kega števila dramskih skupin še pevski zbori odraslih z nekdanjega področja celjskega okraja, poleg te- ga pa bodo organizirali še razna športrla tekmovanja. i Glavni poudarek letošnjemu praz- novanju dneva borcev bo vsekakor proslava prekomorskih brigad v Ilirski Bistrici. SKLAD ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA V ZAGATI' REVIZIJA POGODB SAMO V PRVIH PETIH MESECHI SKUPNI PRIMANJKLJAJ 650 MILIJONOV NA SKLADIH DEL.\VSKEGA IN KMETIJSKEGA ZAVA- ROVANJA. DNEVNO PO 4.500 DELAVCEV V BOLNIŠKEM STALEŽU. IZHOD NI IN NE MORE BITI SAMO V IZREDNEM PRISPEVKU. Zdravstvena 'služba n.a področju bivšega celjskega okraja spada ne- dvomno med najbolj razvite v naši državi, če jo merimo po pokrivanju območij z zdravstvenimi domovi, ambulantami, obratnimi ambulanta- mi, bolnišnicami in kopališko kli- matskimi ustanovami. Prav ta raz- vitost pa je v kritičnem obdobju uravnovešenja našega gospodarstva medvedja usluga V letošnjih prvih petih mesecih je stalež bolnih v ne- normalnem porastu, saj ima le celj- ska komunalna skupnost zavarovan- cev 5 odstotkov, medtem ko ostale izkazujejo celo do 6,82 odstotkov (Velenje!). In medtem ko kaže ob- račun istega obdobja v lanskem letu presežek 53 milijonov se je sklad za zdravstveno zavarovanje komunal- nih skupnosti Celja, Posavja, Vele- nja in Žalca letos znašel pred težko rešljivim problemom, in sicer izka- zuje v maju 461 milijonov primanjk- ljaja na škodo delavskega zavarova- nja in 234 milijonov primanjkljaja na škodo kmetijskega zavarovanja. Najzgovorneje pa priča podatek, da je v obdobju januar—maj dnevno v staležu 4.500 delavcev. Že samo s tako visokim staležem bolnih je sklad za zdravstveno zavarovanje ob milijon dohodkov dnevno, da ne go- vorimo o izdatkih, ki jih terjajo pre- gledi, zdravljenja in zdravila. In če si pogledamo vzroke tega težkega položaja, ki bo terjal takoj, šnjo in rigorozno rešitev, se ustavi- mo sprva pri nenormalnem staležu bolnikov, visokem porastu zdravst- venih pregledov in drugih vrstah zdravstvene pomoči, saj so izdatki letos za 285 milijonov večji ter pred- vsem pri kopališko klimatskem zdravljenju, ki je z omilitvijo krite- rija porasla sporajda za trikrat. V klimatskih zdraviliščih ugotavljajo, da zdravniki pošiljajo v številnih primerih na osnovi nepopolne do- kumentacije in šibkih diagnoz. Prav zato bo komisija zavoda morala v kopališko klimatskih ustanovah pre- gledati upravičenost ali neupraviče- nost koriščenja tega zdravljenja. Te ustanove so prepolne zdravljencev, tako da morajo bolniki čakati po te- den dni, preden pridejo na prvi pre- gled. In prav nezadostna zasedba zdravilišč z zdravstvenim kadrom postavlja vprašanje ali bo treba v stacionarnih zavodih omejiti ali pri- lagoditi zmogljivost zdravstvene službe. Čeprav obstaja nasprotno mišljenje, kažejo podatki, da so tudi nadomestila osebnega dohodka zara- di bolezni in nezgod preko 30 dni v močnem porastu (kar za 44 mili- jonov več kot lani v istem času!) In v podatkih .se razbej-e tudi močna težnja po vse večjem številu pregle- dov (specialnih, drugih tid.), kajti zdravstveni domovi in ambulante imajo s skladom za zdrav.stveno za- varovanje pogodbe, ki temelje na evidentiranih uslugah. Zdravstvena služba bo morala od- govoriti in pojasniti vzroke visokih izost-ankov od dela, posebej še zato, ker letos nismo zabeležili epidemije gripe. Visok stalež daje misliti, da skušajo tako delovne organizacije kot zavarovanci reševati svoje pro- bleme preko staleža. Še bolj pa je potreben odgovor prav sedaj, kajti število bolnih se ne ujema z stalnim dokazovanjem zdravstvene službe, da se je zdravstveno stanje prebi- valcev izboljšalo. Sklad za zdravstveno zavarovanje je vsekakor za konkretno reševanje tega problema operativno najmanj sposoben. Tu je sedaj zdravstvena služba, ki mora v povezavi z delov- nimi organizacijami objektivizirati stanje in ga vskladki z možnostmi. Stanje je tako pereče, da se upravi- čeno povprašaš, ali dela V našem go- spodarstvu res veliko število takš- nih, ki lahko vsak hip stopijo v sta- lež, kajti, če je to res, potem pač dela pri nas preveč bolnih ljudi. Zdravstveni delavci se pritožujejo, da zavarovanci v mnogih primerih neopravičeno izsiljujejo zdravstveno službo, sklicujoč se na pravice. Prav v zvezi s tem lahko rezimira- mo mišljenje vseh skupščin social- nega zavarovanja in posvetov po ob- činah, o tem, da je zakon o zdrav- stvenem zavarovanju preširok in je potrebna revizija. Prav tako je enot- no mišljenje, da sredstva, ki jih sklad daje delovnim organizacijam za nadomestilo osebnega dohodka za 30 dni, niso dosegla namena. Pri skladu za zdravsteno zavarovanje so mneja, da bi bilo bolje, če bi go- spodarskim organizacijam odstopili konkreten odstotek sredstev za na- domestilo osebnega dohodka, kajti v tem primeru bi tudi delovne orga- nizacije bile bolj živo zainteresirane na in bi s kadrovsko socialnimi službami kontaktirale z zdravstveno službo ter odklanjale številne pri- mere nepotrebnega iskanja zdrav- stvene zaščite. Sklad za zdravstveno varstvo je spričo tako visokega primanjkljaja bil prisiljen odpovedati pogodbe s celotno zdravstveno službo na pod- ročju bivšega celjskega okraja, ker je revizija pogodb prvi pogoj za sa- nacijo stanja in ker se lahko izdatki po novih določilih gibljejo le v okvi- ru 8,5 odstotne stopnje dohodkov. Tako bodo morali korigirati cene posameznim zdravstvenim storit- vam (saj se je cena za prvi in drugi pregled v enem letu za 2 do 3 krat zvišala, kajti v kolikor se stanje ne bo saniralo, bo vdrugem polletju trebi predpisati izredni prispevek, ki pa bo bremenil neposredno oseb- ne dohodke zavarovancev. J. K. PARTIZANSKI MITliVG V počastitev preiznika Borca in dvajsetletnice osvoboditve organizi- ra Delavska univerza v Celju skup- no z Mladinskim gledališčem Pionir- skega doma iz Ljubljane 15 točk ob- segajoči »PARTIZANSKI MITING«. S »PARTIZANSKIM MITINGOM« bi radi prikazali izvajalci generaci- jam, ki so zrasle v povojnih letih, vsaj del vsega tistega, kar so sloven- ski ljudje in naši partizani razumeli in občutili pod pojmom' partizanski miting. Partizanom in aktivistom pa naj služi za obujanje spominov na minule dni. Obnavljamo torej košček slovenske narodne in kul- turne preteklosti, nekaj strani iz kronike velikih let narodnoosvobo- dilne borbe. Prireditev bo v Celju na predve- čer praznika borcev v soboto dne 3. julija 1965 ob 17,00. in 20,00. uri v Letnem kinu. Za »Miting« v Celju so organiza- torji izbrali najznačilnejše recitaci- je, pevske in druge točke, tiste ki s^ največkrat odmevale z zasilnih improviziranih prizorišč partizan- skih mitingov. Mladinsko gledališče bo predstavilo obiskovalcem skeč Milana Košaka »O birokratu in bi- rokratizmu«, ki je bil napisan med vojno, ter kot osrednjo gledališko točko enodejanko »Mati« Mileta Klopčiča, edini dramski tekst, prav tako napisan v partizanih. | Organizatorji so izvedli široko ak- cijo med Sindikalnimi podružnica- mi in Krajevnimi organizacijami ZB, ki naj bi propagirali obisk pri- reditve, za katero so vstopnice že v prodaji pri blagajni Kina »UNION«. v DNEH OD 3. DO 11. JULI.IA PRAZ- NUJE OBČINA 2ALEC SVO.I PRAZNIK JN 20-LETNICO OSVOBODITVE. LET0.'5- NJE PRAZNOVANJE JE POSEBNE VAŽ- NOSTI, KER BODO ŽALEC SLAVNOST- NO PROGLASILI ZA MESTO. V DEVETIH DNEH PRAZNOVANJA SK BODO ZVRSTILE ŠTEVILNE PROSLAVE IN TEKMOVANJA TER KULTURNE PRI- REDITVE. PRAZNOVANJE BODO PRIČELI Z OT- \ORITVIJO ZDRAVSTVENEGA UO.VIA V ŽALCL V SOBOTO OB 9. URI DOPOL- DNE, S POPOLDANSKO MLADINSKO ODDAJO »POZOR, MMAS PREDNOSTI« IN RAZVITJE.M PRAPORA A.MD ŽALEC, RAZVITJEM PRAPORA ZB NOV ŠEM- PETER V SE.MPETRU V SAVINJSKI DO- LINI IN OPERNO PREDSTAVO »PRO- DANA NEVESTA« V IZVEDBI SNG MA- RIBOR V LETNEM GLEDALIŠČU V LEMBERKU V GRIZAH. V NEDELJO, 4. JULIJA BO STRELSKO TEKMOVANJE V ŠEMPETRU IN TEK- MOVANJE LOVCEV V STREUANJU NA GLINASTE GOLOBE IN PREMIKAJOČE- GA SE SRNJAKA NA RINKI, OTVORI- TEV GOSPODARSKE RAZSTAVE ŽAL- SKE KOMUNE, OTVORITEV LIKOVNE RAZSTAVE V KLUBU DRUŽBENIH OR- GANIZACIJ V ŽALCU, RAZVITJE PRA- PORA LOVSKE DRUŽINE ŽALEC NA RINKI TER DEMONSTRACIJA PARTI- ZANSKEGA NAPADA NA BRASLOVCE, RAZVITJE PRAPORA ZVEZE BORCEV IN POIMENOVANJE ŠOLE PO NAROD- NEM HEROJU. MED TEDNOM SE BODO VRSTILA ŠTEVILNA TEKMOVANJA IN OTVORIT- VE, IN SICER V PONEDELJEK TURNIR V NAMIZNEM TENISU, V TOREK ŠA- HOVSKI TURNIR V ŽALCU, V SREDO TEKMOVANJE V ROKOMETU IN KON- CERT PEVSKEGA ZBORA »ZARJA« IZ TRBOVELJ, V ČETRTEK OTVORITEV ZGRADBE LJUDSKE MILICE V ŽALCU. NOGOMETNA TEK.MA V ŽALCU, SINDI- KALNO TEKMOVANJE V ODBOJKI V- SEMPETRU IN ZVEČER GOSTOVANJE CELJSKEGA GLEDALIŠČA Z UPRIZO- RITVIJO SATIRIČNEGA VEČERA »RIN- GARAJAc V SOBOTO SE BODO POME- RILI KOŠARKARJI, ZVEČER PA BO ZVEZA BORCEV PRIREDILA SPREJEM PATRULI. NAPAD NA 2ALEC, POVORKO IN TABORNI OGENJ S KULTURNIM PROGRAMOM IN BENGALIČNIM OG- NJEM. ZAKLJUČNI DAN SLAVNOSTI PA BO V NEDELJO 11. JULIJA. TEGA DNE SE BO SESTALA OBČINSKA SKUPŠČINA SKUPAJ Z OBČINSKIM ODBOROM SZDL IN PREDSEDSTVOM ZB NOV ŽA- LEC NA SVEČANI SEJI, NAKAR BO OTVORITEV SPOMINSKEGA OBELEŽJA MESTA ŽALEC. TEGA DNE BO TUDI ŽIVINOREJSKA RAZSTAVA IN PRE.MI- RA.NJE PLEMENITIH ŽIVALI V ŽALCU, POPOLDNE PA BO MNOŽIČNO POLITIČ- NO ZBOROVANJE IN NASTOP GODBE NA PIHALA TER ZDRUŽENIH PEVSKIH ZBOROV V ŽALCU. ZALčANI BODO TOREJ IZREDNO SVEČANO PROSLAVILI LETOŠNJI OB- ČINSKI PRAZNIK IN POSEBEJ PRO- GLASITEV TRGA ŽALEC ZA MESTO. Ustanovni zbor sindilcata kmetijskih delavcev in delavcev živilske indu- strije v Žalcu STANDARD KMETIJCEV Osebni standard kmetijskih delavce v preveč zaostaja za standardom de- lavcev zaposlenih v drugih panogah gospodarstva. Ne le osebni dohod- ki, tudi stanovanja in otroško varstvo ter izobraževanje, vse to so še do- kaj nerešena vprašanja kmetijskih delavcev. Preteklo nedeljo je bil v Žalcu ustanovni občni zbor sindikalne or- ganizacije kmetijcev in živilske in- dustrije. Na zboru so ustanovili strokovno sindikalno organizacijo s področja žalske in celjske občine s sedežem na kmetijskem kombinatu v Žalcu, ker je večina sindikalnih podružnic s tega področja. Sindikat kmetijcev šteje 2.200 stal- nih članov, v sezoni pa se bo pove- čal za okrog 1.200 sezonskih delav- cev, v organizacijo sta vključeni tu- di podružnici hmeljarskega inštitu- ta v Žalcu in kmetijskega zavoda v Celju. Ustanovnemu zboru so priso- stvovali predsednik republiškega od- bora sindikata kmetijcev Jurij Pla- nine in delegati sindikalnih podruž- nic občine Žalec in Celje. Zbor je kritično razpravljal o raz- voju kmetijstva na žalsko-celjskem otimočju s poudarkom na večanju in širitvi kmetijske proizvodnje na družbenem sektorju ter večanju v kooperacijski proizvodnji. Spričo novih predvidenih ukrepov v gospo- darstvu se kmetijstvu obeta ukini- tev vseh regresov za reprodukcijski material, kar se bo vsekakor nega- tivno odrazilo kljub nekaterim ugodnostim — rešitev je pač v ve- čanju proizvodnje, izboljšahju kako- vosti in znižanju proizvodnih stro- škov. Člani so se v razpravi dotaknili tu-, di proizvodnega plana kmetijskega kombinata in investicijskih vlaganj, poseben poudarek pa so daU v raz- pravi vprašanju osebnega standarda kmetijskim delavcev, ki je daleč pod nivojem standarda delavcev v dru- gih vejah gospodarstva. S^cer kaže poročilo sindikalnega odbora kme- tijskega kombinata v Žalcu, da so v preteklem letu posvetili veliko po- zornost izobraževanju delavcev na delovnem mestu, saj je uspešno do- končalo kar 400 delaA^cev tečaje za živinorejce, hmeljarje in traktoriste, 350 delavcev pa je obiskovalo semi- narje o varnosti pri delu in {Požarni varnosti. Za izobraževanje na sred- njih in višjih šolah je kmetijski kombinat predvidel v letošnjem le- tu okrog 43 milijonov dinarjev. Na ustanovnem zboru so sprejeli pravila strokovne sindikalne organi- zacije ter izvolili 19-članski odbor, ki bo obenem tudi odbor sindikalne organizacije kmetijskega kombinata v Žalcu. Odraz prijatejskih odnosov med žalsko in bačkopalanško občino je ob priliki poplav, ki so prizedele Bačko Planko, prišel najbolj do izraza. Žalska občinska skupščina je prizadetim pbplavljencem območja Bačke Palanke namenila 2 milijona pomoči Pokopališče vagonetov — bi lahko zapisali ob sliki ki prikazuje prostor pred nekdanjo kurilnico zabukovškega rudnika. Po opustitvi neekonomičnega prevoza z lokomotivo do žalske železniške postaje, je ostalo veliko število vagonetov izven uporabe prepuiče no zobu časa. Foto: J. Sever Navidezno ugodno razmerje Na zadnji seji komisije za prog:ra- miranje in finansiranje pri občin- ski skupščini v Celju so primerjali razmerje med skladi in osebnimi dohodki. Tako kažejo podatki za lansko leto razmerje 76:24, kar po- meni v primerjavi s predlanskim letom dobrih 5 odstotkov več za sklade. Toda poudariti velja, da je to le navidezna podoba, kajti ko po- bliže spoznamo ustvaritev, 24 od- stotkov za sklade od čistega dohod- ka v podjetju, vidimo, da so gospo- darskim organizacijam v lanskem letu ostala dokajšnja sredstva na račun oprostitve prispevka dohod- ka, a je od tega zneska šla le dobra polovica na sklade, medtem ko pre- ostali del v maso osebnih dohod- kov. Prav s temi sredstvi, ki smo jih namenili za povečano maso o- sebnih dohodkov, pa smo večali ne- gativno razliko med negativno rast- jo osebnih dohodkov in storilnostjo. SEJA OBČIN SKEGAKOMITEJA ZKS V MOZIRJU Ustaljena proizvodnja Na zadnji seji občinskeffa ko- miteja ZKS v Mozirju so razprav- ljali o gibanju gospodarstva in osebnih dohodkov v občini v pr- vih štirih mesecih, o novih go- spodarskih ukrepih in nalogah komunistov s tem v zvezi. Analiza kaže, da so gospodar- ske organizacije dosegle letos v primerjavi z istim obdobjem la- ni kar za 28 odstotkov več fak- turirane realizacije. Pri tem so botrovale v kmetijstvu in trgovi- ni ter obrti višje cene, saj znaša povečanje v kmetijstvu kar za 209.2 odstotka, v trgovini za 34,9 odstotka in v obrti za 45.1 od- stotka. Tudi storilnost je v po- rastu in to za 18.2 odstotka, kar je dokaz, da so mnoga podjetja sinelejc pristopila k odkrivanju notranjih rezerv, kajti podatki, ki kažejo, da je porasla storil- nost v industriji' za 22,5, kmetij- stvu kar za 90.6, obrti za 45 od- stotkov, so zgovorni. Število za- poslenih se je v omenjenem času povišalo za 8,5 odstotka; To sicer še vedno kaže tendenco eksten- zivnega gospodarjenja^ razen no- vega obrata »Titan«, kar pomeni večanje industrijskih zmogljivo- sti. Kot povsod je tudi v raozirsjci občini vse bolj opazen prepad med hitro rastjo osebnih dohod- kov ali povprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposle- nega in med rastjo storilnosti. Pri obravnavi investicijskih vlaganj so ti gotovih, da bo zaradi novih gosi)()darskih ukrepov pri- šlo do zmanjšanja vlaganj. To se bo najobčutneje odrazilo v kmetijstvu in trgovini.. Kot kaže. zaenkrat sprejeti ukrepi za u ravnovesen je gospo- darstva niso imeli bistvenejših |)osledic v gospodarstvu mozirske občine, razen da je v gozdarstvu, lesni industriji, trgovini in grad- beništvu čniiti pomanjkanje ob- ratnih sredstev. V zvezi z novimi gospodarskimi ukrepi so' mnenja, da si morajo prav komunisti j)rizadevati, da i)odo ukrepe izvajali dosledno in povsod. Domnevajo p^i, da zarad,i •večletne umirjenosti gospodar- stva v občini tudi sedaj ne bo bistvenih pretresov. Gozdarstvo, lesna industrija in kmetijstvo so najpomembnejše panoge in te so že pred leti prešle na intenziv- no gospodarjenje. Pereče je le za obrtna podjet- ja, kot ELKROJ v Mozirju in remontno podjetje Ljubno ob Sa- vinji. Rešitev bo v preusmeritvi l)roizvodnje. v novih oblikah jiroizvodnega sodelovanja in iskanju notranjih rezerv. Na seji so posebej poudarili:, da moraj*, proizvajalci in še posebej člani spoznati svoj objektivni položaj in se soočiti s stanjem, kakršnega nova ekonomska politika ne bo mogla tolerirati. . I -er Zeleno zlato BO TUDI LETOS LEPO OBRODILO Letošnje pomladansko deževje, ki je seglo kar do samega poletja, je tudi na področju žalske občine za- pustilo vidne sledove zaostajanja v rasti pri skoraj vseh kulturah. Kot kaže je le trava večja kot običajno, pri tem pa strokovnjaki pravijo, da žal ne bo seno najboljše kakovosti. K sreči dež ni prizadel večjih po- škodb hmelju. Sicer je zaostal v ra- sti za dobrih 14 dni, toda že nekaj- dnevno sončno vreme je zaostanek v rasti zmanjšalo. Podobno je z vin- sko trto, ki je zaostala za eno škrop- ljenje, medtem ko so najbolj priza- deti koruza in krompir ter jesenske žitarice. K sreči na žalskem področju ni bilo Večjih poplav in tako menijo strokovnjaki na kmetijskem kom- binatu, da se bodo še vse kulture razvile z manjšo zamudo, v kolikor bo sedaj pretežno sončno vremq. Najmanj v skrbeh so za hmelj in upajo, da bo vse nadoknadil v rasti. Podobno velja tudi za ostale kultu- re — odvisno je pač od vremena. Sena pa, kot kaže, bo letos pov- sod dovolj. Čeprav z zamudo, so v teh dneh uspeli pokositi in posušiti na vseh površinah. V ta namen so na kmetijskem kombinatu zajx)slili vse delavce in mehanizacijo, da so delo v čim krajšem času končali ter izkoristili sončne dneve. Ce ne bo kakšnih drugih vremen- skih neprilik, lahko pričakujemo, da' bo tudi letos »zeleno zlato« lepo ob- rodilo. Vprašujete - odgovarjamo DODATNE OBRESTI NA HR'AN ILNE VLOGE IN POTROŠNIŠKE KREDITE OD 1. JULIJA DALJE V zadnjem času so vlagatelji hranilnih vlog z vse večjim ne- zaupanjem gledali na pospešeno rast cen in s tem seve na padanje vrednosti dinarja, posebej še, ker vprašuje večjih obresti ni bilo rešeno. Vsa bojazen pa je odveč, kajti pred dnevi je zvez- ni izvršni svet sprejel na pobu- do in stališče zvezne skupščine zakonski osnutek o dodatnih ob- res'tih na hranilne vloge in po- trošniške kredite. Dodatne obresti se bodo obra- čunavale na vse hranilne vloge pri bankah in poštnih hranilni- ci in to po stopnji, ki bo ustre- zala povprečnemu povečanju ma- loprodajnih cen v šestmesečnem obdobju, začenši od 1. julija da- lje. ()snova obračunavanju pa bodo podatki splošnega indeksa 'cen ua drobno od zveznega za- voda za statistiko. Razumljivo je, da bo obračunavanje dodatnih obrestnih mer glede na rok vloge različno. Tako bodo na hr;inilne vloge s 6 mesečnim ro- l^»t rosni kom odobrili po 28. ju- liju (dan veljave tega zakona!) velja, da bodo dodatne ob- •"Vfti zaračunavali po stopnji v ^'šini povprečnega zvišanja ma- ''M^rodajnih cen za . industrijske proizvode po indeksu zveznega Zavoda za statistiko. Pri tem sta '"^zeta kredita- za nabavo pre- '^oga in krediti oškodovancem Zaradi poplav. SEJA UO SKLADA ZA KOMUNALNO UREDITEV MESTNIH ZEMLJIŠČ Kako boš gradil, če... SKLAD ZA KOMUNALNO UREDITEV MESTNIH ZEMLJIŠČ V CE- LJU IMA NAMESTO 700 LE 40 MILIJONOV SALDA. OBSTAJA RESEN PREDLOG, DA BI PROBLEM REŠILI S PLAČEVANJEM VSEH KO- RISTNIKOV STANOVANJ NA MESTNEM PODROČJU Z DODATNIMI 15 DO 20 DINARJI NA KVADRATNI METER STANOVANJSKE PO- VRŠINE MESEČNO. Vprašanje prispevka za komunalno ureditev zemljišč pri nastajanju no- vih stanovanjskih sosesk Celja ni- kakor ni rešeno in to povzroča pri gradnji velik nered, ker zemljišča pač niso komunalno opremljena, kar je pogoj, daiahko gradnja nemote- no poteka. Običajno pa je tako, da graditelj plača komunalni prispevek šele v času gradnje, medtem ko bi bilo prav. ko bi graditelj vplačal komunalni |)risi)evek in bi na javni ražbi dobil že komunalno urejen gradbeni prostor. Prav Otok III. in ndi Ostrožno sta najboljša primera, kjer se srečujemo z nevšečnostmi obratnega postopka. In tako ni nič čudno, če ima sklad namesto 700 milijonov le borih 40, ' i nikakor ne morejo pokriti vsaj de'1 potreb komunalno urejenih zem- ••šf. čeprav upoštevajo v komu- nalni ureditvi le primarne naprave, in sicer vodovod in kanalizacije. Upravni odbor sklada je prav za- to postavil vprašanje, kako zbirati sredstva? In porodil se je predlog, o katerem smo načelno že pisali pred časom v zvezi z vprašanjem celjske kanalizacije kot celjskega problema številka ena. Gre za na- 'in. ki je našel svojo domovinsko pravico že na Hrvaškem in po ka- terem bi bili pač'obvezni vsi mestni stanovalci na komunalni prispevek, s tem da bi plačevali 15 do 20 di- narjev mesečno od kvadratnega me- tra stanovanjsTvC površine. Na ta način bi si sklad zagotovil sredstva za komimalno ureditev predvidenih Dovršin za širjenje CeTja. , Vsekakor je to predlog, o katerem kaže krepko razmisliti, kajti višina predvidenih prispevkov vsekakor ne bi bila ravno majhna?! Še to. Upravni odbor za komunal- no ureditev celjskih mestnih zem- ljišč je sklenil pogodbeno^ prenesti strokovno poslovanje sklada ua za- vod za napredek, gospodarstva, tako da bi v bodoče delili del sklada, s tem da bi upravni odbor vodil poli-: tiko sklada, zavod za napredek go- spodarstva pa opravljal strokovno delo. ŠE O NOVIH UKREPIH NOVI SISTEM PIANIRANJA Doslej so bili gospodarski plani pravzaprav administrativni poseg, s katerim so uravnavali napake v sistemu delitve narodnega dohodka, in so kot takšni prešibko sredstvo nepo.srednih proizvajalcev in njiho- vih organov za zagotovitev uravno- vešenega gospodarskega razvoja. Prciv zato so bili zvezni in repub- liški plani edinstveni in smo hote ali nehote zapostavljali piano delov- nih organizacij, občin itd. Po tem, kar je bilo rečeno na dru- gem plenumu CK ZK, in na eni zad- njih sej zveznega izvršnega sveta, bo odslej to drugače. Plan bo postal sredstvo neposrednih proizvajalcev in samoupravljalcev, ki bodo z dru- gimi metodami usklajevali gospo- darski razvoj svojega podjetja, go- spodarske panoge, razvoj v občini, republiki in zvezi. Prav bistvene .spremembe v sistemu planiranja bo- do osvobodile gospodarstvo odveč- nih administrativnih posegov. Plan nikakor ne bo več v imenu »višjih družbenih interesov« ožil poslovno dejavnost in razvojno samoniklost samoupravljanja. Plan bo postal sredstvo samoupravljalcev, sred- stvo, ki jim bo služilo za najopti- malnejši gospodarski in družbeno- ekonomski razvoj. AU drugače po- vedano: prav spremembe v sistemu in metodologiji družbenega planira- nja bodo zagotovile krepitev samo- upravne osnove, kar pomeni, da bo- do olajšale in pospešile in ne zavi- rale svobodno in sproščeno dejav- nost samoupravnih nosilcev gospo- darjenja. Elementi tako zamišljenega siste- ma družbenega planiranja so: raz- voj takšnega nacionalnega tržnega mehanizma, ki bo s spontanim de- lovanjem izvrševal osnovne planske proporce, vzajemna povezanost pro- izvajalcev in ustrezni ekonomski in- strumenti. Pa ne le tako. Tudi deli- tev dohodka, investicijska potroš- nja, zunanjetrgovinski in devizni re- žim, carinska, davčna in kreditna j:)olitika ter amortizacija, vse to spa- da v osnovo novo zamišljenega si- stema dnažbenega planiranja. In ne nazadnje je važen kot j5ogoj dobro organiziran sistem inlormiranja v.seh nosilcev gospodarsko-političnih odločitev. Menjala pa se bo tudi metodolo- gija. Enoletni načrti bodo odstopili mesto dolgoročnim, medtem ko bo- do enoletne zamenjali z analizami, ki bodo pokazale, v kakšni meri se uresničujejo dolgoročno zastavljeni cilji. To pa obenem pomeni tudi druga- čen odnos med posameznimi načrti; kajti osnovni nosilci gospodarske- ga razAoja postajajo sedaj načrti delovnih organizacij in komun. 85 leta gasilskegla društva Šmarje pri Jelšah DVOJNA OBIETMICA V nedeljo bodo šmarski gasilci svečano prosla- vili 85-letnico delovanja gasilskega društva. Pro- slavljanje obletnice bodo povezali s praznova- njem 20o obletnice osvoboditve. Gasilsko društvo Šmarje pri Jel- , ša^ ali Požarno brambo, kot so jo takrat imenovali, so leta 1880 usta- novili šmarski obrtniki in trgovci. Med ustanovitelji in poznejšimi vo- ditelji sta bila tudi gostilničar An- derlUh in trgovec Ivan Lešnik. Že ob ustanovitvi pa je nastal spor. Na- predni Slovenci so želeli poveljeva- nje v gasilskem društvu v sloven- skem jeziku, takratna gosposka pa tega ni dovolila. Zato je do leta 1905 društvo le životarilo. Z reorganizaci- jo leta 1905 pa se je društvo zelo razširilo. Prvi gasilski dom v Šmarju je stal pri bivši pošti. To je bila lesena uta, imeli pa so tudi ročno brizgalno. Le- ta 1911 je bil zgrajen nov dom na mestu, kjer stoji še danes. Dom so leta 1938 in 1939 razširili. Prvo mo- torno brizgalno so nabavili leta 1936. Starejši gasilci vedo povedati, da so šmarski gasilci sodelovali pri ve- likem požaru 1905. leta v Rogaški Slatini, ko j,e gorel zdraviliški dom, leta 1944 v Šmarju, ko je pogorel Habjanov kozolec in leta 1946 ob ve- likem požaru v Rogaški Slatini, ko je zgorel hotel »Triglav«. Med večji- mi akcijami šmarskih gasilcev je bi- la še pomoč ob poplavi leta 1945 in 1964 v Celju. Ob praznovanju 80-letnice so šmarski gasilci razvili nov prapor, Jeto dni kasneje pa so dobili' nov specialni gasilski avtomobil. Letošnje praznovanje 85. obletnice bodo združili s proslavljanjem 20. obletnice* osvoboditve. Svečanosti bodo trajale dva dni. V soboto ob osmi uri zvečer bo v Šmarju bakla- da, pri spomeniku padlih borcev pa bodo položili vence. V nedeljo do- poldan bo svečana seja društva, po seji pa gasilske vaje. šmarski gasil- ci bodo nastopili tudi z ročno briz- galno iz leta 1911, ki še danes delu- je. Popoldne bodo izročili priznanja najstarejšim članom društva in pre- vzeli novo motorno brizgalno. Po končanem sporedu bo veselo ljud- sko rajanje. P. K. SKUPŠČINA OBČINE 2ALEC razpisuje po določilih 43. člena temeljnega zakona o splošnih sodiščih (Uradni list SFRJ, št. 7-82/65) prosto d,el6vno mesto sodnika občinskega sodišča Žalec Pogoji: diplomiran pravnik z opravljenim pravosodnim izpitom ter izpolnjevanje splošnih pogojev za sklenitev delov- nega razmerja. Kandidati naj pošljejo ponudbe z ugtrezno dokumentacijo komisiji za volitve in imenovanja Skupščine občine Žalec. Razpis velja mesec dni po objavi. Praznovanje Dneva borcev v mozirski občini Krajevne organizacije ZZB NOV v mozirski občini pripravljajo v so- delovanju z drugimi družbeno poli- tičnimi organizacijami za 4. julij dan borcev, ki je letos povezan s praznovanjem 20. obletnice osvobo- ditve več prireditev. Krajevna orga- nizacija ZZB NOV Mozirje priredi v nedeljo 4. julija v znanem parti- zanskem kraju Šmihelu nad Mozir- jem partizansko slavje. Tega dne bo tudi tradicionalno srečanje članov aktiva ZZB NOV Elektrokovine iz Maribora s katerim ima krajevna organizacija ZZB NOV Mozirje že nekaj let tesne stike. Pred spomeni- kom padlih v NOB bo žalna sveča- nost. Nastopila bosta tudi pevska zbora iz Šmihela nad Mozirjem in Mozirja. V soboto zvečer bodo pri- žgali taborni ogenj. Po hribih bodo^ zakurili tudi kresove. Krajevna organizacija ZZB NOV Mozirje vabi vse prebivalce, zlasti pa nekdanje borce in aktiviste, ki so se borili v teh krajih na partizan- sko slavje. Krajevna organizacija ZZB NOV Luče bo v soboto 3. julija zvečer razvila svoj prapor. Pred spomeni- kom padlih v NOB bo žalna sveča- nost. Ponazorili bodo tudi napad na Luče. Praznovanje bodo zaključili z kulturnim programom in družab- nim večerom. Množične organizacije v Novi Štifti bodo priredile v nedeljo 4. julija partizansko slavje na Toma- novi planini pri Cemivcu. er ZAHVALA Vsem, ki so mi ob bridki izgubi mojega dragega moža FRANCA KACA stali ob strani, izrazili sožalje, vsem, ki so pokojnikovo slovo po-i^i častili s prekrasnimi venci in cvetjem, ga spr^j^^li j^a ^je^ovi ' zadnji poti — iskrena hvala. Posebna hvala vsem družbenim in političnim organizacijam, Skup- ščini občine Celje za izkazano čast in pozornost. Občinskemu ko- miteju ZK, organizaciji ZB NOV in SZDL terena Gaberje, pred- sedniku republiškega Združenja borcev NOV, tov. Francu Les- košku-Luki. predsedniku občinskega Združenja borcev NOV tov/ Joštu za poslovilni govor. tov. Belaku za poslovilne besede v imenu kolektiva Tovarne emajlirane posode in tov. Križniču kot pred- stavniku Društva upokojencev, godbi TEP. pevcem DPD Svoboda • in pevcem Društva upokojencev. Iskrena hvala tov. Tonetu Skoku, sekretarju Občinskega komiteja ZK, za vso pozornos-t. ki jo je posvečal pokojniku med težko bo- leznijo, prav tako kolektivu TEP, dr. M. Sevšku za dolgoletno zdravljenje, dr. Krajncu in dr. Aleksiču. Zahvala velja tudi pri- marju internega oddelka celjske bolnice, dr. Rojniku za njegovo veliko in človeško pozornost, prof. dr. Cundru, dr. Mordeju in dr. Drnovšku, prav tako tudi vsemu strežnemu osebju. Vsem še enkrat — prisrčna hvala! 2ena Marija s hčerko Reziko in ostalim sorodstvom. Jim želimo pomagati ? ALI JE BLAGA KAZNOVALNA POLITIKA ZA MLAPOLETNE PRESTOPNIKE V REDU? ^red dnevi je svet za splošne in notranje zadeve pri občinski skupšči- ni v Žalcu na svoji seji razpravljal o mladoletniških zadevah pri občin- skem sodišču v Žalcu, število: lani 6 in letos 3 sicer ni veliko, toda do- pušča kljub temu pomisleke, ker v vć'čini primerov ni šlo za mladino; Iki bi bila potrebna tistega, kar si je; prisvajala. Devet mladoletnih prestopnikov je storilo sledeče prestopke: trije so izvršili tatvi- no, dva sta ogrozila varnost javne- ga prometa, eden je storil kaznivo dčjanje goljufije, drugi kaznivo de- janje poneverbe; tretjega so zaloti- ' li pri nezakonitem lovu, četrti pa je sodeloval v pretepu. V omenjenih primerih tatvine gre za mladoletnike, ki so že bili zapo- sleni (eden od teh tik pred nasto- poni delovnega razmerja!). Vzeti denar souslužbenki iz oma- re, prisvojeni denar iz izkupička za prodano pijačo in jestvino, prisvo- jeni predmeti v samopostrežni trgo- vini, prigoljufan kovček, poneverba v blagajni kinosekcije, vožnja s ko- lesom brez luči s posledico poškod- be starejše ženske, sodelovanje pri pretepu na vasi in streljanje faza- nov, ker pač zaradi dobrega zade- vanja »več veljaš« — to so delikti mladoletnikov. Na videz so prestop- ki nepomembni in je sodišče že po pripravljenem postopku predlagalo ustavitev postopka v petih primerih, le v enem primeru je izreklo ukor mladoletniku. Kot kaže, ne gre v teh primerih za moralno in vzgojno zanemarjane mladoletnike, temveč prej za splošen pojav nedosledne družbene kontrole ali nevestno shra- njevanje flružbenega premoženja, kakor za dejstvo, da mladoletnikom prehitro zaupamo delovna mesta, kjer imajo opraviti z denarjem, a jim premalo privzgojimo pravilen odnos do tuje oziroma družbene imovine. Prav v tem dajemo često- krat z nevestnim poslovanjem slab zgled in smo bržčas še lahko zado- voljni, da je sorazmerno malo mla- doletnih prestopkov. Morda je blaga politika sodišča dobra osnova za prevzgojni proces, toda kdo se uk- varja z otrokom po ustavljenem po- stopku ali izrečenem ukoru? Prav tu' nastopa drugo resnejše vpraša- nje, ki utegne istega prestopnika po- novno speljati na napačno pot, kaj- ti ker je najobičajnejša obramba mladoletnega blaga kaznovalna »pre- vzgojna« politika sodišč, utegne po- stati vzpodbuda za ponovni presto- pek. Sicer so to le domneve, ki pa ni- kakor niso zgolj v zraku, kajti pri- vzgojiti in utrditi najosnovnejše mo- ralne kvalitete, kot je poštenost in s tem v zveži pošten odnos do druž- bene in privatne lastnine, vsekakor ni lahko. J. K. Predavanje o prometu v mozirski občini je avtomoto društvp ^Gozdar« Ljubno ob Savi- nji v ^sodelovanju z združenjem šo- ferjev in avtomehanikov in komi- sijp za varnost prometa pri občinski V skupščini Mozirje organiziralo pre- daYanje o novem Temeljnem zako- nu o varnosti prometa na javnih cestah. Predavanja so organizirali v glavnem za voznike motornih vo- zil in so ponekod zelo dobro uspela. V teku je tudi zvezna prometno . vzgojna akcija pod geslom »Za več- jo varnost jieščcv in kolesarjev v prometu«, ki bo trajala od 1. junija ■ do 31. oktobra letos. V času trajanja te akcije bodo priredili več preda- vanj o prometni vzgoji, predvajali bodo poučne filme, med šolsko mla- dino in ostale občane pa razdelili posebne letake, ki opozarjajo vse udeležence v prometu na previdnost. -er Šmarska mladina v Makarski v nedeljo se je začela prva izme- na letošnjih letovanj v znanem leto- višču ferialcev bivšega celjskega ok- raja v Makarski. Tudi letos je v le- tovišču dobro poskrbljeno za kul- turno ifi zabavno življenje. Med dru- gam razpolaga letovišče z lastno ki- noaparaturo, televizorjem, športni- mi rekviziti, v letovišču imajo svoj mladinski orkester in drugo. Letos se bo letovanj v Makarski udeležilo nad 70 mladih iz šmarske občine. Cena dnevne oskrbe je dokaj nizka. 750 dinarjev. -pk Tečaj za nego bolnika Pred dnevi je osnovna organiza- cija RK Socka skupno ž občinskim odborom RK Celje priredila tečaj za nego bolnika, ki se ga je ude- ležilo veliko število slušateljic. Te- čaj je vodila višja medicinska si3- stra Marija Karlin iz Celja, ki je udeleženkam s prizadevanjem pri- kazala, kako je treba ravnati z bol- nikom, da se bo kljub temu, da je ])rikljenjen na posteljo, ugodno po- čutil. Tečajnice je prav tako sezna- nila s prehrano bolnika^kakor s ce- lotno nego in oskrbo. Vse udeleženke so bile s tečajem zelo zadovoljne in so izrazile željo, da bi jeseni ali pozimi priredili še tečaj za prvo ])()nioč. Občinskemu odboru RK Ce- lje pa gre zahvala za pomoč, saj je kril celotne stroške tečaja. K. P. Celjski tednik v VSAKO HISO Od Reke do Dubrovnika Kvarnerski zaliv je bil prepreden z težkimi oblaki, ki so v presledkih do kože premočili — sonca in top- lote željne — predsezonske turiste. Pristanišče na Reki s svojimi števil- nimi potniškimi in tovornimi ladja- mi vseh dimenzij nudi imponzanten pogled skozi to jugoslovansko prvo okno v široki svet. Vsi potniki, ki so se zanašali na običajno temperaturo prvih dni ju- nijskega koledarja so pred avtobus- no postajo pošteno zmrzovali. Gne- ča je za te dni bila že kar precejš- nja. Avtobus, ki pelje v Crikvenico, je nabito poln in že nad Martinšči- co se dvigajo oblaki in posamezni sončni žarki poševno padajo v mav- ričnih barvah na gladino nikoli mi- rujočega morja! Crikvenica je kljub turobnemu vremenu kazala že prav prijetno predsezonsko vzdušje, kar je v veli- ki meri pripisati tudi plavalnemu bazenu v hotelu Terapiji, kjer se za tri sto dinarjev lahko naplavaš vsak dan od 15. do 18. ure. Ta bazen je še iz črno-žolte dinastije, a še danes služi dopoldne zavodu Talasoterapi- je, popoldne pa vsem, ki so voljni odšteti tri sto dinarjev. Tako kljub dežju in hladnemu vremenu nisi pri- krajšan za prijetno plavanje v »ma- njšem morju«. Poslužujejo ^e ga predvsem inozemski turisti, zelo malo pa žal dopustniki slovenskih počitniških domov, ki so (kakor pravijo domačini?) »okupirali« v ne- kaj letih predvsem jugovzhodno obalo od Zelengaja do Jelene. Ven- dar je bil ob koncu maja odprt le rudarski počitniški dom rudnika Za- gorje, vsi ostali domovi vzdolž lepe obale so spaU še zimski sen. Domo- vi so v pred in posezoni premalo izkoriščeni. Že nekaj let razpravlja- jo o tej »počitniški liniji«, pa nc pri- demo niti do tega, da bi delovni ko- lektivi v pred in posezoni dali ugod- nost letovanja vsaj svojim lastnim upokojencem. Prepričana sem, da je med njimi mnogo takih, ki jim ni do vročega sonca, ampak pred- vsem do rekreacije ob morskem zraku, ribah in pristnem vincu za zmogljive cene! V domu Zdgorjanskih rudarjev sem našla prijetne, šaljive in nad- vse duhovite knape, ki so me ljubez- nivo povabili na »Kumljansko«! Ta- ko so namreč preimenovali kraj ŠI- LO na otoku Krku, kamor vozi vsa- ke dve uri trajekt. Lep in udoben je njihov počitniški dom z marlji- vim, maloštevilnim delovnim kolek- tivom. Upravnik doma je že nekaj let isti, po poklicu je jamski kopač, ki pa v spretnosti in ljubeznivosti prekaša »šolane« gostinske strokov- njake. Plažo imajo kar preko ceste, vendar se šušlja po Crikvenici, da bo občina podaljšala ograjeno zapr- to kopališče vse do pomola Zelenga- ja in s tem odvzela vsem počitniš- kim domom brezplačno kopanje v tem območju. Dela so že v teku. Zdi se. mi, da bi bil tak ukrep, ne da bi se preje posvetovali z prizadetimi — zelo nedemokratičen, zato upaj- mo, da bo tudi v bodoče vse v redu. Crikvenica je pripravljena na se- zono z odlično založenimi trgovina- mi, novimi samopostrežbami, pre- urejenimi in novimi hoteli itd. Tre- nutno pa žal, primanjkuje sadja. Kdo je kriv, da se vsako leto ponav- ljajo iste pomanjkljivosti, ko vendar naše turistične poslovalnice zaklju- čujejo letovanja inozemskih gostov po tekočem traku predvsem v pred- sezoni. Kako primanjkuje sadja, po- ve tale dogodek: Prodajalec z voze- čo stojnico je peljal pomaranče in nekaj češenj od skladišča vzdolž o- bale na Kač jak. Ljudje so vse do hotela Miramar tekli za njim, da bi jih kupili. On pa je mahal z rokami in se smehljal rekoč »to je za Kač- jak!« Ce me že ni bilo sram, pa mi je bilo prav gotovo zelo neprijetno. Prijetno je v Crikvenici, četudi je skoraj vsak dan malo deževalo. Le- pa udobna kavama v novem hotelu ob pristanišču z zmernirrii cenami je vedno zasedena. Na uho mi doni- jo govorice raznih marodov, trenut- no prevladujejo Cehi, Madžari, Nem- ci, Avstrijci .Ce se njim izplača v tem času obiskati Jadran, potem je toliko manj razumljivo, da so bili zaprti še skoraj vsi naši domovi. Nekdo je o tem razpravljal nekoli- ko takole: »Zidamo nove hotele, na tisoče ležišč pa bi v marcu, aprilu, maju in oktobru lahko oddali po po- čitniških domovih za »cenjene« de- vizne dinarje!?« Ali to ustreza dej- stvom? Pozornost vzbujajo v Crikvenici mesnice vsega karkoli želiš! Tele- tine po želji (tudi 100kg), meso sor- tirano pa kokOvosti z označeno ce- no, vse tiste pa za nekaj desetih di- narjev cenejše kot pri nas. Vse dni sem videla res le kvalitetno, prvo^ vrstno meso. Kruh je v Crikvenici (kakor skoraj povsod ob morju) edinstven. Ko ga ješ se kar ovija kot maslena pogača. Zakaj je med našim kruhom in tem taka razlika v kakovosti, tega nisem mogla ugo;; toviti. To naj ugotovijo znanstveni gospodarski centri! Take analize bi bile za potrošnika zelo zanimive in koristne! Koledarsko leto na Jadranu ne de- lijo več v pred in posezono, ampak v predsezono in posezono — meseC april, maj, oktober; sezono — junij, september; visoka sezona — julij, avgust. Tej razporeditvi mesecev so barometersko urejene tudi cene. V soboto in nedeljo polnijo Cri; kvenico Ljubljančani in Zagrebčani z avtomobih. »Fičko« ali »avto«, kj ima urejeno ležišče in roštilj nudi poceni in lepo rekreacijo. (Se nadaljuje)- NA CELJSKEM GRADU ZBOROVANJE ETNOGRAFOV Slovensko etnografsko društvo za- jema teritorialno vso Slovenijo. Se- dež društva je v Ljubljani, v njem pa sodelujejo strokovnjaki iz vse Slovenije, Ce je le katera disciplina našega raziskovanja vezana na zem- ljo, je narodopisju izhodišče vselej naše podeželje, ki hrani bogato za- kladnico onih vrednot, ki dajejo vse- bino tej veji znanosti. Se vedno pa je prizadevanje naših etnografov razcepljeno in občimi tereni so do- cela neraziskani. Moči, sredstev ni časa primanjkuje. Naša etnografija še vedno pogreša etnografski atlas Slovenije, za katerega predpogoj je strokovna prečesanost vseh prede- lov naše zemlje. V nezaslišnem tem- pu našega razvoja dnevno propada- jo etnografske vrednote. Ogromno delo na tem področju je pošteno opravljeno, rezultati pa so za Slo- vence častni. Številna vprašanja ča- kajo odgovora. Nikakor ne gre očit- ke naprtiti organizaciji ali posamez- nikom. Breme je za ene in druge preogromno. Preskromno je število aktivnih delavcev in prešibek dotok mladih sil. V Celju je opazno, da kaj radi prehajajo iz centrale v naše mesto na shode, seminarje!, ekskurzije, sam- pozije po veliki večini vse znanstve- ne skupine iz filozofskega in zgodo- vinskega področja. Za vse je Celje po legi in okolici, kakor tudi po zgo- dovinskih dogodkih izredno zanimi- vo. To pot so si etnografi izbrali celj- ski grad za občni zbor in strokovna razmotrivanja. Večletni predsednik društva dr. Valens Vodušek. je tudi letos vodil občni zbor in usmerjal tok disku- sij. Letošnje leto je za slovensko etnografijo posebnega pomena, saj mora organizirati republiški etno- grafski kongres v Sloveniji. Zadnji med nami je bil pred 6 leti na Ble- du. Letošnjo jesen pa si bodo kon- gresisti prav tako izbrali naše Celje za večdnevni kongres z ekskurzija- mi v celjsko območje. Običajno po kongresu izdajo zbornik z vsemi re- ferati in splošnimi poročili. Za na-, tis obsežne publikacije pa prihaja društvo v stisko, čeprav je natis po- gojen s pomočjo vseh republik. Zborovanju je dal svečan pouda- rek s svojo udeležbo častni član akademski slikar M. Gaspari, ki je imel malo pred tem v našem likov- nem salonu izbrano razstavo. V o- spredju razgovora in diskusij sta bila dva problema. Raziskovanje na- rodnih pripovedk in njihova publi- kacija. Izkristaliziralo se je mnenje, da bo treba izdati strokovno in- terpretirane pravljice, hkrati pa mi- sliti na izdajo, ki bo slehernemu do- stopna. Taka izdaja je mišljena s pomočjo gramofonskih plošč s krat- kim pojasnilom dialektičnih poseb- nosti. V popoldanskem nadaljeva- nju so obravnavali temo: narodopis- je in turizem. V živahnih diskusijah so se kresale misH glede številnih etnografskih prireditev in okrog spominkov, ki so pretežno nekvali- tetni, kričavi in kičasti. Vrh vsega je kaj malo spominkov, ki bi prika- zovali našo slovensko tipiko. Mne- nja naših diskutantov so si bila kaj dostikrat nasprotna. Izkazalo se je, da bo o tej temi še ponovno raz- pravljati in priti do enotnih sklepov. Jesenski kongres jugoslovanskih etnografov in etnologov utegne biti za Celje pomemben. A. S. Prizor iz dela »Ja, Danilo« GOSTJE IZ VIROVITICE V CELJU \faj bodo vezi še trdnejše Gradsko kazalište bo uprizorilo Krstulovića »Ja, Danilo« Danes popoldne bo prispela v Celje na gostovanje dramska skupina Gradskog kazališta iz Virovitice. Gostovanje je nadaljevanje tradicije v sodelovanju med Mestnim gledališčem iz Virovitice in celjskim Delav- skim odrom, ki je bilo osnovano v sklopu »Vlaka bratstva in enotnosti«. Celjski Delavski oder je gostoval in požel velik uspeh v Virovitici 1960 leta s Cankrajevim Hlapcem Jernejem in njegovo pravico ter Linharto- vo komedijo Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Gostje ii" Virovitice bodo nasto- pili jutri, v soboto v prostorih Slo- venskega ljudskega gledališča v Celju z dramskim delom JA, DANI- LO— po Krstulovičevi dramatizaci- ji romana DANILO. Pred petimi leti je prišlo prvič do tesnejšega sodelovanja med obe- ma mestoma, ko je' Delavski oder iz Celja povabil Gradsko kazahšte na gostovanje ob otvoritvi prvih let- nih iger v Dobrni. Dramska skupina Gradskega kazahšta iz Virovitice je takrat uprizorila Držičevo komedijo DUBROVAČKE VRAGOLIJE. Po gostovanju Gradskega kazali- šta iz Virovitice je celjski Delavski oder gostoval jeseni leta 1960 v Viro- vitici. V tem obdobju je obiskalo obe mesti več skupin dramskih de- lavcev, ki so med razgovori in po- sveti izmenjavali izkušnje in do- gnanja ter tako utrjevali začete od- nose. Letos oktobra bo dramski kolek- tiv Gradskog kazališta iz Virovitice praznoval dvajsetletnico' dela. Ob tej svečanosti so povabili tudi celj- ski Delavski oder na gostovanje. Po- leg Delavskega odra iz Celja bo na tem svečanem praznovanju gostova- lo še Jugoslovansko dramsko kaza- lište iz Beograda, Hrvatsko narod- no pozorlšte iz Zagreba in Gradsko kazalište iz Valjeva. To povabilo je vsekakor veliko priznanje celjske- mu Delavskemu odru, ki bo edini zastopal dramsko dejavnost Sloveni^ je. Po prihodu v Celje, kamor bodo prispeli danes, .so družbenopolitične organizacije organizirale svečan sprejem gostov v hotelu Celeia. Jutri bodo gostje po ogledu mesta in nje- govih kulturnih spomenikov ter mu- zeja NOB uprizorili dramsko delo JA, DANILO, Krstulovičevo drama- tizacijo romana Danilo. Za obe pred- stavi je med celjskim kulturnim ob- činstvom že veliko zanimanje. Ob tem vsekakor pomembnem kulturnem dogodku želimo, da bi se vez med Mestnim gledališčem iz Vi- rovitice in celjskim Delavskim od- rom, kakor med obojestranskimi kulturnimi krogi še utrdila, hkrati pa vabimo celjsko občinstvo, da bi se predstave polnoštevilno udeleži- lo in s tem izpričalo odnos, kakršne- ga je bil celjski Delavski oder ob svojem gostovanju deležen v Viro- vitici. js TA MESEC NA PLATNU Po razgibanem in nadvse domiselnem če- škem filmu, satiri, »Revolveraš iz Arizo.ie«, bomo imeli v prihodnjih dneh prilo/.nost spo- znali nov zanimiv \zliodni film. Gre za polj- ski «film »Rdeče baretkc'<. Filmska zgodba se odvija v vojaškem okolju,, tam, kjer je po- danih mnogo možnosti, da se na malenkostih zgradi-razgiban, včasih napet film, ki bi gle- dalce razvedril in jim posredoval še psiholo- ško zgodbo o notranjem dvoboju dveh raz- ličnih značajev. Razumljivo je, da mora zma- gati dober, pojitiven značaj. V hvalo pa lah- ko filmu štejemo, da jc ta del zgodbe tako spretno izpeljan, da dvoboj med dobrim 'in zlim ni vsiljiv, ampak skladen del celot^. Kratka vsebi.ia: mladf fantje gredo na odslu- ženje kadrovskega roka. Nekateri so preveč pogledali v kozarec, pa je eden izmed njih zamudil vlak, s katerim so se odpeljali nje- govi tovariši. Tako je moral sam nadaljevati vožnjo. Ko pa je v nočnem vlaku nadlegoval samotno dekle, je nehote sunil skozi vrata sprevodnika. Zanimiv zaplet. Naslednji dan je v menzi v vojašnici radio poročal, da so rif/nanci sunili z vlaka sprevodnika, ki niha med puljenjem ia smrtjo, fanta prijatelji osupu9, da j« vpleten v to nečedno dqanj«. a pred sumom ga jc izmazal neznani rekrut. Zakaj, tega Grzegorz v tistem trenutku ni ve- del. Odgovor na to/zagonetno vprašanje pa mu je dalo življenje v vojaški enoti. Fantje so služili pri padalcih, tu pa je življenje napor- no in polno rfajrazličnejših dogodivščin. Mi- mogrede, poljski padalci nosijo rdeče baret- ke, od tod ^laslov filma. V zahvalo je bil osumljeni Grzegorz rekrutov Služabnik na vsakem koraku. Stanje v njunih odnosih se je sicer enkrat izravnalo in tudi v zaključku zgodbe je vse v redu. Toda, gledalci naj si film ogledajo in ne bodo razočarani. Z naj- večjim zanimanjem ga bodo gledali mladi. Kajti ob nasvetih vojaških strokovnjakov za padalstvo so izrabili mnogo zanimivih, pri- vlačnih in napetih podrobnosti iz padalstva, tako da je mlad človek lahko navduše.i nad vrsto scen. j. v. OBVESTILO Zdrnženje borcev NOV občine Žalec obvešča vse borce in ostalo prebivalstvo, da se bo izvršil dne 5. 7. 1965 v soboto prekop posmrtnih ostankov padlega prvoborca Petra ŠPRAJCA (starejši). pPosmrtni ostanki bodo do pokopa ležali v domu ^>Svobode« v Gri- žah od 14. do 18. ure, od koder bo prenos h grobišču ob spomeniku. Združenje borcev NOV občine Žalec Razstava na osnovni šoli T Vojniku Vrata osnovne šole v Vojniku so se zaprla pravzaprav šele pretekli petek. Takrat so namreč zaključili razstavo likovnih del, na kateri so sodelovali poleg gojencev centralne šole še mladi likovniki obeh osnoV nih podružničnih šol iz Socke in Strmeča. Razstava, ki zaradi svoje kvalitete zasluži vse priznanje, je prinesla v primeri z običajnimi aranžmaji to- vrstnih razstav, marsikaj novega. Tako je prireditelju uspelo prelomi- ti s »tradicijo kvantitete«. Likovno delo gojencev mu je uspelo prikaza- li v pregledni razvrstitvi po razred- nih programih in tehnikah. Nedvom- no kaže razstava tako po svoji okus- ni ureditvi kot po kakovosti zasto- panih izdelkov in pestrosti različnih tehnik težnjo vzgojiteljev voditi učence k aktivnosti in spontanemu ^^razu, program v slikarskih in ri- sarskih materialih pa napraviti čim- ^olj pester. s PULIC STUDIJSKE KNJIŽNICE Oligorič S.: Pobede i porazi. Zagreb 1963. S-^26137. ^usreii v Vukom. Novi Sad 1964. S. 26158. ,*'iaker A., Z. Skreb: Stilovi i razdoblja. %reb 1964. S. 26160. iq7.''^''^' Lj.: Istorija slepih Srbije I.«Beograd '^^-19 ... S. 26164. Kot N.: Psihologija ličnosti. Beograd 1963. '' 26169/2. [. "ussell B.: Osvajanje sreče. Subotica— "•jograd 1964. S. 26179/2. , ^učukalič Z.: Likovi savremenih bosansko- (^'""j^^egovačkih kompozitora. Sarajevo 1961. l-f^eiko D.: Jacobus Gallus Carniolus. Ljub- 1965. S. 26214. .Kocco F.: Strategija plasmana. Zagreb 1964. ' y62l6/7. ^ 2b220 ^' ^'"'-"'''^^"j^ šuma. Zagreb 1965. W,y/f8el J.: Leoš Janaček. His Life nad ^•"ks. London cop. 1962. S. 26225. u c^o^'č E.: Ekonomski problemi ishrane j^fR Jugoslaviji. Beograd 1964. S. 20110/21. ^24714/754^°''"^"^ et menhirs. Pariš 1958. (jl'Ugiieijno R.: Le gaz naturel dans le mon- 5J^aris 1960. S. 24714/896. 1964 o^>č Starešina u borbi. Beograd ^,,S. 16136/35. greb 1*9^^" ^E. F.: Protočna proizvod.ija. Za- l96j^"tross L.: Nebeska konjica. Beograd Nov ^^335/37. ^ ^aur^u^'^i Teorija i praksa intervjuiranja. I^b 1962. S. 22306/3. Wii '*'stemi na Slovenskem od 1774—1963. »na 1964. S. 25876. ^oter^^^"^ • SAD između Džonsona i Gold- Pj^i^ oeograd 1964. S. 22992/95. It^ri -aS?'' 1^ ekonomike poijeprivrede. Beo- S. 25W5. V SOBOTO OTVORITEV IV. DOBRNSKIH LETNIH IGER BOGATA KULTURNA MANIFESTACIJA Jutri bo v Dobrni otvoritev IV. letnili iger, velike manifestacije amatersltili odrov celjske občine. Letos bodo poleg dramskih skupin sode- lovali tudi starejši ženski, moški in mešani pev- ski zbori ter tako počastili 30-letnico zleta Svo- bod, ki je bil 7. julija leta 1935 na Glaziji v Celju. Otvoritveno akademijo bodo pripravili člani prosvetnega društva »Kajuh« iz Dobrne skupno s pevskim zborom »Ivana Cankarja« in recita- tor j i s celjske gimnazije. v nedeljo bo pevsko srečanje od- raslih pevskih zborov z nekdanjega celjskega okraja. Med drugimi bodo na tem srečanju nastopuli pevski zbor iz Zreč, ženski pevski zbor iz Zabukovice, moški zbor iz Velike Doline z Dolenjskega, pevski zbor vSlavko šlander« iz Ljubnega, mo- ški, ženski in mešani pevski zbor Svobode iz Šoštanja, moški zbor iz Braslovč ter zbori iz Celja: moški zbor »Ivan Cankar«, mešani pevski zbor »France Prešern«, moški zbor Svobode in ženski pevski zbor to- varne perila Toper. Zvečer istega dne pa bo prosvet- no društvo Zarja zi Trbovelj uprizo- rilo V. Bauerjevo delo »Rdeče in modro v marvrici«. V ponedeljek bodo uprizorili člani delavskega odra iz Celja Pigmaly- on, delo B. Schavva. Oboje del, Pig- malyon in Rdeče in modro v mavri- ci je bilo uprizorjeno z uspehom že na občinski reviji v Vojniku in pa na srečanju amaterskih in pol ama- terskih odrov na Jesenicah, kjer so izvajalci poželi lepa priznanja. Naslednji dan bo koncert harmo- nikarjev, članov celjske DPD Svobo- de. V sredo pa bo dramska skupina Svobode iz Zagrada pri »Celju upri- zorila delo N. Manzarija Mrtvi ne plačujejo davkov. , V četrtek bo delavski oder iz Cel.ja uprizoril komedijo N. Manzarija Naši ljubi otroci, v petek pa člani iste dramske skupine delo M. Djur-. djevica Dogodek v travnaju, ki za- jema snov iz povojnih dni. V soboto dopoldne bodo organizi- rali medobčinske pogovore med predsedstvom občinskega sveta Svo- bod iz Škofje Loke in Celja. Zvečer pa bo kulturno zabavni večer, na ka- terem bodo nastopili in sodelovali narodni in narodno-zabavni ansam- bli ter pevski kvintet iz Škofje Lo- ke. Vsekakor bo osrednja prireditev nastop starejših pevskih zborov, ki je zvezan s počastitvijo 20-letnice os- voboditve ter praznovanjem dneva borca in 30-letnico zleta Svobod. NOVA IMENOVANJA PRI OBČINSKEM KOMITEJU ZKS V CELJU BODO DELALE TRI KOMISIJE Na nedavni seji občinskega komi- teja ZKS v Celju so ustanovili tri komisije: komisijo za družbeno- ekonomske odnose, za ideološko vzgojo in za orgarjizacijska vpraša- nj:?. Za vodje komisij pa so predlagali Bernarda Strmčnika, absolventa vi- soke šole za politične vede v Ljub- ljani, ki bo vodil komisijo za druž- beno-ekonomske odnose; Slavka Be- laka, prav tako absolvdnta visoke šole za palitične vede v Ljubljani, ki bo vodil komisijo za ideološko vzgo- jo in Toneta Erjavca, organizacij- skegasekretarja občinskega komite- ja ZKS Celje, ki bo vodil komisijo za organizacijska vprašanja. TISKOVNA KONFERENCA O TURISTIČNEM RAZVOJU ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE MOŽNOSTI OB VEČJIH VLAGANJIH • LETOS BODO NADALJEVALI Z GRADBENIMI DELI ZA ASFALTIRANJE CESTE OD RADMIRJA DO LUC IN GORNJEGA GRADA DO ŠMARTNEGA OB DRETI # TRIDESET ZASEBNIH GO- STINCEV JE VLOŽILO V TREH,LETIH V UREDITEV GOSTIŠČ 70,5 MILIJONA DINARJEV, ZASEBNIKI PA SO V ISTEM OBDOBJU NA- JELI VEC KOT 76 MILIJONOV DLNARJEV ZA UREDITEV TUJSKIH SOB # PODROČJE ŽE RAZPOLAGA S 1164 POSTELJAMI. Motiv v Matkovem kotu Minuli petek je bila v prenovlje- nem gostišču v Nazarju tiskovna konferenca, na kateri so turistični delavci Zgornje Savinjske doline seznanili zastopnike jugoslovanske- ga tiska s problemi in razvojem tamkajšnjega turističnega področja. »Zgornja Savinjska dolina obsega 55.000 hektarjev površin, od katerih je 35.000 hektarjev pokrito z goz- dovi,« je uvodoma povedal predsed- nik občinske skupščine Mozirje JOŽE DEBERŠEK. »Lani je imelo 15.200 prebivalcev, kolikor jih živi na tem področju, 530.000 dinarjev narodnega doh(\dka v povprečju, medtem ko je znašal bruto proizvod tega področja 10 milijard dinarjev.« Glavna proizvodna panoga je go- zdarsitvo z lesno industrijo, medtem ko pričakujejo letos, da se bo temu pridružil še dohodek iz turizma. V svojem referatu je predsednik De- beršek seznanil časnikarje tudi z investicijsko politiko in vprašanji o prepotrebnih investicijah. Pri tem je poudaril, da je širša skupnost do sedaj prispevala za pospešen raz- voj turizma le 12 milijonov dinarjev v obliki srednjeročnih turističnih kreditov za ureditev gostinstva, ki jih je nudila Splošna gospodarska banka. Za hitrejši razmah turizma v Zgornji Savinjski dolini je bistvene- ga pomena modernizacija ceste od Radmirja do Logarske doline. Le- tos bodo modernizirali odsek od Radmirja do Luč v vrednosti 140 milijonov dinarjev in od Gornjega grada do šmartnega ob Dreti v vrednosti 140 milijonov dinarjev. Velik del potrebnih sredstev prispe- va občina in občani, medtem ko znaša delež republike le 50 milijo- nov dinarjev. Spričo takšne inve- sticijske politike je ostalo odprto vprašanje nadaljnjega modernizi- ranja ceste od Luč do Logarske do- line v dolžini 25 kilometrov. Predsednik sveta za turizem pri občinski skupščini ing. BRANKO ORBER je po razgovorih v Na- zarjn vodil zbrane časnikarje v ne- katere predele Zgornje Savinjske doline in jih seznanjal z možnostmi turističnega razvoja. Nedvomno je, da ima to področje neomejene mož- nosti za razvoj turizma, seve le ob investicijski politiki. Tako bi dolina z modernizacijo ceste Šentrupert— Logarska dolina in Nazarje—Gornji grad ob vzpostavitvi maloobmejne- ga prehoda na Pavličevem sedlu v Matkovem kotu s sosednjo Avstrijo dobila svojevrstnp vrednost in pri- stop za tako imenovane nomadske turiste — avtomobiliste. Zbrane čas- nikarje so predvsem zanimale mož- nosti za vključevanje v zimski tu- rizem in nočitvene zmogljivosti. V preteklem obdobju so namreč na tem področju uredili več vlečnic ob idealnih smučiščih ter se tako vklju- či tudi v zimski turizem. Številni zasebniki so v ta namen že opremili turistične sobe s centralno kurjavo. Število žičnic še ne zadovoljuje vseh potreb, tako da bo treba misliti na dodatne z večjo kapaciteto. J. S. Čemšeniška planina Koča na Cemšeniški planini Najbolj priljubljena pot na to pianino je z izhodiščem iz •Trojan, kamor se bomo pripe- ljali z avtobusom. Ko izstopimo v Trojanah, se zavedajmo, da smo na zgodo- vinskih tleh na tem sedlu, ki je svojčas ločil deželo Kranjsko in .'štajersko. Od praveka je vo- dila preko trojanskega klanca važna pot iz Savske v Savinj- sko dolino, od Jadrana do Do- nave. V rimski dobi so se Tro- jane imenoval Atrans in so bile važna postaja na rimski cesti. Slovenci so se naselili na ruševinah in y)revzeli rimsko ime. V dobi Napoleonove Ili- rije so bile Trojane važen ob- mejni kraj, tu se je nahajal glavni francoski carinski urad. iNa meji šentjurskega in šent- gotardskega kraja in na ljub- ljanski strani Trojan s(; naha- jajo pa rtizanski g^obovT^ saj so bile v okolici Trojan borbe leta 1942. ko so partizani napadli bližnjo postojanko v bližnjem Ožbaldu. ki leži ob cesti na ljubljanski strani. Iz Trojan bomo pešačili četrt ure po zelo prometni cesti v , smeri Zagorje, nato pa zavili na stransko cesto in v nadalj- njih 15 minutah bomy v izred- no lični gorski vasici Šentgo- tard, kjer je tudi cerkev za Trojane. Kmalu bomo odcepili od ceste in zavili po gozdni ce- sti proti vrhu. tu je možno z motornimi vozili priti tako bli- zu do vznožja planine, da je do vrha še dobrih 30 minut hoje. Cela pot od Trojan pa do planinskega doma na Cem- šeniški planini (1206 m), je do- bre dve in pol ure zmerne ho- je. Prelep je razgled iz te pla- nine, ki jo uazivajo tudi Veliko planino. Poleti je oskrbovan tu- di med tednom, sieer samo ob sobotah in nedeljah in je treba posebej poudarjati, da so cene v tem domu izredno zmerno, postrežba prijazna in dobi-a, saj postojanko oskrbuje PD Zagorje po svoji oskrbnici tov. Veri že menda preko 10 let v zadovoljstvo vseh planincev. Vrnemo se pa lahko čez Čem- šenik, kjer si v cerkvi ogleda- mo dve oltarni sliki Janeza Šu- bica, v dolini Kotredeščice pa stoji razvalina gradu Gamberk, ki so ga sezidali Svibenski grof- je v 11. stoletju. Prišli bomo v Izlake in tu se lahko okopamo v velikem- bazenu, nato pa z avtobusom na postajo Zagorje. Iz Cemšeniške planine se lahko vrnemo tudi preko Šent- lenarta mimo doma borcev in preko Partizanskega vrha v Tr- bovlje. Ta izlet je izredno lep in za- nimiv. Pripravljajo zgradbo večjega planinskega doma za Čemšeniško planino. V zadnji številki sta se v opis izleta »Oljka« vrinili dve na- paki: v četrtem odstavku »... tja daleč v sosedno Avstrijo vidimo Savinjske planine« na- mtsto pravilno Svinjske pla- nine. V šesitem odstavku v zadnji vrst pa je nerodna napaka »... toda- je strma id seveda ne- varna, namesto in seveda ne nevarna. Dr. M. Razpisna komisija Gostinskega podjetja »Planinka« Ljubno razpisuje prosto delovno mesto fINANCNEGA RAČUNOVODJE Pogoji: Primerna strokovna izobrazba in vsaj 8 let prakse v fi- nančnem knjigovodstvu. Stanovanje ni zagotovljeno. Razpis velja do zasedbe delovnega mes-ta. IZ ANKETE PREDSEDSTVA ZA DRUŽBENO AKTIVNOST ŽENA V ŽALCU ŽENE V SLABIH POGOJIH žene se premalo strokovno uspo- sabljajo. Pri kmetijskem kombinatu v Žalcu kar dobra polovica zapo- slenih žena nima nobene kvalifikaci- je. Kmetijstvo je bilo le odskočna deska za industrijo, podobno pa je stanje v tekstilni industriji. Od tod nizki osebni dohodki delavk in če še dodamo da je od 4217 žena, ki so zaposlene v žalski občini, kar U od- stotkov mater samohranilk, da ima 323 dekivk skupna stanovanja, 642 pa slaba, neprimerna, da še ni ure- jeno vprašanje otroškega varstva, saj zajema skupno v sedmih varstve- nih ustanovah le 266 otrok, potem nam je bliže socialna podoba zapo- slenih žena na področju žalske ob- čine. O teh vprašanjih je pred časom razpravljal plenum občinskega od- bora Socialistične zveze in sicer na pobudo predsedstva za družbepo ak- tivnost žena, ki je izvedla anketo v 22 delovnih organizacij in 6 usta- novah. Anketa nam predoči nekaj zgovor- nih podatkov. Tako je presenetljivo, da ima od vseh zaposenih žena le 0,9 odstotkov visoko ali višjo izo- brazbo, 11 odstotkov srednjo, med- tem ko večina odpade na popolno ali nepopolno osnovnošolsko izo- brazbo. Čeprav je nad 70 odstotkov zaposenih žena starih pod 35 let, kar je ugodno za strokovno usposablja- nje (izobraževanje na delovnem mestu in podobno), pa je obenem to tipična starost mater, ki zaradi neurejenega otroškega varstva ni- majo najboljših pogojev. Takšno pa ni le stanje pri kmetijskem kombi- natu, kjer v zadnjem času skušajo priučiti na delovnem mestu čim več žena, tudi v TT Preboldu, v Garantu in drugod. Posledica nekvalificirano- sti, so nizki osebni dohodki, saj je delovni efekt storilnosti pri njih obi- čajno nižji. Polovica zaposlenih že- na ima dohodke v višini od 30 do 40 tisoč dinarjev, 16 odstotkov delavk pod 30 tisoč in 35 odstotkov nad 40 tisoč dinarjev. Nizkjm osebnim dohodkom pa la- hko dodamo še slabe stanovanjske razmere, čeprav ni mogoče reči, da si podjetja ne prizadevajo izboljšati stanovanjske razmere zaposlenih. Toda zmogljivosti ne morejo vštric s potrebami. In če se nazadnje usta- vimo ob otroškejm varstvu, lahko trdimo, da je prav neurejeno otroš- ko varstvo važen vzrok nizke storil- nosti, vprašanja poklicne usmerje- nosti in slabega strokovnega izpo- polnjevanja žena. Sedem varstvenih ustanov (Žalec, Prebold, Griže, Žovnek, Arja vas, Li- boje in Založe) sprejme le 266 o- trok, medtem ko bi bilo potrebno varstva okrog 400 predšolskih in še mnogo večje število šolskih otrok. Letošnji šolski uspeh učencev os- novnih šol v žalski občiru je s 73 od- stotki tistih, ki so z uspehom zaklju- čili leto, pač resno opozorilo, da ne- kaj ni v redu. Ce so starši zaposleni, potem je otrok spričo takšnih pogojev pre- puščen cesti, starši pa v nenehni skrbi zanje nikakor ne morejo biti najboljši proizvajalci. Kot kaže, bodo v žalski občini morali resno pristopiti k rešitvi te- ga problema, izdelati enoten akcij- ski načrt in doseči uspešno sodelo- vanje samoupravnih organov in druž- benih organizacij. In nedvomno bo zelo prav, če bodo v žalski občini v prihodnjem na prvem mestu reše- vali vprašanja otroškega varstva in novih, prenovljenih šol, ki so že zdavnaj preživele svojo starostno mejo vzdržljivosti, J. Klančnik MLADI PEVCI SO SE ZBRALI TVA POLZELI KAKOVOST UPADA v počastitev dneva mladosti so pred 14 dnevi na Polzeli priredili občinsko pevsko revijo, na kateri je sodelovalo okrog 400 mladih pevcev iz žalske občine. Ta revija je bila deveta po številu in ni imela tekmo- valnega namena. Nastopili so zbori osnovnih šol iz Žalca, Griž, Ponikve, Prebolda, Orlove vasi in Polzele. Na- stopila pa sta tudi dva orkestra niž- je glasbene šole iz Žalca — harmo- nikarski in godalni. Manifestativno prireditev mladih, ki je bila v domu Svobode na Polze- li je pozdravil v imenu občinskega, sveta kulturno prosvetnih organiza- cij Žalec, predsednik tega sveta An- di Goršek. Zbori so nastopili posamezno in skupinsko. Po končani prireditvi ki jo je žal obiskalo premalo občin- stva, so zborovodje imeli posvet o dobrih in slabih straneh nastopa in o kakovosti petja posameznih zbo- rov. Na pK)svetu je sodeloval tudi pevovodja Jože Kores iz Celja. Kot kaže, se vse bolj pozna* po- manjkanje kadrov za petje na šolah žalske občine, vsekakor pa se odra-, žajo tudi izredno slabi pogoji dela. TV PROGRAM OD 4. 7. do 10. 7. 1965 • TV PROGRAM OD 4. 7. do 10. 7. 1965 • TV PROGRAM OD 4. 7. do 10. 7. 1965 • TV PROGI Nedelja, 4. 7. 1965 9.00 Kljiikčcvc dogodiv.ščine — ponovitev oddaje za otroke (Ljubljana); 9.30 Kmetijska oddaja (Zagreb); 10.15 Vizitka Borisa Franka in njegovih Kranjcev (^Ljubljana); . . . Šport- no popoldne . ; .; 18..50 Partizan.ski miting — izvajajo člani Mladin.skega gledališča (Ljub- ljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.45 Za- bavno-glasbena oddaja (Zagreb); 21.45 Dr. Kildare — serijski film (Ljubljana); 22.35 Proslava prekomorskih brigad — reportaža (Ljubljana); 22.57 Srečanje izseljencev (Ljub- ljana); 23.05 IV. jadranski padalski pokal — reportaža (Ljubljana); Na kanalu 9 — Sljeme 9.00 Gozdni čuvaji — serijski tilm (Zagreb); 18.50 Telesport (Zagreb,; 21.45 Serijski film (Beograd); 22.35 Informativna oddaja (Za- Ponedeljek, 5. 7. 1965 18.40 Poročila (Ljubljana); 18.45 Filmi za otroke (Beograd); 19.15 Tedenski športni pre- gled (Beograd); 19.45 Svet na zaslonu — za- nmiivosti na tujem (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20..30 Moments musicaux — kratek TV koncert (Zagreb); 20.40 Romain Rolland: Volkovi — TV drama (Ljubljana); 22.00 VI. jugoslovanski jazz festival na Bledu (Ljubljana); 22.20 IV. jadranski padalski po- kal (Ljubljana); 22.30 TV obzornik (Ljublja- na); Na kanalu 9 — Sljeme 18.30 Informativna oddaja (Zagreb); 19.45 Znanost in mi (Zagreb); 22.40 Infermativna oddaja (Zagreb); Sreda, 7. 7. 1965 18.40 Poročila (Ljubljana); 18.45 Potujte z Glasba na vodi (Beograd); 19.45 Cik-cak (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Sodobna italijanska lirika (Ljubljana); 20.40 Obiskali smo vas — 37" C v .senci (Ljub- ljana); 21.40 Bratje Marks — kratki igrani TV film (Ljubljana); 22.30 TV obzornik (Ljubljana); Na kanalu 9 —• Sljeme 18.30 Informativna oddaja (Zagreb); 19.45 Propagandna oddaja (Zagreb); 20.40 Serijski film (Zagreb); 21.30 Informativna oddaja (Zagreb); Četrtek, 8. 7. 1965 18.40 Poročila (Ljubljana); 18.45 Reportaža (Zagreb); 19.15 Glasbene marginalije (Za- greb); 19.45 TV pošta (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Glasbeni kotiček studia Skopje (Zagreb); 20.40 Studio 13 (Za- j končal 12:10 v korist Zahodnih Nemcev. Pri ženskah je v pete- rohoju Lubejeva zasedla odlično tretje mesto s 4502 točkami, do- bra rezultata pa je dosegla pred- vsem ])ri teku na 80 m z ovira- mi. 11.1 in v skoku v višino, kjer ie preskočila 156 cm. Poleg nje so od Celjank nastopile še Urbančičeva, Kelgeva in Koren- čičeva. Ženski dvoboj se je kon- čal z rezultatom 15:7 za gostje. Končni rezultat dvoboja je bil 27:17 za gositujočo ekipo iz Nem- čije. STAREJŠI MLADINCI DRUGI V nedeljo sta bila finala zvez- nega tekmovanja za starejše mladince in mladinke. Medtem ko so se prvi pomerili v Zagrebu, ■^o rfiladinke tekmovale v Senti. Prvič po mnogih letih je na fi- nalu nastopila le mladinska vr- >ta, kajti mladinke si kljub te- mu, da so bile slovenske prva- kinje niso'priborile pravico na- ^topa na finalu. Vzrok za to je Predvsem v neresnosti nekaterih mladink, ki se puste voziti na tekmovanje z avtomobilom, če hočejo da nastopijo. In rezultat lega je, da ,je bil letos finale brez Kladivarjevih tekmovalk. Moška vrsta, ki- se je borila v Zagrebu je kljub temu, da je nastopila oslabljena osvojila drugo mesto. Poznala se je pred- predvsem odsotnost Škete, saj bi z njegovim nastopom prav gotovo zasedli najvišje mesto v državi. Na tekmovanju so mla- dinci zasedli le eno [)rvo mesto, — Pilih je v skoku ob palici preskočil 405 cm in le za malo zgrešil skok pri 420 centimetrih. V isti disciplini je bil Bregar četrti, preskočil pa je 370 cm. V teku na 110 m je bil Kranjc če- trti, Kemr pa peti. Enako mesto je zasedel Leskovšek v metu krogle, 13,77 — Povalej v metu kopja 49,51, Felicijan v skoku v daljino 6{^ — in štafeta 4 krat 100 m 45,7. Medvešek je tokrat nastopil s poškodovano nogo kljub temu pa je preskočil 190 cm in s tem zasedel drugo mesto. Pravo presenečenje je pripravil Klinar, ki je v teku na 1000 m zasedel tretje mesto z odličnim časom 2:36,5, enako mesto pa je še zasedel Leskovšek v metu di- ska — 45,20. Četrti v tej disci- plini je bil Jager 43,41. Isto me- sto je zasedel tudi Dajčman v metu kladiva — 43,96. Največ celjskih tekmovalcev je zasedlo šesto mesto: Leskovšek L. v teku na 100 nr — 11,6, Lesničar V teku na 1000 m - 2:43.0, Vozlič v me- )tu kopja 48.07. Kramer v teku na 2000 m 6:03,5 in Bizjak v teku na 1500 m stipl - 4:42,2. .Sedmi so bili: Zore - kladivo. Župančič — 2000 m in Kunej — daljina. Drugo mesto jo prav gotovo uspeh, lahko i)a hi bili naši mla- dinci tudi prvi. Po lanskem tret- jem in letošnjem drugem mestu l)i lahko pričakovali prihodnje leto prvo mesto. To pa tudi ne bi bilo nobeno presenečenje! MITING V BEOGRADU V nedeljo je bil v Beogradu mednarodni miting, katerega so se udeležili tudi nekateri celjski tekmovalci. Tako je Važič zma- gal v teku na 1500 m z dobrim rezultatom 5:48.0. Žuntar pa je bil v isti disciplini tretji 3:48,8. F. Kovač je nastopil na 3000 m in bil drugi z rezultatom 8:22,0. V metu kopja je bil Špilar četrti z metom 64,21. Razočaral je to- krat Vivod, ki je bil šele tretji, preskočil pa je le 2 m. Na tekmo- vanju je nastopil tudi Lešek, to- krat še sicer za JLA, in zasedel v skoku ob palici tretje mesto s skokom 440 cm. F. Kramer / REINERJEVEGA ATA NI VEC V torek popoldne smo se v Pod. četrtkii poslovili od Reinerjevega ata, človeka, ki ga je po vedno veselem razpoloženju poznalo vse Obsotelje. Vse do zadnje ure, ko ga je v nedeljo popoldne na poti na otroško prireditev preslregla smrt, je s svojimi iskrivimi domislicami pozdrav- ljal vsakogar, ki je prišel v Pod- četrtek, nikoli ni potarnal, če- prav mu življenje ni bilo ravno lahko. Najbolj si je želel, da bi Obsotelje razkrilo svoje turistič- ne zanimivosti in je bil nadvse vesel, ko je letos zagledal »Pro- gram turistične izgradnje Obso- telja«, ki ga je spomladi Izdelala okrajna gospodarska zbornica v Celju. V 75. letu je omahnil na poti, ko se je hotel poveseliti med otroci, katere je v svoji osamljenosti imel tako rad. Mno- žica Obsoteljčanov in prijateljev iz ostalih krajev ga je pospremi- la ob slovesu. V Podčetrtku so izgubili iskrenega in toplega člo- veka, turistično društvo pa tudi delavnega iajuika. R018TVA - POROiCr - SMRTI LAŠKO POROČENI: Vrhovšek Ladislav, delavec iz Male Breze 12 in Centa Olga, uslužben- ka iz Tovstega 3. Bukovič Franc, delavec iz Paneč 21 in Tovori»ik Marija, delavka iz Lokavca 59. Anderlič Franc, delavec iz Nezbiš 33 in Deželak Jožefa, bolniška strežnica iz Modrica 1. ŠENTJUR SMRTI: Draksler Ivana, upokojenka iz Šentjurja, stara 67 let. Janez Jožef, upo- kojenec iz Šentjurja, star 68 let. Laščak Jožef, inv. upokojenec iz Podgorja, star 73 let. Mahne Rozalija, soc. podpiranka iz Kostrivniče, stara 78 let. Užmah Ceci- lija, gospodinja, Zeger, stara 59 let. Ozis Martin, upokojenec iz Slivnice, star 73 let. Selič Alojz, otrok iz Voglajne, star 3 mesece. Kovačič Neža, gospodinja iz Kostrivniče, stara 86 let. POROKE: Voga Valter, delavec iz Ja- vorja in Pogelšek Milena, delavka iz Bo- tričnice. Gorjup Blaž, delavec iz Grušč , in Arzenšek Antonija, poljedelka iz Zalo- ga pod Uršulo. Seme Anton, delavec iz De- ' ra in (uiček Marija, delavka iz Vodic )ri Kalobju. Marmor Anton, pek iz Pro- ■mske vasi in Vengušt Cvetka, poljedelka iz Podgrada 6. Hude j Franc, delavec iz Bovš in Gaber Ivana, poljedelka iz Pleto- varja. ELJE POROČILI SO SE: Karel Golčar iz Ma- ija Gradca in Pavla Platovnjak iz Celja, van, Henrik Kvas in Greta Koritnik, oba z Celja. Anton Šumej iz Nove vasi in Ma- rija, Ana Boršič iz Vrbna. Jakob Zolnir iz Gorice in Jožefa Miklavžin iz Studene. Viljem Podpečan in Terezija Potočnik,-- oba iz Ljubečne. Adolf Hrovatič in Ivana Žolnir, oba iz Gorice pri Šmartnem. An- ton (jrlica in Marija Vošlič, oba iz Celja. Franc Mežnarič in Vida Klančnik, oba iz Celja. Mi jo Melvan iz Splita in Karla, Ir-' ma Mantel iz Dobrne. Anton VVagner u Avstrije in Margareta Štruc iz Celja. Kari Pajk iz Trbovelj in Marija Strožer iz Celja. Tomislav Petronijevič iz Šopica in Milika Pavlovič iz Celja. Franc Oset in Erika Ellero, oba iz Celja. Mihael Beštek iz Ca- činc in Emilija Gorišek iz Celja. Anton Planinšek iz Vrbna in Ljudmila Gajšek i/ Prožinske vasi. UMRLI SO: Irena Romih iz Podčetrtka, stara 10 mesecev. Jožefa Kolar iz Griž, stara 61 let. Karolina Rogelj iz Celja, sta-, ra 85 let. Jožefa Nadoh iz Celja, stara 77 - let. Alojzija Pur iz Celja, stara 73 let. Al- bin Flis iz Socke, star 45 let. Slavko Pod- vratnik iz Gavc, star 17 dni. Friderik VVeinberger iz Zagorja, star 69 let. Janez j[ Švagula iz Ložnice, star 59 let. KOMENTAR SINDIKALNE ŠPORTNE IGRE Na pobudo Občinske zveze za telesno kulturo in Občin- skega sindikalnega sveta so bile v mesecu maju in juniju 1965 izvedene sindikalne športne igre. Tekmovanja so vodile posamezne strokovne komisije pri ObZTK, tekmo- vanje v streljanju je izvedel občinski strelski odbor, v keg- ljanju pa TVD Partizan Kovi- nar Štore. •Moški so tekmova- li v sedmih, ženske pa v dveh panogah. Nastopilo je 27 moških in 7 ženskih ekip. Karakteristično pa je, da skoraj četrtina pri- javljenih ekip pri tekmova- njih ni sodelovala, ali pa so odstopale med samim tekmo- vanjem. Odstopale pa so pred- vsem ekipe, ki so že v začet- nih borbah izgubile možnosti za najvišji plasman. Taka od- stopanja seveda niso na me- stn, saj cilj sindikalnega špor- ta verjetno ni samo v nabira- nju zmag, ampak v vsesplošni rekreaciji delovnih ljudi. Tu- di ne moremo razumeti tudi nastop le sedmih ženskih ekip v le dveh športnih panogah. Odstopanja je .verjetno kriv tudi sistem tekmovanja pri posameznih panogah, ki je bil v glavnem na izpadanje. Ko so namreč ekipe ugotovile, da imajo za nasprotnika boljšo ekipo, sploh niso prišle na igri- šče. Videti je tudi bilo, da je bil program prezgoščen, sa| so bili ljudje v zadnjih dveh mesecih angažirani še pri raznih drugih manifesticijah in aktivnostih v okviru pro- slav 20-letnice osvoboditve. Vsekakor pa je bilo to tekmo- vanje sindikalnih aktivov lep pokazatelj, da bi izboljšani sistem tekmovanja, ki bi naj morda trajalo skozi vse leto, lahko zajel še mnogo več de- lovnih ljudi željnih rekreaci- je in zabave po napornem de- lu. E. G. Občinski komite Zveze mladine v Monirju je priredil v nedeljo, 27. junija v Logarski do- lini športno srečanje med ekipo mladine mo- zirske občine in graničarji. Tekmovali so v odbojki, šahu, streljanju z zračne puško in namiznem tenisu. V odbojki in šahu so zma- gali graničarji, v streljanju z zračno puško in namiznem tenisu pa ekipa mladine mozir- ske občine. Ker je bil rezultat tekmovanja nerešen 2:2, je osvojitev prehodnega pokala, ki ga je podelil Občinski komite ZMS Mozir- je, odločila tekma dvojic v namiznem tenisu, kjer so zmagali graničarji. SPORT NA DROBNO« T\D Partizan v Šempetru je pred dnevi priredil velik telovadni na- stop. Pester spored si je ogledalo veliko število gledavcev, ki so pri- zadevnost nastopajočih pozdravili z burnim ploskanjem. V nadaljevanju II. republiške od- bojkarske lige je Šempeter doma izgubil z Mežico 3 : 1, Hraslovče pa so premagale mariborskega Kovi- narja s 3 : 2. Nogometaši Polzele so za nogo- metni pokal maršala Tita premagali Vransko brez borbe 5 : 0. JANKO WAGNER SEDEMDESETLETNIK Te dni praznuje sedemde- set let svojega življenja pred- sednik podzveze nogometnih sodnikov in znani celjski predvojni športnik, športni delavec iii organizator Janko VVagner. V svojem sedemde- setletnem življenju je več kot petdeset let Jiosvetil razvoju in napredku celjskega športa. Poleg njegovih prijateljev in sodelavcev se čestitkam k njegovemu visokemu jubileju pridružuje tudi naša redakci- ja. ŠPORTNE IGRE KONtANE Na sindikalnih športnih igrah so bili doseženi naslednji končni re- zultati: Kegljanje: 1. Železarna 803; 2. Ae- ro 745; 3. Kovinotehna 720; 4. TTC 669: 5. Notranja uprava 661 itd. Streljanje: 1. TEP 875 krogov; 2. In- grad 803 ; 3. Avto Celje 794; 4. Žele- zarna 794; 5. Metka 758 itd. Namizni tenis: 1. Celjski tisk 7 točk; 2. IFA 5; 3. Klima 5 točk; 4. Elektro 5 točk; 5. Kovinotehna 3 točke. Atletika: t. Zlatarna 5007 točk; 2. Osnovne šo- le 4953 točk; 3. Notranja uprava 4907 točk; 4. TTC 4880 točk; 5. Klju- čavničar 2225 točk itd. Odbojka: 1. Klima; 2. Ingrad; 3. Železarna; 4. Cinkarna; 5.-6. Osnovne šole in Aero itd. Rokomet: 1. Klima; 2. Cin- karna, 3. Zavod za napredek gospo- darstva; 4. Družbeno politične orga- nizacije: 5. Osnovne šole itd. Nogo- met: 1. TTC; 2. TEP; 3. Klima; 4. Za- vod za napredek gospodarstva; 5. Merx itd. Ženske — streljanje: 1. TEP 721 krogov; 2. Železarna 713 krogov; 3. Ingrad,660 ; 4. Notranja uprava 603. Namizni tenis: 1. Biro za stanova- njsko izgradnjo 8 točk; 2. Elektro I 6 točk; 3. Elektro 11 4 točke; 4. In- grad 2 točki; 5. Družbene organiza- cije O točk. V skupnem plasmaju je pri moš- kih zmagala sindikalna podružnica Klime pred Železarno, Tovarno teht- nic. Notranjo upravo, TEP in osta- limi, pri ženskah pa Biro za stano- vanjsko izgradnjo pred Elektrom, Ingradom, TEP in ostalimi. Spet uspeh odbojkaric Po uspešnem startu v republiški odbojkarski ligi za ženske, kjer so trenutno med vodilnimi slovenskimi ekipami, so odbojkarice celjskega Partizana pred dnevi dosegle nov uspeh. Na letošnjem državnem pr- venstvu v odbojki za mladinke so za.sedle odlično tretje mesto. Da bi bil uspeh še večji, sta bili dve celj- ski mladinki uvrščeni tudi v mladin- sko državno reprezentanco. Vsekakor zadnji uspeh celjskih odboj kar jev, posebno pa ženske vr- ste dokazujejo, da je odbojka pri Partizanu Celje na najlepši poti raz- voja. VARČEVALCI VSI, KI BOSTE V ČASU OD 1. JULIJA DO 31. OKTOBRA 1965 VLOŽILI PRI KOMUNALNI BANKI CELJE ALI NJENI PODRUŽ- NICI CELJSKI MESTNI HRANILNICI ALI EKSPOZITURAH V ŽALCU, MOZIRJU, LAŠKEM, ŠENTJURJU, ŠMARJU PRI JELŠAH, SLOV. KONJICAH ROGAŠKI SLATINI, SEVNICI IN BREŽICAH VSAJ 50.000 DINARJEV IN TA ZNESEK VEZALI NAJMANJ ZA DOBO 12 MESECEV, BOSTE PRIŠLI V POŠTEV PRI NAGRAD- NEM ŽREBANJU VEZANIH HRANILNIH VLOG, KI BO V ME- SECU NOVEMBRU TEGA LETA NAGRADE: 1 pralni stroj 4 šivalni stroji 2 sesalca za pl*ah 4 tranzistorji 6 volenenih odej 3 mikser j i 2 gramofona 3 jedilni pribori Skupaj 25 nagrad v vrednosti 1,000.000 din VEZANE VLOGE OBRESTUJEMO OD 5,5 DO 7,5 %. VLAGAJTE SVOJE PRIHRANKE PRI KO- MUNALNI BANKI CELJE, KJER SO ZA VAS VARNO IN KORISTNO NALOŽENI! KOMUNALNA BANKA CELJE JAROSLAV n.\ŠEK Pravno opravilna oseba Na svetu je mnogo raznovrst- nih ustanov, za katere bi bilo bo- lje, če nikoli ne bi obstajale. Tež- ko si je zamisliti, da bi dve usta- novi imeli iste pravilnike. Obsta- jajo številni pravilniki: politični, disciplinski, družbeni itd____ in baje so nekateri pravilniki za ču- da strašno škodljivi. No, v našem primeru gre za pravilnik, ki je temeljil na na- prednih idejah, z.agot avl jamo pa, da nikakor ne gre za kakršenkoli pravilnik politične narave. Gre za čisto navadno špediter- sko dejavnost, torej za nov pra- vilnik o dostavljanju poslanih ali naročenih predmetov. Kdo ve, koliko še bo izdelanih pravilni- kov iz družbenih potreb, ki bodo do potankosti obdelala in precizi- rala, kako bi lahko človeštvu nu- dili čimveč blagostanja in goto- vosti, kot je v našem primeru vprašanje špedicije. Gospod Raudnic je naročil na- grobni spomenik za svojega po- kojnega očeta pri firmi v Pragi. Ta spomenik bi morali pripeljati na podeželsko pokopališče, kjer je bil pokojni oče pokopan. Spo- menik je bil iz enega samega ko- mada, visok dva metra in težak 420 kilogramov. Nekega dne je gospod Raudnic dobil sporočilo, da je naročeni spomenik gotov in brez odlaga- nja je odšel v praško špedicijsko pisarno, kjer je opravil vse po- trebne formalnosti prevoza in do- stave spomenika na pokopališče. Posebej je špedicijskim usluž- bencem dal vsa navodila in celo točno je označil parcelo groba na podeželskem pokopališču. Špedicija je poslovala po no- vem pravilniku in tako je potek- lo nekaj dni v miru za gospoda Raudnica. Ko pa se je nekaj dni zatem gospod Raudnic vračal z dela domov, je pred hišo, kjer je stanoval v tretjem nadstropju, opazil pred vhodom gomilo lju- di. Videl je, kako osem močnih mož poizkuša na ta ali oni način spraviti glomazni spomenik v hi- šo. Od presenečenja je nekaj časa samo opazoval, nato pa si je opo- mogel, pristopil bliže in povpra- šal, kaj naj to pomeni. Dejali so mu, da je ta spome- nik za gospoda Raudnica in da pač imajo težave, ker morajo spomenik dostaviti v njegovo sta- novanje. Vodja skupine špedicij- ske službe je vljudno pojasnil, da je dolžan spoštovati predpise no- vega pravilnika firme. Nov pra- vilnik določa, da sme špedicijska služba dostaviti predmete samo pravnim lastnikom predmetov, in ker je Raudnicov oče pokojnik in torej ni pravno opravilna oseba, pripada spomenik torej gospodu Raudnicu kot najbližjemu sorod- niku pokojnega očeta. Vsa prigovarjanja gospoda Raudnica so bila zaman. — Kot pravno opravilna oseba imate pravico na ta spomenik — je na vsak ugovor trdil vodja špedicijske skupine ter za las ni odnehal. In ko mu je bilo dovolj razpravljanja, se je vodja obrnil k delavcem ter jih z vzklikom »Ho-ruk!« poslal s 420 kilogra- mov težkim spomenikom po stopnicah v tretje nadstropje. Šestnajst rok je zgrabilo spo- menik in ne bes in ne jok gospo- da Raudnica nista mogla omajati do potankosti izdelanih pravil no- vega pravilnika špedicijske služ- be in njegovih izvrševalcev. Tudi pomoč hišnice in drugih stano- valcev, ki jih je trušč privabil k sodelovanju, je bila zaman. In ko So delavci končno prisopihali v tretje nadstropje, postavili spo- nienik na tla in poprosili gospo- da Raudnica, naj jim odpre vrata stanovanja, se je zgodilo tisto ne- pričakovano. Spomenik se je zamajal in v elegantnem loku pristal na stop- nicah ter z groznim bobnenjem Zgrmel na gospoda Raudnica, ki ie v tem hipu prenehal biti prav- no opravilna osebnost za sprejet- je spomenika. hi firma? Dosledna načeloma svojega novega pravihiika je skle- nila, da spomenik dostavi naj- bližnjemu sorodniku gospoda Raudnica — tistemu, ki je z ^audnicovo smrtjo postal pravno '^PraviTen za dediščino. - 13 - Sklenil je pobegniti ob prvi priložnosti, ki se mu bo po- nudila! Res bi bil neumen, da bi okleval. Vest mu ni nič oči- tala, pozneje se bo pa ni vrag moralo izpričati, kako je res bilo. Ko bo enkrat v arestantski uniformi, ne bo več mogoče. Zdaj ali nikoli! Kaj pa vi mislite? Jaz mu dam čisto prav. Ali bi kdo od vas rad sedem let po nedolžnem sedel? No torej! Priložnost se mu je končno ponudila in najbrž je bila zad- nja! Nekoliko živčen je sicer res bil, ko je prestopil prag zapo- rov, držal se je pa, kakor bi oe bilo nič posebnega, ko jo je ubral najprej čez cesto pa mimo nemške cerkve proti želez- niški postaji in pri hotelu Pošta čez Voglajno do Zelenega travnika. Tam je iz gostilniške kuhinje tako lepo dišalo po nečem, česar že od Dobrne sem ni več jedel. Tako zapeljivo je dišalo! Seveda se je takoj spomnil, da je lačen. In ni imel niti ficka. Drugo, kar se je takoj na to domislil, je bilo, da ga čaka večerja tam, odkoder je pravkar prišel. Zdajle bi bil še čas, zdaj prav gotovo še nihče ni opazil, da je pobegnil, da ga ni več. Bi se vrnil? Bi se? Nor bi bil, če bi .se! Take priložnosti ne bo nikoli več! Če gre večerjat, ga bodo gospodje zadržali za sedem let. Rajši se odreče večerji, čeprav mu kruli po tre- buhu. In se je odločil za dokončno. Beži, dokler je čas! Srečo je imel, zunaj je! Beži! Kaj mu je bilo tega treba. Prekleta baba. Nikdar ga ne dobijo! Nikoli več na svidenje, gospodje krivični sodniki! Za trenutek mu je prišlo sladko in močno okrog srca: Svobo- den! Najrajši bi bil zavriskai in od veselja zagnal klobuk v Voglajno! Vrag, — saj ga sploh nima! Hahahaha! Klobuk je pustil v zaporu! Naj ga le imajo. Podari jim ga. Naj si ga spra- vijo za spomin na Guzaja! In je zavil s ceste v hosto. Odslej bo bosta njegov dom. Hosta je pravična, bosta je dobra. Zveri in človeku enako daje zavetja, še hitreje je stopil, da se čimprej pogrezne v njeno zeleno varstvo. Bežal je. Kam? Skozi gosto bukovje je sonce že močno poševno metalo svoje zlate kolobarje po podrastu. Kmalu se bo zvečerilo in bo noč. Tem bolje zanj, ga vsaj nihče ne bo videl. Tam okrog Šentjurja bi ga le lahko kdo spoznal in ga seveda takoj letel naznanit orožnikom. Saj so mu ljudje privoščili, da je bil ob- sojen, vsi so vedeli, da je v Celju zaprt. Nikdar jim ni nič za- lega storil! Ljudje so hudobni. Baba hudičeva je vsega kriva. Zdaj bo še on hudoben. Saj so sami hoteli! Kaj pa je sto- ril, da se ne sme več prikazati med poštene ljudi? Med pošte- ne?! Kdo pa je bil kdaj pošten z njim?! Na krivo prisego so ga obsodili, njemu pa niso hoteli nič verjeti! Hu, — čarovnica prekleta, satan prekleti... Kača stru- pena, škorpijon v človeški podobi... Seme hudičevo ... Kro- kodil pobožni... Stenica smrdljiva, krastača sluzasta, krava pojava ... babilonska ... Cele litanije so bile, med drugim žal — 14 — tudi precej takega, kar je res samo za v hosto in olikan človek nikdar ne bi kaj takega zinil in tako grdo govoril in se tako nemarno izražal, razen če bi bil res zelo zelo hud in zelo razburjen in zanesljivo čisto sam in ne posebno omikan. Nekaj od vsega tega, kar je Guzaj ob tej pri ožnosti rekel, sploh ni za na papir, res si ne upam čisto vsega napisati, lahko bi me prijelo ali Društvo za varstvo živali ali Društvo prijateljev mla- dine, ker je bilo vmes nekaj tako nespodobnih izrazov, da za nežne otroške duše nikakor in pod nobenim pogojem ne bi bili prirnerni, čeprav včasih otroci precej tega že sami znajo. To .so bile hude litanije in ker ni bilo nikogar drugega pri ro- kah, da bi odgovarjal, si je Guzaj sproti odgovarjal kar sam. Na .primer, ko je rekel: Stenica smrdljiva!, je takoj pristavil: Ubil te bom! Ali pa: Naj te strela ubije! Ali: Čakaj, da te do- bim! Vse kosti ti bom polomil! Zadavil te bom!, ali sploh po- doben dober sklep ali vročo željo. Če bi bila Klančarica, ki ji je bilo vse to namenjeno, Gu- zaja sHšala, kaj in kako govori, bi ga prav gotovo dala advo- katu češ, za razžaljenje časti ali obrekovanje ali nevarno grož- njo ah kar koli, to bi že advokat vedel presoditi. K sreči pa ^a seveda ni slišala. Kvečjemu, če se ji je kaj kolcalo, pa ni vedela, kdo bi zdajle tako pozno mislil nanjo in je sirota uboga misila, da misli nanjo čisto kdo drug. — Ubil te bom! Ubil te bom! — Tako si je Guzaj nekoliko krajšal čas in lajšal dušo. Za se- boj je imel že čeden kos poti. Mimo Štor in Šentlovrenca, po- tem zadaj za graščino na Blagovni in že je bil pri Lesjaku na Selih. Tu pri Lesjaku je križpotje. Ena cesta pelje v Šentjur, druga v Dramlje in naprej, srednja proti Ponikvi. Po tej bi moral, če bi hotel domov k sv. Primožu. Zmračilo se je. Zdaj v Celju že vedo. In so ga gotovo že začeli loviti. Guzaj je bil prej kdaj sam orožnik in je vedel, kje ga bodo najprej čakali. Ne, domov ne sme, takoj bi ga spet imeli. Moral bo počakati, da se voda malo uleti, da ne bodo več tako sveži. Nič ne pomaga. A kam naj gre?! Dolgo mu ni prišlo nič na misel, kje bi .se mogel skriti. Končno se jc le domislil. Na Koš- nico gre! Tam je Drobne, ki sta svojčas vojake skupaj služila, celo v isti kompaniji sta bila. Vsaj prespal bo lahko pri njem, potem se bo pa že naprej videlo, kako in kaj. Tu je zdaj sv. Ro- zalija in pod njo Lokarje. V Šentjurju so že gorele luči po hi- šah in se ga je v loku izognil. Rifnik. Črnolica. Dolgih maršev je bil vajen, še čutil ni, da že dve debeli uri hodi. Samo lačen je bil pošteno! V dveh urah bo tam, če je prav tema. Do Gra- sellija na Slivnici eno in potem do Košnice še eno. O Košnica, ali si si kdaj mislila, kako boš nekoč še slavna? Morda bi celo od vas rad kdo tja, da jo vidi, da si na licu mesta ogleda središče in izhodišče Guzajevih pohodov in pod- vigov in na kraju povesti prizorišče njegove revne smrti? Vred- no je! Tista listnica oziroma zidanica, vsakega pol, kjer je Gu- zaja nazadje le doletela usoda, še dandanes stoji, celo vrata so - 4 - 15 - Še ista, kot so bila tedaj. V njih se še danes vidijo luknje, skozi katere so švigale tistega črnega dne krogle ven in noter. Celo koš je še tam; ko sem bil nazadnje, so bili celo trije, vendar ne verjamem, da bi bil kateri izmed njih prav oni, ki je žandar nanj naslonil mrtvo Guzajevo truplo, da bi se mu bolje videl obraz. Kako se do tja pride, boste najbolj zanesljivo zvedeh na avtobusni postaji v Celju, kar vprašajte pri okencu, kdaj gre avtobus za Podsredo in na kateri številki stoji. Radi vam bodo povedaU, so prav prijazni. Ali pa še vprašati nič ni treba, saj so vsi odhodi tako in tako zunaj na tabli. Sprevodniku pa recite do 2egra. To je skoraj natanko pol poti od Celja do Podsrede. In drobiž pripravite. Guzaj pa, smo že rekli, ni imel niti ficka v žepu in tudi avtobus takrat še ni vozil in avtobusne postaje in table tudi še ni bilo. Niti ceste na Žegar ne. To je vse naredila šele mladina. Pa da se vrnemo h Guzaju. Kar zadosti mu je že bilo te ponočne pešhoje, ko je slednjih le zagledal slabotno luč v Drob- netovi hiši. Prisluhnil je pod okencem, gospodar .se je pravkar spravljal spat. Segel je z roko skozi debel železni križ in rahlo potrkal, nakar je v hiši takoj vse potihnilo in še tista borna luč ugasnila, še enkrat, malo bolj. Zdaj se je oglasilo od znotraj: — Kdo pa je? — — Jaz sem. Guzaj! Od 87. regimenta druge kompanije! — — Ti?! O, kje si se pa ti vzel?! Kaj nisi — ? Pa tako pozno! Počakaj, takoj odprem! — Trenutek nato je zaropotal zapah na vratih. Drobne ga je potisnil v hišo. — Kar usedi se, gotovo si truden. — Guzaj mu je hotel takoj povedati, kako in kaj je z njim, pa ga je Drobne kar prekinil: — Zdaj si gotovo lačen. In žejen tudi, mar *ne? Majceno potrpi, bom takoj nazaj. — Guzaj se je usedel na klop pri peči in je bil naenkrat zelo truden. Drobne se je čez nekaj trenutkov vrnil s suho klobaso in brtav.som črnega kruha. — Jej! — In je še enkrat zginil in prinesel še pijače. — Pi.j! — Guzaj je jedel in pil. Drobne se je usedel na drugi konec mize in ga gledal. Nič ni rekel. Ko se je Guzaj podložil, je s koncem prstov pobral še drob- tine z mize in je rekel: — Nocoj bi prespal pri tebi. Iščejo me. — — Kako si pa prišel ven? Se je dalo?, — se je Drobne za- smejal. Guzaj tudi: — čisto lahko, pri vratih! Pri belem dnevu! — — To mi boš moral jutri bolj natanko povedati! Hahaha! — se je režal Drobne. — 16 — In še pristavil: — Tu te ne bo nihče iskal, semkaj ni žive duše. Nič se ti ni treba bati. Tu si na varnem. — Guzaj se je dvignil s klopi in pogledal Drobneta naravnost v oči: — Stokrat ti hvala, prijatelj! — — Beži, beži! Saj to pa res ni nič takega! Pri nas si lahko, dokler boš sam hotel. Saj boš videl, bolj je revščina kakor ne, ampak tebi bom pomagal, kolikor bom le mogel. — Potem je .še enkrat pogledal, ali so naoknice dobro zaprte, in šel še po pijače. Še pozno V noč sta se pogovarjala, obujala stare vojaške spomine, se smejala. Potem mu je gospodar pripravil ležišče in sta šla spat in drugo jutro je sijalo sonce in ptički v hosti so žvrgoleli in Gu zaj je bil spet nekje doma. ^ \ 3. poglavje ZAČETEK Ljudski pregovori le nimajo vedno prav. Da človeku ni dobro samemu hiti, je res; da roka roko umije, tudi. Ne drži pa, da je vsak začetek težak. Ta že ni bil! Guzaj je bil torej zdaj pri Drobnetu doma. Drobnela mu je pripravila posteljo v štibicu, ki ga itak skoro nič niso uporab- ljali. Imel je dvoje vhodov, skozi ena vrata si prišel v gostilno, če pa nisi hotel, da bi te kdo motil, si jih lahko od znotraj za- pahnil; druga so pa vodila v kuhinjo in v lopo in ven. Prve dni se je Guzaj bolj doma zadrževal. Sedel je v go- stilni s poličkom jabolčnika pred seboj, kakor da je pač slu- čajni gost. Kadar je bilo kaj več ljudi, se je zgubil v štibelc in od tam lahko vse slišal, kaj so govorili. Včasih pa je potem pri- sedel in se še sam pritaknil v pogovor. Tu in tam ga je Drobne komu predstavil kot .svojega tovariša iz vojaščine, da išče služ- bo, samo da je danes težko najti kaj primernega. Večinoma se nihče ni posebno zanimal, zakaj je tu in kakšne skrbi ima, — vsak je imel svojih dovolj! Bili so večinoma sami reveži, glažutarji, drvarji, nekaj ru- darjev, največ pa kočarjev, ki so se ubijali na svojih posest- vccih in se prebijali, kakor je kdo mogel. Redili so kravo, mor- da celo dve, tri, vozili rudo ali les iz boste ali oglje, ki so ga kuhali v graščinskem, dva gospodarja od tu blizu sta bila celo v Ameriki, odkoder sta od časa do časa pošiljala dolarje, po dva, celo po pet, ki so jih potem domači vsi po vrsti spoštljivo jemali v roke in jih ogledovali, dokler jih ni mati nesla v Celje zamenjat, navadno takoj drugi dan. Treba jc bilo, denarja zle- pa ni bilo pri hiši. Zdajle je lepa priložnost, da si čisto na hitro pogledamo takratne gospodarske razmere pri nas. Tista »pomlad narodov«, kakor zgodovinarji v knjigah imenujejo leto 1848, je namreč kmetu res prinesla svobodo, samo da ni vedel s to svobodo kaj početi in si pomagati. Graščaku res da ni bil več podložen, de- setine mu ni bilo več treba odrajtovati in na tlako hoditi. PRAZNIK LASKE OBČINE • PRAZNIK LAŠKE OBČINE • PRAZNIK LAŠKE OBČINE • PRAZNfK LAŠKE OBČINE Laško ima veliko možiiosli za razvoj zdraviliškega in gostinskega tu-rizma O POMENU OBČINSKEGA PRAZNIKA Prebivalci občine Laško sla- vijo te dni svoj občinski praz- nik v spomin na prvi parti- zanski napad 2. julija 1942. Ker je bilo področje laške občine, predvsem pa zgornji del Rečice in Mrzlice ter šmo- liorja prav primerno mesto za ilegalno delo prvoborcev, se je na tem terenu že v prvi po- lovici 1941. leta zbralo pre- cejšnje število organizatorjev oborožene vstaje, med kate- rimi so bili Vrunč-Buzdo, To- ne Grčar in drugi. Proti koncu leta 1941 pa se je na omenje- nem področju zadrževal dalj časa tudi ŠERGEj KRAIG- HER. Ilegalci so se preko zi- me naselili kar po kmetijah. Gornji predel Rečice je zato nad eno leto veljal za osvobo- jeno ozemlje, kamor do druge polovice leta 1942 ni Stopila noga okupatorja. Borci revir- ske čete so se stalno borili in bili v nenehnem stiku z do- mačimi aktivisti. Izdelali so plan napada na rudnik, predvsem pa so se na- meravali polastiti razstreliva, ki ga je bilo v rudniških skla- diščih dovolj. Po dobri pri- pravi (saj je bil v sporazumu tudi sam stražar), je akcija na rudniške objekte v noči od 2. na julij popolnoma usper la. Napad so izvedli brez več- jih izgub, edina žrtev je bil borec Butja Janez, ki je padel ob napadu na rudniški kon- zum. Partizani so zaplenili ve- like količine razstreliva, od- peljali precejšnjo zalogo hra- ne in tekstilnega blaga, »verk. šuci« pa so bili ob orožje, ki so se ga brez večjih težav po- lastili partizanski borci. V spomin na ta uspeli par- tizanski napad praznujemo od leta 1953 dalje vsako leto ia dan kot občinski praznik. Za letos, ko praznujemo 20. ob- letnico osvoboditve, pa bo v Laškem to praznovanje še bolj svečano. Tako bodo ob tej priliki združili praznovanje treh praz- nikov: občinskega praznika, dneva rudarjev in dneva bor- ca. S tem v zvezi bodo parti- zanske patrole 3. julija obšle vsa partizanska grobišča, na katera bodo položili vence. Zvečer se bodo zbrale vse pa- trole, od katerih bo prevzel raport predsednik skupščine občine Laško. Neposredno pred tem pa bo svečano zase- danje občinske skupščine, ka- mor bodo vabljeni tudi člani občinskih družbeno političnih forumov. Glavna prrtslava, ki se bo končala z velikim partizan- skim mitingom, se bo vršila ob 20. uri zvečer na starem gradu. TRGOVSKO PODJETJE »Izbira« Laško ki ima razstresene svoje posloval- nice tudi v najoddaljenejših kra- dli občine, oskrbuje preko svojih 16 poslovalnic, številne potrošnike v Laškem in na podežplju. Podjet- je je zlasti v mestu samem specid- liziralo prodajo blaga, zunaj na podeželju pa ima le poslovalnice z mešanim blagom. Kolektiv podjetja se pridružuje vsem ostalim delovnim kolektivom v občini in čestita vsem poslovnim ()rijateljem, delovnim ljudem in občanom za občinski praznik in za 20. obletnico osvoboditve. DVIG KMETIJSKE PROIZVODNJE GLAVNI CILJ KMETIJSKE ZADRUGE LAŠKO Kmetijska zadruga Laško zaje- ma celotno območje občine, ker pa je teren zelo obsežen ima zato organizirano poslovanje preko eko- nomskih enot, ki so v Laškem, Jurkloštru, Radečah in Rimskih Toplicah. V okviru ekonomskih enot so organizirane enote za ko- operacijo, za lastno kmetijsko pro- izvodnjo, odkup kmetijskih pridel- kov in prodajo reprodukcijskega materiala. Zadruga ima tudi močan obrat_ »Transport«, ki razpolaga s števil-^ nimi avtomobili ter traktorji. Us-' luge tega obrata so zelo pomemb- ne, zlasti v obdobju gradnje števil- nih stanovanjskih hiš in ostalih komunalnih objektov. H kmetijski zadrugi sodi tudi lastna klavnica in mesnica ter pre- delovalnica mesa. Živino z območ- ja zadruge vedidel pokoljejo in predelajo v omenjenem obratu, vi- šek pa prodajo ostalim mesarskim podjetjem. Kmetijska zadruga sodeluje v koperacijski proizvodnji s preko 400 kmetijskimi proizvajalci, osta- lim kmetovalcem pa nudi usluge s traktorskim oranjem, prevozi le- sa itd. Dohodek krneti j ske zadruge se iz leta v leto dviga in je znašal 1961. kta 493,000.000 din, le ta pa se je v letu 1964 že dvignil na 778,000.000 din. V porastu celotnega dohodka je treba upoštevati povečanje obsega proizvodnje zlasti na račun pri- ključitve kmetijskega posestva' Rimske Toplice, ki je bilo do leta 1962 v sklopu kmetijskega pose- stva Planina. Področje kmetijske zadruge La- ško je izrazito hribovito in praktič- no ni nobenih večjih površin, ki bi bile sposobne za kompletno stroj- no obdelavo in je zato nemogoče organizirati lastno proizvodnjo v večjem obsegu. Glede na te pogoje je sedaj in^ bo tudi v bodoče glavni cilj in na-, loga zadruge povečati obseg orga-' nizirane kmetijske proizvodnje v kooperaciji z zasebnimi kmetijski- mi proizvajalci, zlasti pa naj bi bilo to sodelovanje s področja ži- vinoreje. V zadnjem letu oziroma nekaj let nazaj je bilo v tej smeri že precej napravljenega, vendar še premalo zaradi slabega pasemske- ga sestava goveda, zato je prav to vprašanje osnovno vprašanje, ki ga bo zadruga v bodoče reše- vala v tesne.m sodelovanju s svoji- mi kooperanti. Za kmete kooperante bo kme- tijska zadruga v bodoče organizi- rala redna strokovna predavanja, ter razgovore o najvažnejši proiz- vodni problematiki. Na ta način se bodo vem med zadrugo in ko- operantom še okrepile, kar pa je edini in glavni namen kmetijske zadruge. OBRAT GOZDNEGA GOSPODARSTVA LAŠKO se v glavnem ukvarja z nego in vzgojo ter čiščenjem gozdov. Sem spadajo tudi vse naloge v pogledu kooperacijske |)roizvodnje lesa. za kar ima obVat sklenjene številne pogodbe z zasebnimi lastniki goz- dov. Obrat vlaga precejšnja sred- stva tudi v popravila gozdnih poti, ki so osnova za kamionski prevoz gozdnih sortimentov. Za razvoj zdraviliškega turi.zma v L.\.ŠKEM ho treba čimprej zgra- diti nov hotel v bližini zdravilišča ZDRAVILIŠČE LAŠKO Y PRETEKLOSTI m DANES če primerjamo današnjo vlogo zdravilišča z vlogo v preteklosti, lahko ugotovimo veliko spremem- bo, ki je prišla do vidnega izraza šele v letu 1952, ko je Zavod za so- cialno zavarovanje termalno kopa- lišče preuredil v Zavod za rehabi- litacijo invalidov. Vse do leta 1945 je omenjeno zdravilišče služilo Zgolj v privatne namene, danes pa služi v splošno družbeno korist. Z ustanovitvijo Zavoda za reha- bilitacijo invalidov je sledila- tudi boljša organizacija dela in način zdravljenja, ki se je po izjavah re- konvalescentov v zdravilišču poka- zal kot zelo uspešen. V preteklosti so v zdravilišče pri- hajali le petični ljudje, ki so bili željni zabave, razvedrila in turisti.. Danes pa prihajajo v zdravilišče pi-edvseni ljudje, ki zapuščajo bol- nišnice in jim je po operacijah nujno potrebna nadaljnja nega ter kopanje v radiotermalni vodi. S skrajšanjem časa oskrbovanja bolnikov, za kar se moramo zahva- liti predvsem fizioterapevtski služ- bi, ima skupnost dve koristi. Prvič se zmanjšajo dajatve skupnosti za čas obolenja zavarovancu, drugič pa se oskrbovanci v čimkrajšem času ponovno osposobi jo za delo ter se po zapustitvi zavoda ne ču- tijo manjvredne. Iz vsega tega je kot na dlani očitna korist, ki jo ima skupnost od zavoda. Njegov Obstoj je nujen v bodo- če, le da mu ho posvetiti še več pozornosti. Treba bo z.agotoviti po- trebna sredstva za dozidavo, saj sedanji prostori ne zadoščajo niti ne ustrezajo današnjim potrebattu MIZARSKO GALANTERIJSKO PODJETJE »BOR« LAŠKO je bilo ustanovljeno v letu 1961 in se je razvilo iz malih obrtnih de- lavnic lesne stroke. Z uresničitvijo načrta o razvoju podjetja in smo- trnim vlaganjem sredstev je bil dosežen porast bruto produkta v štirih letih za preko 300 "/o pri ena- kem številu zaposlenih. Podjetje proizvaja otroške stole za izvoz, otroške vozičke več vrsit, otroške, stajice, skiroje, otroške postelje, t(>levizijske omarice, klubske mize, likalne mize, ribiške stole, stojala za cvetje, prtljažnike za hotele, .šah garniture, kauč-onmre ter stavbno in i)ohištveno opremo pf naročilu. Delovni kolektiv podjetja še ča- kajo velike naloge, saj še vedno močno zaostaja v mehanizaciji ^ primerjavi s podjetji lesne stroke in produktivnost rešuje z večjim naporom zaposlenih, kar je nujno, če hoče svoje izdelke plasirati po konkurenčnih cenah. Komunalno podjetje ima poleg drugih dejavnosti tudi avtomatsko servisno delavnico PEKARNA LAško je do nedavnega tlelala pod zelo neugodnimi pogoji, zato je Skup- ščina občine zagotovila sredstva s katerimi je bila zgrajena nova pekarna. Sedaj sc l.aščanom ni tre- ba bati, da bodo odvisni od do- voza kridia iz sosedne občine, za kar so imeli mnogi pred pričetkom gradnje nepotrebne poinisl(>ke. Ka[)aciteta pekarne je tako ve- lika, da z lahkoto krije vse potrebe po kruhu v Laškem, kot v ostalih večjih krajih občine. Z dogradit- vijo nove pekarne in nabavo novih pekarskih strojev se je izboljšala liidi kvaliteta kruha, kar potroš- niki toplo pozdravljajo. Rlago tekstilne tovarne »Volna« osvaja tržišča doma in v inozemstvo Tekstilna tovarna »VOLNA« La- ško se je v zadnjem času uveljavi- la na trgu z novimi in kvalitetnimi izdelki, zato v prodaji proizvodov nima posebnih težav. Brez dvoma gre za tako viden napredek podjetja priznanje'celot- nemu kolektivu, ki je s pravilnimi in pravočasnimi posegi odgovornih in vodilnih strokovnjakov podjet- ja uspel dvigniti storilnost dela, kvaliteto proizvodov in rentabil- nost podjetja sploh. Kolektiv podjetja smatra, da je bil prvi pogoj za bistveni napre- dek in dosego ich uspehov — reor- ganizacija dela, izboljšanje in na- bava novetia strojnega parka ter izpopolnitev strokovnega znanja kadrov. Podjetje je s tem v zvezi dalo vsa razpoložljiva sredstva za usposabljanje kadrov in je s tem v zvezi v preteklih letih izvedlo številne tečaje, v katerih je dobilo potrebno strokovno znanje mnogo članov kolektiva omenjenega pod- jetja. Tekstilna tovarna »VOLNA« ima tudi lastno prodajalno blaga in je v ta namen že pred dvemi leti ure- dila sodoben trgovski lokal naspro- ti doma TVD Partizan, v katerem se zbirajo številni kupci s področ- ja Slovenije, pogosto pa pridejo po blago tudi državljani iz sosed- njih republik. Podjetje skrbi in vlaga precej- šnja sredstva tudi za oddih članov kolektiva. V ta namen je že pred leti ustanovilo počitniški dom v Piranu, katerega kapaciteta je pri- bližno 30 postelj. Dom je vseskozi dobro oskrbovan, zalo pa podjetje prispeva tudi svoja v ta namen razpoložljiva sredstva. PRAZNIK LAŠKE OBČINE • PRAZNIK LAgKE OBČINE • PRAZNIK LAi§KE OBČINE • PRAZNIK LASKE OBČINE • PRA RUDNIK LAŠKO v BORBI ZA VECJO PROIZVODNJO Zgodovina laškega rudnika sega tja do 1790. leta. Prvi večji razmah rudnika je zabeležen v letu 1890, ko je rudnik kupila Trboveljska premogokopna družba in pričela v večjem obsegu z eksploatacijski- mi deli v Hudi jami. Skraja je bilo vse dero v rudniku organizirano brez posebnih tehničnih pripomoč- kov, kasneje pa so pričeli rudnik mehanizirati. Leta 1925 so že pri- čeli graditi mokro separacijo. ki še danes služi svojemu namenu. V času okupacije je rudnik še ne- kaj časa obratoval, nato pa zaradi > prevelikega števila rudarjev, ki so odšli v partizane, prenehal z obra- tovanjem. V letu 1944 je okupator v rudniku demontiral in odpeljal vse stroje ter ves prevozni park. Zgodovinsko prelomnico pred- sitavlja za rudnik 17. september 1950. leta, ko je delovni kolektiv prevzel upravljanje rudnika ne- posredno v svoje roke. Od tedaj so v poslovanju rudnika zaznamo- vali še lepše uspehe. Ves rudniški ■ kolektiv z razumevanjem dopri- naša skupnosti in vztrajno pomaga k čimprejšnji izgradnji naše soci-" alistične domovine. Glavna odlika laškega premoga je nizek odstotek žvepla in pepe- la, kar mu daje |)rednost pred osta- lim rjavim premogom v Sloveniji. Laški premogovnik alpskega tipa se razteza v dolžini nad 7 km. V celoti pa nastopa premogovni sloj neenake deb(;line, ki jc razvit v obliki leč. Take razmere zahtevajo številna in draga raziskovalna de- la. Na podlagi rezultatov pravo- časno odpirajo nove premogovne rezerve z namenom, da bi ostale proizvodne kapacitete na konstant- ni višini. Do sedaj ugotovljene premogovne zaloge bi zadoščale morda za približno 20 let obrato- , vauia. Strokovnjaki: pa predvide- vajo, da bodo na osnovi nenehnih, raziskovalnih del odkrili še nove količine premoga. Tako se bo živ- ljenjska doba rudnika še podalj- šala, kar bo v prid delovnemu ko- lektivu in gospodarstvu v občini. Od leta 1961 ustvarja rudnik l.aško dohodek tudi, s postransko dejavnostjo in sicer z eksploata- cijo gline, ki služi v finokeramične namene, predvsem za izdelavo zid- nih ploščic ter straniščnih in umi- valnih školjk, (rlavna odjemalca gline sta keramična industrija v il)ojah in istoimenska tovarna v Zaprešiču. S tem v zvezi je tudi izgradnja plavnice za oplemenje- vanje gline, ki bo predvidoma pri- čela obratovali do konca tekočega leta. Precejšen vir dohodkov ustvarja idnik tudi s peskolomom, ki je v tem pogledu edini večji proiz- vajalec peska v občini. Pesek do- bavlja rudnik tudi številnim od- jemalcem izven občine, za kar ima na razpolago potrebno število av- tomobilov prekucnikov. Kot po- stransko dejavnost je rudnik La- ško v uicsecu oktobru preteklega leta pustil v obratovanje tudi novo betonarno. kjer na osnovi meha- niziranega postopka izdelujejo zi- dake. Rudnik je vsa leta posvečal pre- cej pozornosti tudi vzgoji kadrov, tako ima sedaj na delovnih mestih že precej kadra, ki si ga je sam vzgojil, bodisi preko raznih semi- narjev, tečajev ali pa s štipendi- ranjem. Rudnik ima trenutno tri štipendiste, ki študirajo na fakul- teti, sedem štipendistov pa na sred- njih šolah. Iz tega sledi, da porabi rudnik vsako leto v te namene precejšnja sredstva, ki pa se že bogato obre- stujejo. '•). julija praznujejo rudarji svoj rudarski praznik in sicer se na ta dan spominjajo gladovne stavke rudarjev v zasavskih revirjih, ki se je pričela 3. julija 1934 in je trajala polnih 59 ur. Rudarji so iz- šli iz te stavke zmagovalci, ker je 'takratna trboveljska premogokop- na družba morala ugoditi njihovim zahtevam. Ker je bila ta pridobitev pomembni dosežek v razvoju de- lavskega gibanja, so ta dan progla- sili za praznik rudarjev. Za drugi julij - praznile občine Lašlio, za praznile rudarjev in 20. obletnico osvo- boditve čestitajo občanom VSE DRUŽBENO-POLITICNE ORGANIZACIJE IN SKUPŠČINA OBČINE LAŠKO TER DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE LESENIH PET, LIGNOLIT TLAKA IN LESNE GALANTERIJE - PETA - RADEČE DELOVNI KOLEKTIV KONFEKCIJA »KORA« - RADEČE KOMUNALNO PODJETJE LAŠKO DELOVNI KOLEKTIV »KOLODVORSKE RESTAVRACIJE« ZIDANI MOST j DELOVNI KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA i KADEČE ■ DELOVNI KOLEKTIV DELOVNE ENOTE OBRATA GG RADEČE LAŠKA PIVOVARNA utrjuje sloves laškega piva Polno naloženi kamioni piva. ki se vrstijo zlasti v poletnih mese- cih dan in noč na cesti iz pivo- varne v vse smeri, pričajo, da > po- sel« cvete. Do nedavnega je bila zmoglji- vost laške pivovarne le do 50.000 lil letno. Na osnovi rekonstrukcije podjetja pa so ustvarili pogoje, da bi se zmogljivost oziroma proiz- vodnja piva v naslednjih letih še znatno povečala, iako^so že v pre- teklem letu proizvedli 120 tisoč hI, piva za letos pa menijo, da bi lah- ko, če bi do maksimuma izkori- stili vse proizvodne zmogljivosti, proizvodnja dosegla 150.555 hI piva. Io pa bi bila skrajna meja glede na to. da bi bile vse proizvodne zmogljivosti izkoriščene stoodstot- on. Potrošniki pijejo pivo najraje v steklenicah, zato ga v pivovarni ustekleničijo 90 odstotkov. Ker so do nedavnega v podjetju predstav- ljale ozko grlo prav polnilne na- prave, so v letošnjem letu spustili v obratovanje nov polnilni stroj, kčfterega kapaciteta je 18.000 ste- klenic na izmeno. S tem so tre- nutno rešili ta problem, poraja pa se kup novih problemov, ki pa jih organi družbenega samoupravlja- nja v sodelovanju z upravo pod- jetja rešujejo v splošno korist de- lovnega kolektiva in razvoja pod- Velika pridobitev za pivovarno bo novozgrajena 'pivovarna, ki bo predvidoma pričela obratovati še to leto. Tako odslej pivovarna ne bo več v pogledu slada odvisna od uvoza, temveč ga bo proizvajali sama. Tudi izvozne obveznosti ima pi- vovarna z vsakim letom večje. V izvozu pa se je usmerila prcdvsei^ na tržaško i)odročjc. kjer oskrbu- je preko 100 tamkajšnjih gostin- skih obratov. Nova sladarna laške pivovarne VELIK USPEH delovnega kolektiva Tovarne do-' kumentarnega in kartnega papirja v Radečah se izraža v proizvodnji, ki je v nenehnem porastu. Proiz- vodi Tovarne dokumentnega in kartnega papirja so zaradi svoje kvalitete iskan proizvod na doma- čem ju tiij[^em tj:žišču. Letos bo, jde-. lovni kolektiv slavil novo delovno« zmago ob zaključku rekonstruk-' cijskih del, ki bo doprinesla k po-; večani proizvodnji. , Ob delovnih uspehih vlaga ko-] lektiv tudi vse večjo skrb za dvigi standarda, kar se odraža v velikih.^ vlaganjih za stanovanjsko izgrad- njo, saj je v kratkem obdobju" zraslo iznad tovarne lepo urejeno; stanovanjsko naselje. Ob prazno-i vanju se delovni kolektiv pridru-' žuje čestitkam. t »ELKOV« ELEKTROKOVINSKI OBRAT ELEKTROPRENOSA LAŠKO Dejavnost obrata je v glavnem izdelava opreme in orodja ter ser- visna služba za elektrokovinsko dejavnost. Kolektiv obrata se pridružuje čestitkam ostalih delovnih skup- nosti in čestita vsem delovnim lju- dem k občinskemu prazniku ob- čine Laško. ; OBRAT »VEGRADA« Do nedavnega je obstajalo v Laškem samostojno gradbeno pod-^ jetje, ki pa ni imelo posebnih po- gojev za nadaljnji razvoj. Prav to jc's[)rožilo številne razprave v de- lovnem kolektivu, zato je delovnaJ skupnost tega |)odjetja sprejela] sklep, da se |)o(ljetje združi z grad-| bcnim |)odjetjem >VEGRAD.< iz] Velenja. j Obrat izvaja v glavnem grad-1 beim dela na stanovanjskih objek-J tih, glavni investitor'teh del pa jej ""klad za s'tanovanjsko izgradnjol občine. KOMUNALNO PODJETJE LAŠKO v katerega sestav spadajo eloktro- inštalaterska. kleparska, vodnoin- štalaterska, kovaška in avtomeha- nična dela, sodi med tista ])odjetja v občini, kjer je delovni kolektiv znal postaviti podjetje na noge, brez večje pomoči skupnos'ti, da- nes pa to podjetje že izvaja vsa inštalaterska dela na novih grad- njah po vsej Sloveniji. Obveze ki jih delovni kolektiv tega podjetja prevzenra na osnovi licitacij, so čestokrat zelo zahtevne, zato pa je trenutna situacija v podjetju tak- šna, da si je delovni kolektiv te delovne skupnosti ustvaril vse po- goje za nadaljnji razvoj in razši- ritev dejavnosti. CEMENTARNA ZIDANI MOST je sicer proizvodni obrat cemen- tarne Trbovlje, ter proizvaja viso- kokvalitetni cement. Glede na ve-- liko povpraševanje po cementu s'' skrajnimi napori zadovoljuje šte- vilne odjemalce cementa. Podjetje bi želelo povečati svojo proizvod- njo, vendar bo to izvedljivo le v primeru, če bodo zagotovljena sredstva za predvideno rekon- strukcijo proizvodnih naprav. Kolektiv Cementa rtie Zidani most iskreno čestita številnim po- trošnikom cementa k občinskemu prazniku občine Laško in k 20. ob- letnici osvoboditve. TOVARNA LESNE GALANTERIJE RIMSKE TOPLICE se je razvila iz nekdanjega manj- šega obrata kjer so izdelovali ko- pita in pete. Kolektiv podjetja se je preusmeril ma druge izdelke lesne stroke, zato pa je potreboval finančna sredstva. Sredstva si je ustvaril sam. S tem v zvezi je tudi rekonstrukcija podjetja trajala dalj kot v podjetjih, kjer so ob-j navijali s posojili. Žilav je bil boj kolektiva: zato so imeli do nedavnega tudi naj- nižje osebne dohodke. Delovni ko- lektiv ceni sleherno pridobitev znatno bolj kot pa tam. kjer so do- segli izboljšanje proizvodnih pogo- jev zgolj z izposojenimi sredstvi. Z izboljšanjem proizvodnih po- gojev si je podjetje ustvarilo osno- vo, ki je pogoj za izdelovanje kva- litetnih proizvodov. Podjetje seje sedaj specializiralo predvsem na izdelke, ki so predmet povpraše-_ vanja v inozemstvu, zato je usme-" rilo celotno svojo proizvodnjo za izvoz. PODJETJE »OBRTNIK« LAŠKO je bilo ustanovljeno v začetku le- tošnjega leta. Prevzelo je vsa os- novna sredstva servisov stano- vanjske skupnosti Laško. V de- lokrog tega podjetja spadajo splo- šna mizarska dela, kle|)arska dela, razna inštalaterska dela, zidarska in pleskarska dela ter izdelovanje cementne strešne opeke. Delovni kolektiv čestita delov- nim ljudem občine Laško za ob- činski praznik, k 20. obletnici osvo- boditve in k rudarskemu prazniku,. GOSTINSKO PODJETJE »SAVINJA« V LAŠKEM nudi domačim in tujim gostom po- U'g odlične hrane in pristnih vin tiirli udobna prenočišča in ima v te namene najsodobneje urejenih ležišč. S Solidno postrežbo si i"; podjetje i)oleg številnih doma- čih turistov navezalo stalne goste 'tuli iz inozemstva, ki prav radi bidi po večkrat na leto prihajajo ^ Laško. Omenjeiu) podjetje pred-' ^'a\lja za Laško tudi močan obrat 'Iru/jjcne prehrane kjer se stalno '»rani v/liko število zaposlenih, ^'asti pa takih, ki nimajo svojega kastnega gospodinjstva. Zbor delovnih skupnosti skupščine občine Laško JE RAZPRAVLJAL O GOSPODARSKIH PROBLEMIH Analiza o zaključnih računih gospodar- skih organizacij, je pokazala, da so bili do- seženi gospodarski uspehi v letu 1964 za- dovoljivi. Vse gospodarske organizacije so zaključile poslovno leto 1964 s pozitiv- nimi rezultati. Sama razprava o tem vprašanju na zbo- ru delo\'nih skupnosti občine Laško je ugo- tovila, da kljub doseženjm uspehom ne bi smeli biti preveč zadovoljni, pj je analiza pokazala na določene pomanjkljivosti, mi- mo katerih delovni kolektivi ne bi smoli iti. To so v glavnem podatki, ki kažejo, da kljub določenemu napredku nekatere de- lovne organizacije razporejajo še premalo čistega dohodka na sklade, zlasti v poslov- ni sklad. Prav posebno skrb naj bi delovni kolek- tivi posvetili postavkam, ki močno breme- nijo poslovne stroške. Treba je doseči, da se bo bolj kot doslej utrdilo mnenje, da je dinar v poslovnih stroških prav toliko vre- den, kot v čistem dohodku. Glede gospodarskih investicij je razprava izlu,ščila mnenje, da se naj izvajajo le tam, kjer bodo gospodarski učinki najhitreje doseženi. Predvsem pa naj se izvajajo tiste investicije, ki bodo omogočile bolj renta- ■ bilno in ekonomsko poslovanje in popol- nejše izkoriščanje že obstoječih kapacitet. Prav posebno pozorno bi morali izbolj- šati delovne naprave v nekaterih gospodar- skih organizacijah (rudnik in »VOLNA« Laško), ker je dosedanja stopnja izstroše- nosti že zaskrbljujoča. O osebnih dohodkih je analiza pokazala, da so se dvignili na splošno hitreje kot produktivnost dela. Zato priporoča zbor vsem delovnim organizacijam in njihovim samoupravni morganom, da se bolj vežejo na storilnost in /laj le-ti naraščajo izključ- no v skladu s produktivnostjo dela Zaradi boljšega, racionalnejšega in ren- tabilnejšega poslovanja, naj se izkoristijo vse možnosti poslovnega sodelovanja in ob- like integracije delovnih organizacij. Te možnosti bi prvenstveno lahko izkori- stila lesna industrija v obči.ni in zdravstve- na služba. Za slednjo je bilo ugotovljeno, ila sedanja organizacijska oblika ne daje potrebnih možnosti in pogojev za napredek te službe v občini v .širšem smislu. Za za- ključek je zbor priporočal samoupravnim organom in delovnim kolektivom, da redno skozi celo leto spremljajo gibanje stroškov in rezultatov posojila ter sproti odpravljajo tiste elemente, ki negativno vplivajo na uspešnost poslovajija. Glede notranje delitve dohodka v delov- nih organizacijah so materiali kol razprava ugotovili, da stanje ni zadovoljivo. Ugotov; ljenje je bilo, da se ponekod določbe pra- vilnikov o delitvi čistega dohodka kot pra- vilnikov o delitvi osebnih dohodkov ne iz- vajajo dosledno, marveč se njihove posa- mezne določbe spreminjajo s sklepi samo- upravnih organov z veljavnostjo za nazaj. Jasno je, da je takšen način ne le v na- sprotju z ustavo, ampak tudi politično škodljiv. To jc tudi znak, da na izpolnje- vanju delitvenih sistemov v delovnih orga- nizacijah ni bilo sistematičnega in kontinu- iranega dela in da so se posamezne rešitve' iskale .šele takrat, ko so se problemi že pojavili. Razprava je ugotovila, da take za- silne rešitve nikakor ne morejo prispevati k uti-jevanju sisterna delitve, marveč vna- šajo vanj odgovoiMost, nezakonitost in ne- zadovoljstvo. Priporočilo poudarja, da je od ureditve sistemov delitve in njihova dosledna upora- ba v praksi s tesno povezavo s predstoje- čimi uktvpi za stabilizi»cijo našega gospo- darstva. Sistem delitve naj uporablja priza- devnost posameznika in delovnega kolektiva k boljšim uspehom. Re&liiejše naj določijo razmerje med OD in skladi ter upošteva- jo potrebe po razširjeni reprodukciji. Po- sebno pozorno pa se naj proučijo razmer- ja med delovnimi mesti in njihovim vred- notenjem. Zlasti je potrebno pravilno m stimulativno ocenjevati delo strokovnjakov in organizatorjev proizvodnega procesa. Skratka, notranja delitev naj bo takšna, da bo stimulativno vplivala na nadaljnjo rast materialnih osnov delovnih organizacij na območju občine in pospešila nadaljnji razmah samoupravljanja. Zbor predlaga samoupravnim organom, da nemudoma ustanovijo ustrezne strkov- ne komisije, ki bodo že sedaj znane mate- rialne obravnavale ter na podlagi njih iz- delovale ugotovitve in predloge ter jih po- sredovale samoupravnim organom, delov- nim kolektivom in občinski skupščini, pre- ko komisije, ki je bila v ta namen že usta- novljena. Prepričani smo. da bodo ugotovitve raz- prave na zboru delovnih skupnosti, pripo- ročilo in predvideni ukrepi v delovnih or- ganizacijah na območju laške občine lažje in hitreje prebrutlli težave, ki se bodo v zvezi s predv idevaimi spremembami v go- spodarstvu brez dvoma pojavile. M. ProseU;,! FACTA - NEW YORK MADALINE MlRRAl ALI AMERIŠKI SREDMJI VEK iMARVLAND JE EDINA DRŽAVA V ZDA, Kl ZAHTEVA, DA IMAJU SODNIKI, PO- ROTKI^KI IN priče verske kvalifikacije. IN prav V tej DRŽAVI JE PRED štirimi leti MADALVNE MURR.AV DOBILA ENEGA NAJSENZACIONAL- NEJŠIH PROCESOV V NOVEJŠI ZGODOVINI ZDRUŽENIH DRŽAV. VRHOVNO SODIŠČE V VVASHINGTONU JE NA NJENO TOŽBO RAZSODILO, DA JE VERSKA VSEBINA MOLITEV, KI JIH na VSEH AMERIŠKIH ŠOLAH MOLIJO PRED PO- UKOM, V NASPROTJU Z USTAVO, KER KRšI PRINCIPE SVOBODE ZAVESTL ukradena reportaža Štiri leta je Baltimore trpel »ameriško ateistko št. i« v svoji sredini. Že takrat, ko je Marraye- va sprožila proces, so meščani Baltimora pričeli gonjo zoper, njo. In slednjič jim je lani uspe- lo, da je odšla iz njihove sredine. Danes Madalyne živi kot izgnanec na Havajih. Pri 44 letih je popol- noma siva in ima eno roko delno paralizirano. Njen brat je ostal brez službe, sin pa je pod psihia- trično kontrolo. ^ Toda, če hočemo razumeti slu- čaj Madalyne Murray, moramo spoznati Maryland in Baltimore. Zamislite si Španijo v času Inkvi- zicije in to premestite na ameri- ška tla. Državo Maryland so os- novali katoličani — še danes ima cerkev 70 odstotkov vseh pose- stev v tej državi in ne plačuje davka in Maryland je edina dr- Žava, ki zahteva od sodnikov, po- porotnikov in prič, da imajo ver- ske kvalifikacije. Če ne pripadaš določeni veroizpovedi, ne moreš hiti sodnik niti porotnik in še manj priča. Prav zato je razum- ljivo, da Murrayeva pred sodi- ščem, ne bi mogla pričati zase in prav tako rte bi noben drug ateist mogel pričati zanjo. Poleg tega pa se kazenski zakonik Marylan- da ni v bistvu spremenil od leta 1789. Prav to pa je za Madalyno usodno. Proti njej so v Marylan- du vročili osem obtožb in to za- radi napada na policijo (medtem ko Madalyne obratno trdi, da so policaji napadli njo!). In ker ma- rvlandski zakoni nimajo predvi- denih maksimalnih kazni za ta zločin, lahko sodnik obsodi obto- ženca na poljubno dolgo kazen. VZDUŠJE MRŽNJE Medtem, ko so zakoni v Mary- landu srednjeveški, lahko kultu- ro prebivalcev, ki so naklonjeni nasilju, enačimo s fašistično. Maryland je del ameriškega ju- ga. Še pred nedavnim je množica v Baltimoru linčala črnca in mu, ko je visel na improviziranih vis- licah, odrezala ušesa in prste na nogi. Te »trofeje« so gotovo na kaminu nekoga kot okras in last. nik se ponaša z njimi, govoreč: »Ali vidite, kako se mi borimo proti komunistom?« In v tej oazi srednjeveškega mračnjaštva je Madalyne Murray imela hrabrost, da je javno pri- znala svoj ateizem in pripadnost k rasni integraciji. In prav v Bal- timoru je začela z zgodovinsko pravdo, da odpravi molitev iz javnih šol. Ni pa se zadovoljila samo s tem. Zahteva, da vlada ZDA obdavči cerkev in njene do- hodke prav tako kot privatnike in. korporacije. Toda Baltimorčani se nikakor niso hoteli pomiriti s tem, da bi trpeli v svoji sredini »zloglasno ateistko«. (Se nadaljuje) HCI LUSI O PREDSEDNIKU ZDRUŽENIH DRŽAV VARČNI JOHNSON Predsednik Zdrn/enili držav Ame- rike ni znan ie kol državnik, temveč tudi kot skrben in varčen družinski ekonomist. — Moj oče je nemogoč, kadar gre za izdatke! — je. izjavila njegova najmlajša hči Lusi. — Vsak član na- še družine mora plačati dolar kazni, če je po nepotrebnem prižgal elek- trično luč. Toda 17-letna I.nsi pravi, da je tako rigorozen samo v primerih, ka- dar gre za resnično potrato in da je njen oče pripravljen prižgati tu- di 800 žarnic v sobi, če bi to ko- ristilo njegovim hčerkam pri učenju. — Politika mi nikoli ni bila všeč — je nadaljevala Lusi. — Moji star- ši se ukvarjajo s jiolitiko in tako nisem navajena, da bi starši priha- jali pravočasno na kosilo ali večer- kot je to v drugih družinah. Prav zalo mrzim politiko ... Želim si, da bi postala bolničarka, je zaključila Lusi svoj intervju za znan ameriški časopis. POLKOVNIK A. HULTON JE DEMON- STRIRAL »NEDOLŽNOST« PLINOV, KI JIH UPORABLJAJO V VIETNAMSKI VOJNI. BILO MU JE SLABO IN NIC VEC. OSTAJA ODPRTO VPRAŠANJE, CE JE ŠLO ZA ENAK PLIN KOT V VIET- NAMU ALI PA JE BIL MORDA TO PLIN NALAŠČ ZA VISOKE OFICIRJE. PLASTIČNA MASA OSVAJA POŠTO V zadnjem času so pričele ame- riške in nemške pošte uporabljati poštne vreče iz plastičnih mas, ki so pocenile stroške, na primer v zračnem poštnem prometu kar za 50",). Najbolj razširjena je uporaba poštnih vrečk iz polietilena, ki slu- žijo samo za enkratni transport; s tem so se pošte znebile občutnih stroškov za zlaganje in sortiranje vreč. Pošte v Zapadni Nemčiji pa u- porabljajo polietilenske ovoje celo za običajne poštrie pošiljke. NOV RAČUNSKI STROJ Angleška tovarna računskih strojev je iz- delala SIMPLE KALKULATOR, računski stroj, ki opravlja vse računske operacije. Ravnanje z novim strojem je tako preprosto, da lahko na njem računajo tudi tisti uradni- ki, ki nimajo malone nobene prakse z račun- skimi stroji. MARKSOVA MIZA NA RAZPRODAJI Angleško ministrstvo dela prodaja na javni licitaciji 300 delovnih miz. Za eno od teh vlada posebno zani- manje, ker je to miza, za katero je vrsto let delal Kari Marx, kadar- koli je študiral v čitalnici Angleš- kega muzeja. Toda prodajalci ne želijo te mize prodati kar tako — nanjo lahko računa samo tisti, ki bo kupil tudi preostalih 299 miz. »NE ČLOVEK in ne koza,« nam JE v SMEHU DEJAL FRANC PLAZNIK, DE- LAVEC GOZDNEGA GOSPODARSTVA iz NAZARIJ, KO SMO SI OGLEDOVALI NJEGOVO NEVSAKDANJE OBLAČILO. »JE PRAKTIČNO. SKOZI to OBLAČILO me še dež NI PREMOČIL,« NAM JE DEJAL. FRANC PLAZNIK IMA NAMREČ OCR- njeno KOZJO KOŽO. DOLGE DLAKE GA VARUJEJO PRED DEŽJEM, IN CE JO OBRNE — PREDVSEM POZIMI — ga VARUJEJO še pred .VIRAZOM. po- SNELI smo GA m^;d delom na CEsn V PODVOLOVLJl'K, KJER JE »GOSTO val«, kot NAM JE POVEDAL, KER DRUGEKRATI dela na GOZNIH Ct STAH, ki JIH GRADI GOZDNO GOSPO- DARSTVO. lOTO: j. SEVER SLIKA, KI JO DANES OBJAVLJAMO, PRIKAZUJE BRZDA NAJMANJŠI MOTORNI SKi- RO NA SVETU. IZDELALI SO GA RUSI. SKIRO JE ZLOŽLJIV IN GA JE .VIOGOCE PRE- NAŠATI V POSEBNEM NAHRBTNIKU, SAJ TEHTA KOMAJ 22 KG. PRODUCENTI SO GA IMENOVALI »MALIŠ«, MI BI REKLI DETE. IN HITROST — 35 km NA URO. »Izjavljam, da nisem bila tepena niti v Ce- lju niti .oa Borlu . . .« Hitro sem ga prekinila, da tb ni resnično. »Molčite! Kdo vas je kaj vprašal!« je ves zaripel za vpil. Narekoval je dalje . . . »Tako, ljuba gospa Šmid! Zdaj podpišite to izjavo . . .« Porinil je papir predme in z de- belim prstom kazal, kje moram podpisati. »Ne, tega nikoli ne podpišem!« sem se od- ločno uprla. Takrat je vstal, debel kot sod se je zazibal k meni in me divje oklofutal. Sline so se mu cedile po zamaščeni bradi. Vstopil je tolmač Filipič. Stahlhut ga je na- hrulil, naj ga zdaj ne moti, ker mora uredi- ti važno zadevo. Filipič je udaril s petami in zapustil pisarno. Stahlhut se je ves zasopel sesedel za mizo in me mežikaje gledal. »No, gospa, nerodno je to. Premislite in podpišite, bolje bo za vas. Ce podpišete, vas bomo izpustili, drugače . . .« Kremežljavo se je nasmihal in pretil hkrati. •»Ne, tega ne podpišem,« sem odvrnila. »Marsch!« Brcnil me je skozi vrata. »Bomo že obračunali. Ustrelili te bomo, svinja!« Samo švicarskemu državljanstvu se lahko zahvalim, da je .Mahole bil toliko strpen z menoj. Uspelo mi je, da je vendar prišlo pis- mo na konzulat. To je bila edina rešitev. Cez nekaj dni so spustili mojo mamo. Nikoli ne bom pozabila grenkega trenutka, ko sem vi- dela mamo vso drobno, majhno, z žalostnimi očmi, nesrečno, ker odhaja sama. »Šla bom, ne boj se, šla bom na švicarski konzulat v Avstrijo . . .« Tako sva se zmenili. Mama je resnično odpotovala na konzulat in prosila, naj protestirajo, da me ne bi ustre- lili, [n tako se je tudi zgodilo. Drugače bi me zatekla gotova smrt. Se tisto popoldne je tol- mač Filipič zaklical moje ime. Skupno z An- derluhovo mamo so me namenili v Celje. Stahlhut se je naslanjal ob zapornici, ko sva stopali na kamion. »Srečno pot v Celje!« se je zarezal. Anderluhovo so resnično ustrelili, rnene je rešila Švica. Tako seni med redkimi, ki šo preživeli Bori, postajo na poti v smrt. Za bra- ta je bilo prepozno. S krvjo je žalil slovensko zemljo . . . Priredil: R. L. Sotelski 2. 7. 1965 — Šl. 26 Časopis je ustanovil okrajni odbor SZDL. Izšel je 2. 6. 1945 kot »Nova pot«, do 1955 kot »Savinjski vestnikc in dalje kot »Celjski tednik«. S 1. ja- nuarjem 1965 ga soustanavljajo obči- ne: Mozirje, Laško, Celje, Šentjur pri Celju, Šmarje pri JeLšah, Žalec in 00 SZDL Celje. — Urejujejo: Rudi Leš- nik, glavni urednik; Drago Hribar, odgovorni urednik; Borivoj VVudler, tehnični urednik; Ivica Burnik, Jože Klančnik in Janez Sever. — Tednik izhaja ob petkih. Izdaja in tiska CP »Celjski tisk«. — Uredništvo in upra- va: Celje', Trg V. kongresa 5, poštni predal 152. Telefon: 23-72. Tekoči ra- čun 603-11-1-656. Cena posamezne šte- vilke 30 din. Letna naročnina 1.200 din; polletna 600 din; mesečna 100 din. Ino. zemstvo 2.400 din. Rokopisov ne vra- čamo. Zelencev ni in ni hotelo biti. Noč je že legla na sotesko, ko se je patrulja odpravila k Bev- šku, da poizve kaj o .Švabih in da oskrbi borce z večerjo. In pozno ponoči so prinesli sporočilo, da so Švabi bili v Logarski dolini in v Matkovem kotu ter da so se na večer vrnili v Solčavo. Vse je torej kazalo, da jih čaka še ena noč bedenja. Morali so biti budni, kajti sovražnik bi lahko izkoristil temo in se izmuznil. Švabi so se temeljito lotili svoje naloge: prečesati, pretipati slehernega in ljudi toliko ostrašiti, da si ne bodo več upali pomagati ban- ditom. Lashof se je pri srečanju s Plesnikom izpr- sil. »Ne misli, da te ne moremo seliti, ker ni mostu. Boš pa romal v Železno Kapljo. Nič nai» ne uide. zapomni si, ti bedak!« Toda o tej poti si sam Lashof ni bil na čistem. Obiskali so vse odročne kmetije in ko nikjer niso naleteli nit' na kakršnokoli sled o partizanih, so se zado- voljni z večerom vračali v Solčavo. Jutri bodo še v Solčavi očistili, sta si mislila Lashof iJ* W egel. potom pa nazaj v izhodišče — Luče.