II O O O O O II 3S3 •S Indijska Talija. Zbirka indijskih gledališčnih iger. 'a_. & ^ III. ZDBzek. [£[_ S9KUNT9LA Maribor, 1908. Založil dr. Karol Glaser. Tisk tiskarne sv. Cirila. O O O O O O || O O O O O | I Sakuntala ali „Prstan spoznanja". Drama v sedmih dejanjih. Sanskrtski spisal Kalidasa. Po R. Pischelovi izvirni izdaji 1877. I. poslovenil dr. Karol Glaser. MARIBOR 1908. Založil dr. K. Glaser. — Tisk Cirilove tiskarne. ♦_ t. Češkemu pisatelju in prijatelju gospodu dr, Josipu Karasku, posvečuje v hvaležni spomin to knjigo dr. Glaser. ♦ 1 ♦ t Uvod. Kalidaso 1 so Indi šteli med „devet bi¬ serov" na dvoru kralja Vikramaditje v Udž- ajini; vsled tega so indologi pesnika po¬ stavljali v prvo stoletje pred Kristom: nemški indolog Lassen ga je uvrstil v drugo stoletje po Kristu; Holandec Kern trdi, da je astronom Varahamihira, tudi jeden izmed „devet bi¬ serov", po zanesljivih astronomskih računih živel v prvi polovici šestega stoletja po Kristu; tudi druga dejstva potrjujejo to: za¬ torej zdaj Kalidaso stavljajo v šesto stoletje po Kristu. 1 Huth, Uber die Zeit des Kaliddsa, Berlin 1890; — M. Milil er, Indien in seiner weltgeschicht- lichen Bedeutung, Leipzig 1884. p. 245 seq. — L. v. Schroder, Indiens Literatur und Cultur 1887 p. 607 seqq. — Kielhorn, Nachrichten der Gotting. Gesellschaft d. Wissensehaft 1890. p. 251 seqq. — | Biihler, Indische Inschriften und das Alter der indischen Kunstpoesie. — G. Meier, Essays und | Studien II. 1895. — L d vi, Le thedtre Indien, Pariš. | — Chakraverti, Journal of the Royal Society 1905. — Seneviratue, The life of Kalidasa, Colombo 1901, Journal of thc Asiatic Society 1903. — Pisatelj teh vrstic v Ljublj. Zvonu 1902, 617—23: 683—89; 734—39. ♦ 1 V * t T ♦ T Ker so se In Ji sploh malo brigali za zgodovino, se o njih slavnih možeh ve ma¬ lokaj zanesljivega; gotovo je samo to. da je Kalidasa bil brahmanec in da je živel na kraljevskem dvoru. Hajke pripovedujejo, da je govedo prignal v mesto Benares, ko si je princesa Vasanti izbirala moža v zakon, izjavivši, da vzame samo tistega junaka, ki se bo odlikoval v vednostih in umetnostih. O vsem tem ni vedel Kfilidasa ničesar, pa je bil izredno lep mladenič. Minister ga je dal lepo obleči in mu pridružil nekaj dečkov za spremstvo, ki bi naj bili na videz njegovi učenci, njemu samemu pa je ukazal, naj lepo molči. Princesa si ga je izvolila za moža; pred podobo nekega bika pa se je izdal. Soproga se je razjezila zavoljo te prevare, pa mu je odpustila. Na njen svet se je po¬ svetil boginji Kali in se je zaradi tega ime¬ noval Kalidasa — sužnik Kali-je. V zahvalo za to mu je boginja podelila dar vednosti in pesništva; iz veselja radi tega si je svojo ženo vzel za učiteljico in ji je na ta način po indijskih nazorih vzel pravico do zakonskega življenja. Zopet se je razljutila in odločila, da ga naj uničijo ženske roke in to se je baje zgodilo, ker ga je umorila neka deklica, ker si je hotela prisvojiti darilo, ki ga je dobil on, ko je rešil neko pesniško nalogo poprej nego ona. Poleg Sakuntale je še spisal gledališčni igri: Urvaši, Malavikagnimitra ter epske pesmi: Meghaduta (Posel megle), Rtu- samhara ('Krog letnih časov), Raghuvansa * J vi * T J T ♦ T*" (Pleme Raghujidov) in Kumarasambhava j (Rojstvo knezeviča). Izvirno besedilo te igre se nahaja v dveh recenzijah, v obsirniši bengalski in krajši devanagarski. Anglež William Jones jo je prevel najpoprej na latinski in potem na angleški jezik; angleški prevod je prišel na svitlo 1789. 1. Izvirno besedilo je 1830 1. izdal Francoz Chezy. Angleški prevod je prevel na nemški jezik Jurij Forster 1791. 1. katerega je 1803 zopet izdal Herder. Nov prevod je oskrbel 1833 Bernhard Hirzel. Na novo pot je krenilo prevajanje z letom 1842, ko je izvirno besedilo oskrbel Otto Bohtlingk, ki je pridjal dobesedni prevod (vezane dele v nevezani obliki); na to se naslanja Ernst Meier, ki je v prvem prevodu 1852. 1. ravnal glede vezanih in nevezanih delov po izvirniku, v drugem pa 1867.1. je podal vso igro v vezani besedi; tudi Edmund Lobedanz 1854 se je držal Bohtlingkovega načina; njegov prevod se je prikupil tako, da je izšel osemkrat. Po bengalski rocenziji je izdal igro na uzorni način Rihard Pischel 1877.1. v Kiclu z angleškim naslovom: Kalidasa’s Cakuntala. The bengali recension. \Vith critical notes edited by — V istem letu je izšel naj¬ boljši nemški prevod Ludvig Fritze-ja, ki je bil vadniški učitelj v Drossena na Brani- borskem. Njegova posebnost je ta, da podaje vso igro v vezani besedi. Jaz sem tudi po¬ rabil Pischelovo izdajo, držal sem se pa » : _ 'F Vil ♦ T J T ♦ T strogo izvirne oblike. Izvirne oblike sta se držala tudi Rus Putjaka Moskva 1879 in Hrvat Bud mani 1879. Poljakom je priskrbel prevod neznani pisatelj na podlagi Forster- jevega dela, ki ga je spravil na svitlo H. j. Grabotvski 1861.1. in Adolf Strzelecki 1905. na podlagi nemškega prevoda H. C. Kellnerja, ki je v stoletni spomin prvega Forsterjevega dela svoj prevod — vsega v nevezani besedi — objavil. Čehe je s Sakuntalo zeznanil Genek Vyhnis 1872. vse v vezani besedi. Lahko bi še dalje zasledovali novejše izdaje indijskih učenjakov in prevode na druge evropske jezike, pa to bi nas privedlo pre¬ daleč, samo hočemo navesti navdušeno izjavo Goethejevo: Willst du die Bliithe des frtiheren, die Friichte des spateren Jahres, Willst du, was reizt und entziickt, willst du, was sattigt und nahrt, \Villst du den Himmel, die Erde mit einem Namen begreifen, Nenn' ich Sakuntala, dich, und so ist alles gesagt. Indijske gledališčne igre so močno vplivale na zapadne pesnike in skladatelje, posebno Sakuntala. W. Gerhard je izdal 1810: Sakuntala, metrisch fiir die Biihne bearbeitet, Hopl jo je priredil 1854. 1. Wolzogen 1869.1.; v tej prireditvi se je predstavljala večkrat. Neki Anonymus jo je priredil za balet v dveh dejanjih in petih slikah; muziko je zložil S. Bachrich in insceniral jo je K. Telle na | Dunaju 1884; istotako K. Wittkowsky: Sa~ ♦ T vin * ♦ T ♦ kuntala. Dichtung; in Musik gesetzt von Ph. Scharwenka, Berlin. Najnovejše delo je: Sa- kuntala. Indisches Schauspiel von Kalidasa. Freibearbeitet von P. Schmilinsky. Dresden. 1900. V podrobnosti teh prireditev se ne spuščamo. Morda je na vse te pisatelje in sklada- | tel j e vplival R. Wagner, ker se v svoji knjigi: j „Erinnerungen und Dichtungen“ na nekem mestu izražuje blizu tako-le: ,.Buddha, Luther Indien, Deutschland. Dort an den Ufern des Ganges milde Entsagung, hier ein schwerer j Kampf. Wir miissen Fleisch essen, Gebranntes trinken, warm uns kleiden; vir konnen ohne Wein, Weib und Gesang nicht auskommen.“ j V Gradcu bivajoči skladatelj dr. Wilh. Kienzl j j (porojen v Weitzenkirchnu na Gorenjem Avstrijskem 1857. 1.) je bil v Baireuthu in Wagner ga je nagovarjal, naj upošteva in¬ dijske snovi,' ker je on sam v Parsivalu iz¬ razil Buddhovo naziranje. Kalidasovo gleda¬ liščno igro Urvašijo so 1886. 1. bavarskemu j kralju samemu predstavljali. Kienzlnov pri¬ jatelj, dr. Goedel, je .priredil besedilo, Kienzl pa muziko; igrala se je opera Urvaši tudi v Linzu, v Gradcu in v Pragi; za Čehe jo I je priredil Novotny. 1890. (Več o tem podaja j moj spis v „Ljublj. Zvonu" 1902. str. 738.)- j j "T*" ■t T IX I T Osebe. Duhšanta, kralj. SakuntalA, puščavnica, varovanka Kanve, puščavniškega poglavarja. Anasujd, \ ■ . ....... Prijamvada, J n - lcm P n J at( * 1C1 - Kanva, poglavar puščavnikov. Gautami, starejša puščavnica. Dve puščavnici. Kraljev domači duhovnik. Madhavja, imenovan tudi Vidušaka, kar pomeni v sanskrtu „dvorski šalež“. Rajvataka, \ Ddrvatajana, j Kraljev voznik. Karabaka, kalpjičin odposlanec. Sarngarava, 1 w Saradvata, j P ušcavmka - Harita, puščavniškk mladenič. Vetravati, dvorna vratarica. Caturika, dvorna hišna. Gledališčni ravnatelj. Igralka. Svak kraljev, kakor policijski načelnik. Gam. Kellner (Reclam's Bibl. št. 2751) jc pre¬ vajal po devanagar.skii recenziji, ki je starejša in nekoliko krajša. kraljevska dvornika. XI t '? t T birič. Sučaka, 1. \ Dšanuka, 2. j Par abhr tihi, 1. Madhukarika, 2. Javanahi, lokostrelka. Prvi, \ Dragi, J Bralinianski učenec. vrtnarica. glasnik. Sarvadamana, deček, sin Sakuntalin. Ribič. Aditi, mati bogu Indre. Mariči, oče boga Indre. Misrakesi, zračna vila. Matali, voznik boga Indre. Prva štiri dejanja se vrše v puščavi, peto in šesto na dvoru kralja Duhšanta in sedmo v ozračju. ♦ T XII 4 'J' Predigra. M o 1 i t e v. (dej, stvarniku je prvo delo voda, In drugo ogenj, vidne /roč darove; Duhovnik, ki žrtvuje, pa je tretji. Četrto, peto sta nam luna, solnee, Odmerjajoča časom večne meje. Kar vse pre.šinja in prinaša glase Ušesom našim, se nazivlje zrak. Vsem bitjem mati zemljica je rodna. Kar dihamo mi, smrtniki, je vzdub. Bog Siva, 1 kteri žije v teh podobah, Je blagohotni log, ki nas podpiraj! (Na zvršetku te molitve je nastopil gledališčni rav¬ natelj.) Ravn. Nisem prijatelj dolgemu obotav¬ ljanju. (Gleda v riznico. 2 ) Ti draga, pridi, če si vže pripravljena. Igralka. Gospod, tukaj sem; povej, kaj mi je opraviti. Ravn. Občinstvo, sestoječe iz učenih brahmanov, bi rado videlo novo gledališčno igro, ki jo je spisal Kalidasa; ime ji je Sa- kuntala; vsak igralec se torej naj potrudi, da častno izvrši svojo nalogo. 1 Brahma, Siva, Višnu se imenujejo „Tri- murti“ „trojica“, katero so še le v 12. stoletju po Kristu ustvarili indijski bogoslovci; v posameznih krajih obsežne Indije se je samo po eden iz te tro¬ jice častil za najvišjega boga. 2 Garderobe. ♦ T 1 t. 4 ♦ T Igralka. Ker ste vi -sam tako izborno uredil vse, gotovo ne bo nedostajalo ničesar. Ravn. Resnico ti pravim, prečastna; Umetnost je popolna samo takrat, Kadar ustreza znalcev vsem potrebam; Igralci sami, dobro poučeni, Zanašajo se malokdaj le nase. Igr. Tako je; povej torej, kaj bodi zdajci. Ravn. Kaj drugega, prečastna deva, nego: I)a nam zapoješ pesemco premilo. Igr. Kateri čas leta mi daje povod za to? Ravn. Gotovo ta, ki je začel nedavno, in ki nas vabi na počitek: opevaj poletni čas: Poletne dni krepča nas kopelj hladna, Bignonije po gozdih nam dihtijo; Počiva v sencih svežih se prijetno, Ugajajo večeri zdaj nam hladni. Rav. Prečastno, lepo si pela. Kakor slika nepremično strmi v te vse občinstvo, ker je tvoja pesem vsem poslušalcem vnela misli in srca. S čim razveselimo občinstvo? Igr. Saj si ukazal sam, da bode pred¬ stavljati jako lepo igro Sakuntalo. Ravn. Tako je; prav si me spomnila; kajti: Močno me pesem tvoja je razgrela, Saj divne si glasove njej ubrala; Prav kakor kralja srna je razvnela Billi, ki mu pred strelom je bežala. (Z vrše te k predigre). Prvo dejanje. (Nastopila sta kralj, vozeč se s puščico in z lokom v rokah ter voznik.) Vos. (opazujoč kralja in srnico) Ti vekovečni, če tu gledam srno In tebe, kako nanjo streljaš z lokom, , Se mi dozdeva, da si ti bog Siva, Ki z nami vlada v srcu blagohotnem. Kr. Ta srna me je daleč zavedla od prave poti, kajti: Glej, bojazljivo tam vzdiguje tilnik, In gleda voz, ki urno teče za njo. Glej glej, kako si telo stiska v klopčič Roječ se, da je hiteč ne zadene. Ogrizena rastline darbhe 1 stebla lz gobca padajo ji pred nožiče; Po sinjem zraku bega tako naglo, Da jedva se dotika zemlje plodne. Vosn. „Pot ni gladka, gospod“, tako sem mislil, in sem nategoval povodce, da bi vozil počasneje, in tako je divjačina vzletela toliko naprej. Ker pa zdaj leti po plani zemlji, jo gotovo lahko upleniš. Kr. Zdaj pa le izpusti povodce. Vosn. Kakor veleva gospod. (Z mimiko izražuje hitro vožnjo.) Glej, konjem tvojim zrahljal sem povodce, Zdaj vspenjajo teles se sprednji deli, 1 Darbha (Saccharum cvlindricum) se rabi za omelo na svečanostnih opravilih. • ___ _ ♦ *> s « T Da niti prah jih več zdaj ne dohaja, Pahljače' konci so jim nepremični, Ušesa kar po konci jim stojijo; Ne vem, teko li, ali kar beže. Kr. (vesel) Pretekajo srnice konji brzi, Kar nam na prvi vid je bilo drobno, Polagoma se dviga in narašča; Razdeljeno združuje se v celoto. Kar pa zgrbančila je tu narava, Očem pokaže se na ravno plat. Ker hitro vozim se, ni za trenutek Nobena stvar mi blizu, daleč ni. (Za kulisami.) Ta zver je iz puščavniškega loga; zato je ne streljati, ne. Vosn. (poslušaje in gledaje) Vekovečni, dva pušeavnika 1 2 sta stopila med te in srnico, ki se nahaja vže v oblasti tvoje pušice. Kr. (v straheh.) Nategni za to svoje povodce. Vosn. Kakor zapoveduješ, gospod. (Storil je tako.) (Nastopil je puščavnik z učencem. 3 ) 1 V pahljačo je Indom rabil rep goveda „B o s ] gr u n i en s; nosili so ga kralji za znak dostojanstva. 1 Puščavnik — tapasvin — je mož, ki gre ! v puščavo, da bi premišljeval o ničnosti tega sveta in da bi zatajeval posvetne strasti, ne da bi pokoro ! delal za storjene grehe. Bogovom ne ugaja preostro samozatajevanje; zato puščavnikom včasih pošiljajo j v skušnjavo lepe gozdne deklice — apsarase. 3 Indovo življenje se deli v štiri dobe; naj poprej je Ind š i šj a = učenec, ki si ima prisvojiti svete knjige in navade ali obrede; potem je grha- • ! spati=-hišni gospodar; na to se napoti v gozd, kakor tapasvin = puščavnik; na zadnje je b i k š u j = berač ali menih. * T 4 j V » T ♦ . _ ; "*♦' Pušč. (z vzdigneno roko.) Lastnina naša je ta antilopa; Braniti treba, streljati pa ne Teh stvaric nežnih, prostih vsakih grehov. I ogenj se ne meče med cvetlice. Pa kaj je revno žitje to begoče Živalic teh nasproti tvojim strelam? — Utrjene so zadej, ostre spodej - , No, pušico ti hitro snami z loka; V obrambo imaš le orožje svoje, In ne, da bi ubijal ti nedolžnost. Kr. (poklonivši se) Snel sem jo. (Storil je tako.) Pušč. To je dostojno tebe, ki si vzniknil iz Turovega 1 pokolenja, ti si prava kraljevska luč! Porodi se ti sin, vladar obema svetoma! Kr. (poklonivši se.) Vsprejmem brah- mansko besedo; bodi mi ugoden znak. Oba pušč. Gospod, šla sva nabirat lesa; puščavniški kraj, ki ga tukaj vidiš ob vodi Malini, je last najinega učitelja, pobožnega Kanve . 2 Sakuntala je temu kraju tako rekši vrhovna boginja. Ge nimaš drugega opravila, vstopi, da te prijazno vsprejmo. Če bodeš videl dela samotniška, Zapreke vse molitvam odpravljene, Tako spoznaš, kaj zmore tvoja roka, Ki jo ožulila ti je tetiva. Kr. je blizu hišni gospodar? Oba pušč. Naročil je hčerki Sakuntali, da vsprejema goste, sam pa se je napotil v 1 Puru = lastno ime slavnega plemena. 2 Kanva = lastno ime starega ršija, rši=mo- drijan, pesnik. ♦ V ♦ ? ♦ _ _ _ sveto kopališče Somatirtha, da bi odvrnil nevarnost, pretečo hčerki. Kr. Če je tako, jo hočem videti; kako visoko cenim velikega modrijana, naj ona uvidi in potem njemu naznani. Oba pušč. Opraviva to. (Puščavnik je odstopil z učencem.) Kr. Voznik, poženi konje, hočem se očistiti, pohodivši puščavnišče. Vos. Kakor zapoveduje gospod. (Z mi¬ miko izraža hitro vožnjo.) Kr. (ogledavši se.) Takoj se izpozna, da je ta kraj lastnina samotarjeva, dasi ni označena v tem smislu. Vos. Kako to? Kr. Ne vidiš tega? Glej zrno riževo pod drevjem tukaj. Ki padlo mladim je iz ust papigam, A tu in tam zapaža se kamenje, Na kterem se ingudin 1 lomi sadež. Zaupanje imajo antilope: Ne goni strah jih od navadne poti. Označeni so potje do studenca Po curkih padših od obleke mokre. Čiste se korenike tu po vodah, Ki goni veter jih iz vodotokov. In dim, ki se vali od žrtvenikov, Mladikam nežnim boje uničuje. Še v logu, kjer so pokosili darbho, Se šetajo srnjački lepi mirno Iznebili so vsake se bojazni, Pa se brezskrbno vesele prirode. 1 Ingudi = „Terminalia Catappa" je drevo, ki donaša vkusne orehe; iz njih se pride¬ luje olje. ♦ T 6 ♦ T ♦ Vosn. Vse je tako! Kr. (Idoč malo dalje.) \'e smeva motiti tu v pušcavniškem logu; ustavi torej voz, j da stopim z njega. Vosn. Kakor zapoveduješ, gospod. Na¬ tegni! sem povoje; stopi doli. Kr. (stopi doli in se ogleduje.) V po- | nižni opravi je treba vstopiti v puščavniški | log; ti voznik, vzami med tem lok in nakit. Dokler se bom mudil pri prebivalcih v gozdih in dokler se ne vrnem, hladi ti hrbte konjem. Vosn. Kakor zapoveduješ. (Odšel je.) Kr. (hodi okolo in se ogleduje.) To je j puščavniški log; vstopim. (Vstopivši se je | kretal primerno naslednjim besedam.) V pušcavniškem tem logu spijo strasti. Trepeče 1 roka mi; kaj to pomenja? Kar ima se zgoditi na tem svetu, Se vtihotapi in pa raste krepko. (Za kulisami.) Pojdite sem, prijateljice predrage! Kr. (poslušaje.) Tu na desni strani od I nasada se sliši, kakor da bi govoril nekdo. Dobro, pojdem malo dalje. (Hodi okolo in j se ozira.) Glej, tu so hčerke puščavnikov; [ tu sem prihajajo, da v posodah, primernih njihovi moči, prinašajo vodo mlademu drevju; kako prijetno je to, jih gledati! Če se le-teh puščavnikov dekleta Po svoji odlikujejo lepoti, 1 Če možu vstrepeče desna roka, pomenja to | po indijskih nazorih, da v kratkem dobi ljubimko; i ženskim naznanja srečo v ljubezni leva roka. ____ j 7 t T j ’♦ Da ne nahajaš v haremu jednakih, Nadvladajo cvetlice še kraljevske. (Opaža jih.) (Nastopila je Sakuntala z dvema prijateljicama.) Hočem iti v senco, da jih pričakam. (Postoji in jih opaža.) Prva prij. Draga prijateljica Sakuntala, dozdeva se mi, da je očetu Kanvi bolj po¬ godu gozdno drevje, nego Sakuntala. Ti si kakor jasminovo cvetje, in vender ti je ukazal, da napolniš rove okoli dreves. Sak. Tega ne storim samo po njegovem ukazu, nego tudi po nagnenju do sestre. | (Poliva drevje.) Prij. Polivale sve letne cvetlice: poli- vajve pa tudi take, ki so vže odcvetele; s tem pokaževe, kako visoko cenive dolžnosti, ter da nisve samopašni. Sak. Izvrstno je to, kar praviš, prija¬ teljica. (Zopet obliva drevje.) Kr. (za se.) Kaj, to je hčerka Kanvova ? (Smeje se.) Častni Kanva ne ravna prav, da jo je oblekel v lubje. Kdor ta le život, diven brez okrasja, V pokoro trdo uklepa brez povoda, Tak Samije’ drevesa kala brstje Z ostrostjo lista, ki ga nosi lotus Skrijem se za drevo in hočem opažati, kako se bo vedla Sakuntala. 1 Sami je drevo, od katerega se jemljeta dva hlodčeka, da se vneti sveti ogenj. _•_ vir ' T . T' 8 * T ■*r — — Sak. Anasuja, pretesno mi je Prijamvada 1 zvezala obleko; razpusti mi jo malo. Prij. Grajaj to, kar dela tvoja mladost, vsled katere močno vskipč tvoje grudi. Kr. Resnico družica tu pripoveda. Haljina njena, spletena iz lubja, Ki jo ob ramah veže nežni poteč, Jej krije grudi in telo krasotno. Jednaka je razviti lepi cvetki, Ki jo očem zakriva list bohotni. „Ne lepša oblačilo njene rasti.“ Tako o njej ne smemo govoriti, Saj lotosova cvetka je prelepa, Če njej sarvalika 2 se pridružuje. In mesec bledi zroč na njo skoz megle. Zvišuje še mamljivo ji podobo. Dekletec to, odeto z lubjem nežnim, • Izredna krasi sama že lepota. Sak. (pogledavši proti kralju); I)a mangino drevesce — to si mislim — Naznanja nekaj mi po vejah svojih. Prij. Trenutek še počakaj tam. Sak. Zakaj ? ' * Prij. Če stojiš pri drevesu, se mi doz- ; deva, kakor da bi se mu pridružila ovijalica. Sak. Zato te imenujejo „Prijamvada“. Kr. Resnico je govorila Prijamvada, 1 kajti: Sakuntaline ustne — glej — po barvi Razcvitajočim popkom so jednake, Ročice njene drobne pa mladikam. Lepota se razvija, kakor cvetka. 1 Prijamvada = Prijetno govoreča. 2 Sarvalika, Blyxa octandra, vodna cvetlica. 9 *. .* T ■ ?" • Anas. Blizu stoji navamalika , 1 ki si jo i imenovala ■„Lunin svit“; ta pa si je moža j izvolila Sahakara .' 2 Sak. (veselo pristopivši) Kako je vendar j lepa zveza teh cvetlic, prijateljica, posipana z novim cvetjem stoji v mladostnem žaru, on pa, ki daje rast in sad, je ustvarjen za j uživanje. (Obstala je opazujoč.) Prij. (smeje se) Veš li, Anasuja, zakaj \ Sakuntala tako radostno ogleduje „Lunin svit ?“ Anas. Ne pogodim tega. Prij. Ona si misli: „Kakor je „Lunin svit" dobil drevo za moža, tako bi tudi jaz rada dobila pravega moža. Sak. To ti sebi želiš v svojem srcu. (Nagnila je nalivalnico). Anas. Sakuntala, pozabila si madhavi- j nino lijano, katero je tvoj oče vzgojil se j svojimi rokami, kakor tebe. Sak. Pozabila bi bila samo sebe, da j storim to. (Približuje se z ovijalnicoj in jo j ogleduje z veselje.) Čudo, čudo; povem ti nekaj prijetnega. Prij. In kaj je to, prijateljica? Sak. Madhavijina lijana žene povsod nove mladike o nenavadnem času. (Obe ste stopile bliže.) Jeli to res? Sak. Gotovo; le pogledite same. 1 Navamalika, ovijalica, Schlingpflanze, Jasminam Sambac, arabski jazmin. 2 Jako prijetno vonjajoča vrsta cvetlice ,mango 1 . I ♦ T 10 * T Prij. (Podrobno pogledavši.) Tudi tebi povem nekaj prijetnega: skoraj se izvrši tvoja poroka. Sak. To je tvoja želja. Prij. Ne šalim se. Slišala sem od na¬ šega očeta, da ti bo to donašalo srečo. Anas. Za to tudi Sakuntala tako mar¬ ljivo zaliva madhavijino lijano. Sak. Ovijalica mi je moja sestra; to je vendar vzrok dovolj, da ji prilivam. (Ji pri¬ liva.) Kr. Se li mati tega dekleta prišteva, drugi kasti, nego li oče? Brezdvoma bo vojaku lahko žena, Ker jaz že v srcu nosim njeno sliko. V slučajih dvomnih vselej poštenjaček Ravna po tem se, kar mu pravi srce. Zato pa naj premisli se na drobno, Kdo je to dekle milega obraza. Sak. (boje se): V obraz bučelica mi sili drobna, Ki je iz novamalike vzletela. (Dela tako, kakor bi jo vznemirjala bučela.) Kr. (poželjivo):- In kamor koli le šumi bučela, Tja deklica oči obrača svoje, Oči obrača in se poučuje, Kako zaljubljeno naj gleda deva. Bučela, bojazljivo ji vznemirjaš Oči, ozirajoče se zvedavo. Ti rahlo jej brenčiš okolu glave, Ter tajnosti odkrivaš jej presladke. Dočim z ročicoj lcpoj te odganja, Na ustnicah ji med ti piješ sladki, Jaz brez užitka sem, ki hčem resnico, Dobrote vse pa srečna ti uživaš. _ r ♦ T Sak. Varujte me vendar te usiljive bu- čele. Obe. To ni najina stvar. Pokliči kralja Duhšanta, saj on ščiti puščavniške loge. Kr. Zdaj je primeren čas, da se po¬ kažem. Ne bojte se. (Zastane sred govora.) Na tak način izvedč, da sem kralj. Dobro. Hočem se vesti kakor gost. Sak. Se ne miruje predrzna usiljivka. Pojdem drugam. (Stopila je korak dalje in gledala na okolo.) Še semkaj mi sledi; bra¬ nite me vendar. Ko Puruvec še vlada na tej zemlji In ostro še kaznuje rod pregrešni. Kdo bi vznemirjati se drznil tukaj Puščavnikov pobožnih zorne hčerke? (Dekleta so se ustrašila, zapazivši kralja.) Anas. Nič strašnega se ni prigodilo; ustrašila se je samo naša prijateljica, ker jo je pičila bučelica. Kr. (Sakuntalo opazujoč.) Se-li množi pokora? (Sakuntala sramežljivo pogleduje na tla.) Anas. Uprav sedaj se množi, ko vspre- jemamo gosta. Prij. Dobro došel, prečastni! Sakuntala, idi v hladnieo in prinesi sadja in kar je treba drugega za častni dar, ta voda pa bodi za noge. Kr. S prijaznimi besedami si me vspre- jela gostoljubno. Anas. Gospod, sedi tu na klop iz sapta- parne, ker je jako hladna in odpočij si. j T 12 t ? ; T t T Kr. Saj je tudi vaju utrudilo pobožno ] delo; sedite torej trenutek. Anas. (k prijateljici) Sakuntala, dostojno je, da sve na uslugo gostu; sedive. (Vsi se¬ dejo.) Sak. (za se.) Zapazivša tega ptujega človeka, mene prešinja čut, ki se ne sklada z življenjem tu v puščavniškem logu. Kr. (opazujoč vse.) Kako lepo je vaše ; prijateljstvo, ko ste si jednake po letih in po lepoti! Prij. (k Anasuji.) Anasuja, kdo le utegne biti ta tujec? Resnoben je in redkih besedij, pa vender govori prijazno; tako uglajeno in lepo vedenje je navadno združeno z visokim dostojanstvom. Anas. Prijateljica, tudi jaz sem rado¬ vedna. Naj mi le odgovori. (Glasno.) Gospod, tvoja prijazna beseda mi daje srčnosti, da vprašam: „Kateri rod kraljevskih modrijanov krasiš ti sč svojo osebo? Kateri kraj vzdi¬ huje zdaj po tebi, ko si ga zapustil? Zakaj si se potrudil, ti nežni mož, priti v ta pu- ščavniški log?“ Sak. Miruj, srce! Kar si čutilo, to je izrekla Anasuja. Kr. (za se.) Naj povem resnico? Naj jim odkrijem svoj stan ? (Premislivši.) Dobro, hočem govoriti. (Glasno.) Poslušaj, lepo dekle. Jaz sem znalec vedov, potomec kralja Pu- ruva; kralj me je postavil za oskrbnika v j svojem mestu; radoveden sem bil videti pu- ; ščavniške loge tukaj in za to sem prišel. 4 _ 4 ^ T* 4 13 J T j T Anas. Prebivalcem teh logov torej ne nedostaje zaščitnikov. (Sakuntala izraža ra- | dost.) L Obe (prijateljici, zapazivši. da sta kralj in Sakuntala radostno presenečena; tiho.) Sakuntala, da bi le oče doma bil! Sak. Kaj bi bilo potem? Obe. Gosta bi zadovoljil s tem, kar mu j je najdražje, in kar mu sladi življenje. Sak. (Navidezno jezna.) Idite; vidve imate v mislih kaj posebnega; nočem dalje : poslušati vajinega govoričenja. Kr. Tudi jaz vaju hočem vprašati o neki stvari; zakaj pa je odšla vajina prija¬ teljica in kdo je? Obe. To vprašanje si štejemo v čast; to je Kanvova hči. Sakuntala. Kr. Tedaj vedno tukaj v pokori živi prečastni Kanva in to je njegova hčerka! Kako je možno to? Anas. Poslušaj torej, Kraljevi modrijan; : Visvamitra 1 mož velike oblasti Fr. Vem: dalje Anas. je prijatelj in oče; in Kanva pa se imenuje samo zato njen oče, ker jo je vzgojil, ko je bila zapuščena. Kr. Ti praviš, da je bila zapuščena; to me zanima. To hočem slišati vso od začetka. 1 Visvamitra, kralj iz Rusovega plemena, ( hotel je po trdili pokorah pridobiti dostojanstvo brahmanskega modrijana; niti Menaka, niti Rambha, | obe lepe deklice, ga niste mogli odvrniti od trdnega j i sklepa. ; ♦ 14 J 5 .i. T T Anas. Torej poslušaj. Težko pokoro je delal svoje dni ta modrijan. Zbali so se bo¬ govi in so poslali apsaraso' k njemu, da bi ga motila v njegovi pokori, imenovala seje Menaka. ; Kr. Bogovi se torej boje pokore po¬ božnih! Dalje, dalje Anas. V lepem času leta, ko se je v naravi širila spomlad, je zapazil mamljivo njeno osebo — (to povedavši se sramuje j Anaznja), Kr. Kar je sledilo, si lahko mislim; j mati njena je apsarasa. Anas. Tako je. Kr. Kako bi le človeška kri Rodila krasno to telo? Iz zemlje ne prihaja blisk, Ko razprostira tu svoj žar. (Sakuntala vrnivša gleda sramežljivo na tla.) Kr. (za se.) Zares moje želje se začen- | jajo uresničevati. Prij. (ogleduje smeje se Sakuntalo.) Se enkrat, mislim, želi govoriti gospod. (Sakuntala zapreti s prstom prijateljici.) Kr. Prav sodiš ti; znal bi rad tudi daljni razvitek njenega življenja. Prij. Zakaj se obotavljaš? Brez okolišev j se more zaukazovati deklicam v puščav- n iške m logu. 1 Ap s ar as c so krasne zračne žene; soproge so Gandbarvov, nebeških godcev in se mogb izpre- 1 I minjati v razne podobe in sc delati nevidne. J T _;_;_ J, Kr. Opravlja li pokoro, ki ne znade Ljubezni do trenutka omožitve? Li mora, dokler dan ne pride smrti, S srnicami živeti v istem gozdu? Prij. Dokler opravlja posel v tem logu, mora se pokoriti tuji volji; pa vendar je odločil oče, oddati jo v svojem času ženinu, ki bi bil njej primeren. Kr. Srce, ostani trdno mi sedaj ! Odpravljeni so dvomu vsi povodi; Kar sem imel za ogenj jaz kedaj, Zakladi so sedaj to dotakljivi. Sak. (na videz jezna.) Zdaj pojdem. Anas. Zakaj pa? Sak. Da povem častni Gautamiji, kar tu blebečeš bedastega. Anas. Prijateljica, ne spodobi se pre¬ bivalcem v gozdih, da odhajajo, kadar koli bi se hotelo komu in da zapuščajo prelju¬ bega gosta, predno smo ga pogostile. (Sakuntala ne odgovorivši ničesar je odšla.) Kr. (za se) Zakaj pa gre? (Vstal je, kakor da bi jo hotel zadrževati, pa se je pre¬ magal.) Kako se vender pri ljubečih mišljenje ujema s kretanjem telesnim! Namerjal za puščavnico sem iti, A moja vzgoja me je zavrnila; Premaknil nisem se, a itak mislim, Odtod da šel sem in se vrnil zopet. Prij. (k Sakuntali letč.) Ne smeš oditi. Sak. (vrnivši se izražuje jezo.) Zakaj ne? Prij. Dve drevesci imaš obliti: opravi to, potem pa odidi. (Prisilila jo je, da se je vrnila.) ♦ T _ : __ -+■*-+• t Kr. Vidim, da je utrujena prijateljica, j ker je zalivala drevesom. Užulila si je rokč, vzdiguje Poln čeber vode za cvetlice lepe. Glej, jedva sope, dvigujd se grudi, Obraz pa jej zaliva pot obilen, Ušesa jej krase siriša — cvetke. Lase je svoje lepe razpustila, Katere si z rokoj lovi prenežnoj. — Zato ti rad odpuščam, dekle zalo! (Kralj jej je dal svoj prstan; prijateljici ga vsprejmete in citate ime in pogledujete druga drugo.) Kr. Nehajte mene imeti drugim, nego kar sem v istini, prstan je izraz kraljeve milosti. Prij. Za to tudi ne smeš pripustiti, da | ti pade s prsta. Tvoje besede jo naj oproste j pregrehe. Anas. Ta usmiljeni gospod, ali prav- J, zaprav, ta mogočni vladar te je osvobodil; kam poj deš zdaj ? Sak. (Sama za .se.) Zdaj bi vže šla, ko bi le mogla. Prij. Zakaj pa ne greš? Sak. Sem li odvisna od tebe ? Pojdem, | kadar se mi zljubi. Kr. (za se, Sakuntalo opaždje.) Ali ona J občuti to za me, kar jaz za njo? Prijetna ! nada me prešinja, kajti: Ni sicer pogovarjala se z mano, Posluša slastno pa besede moje; Ne gleda sicer mi v obraz naravnost, Pa vendar tudi ne na druge strani. 17 4 T ♦ _ _ _ "T” (Za kulisami.) Hajd, hajd vi puščav- niki, pripravite in branite živali, ki so blizu puščavniškega loga; kajti blizu je kralj Duhšanta, ki se bavi z lovom. Prah delajo nam konjska zdaj kopita, Ki zatemnuje solnčno tu svetlobo, Ki kakor megla iz kobilic krije Drevesa, kjer vise iz lubja hale. Kr. (za se.) Oj, oj, vojaki, ki me iščejo, vznemirjajo te puščavniške loge! Za kulisami: Hajd, puščavniki, semkaj . prihaja oroslan ter straši starce, ženske in otroke. Zagnal se je ter strl sl zob ob drevo, Ki branilo mu je deročo strujo, Zaplel v razrute se je ovijalke, Ki so ovile se krog nog njegovih. Zbežale so še antilope skočne V ta gozd, boje zverij se krvoločnih. (Zaslišavši to so vstali vsi prestrašeni.) Kr. (za se.) Kako sem se le pregrešil nad temi puščavniki! Ustaviti se hočem stor¬ jeni krivici. Obe prij. Oroslan naju je prestrašil; dovoli, da odideve. Anas. (Sakuntali.) Prečastna, Gautami bo v straheh; pridi hitro, da pojdeve k njej. Sak. (dela, kakor bi ne mogla z mesta) Odreveneli so mi udje; niti ganiti se ne morem. Kr. Brez strahu, brez strahu, idite de¬ klice; jaz hočem skrbeti za to, da ne bo trpel škode puščavniški log. 18 J Obe prij. Izpoznale smo te. Oprosti gospod, da smo se trudile le malo, tebe častno vsprejeti; zato se tudi obotavljamo povabiti te, da nas zopet obiščeš. Kr. Ne govorite tako, čast se mi izka¬ zuje s tem, da vaju vidim in gledam. Sak. Anasuja, zbodla sem se v nogo ob mladiki trave ,,kusa i£ in obleka se mi je zapletla v kuruvakovo grmovje; počakaj vendar, da se odvijem. (Na kralja ozrši se je Sakuntala odšla s prijateljicama.) Kr. (vzdihuje.) Vse so odšle. Dobro; jaz pojdem tudi. Ker sem videl Sakuntalo, me nič ne vleče v mesto nazaj. Spremlje¬ valce vmestim daleč od tega puščavniškega loga. Ne morem svojega duha odvrniti od tega, da ne bi mislil na Sakuntalo. Telo hiti naprej vselej, In duh pa le zastaja mi; Vihra zastava ti nazaj, Če hitro neseš jo naprej. (Vsi so odšli.) (Z vrše tek prvega dejanja.) iy 2 ' ♦ T Drugo dejanje. Vidušaka’ je nastopil. Vid. (vzdihnivši) Oh žal, izgubljen sem, ker sem zaupni mož temu kralju, ki misli vedno le na lov. „Tod teka merjasec, onod antilopa 44 , tako kriči in potem letimo opoldne ; skoz gozde, kjer zdaj v poletnem času dre¬ vesa dajejo le pičlo senco. Pijemo pa samo trpko vodo gorskih rek. ki je gnusnega okusa radi smradljivega listja, ki okuža vodo. jemo pa tudi le o nedoločenem času meso, celo toplo meso: to je naša jed. Konji pa delajo tak nemir, da še po noči ne morem spati: v jutru pa me vzbujajo lovci ptičev; ti rokovnjači kriče tako, da mi raztrgavajo ušesa, ko vabijo v gozd. Pa vendar to še ni vrhunec vseh mojih tog in težav! K rani | pa se je pridružil še nasad. Dokler smo bili ' zaostali mi, je neko zver zasledoval v pu- ščavniškem logu in meni na škodo je za¬ pazil hčer nekega puščavnika z imenom Sakuntala. In zdaj, ko jo je zapazil, še niti ne govori o tem, da bi se vrnil v mesto. Vso noč nisem zatisnil očij, premislivši vse to. Kako si naj pomagam? (Hodi in pogle- 1 V i duš a k a = zabavljaven; dvorski norec, ki dostikrat nastopa v dramatskih igrah in misli samo na jelo, pilo in zabavo. Lastno ime dvorskega norca v igri Sakuntala je Madhavja. ♦ T 20 * T o -p - | duje okolo.) Glej, semkaj prihaja, v srcu se spominjaje svoje ljube, ozaljšan z vencem iz gozdnih cvetlic. Jaz pa se hočem delati j takim, komur so udje odreveneli vsled pre- j velikega truda. Tako me vtegne pustiti na miru. (Stoji naslonjen na palico.) (Nastopil je kralj.) Kr. (za se): Zares ljubezni zlahka ne privabiš, Nadeja pa prešinja srce moje; Smeri popolne ni dosegla ljubav, Oba pa vendar z radostjo prešinja. (Smeje se.) Moti se snubač, ki po na- gnenju lastnega srca sodi to, kar misli in hoče, draga, kajti: Prijazno gledali ste nje očesci, Ko je drugod gledaje šla odtodi, Da kaže divnost svojega telesa. Grdo ozrla se v družico svojo, Ki je odhod prerani jej branila. To vse hi se godilo radi mene? Vid. (stoje kakor poprej.) Ne morem j stegniti rok, gospod, samo z besedo ti želim da zmagaš. Kr. (ogledavši ga se smeje.) Kako so ti odreveneli udje ? Vid. In to še vprašaš? Ti sam si mi ranil oči in zdaj še vprašaš, od kod solze! Kr: Ne razumen te, govori jasno. Vid. Če se rogozje skrivi v reki, se li ! zgodi to po lastni moči, ali po teku vode? Kr. To je povzročila voda. Vid. Moj .položaj zakrivil si ti. Kr. Kako to? j I 21 ♦ T _ ___* “T*" Vid. Premisli, je-li tebe dostojno, da opuščaš kraljevske dolžnosti, in take kraje, kjer se ne izpodtika noga, in da živiš, kakor gozdni človek? Kaj naj porečem k temu, da bi jaz brahmanec noč in dan naj tekal za divjačino? Čutim, da so mi zrahljane kosti vseh členov in da ne morem več vpo- trebljevati svojih udov. Reci mi torej pri¬ voščiti samo jeden dan odmora in počitka. Kr. (za se.) Tako govori ta! Tudi mene ne veseli več lov, če se spominjam Kanvove hčerice. Nikakor meriti ne bodem mogel Z napetim lokom zdaj na srne skočne; Kjer biva dekle z lepimi očesci, Ki urnih srnic so očem jednake. Vid. (ogledavši kralja.) Oh. gospod na- merjava gotovo kaj drugega, in jaz pa sem plakal za gozd. Kr. (smehljaje se.) S čim drugim se naj pečam? Kar je govoril prijatelj, se ne sme prezirati. Vid. Živel veko večni! (Hoče vstati.) Kr. Stoj in poslušaj! Ni še končan moj govor. Vid. Zapoveduj, gospod! Kr. Ko si se odpočil, bodi mi na pomoč na nekem drugem delu, kjer ni nobenega truda. Vid. Naj si morda privoščim slaščic? Kr. To ti vže povem. Vid. Napenjam ušesa. Kr. Kdo, kdo, prihaja ? (Vstopil je vratar.) ♦ T 22 J T ♦ T — — -—:-■- *r Vrat. Ukazuješ, gospod? Kr. Rajvataka, pokliči vojskovodjo. Vrat. Kakor ukazuješ. (Šel je ven in prišel nazaj z vojskovodjo). Hodi, hodi; tukaj stoji gospod in posluša tvoje besede. Stopi bliže! Vojsk, (opazuje kralja.) Kako je to? Inače je bil lov na škodo in zdaj se je mo¬ jemu gospodu obrnil na korist! Hudo se trudi, ne miruje z lokom, Prenaša solnčne žarke rad, ne da bi Premočile ga drobne potne kaplje, In kakor silni lev nastopa v logih Močno sopeč; kaj čvrsto je telo mu Zarad kreposti, dasi je suhotno. (Stopivši bliže.) Zmaguj gospod, zmaguj vladar! Ta gozd ima mnogo divjačine: videli smo iz njega prihajati mnogo srn. Kaj še imaš ukazati? Kr. Madhavja je močno grajal lov; zato sem izgubil vse veselje do njega. Vojsk, (za se.) Prijatelj Madhavja, ostani trd na svojem mnenju, med tem bom jaz govoril tako, kakor ugaja njemu. (Glasno.) Gospod, ta norec blebeče, saj si ti sam dokaz v to, kako koristi lov: Odteka sok, telo se pa ojača, Težave da prenaša prav lahkotno. Celo živali kažejo z vedenjem, Kako jih spreletava bojazljivost; Kako ponosen je pa strelec takrat. Če mu zadene pravi cil puščica. Po krivem lov se imenuje zloba, Vzradošča li nas druga reč jednako? 23 V" Vid. (jezno.) Hajd odtod nemirnež, hajd. Zdaj sodi gospod, kako je prav. Ti sin sužnje tekaj od gozda v gozd, gotovo te pograbi i še stari medved, komur se sline cede po j volkih in po srnah. Kr. Vidiš, Bhadrasena, tukaj sem blizu puščavniškega stanovanja; radi tega ne pri- I trjujem tvojim besedam. ' Naj se le turi vtapljajo v studencu, Z rogovi mahajo po vodi kalni, Naj le počivajo srnjaki v senci, Naj brez strahu si lomijo trsovje Naj le merjasci valjajo se v ložah. Puščica mirno naj leži na loku. Vojsk. Kakor ti ugaja, gospod. Kr. Pokliči torej nazaj lokonosce; ukaži, da ne bodo vznemirjali puščavniškega loga in da se odstranijo. Ti logi, kjer se ceni mir duševni, Negujejo tajnostni ogenj v sebi, Ki rad razvname se v opasen ogenj; Tako se vname sOrjakanta kamen . 1 Kadar se ogenj drug mu približuje, Takrat se smeš ga tudi dotakniti, Vojsk. Kakor ukazuješ gospod. Vid. Poberi se, izkušnjaveo, poberi. (Vojskovodja je odšel.) Kr. (opazuje spremstvo.) Odložite lovsko obleko; ti Rajvataka, gledi, da izvršiš svojo službo. Raj. Kakor ukazuješ, kralj. (Odšel je.) 1 Sdrjakanta - »ljubljenec solnca“ je ime močno se bliščega žlahtnega kamna. __ ? 24 Vid. Sedi na to kamnato klop, ki jo j obsenčuje drevo; jaz po domače ležem tu. Kr. Hodi dalje. Vid. Hodi za menoj. (Oba sta šla nekaj dalje in sedla.) Kr. Ti še niso koristile tvoje oči, ker še nisi opazil najlepše rečij, ki se more ; videti ? Vid. Ne stojiš li ti pred mojima očesoma ? Kr. Istina je, vsak se samemu sebi zdi najlepši; jaz pa imam v mislih Sakuntalo, kras tega puščavniškega loga. Vid. (za se.) Nočem pospeševati tega nagnjenja. (Glasno.) Kaj bi gledal hčerko j puščavnikov, če je ne smem snubiti? Kr. Ne gleda ljud prijazno v mesečino? Ogleda ljubeznivo se na vzgoraj. Ne da s trepalnicami mignil bi; Duhšantov duh s pregreho se ne bavi. ; Vid. Prijatelj, povej mi kaj podrobnej¬ šega ? Kr. Od krasne porojeno apsarase Pohčeril je dekletce to puščavnik. Jednaka navymalike je cvetu, Ki je odpal in priletel na arko. 1 Vid. (smeje se.) Kakor kak človek, ki se naveliča datelnov, pa si želi pelinovca; ti imaš premalo v čislih krasne žene v ha¬ remu in srce ti gori za Sakuntalo! Kr. Ti je še videl nisi in govoriš tako! Vid. Gotovo mora biti to kaj izrednega, ker navdušuje celo tebe. 1 Arka, grm, Galotropis gigantca. - - l T 25 Kr. Veliki stvarnik jo je bil obrazil, Vse svoje stvarce dobro premotrivši, Skupivši vso krasoto na tem svetu. Iz nje odseva boginje lepota, Ki v njej se porodila je iz nova; Tako bi sodil, če jo opazujem. Vid. Gotovo se njej morajo umakniti vse krasotice. Kr. Se to imam v mislih: Ta cvetka ... ni dehtela še nikomur. Mladike te vlomila ni še roka, Nikogar ni še krasil bil ta biser Medu presladkega ni pil šc nihče! In ves ta polni sad dejanj pobožnih. Ki ga predstavlja ta vrhunec bitij; Komu bi bil udan uzor ta ž.enski? Vid. Potem jo le hitro vzemi za ženo, da ti je ne odmakne kak možicelj, ki si glavo maže z ingudijevem oljem. Kr. Ona tukaj ni samosvoja in njenega očeta ni doma. Vid. Kako se je ona vedla prema tebi? Kr. Prijatelj, hčerke puščavnikov so skromne in bojazljive; ljubezni pa vendar ni mogla zakrivati popolnoma, kajti: Ce sem pogledal jo, je povesila Oči oskromno in pa s smehom milim Povoda pravega še ni izrekla. Odgoja njena sama je branila, I)a ljubavi mi ni odkrila jasno, In zatajila tudi ne popolno. Vid. Misliš li, da bi ti naj takoj skočila v naročje, ko te je zagledala? Kr. Ko je odšla s prijateljicami, mi je pokazala ljubezen: J r * „To trnje ranilo je mojo nogo.“ Tako je rekla, vitka kakor jelka, In je obstala, ter si oblačilo Odvila, ki se v trnje je zapletlo. Vid. Obdarovala te je s popotnieoj; zato si tako želiš v puščavniški log. Kr. Izmisli si pretveze, da zopet pri¬ deva sem-le. Vid. Zakaj pretveze ? Nisi li kralj ? Kr. Zakaj praviš to? Vid. Puščavniki naj mi šestino riža plačajo za davek. Kr. Bedak, puščavniki plačujejo dru¬ gačen davek; ta davek se ceni više, in v nemar se puščajo celi kupi biserov. Poslušaj, kaj pravi pesnik: Poteka vedno kraljem vsem ta davek, Ki ga dobivajo od raznih slojev; Puščavniki le davajo šestino; Ta vekomaj imade vrednost svojo. Za kulisami: Na cilju smo. Kr. (poslušavši.) Glas je globok in resnoben; to morajo biti puščavniki. 1 (Nastopil je vratar.) Vrat. Bodi zmagovalec gospod, zma- | go valeč! Pri vratih stojita dva pušča vniška : dečka. Kr. Naj vstopita nemudoma. Vrat. Kakor ukazuješ. (Odšel je in pri¬ vedel dva mlada puščavnika.) Sem stopita, i sem. Prvi pušč. (Kralja opazujč.) Daši se sveti, kakor svetilnica, imam vender zaupanje ♦ T 27 ♦ V J J _ ; _ V ' ., . do njega; to se tudi pričakuje od kralja, ki je po svojem bistvu jednak modrijanu, kajti: Izvolil si je bivališče lepo, Ki žiteljem’ njegovim .ie v blaginjo. Ščite svoj ljud nabira si zasluge, Tako i mi, vsak dan se pokoreči . 1 2 On sam se premaguje v svojih strastih; Ime svetnik razteza se do neba, Nebeški pevci širijo mu slavo Naslov pridevši častni mu: „Kraljevski." Drugi pušč. je to Duhšanta, Indrov sodrug ? Prvi pušč. Tako je, on je. Ni čudo, da v oblasti ima črno Zemljo, ki jo obteka to vodovje; Njegova reka pa je močna kakor To bruno, ki zapira mestna vrata. Bogovi silni, Dajtijem 3 sovragi Nadejajo se v bojih svojih zmage, Ker so v Duh.šantovi pomoč jim loki, Pa urnobesni bliski boga lndre. Oba (bliže stopivši). Zmaguj, kralj! Kr. ( stopivši se sedeža.) Pozdravljam oba. Pušč. dečka. Bogovi naj ti dade srečo! (Ponujata mu sadja.) Kr. (sprejemši je s poklonom.) Rad bi vedel, po kaj sta prišla. Pušč. Puščavniki so izvedeli, da si blizu in prosijo .. . Kr. Česa prosijo? 1 Zitelj = prebivalec. 2 Smisel tega stiha je: Tako si tudi puščav- niška dečka nabirata zasluge, ko se pokorita. 3 Daj ti ji so bitja, sovražna bogovom. 28 ♦ T ♦ T Pušč. Častni hišni gospodarje odpotoval in nočni duhovi motijo puščavnike; blago¬ volite torej s svojim voznikom nekaj nočij I ščititi puščavniškc loge. Kr. To si štejem v čast. Vici. (za se.) Celo po tvoji želji te pri¬ mejo tukaj za vrat. Kr. Voznik Rajvataka naj sem privede voz in donese lok s puščicami. Raj. Kakor zapoveduješ, gospod. Pušč. dečka. Zahtevalo je tvoje dostojanstvo, Da prednikov se izkazuješ vrednim! Saj Purujev rod bil je častni ščitnik Ljudem, ki vedno v bedi so živeli. Kr. Idita, hitro pridem za vama. Pušč. dečka. Zmaguj! (Odšla sta.) Kr. Prijatelj MMhavja, želiš li videti Sakuntalo ? Vid. Poprej se je to lahko zgodilo brez | nevarnosti; zdaj pa je to nevarno radi rak- I šasov. 1 Kr. Ne boj se; saj ostaneš blizu mene. Vid. Torej sem tvoj trabant, ki teče j poleg tvojega voza: ni li res? (Vstopil je : vratar.) Vrat. Pripravljen je voz, ki odvede ' gospoda na zmago. Javljam tudi, da je iz j mesta prišel Karabhaka, kraljičin odposlanec. Kr. Ga je poslala mati? (Spoštljivo.) Vrat. Tako je. 1 Rakšasi so hudobni duhovi moškega in I ženskega spola. 29 k,. + ♦ . T - Kr. Naj torej vstopi. (Vratar je šel ven in je prišel nazaj s Karabhakom.) Vrat. Gospod, tu je Karabhaka! Stopi bliže, Karabhaka. Kar. Zmaguj, zmaguj, gospod! Kraljica ti naznanja ... Kr. Kaj ukazuje? Kar. ,,Čez štiri dni bo post v ta namen, da dobro uspeje sin; vekovečni mi mora priti vsakakor v pohode in me počasti ti“. Kr. Tu je treba truditi se za puščavnike, na drugi strani pa slušati materin nalog. Ni¬ česar ne smem prezirati. Kaj mi je storiti? Vid. Stori tako, kakor'PrisankuS stopi | v sredo. Kr. V zadregah sem. Dolžnosti kličejo me dvojnovrstne, Zato se misli mi razdvajajo še; Takisto reka se deli na dvoje, Kadar jej tok razbija skala silna. (Premišljuje.) Moja mati te je vsprejela kakor sina, prijatelj. Vrni se, izpolni tam dolžnosti otroške in povej, da se tukaj trudim puščavnikom na prid . 2 Vid. Pa ne misli, da se bojim rakšasov. Kr. (smeje se.) Ti veliki brahmanec, kdo bi mogel misliti kaj takega o tebi? 1 Trisanku je ime starega kralja iz Ajodhje, ki je zahteval od svečenika Vasištha in njegovih sinov, da ga živega vzemo v nebesa. Prokleli so ga in izpremenili v čandala, človeka najnižje in zaničevane kaste ljudij. Vi s vam it ra gaje hotel spraviti v nebesa, a odbili so ga bogovi; zato je Trisanku na nebu obvisel kakor zvezda. 2 To govori kralj Vidušaku. 30 * ♦ J V' Vid. Hočem torej potovati, kakor mlad kraljevič. Kr. Vse spremstvo hočem poslati s teboj, odstraniti moramo vsak nemir. Vid. E, e, e, tako bom pravi pravcati prestolonaslednik. Kr. (za se.) To je pravi brbljavec, ki bi me lahko ovadil mojim ženskim, (prijemši ga za roko; glasno). Iz samega spoštovanja do modrijanov pojdem v gozd; za ono deklico puščavnikovo mi ni: Premisli, kaj sem jaz. kraljevski zarod in pa dekle, ki s srnami je vzrastlo! Kar sem dejal, to je le pusta šala; V resnici so mi tuje take želje. Vid. Gotovo, gotovo! (Vsi so odšli.) (Zvršetck drugega dejanja.) 31 ♦ T ♦ T Tretje dejanje. Predigra. (Nastopil je brahmanski učenec, ki je nabiral j travo kuso.) 1 Učen. (premišljuje.) Kralj Duhšanta je vendar mogočen vladar; samo prišel je in vže se izvršujejo naše daritve brez vseh zaprek: Kaj pravim vam? Še loka ni mu treba: Iz daleka s tetivo on mogočno, Ki rabi njemu le v grozilne glase, Prežene vse, kar nam je bilo v škodo. Svečenikom prinašam te le bilke, da bi jih raztrosili po žrtveniškem prostoru. . (Hodi okolo in govori osebi izven odra stoječi): ..Prijamvada, komu neseš mazilo iz usire in lotosovo listje s korenjem vred. (Poslušaje.) Kaj praviš ? Vsled prevelike vročine se Sa- kuntala ne počuti ugodno. Prinašaš li mazilo v ta namen, da se ji ohladi telo? Potem pa se le poživi, kajti ona mu je življenska moč. ! Prinesem tudi blagoslovjene vode v okrep- j Čanje in jo izročim Gautamtji. (Z v r š e t e k predigre.) (Nastopil je kralj v zaljubljenem stanju.) Kr. (zamišljen vzdihuje.) Dobro vem, da ta deklica ni sama svoja, in vendar se moje 1 Kusa = Andropogon muricatus ali prav za prav dobro duhteča korenika te rastline. 32 * T * ♦ srce ne odvrača od nje, kakor tudi voda ne teče od spodaj na vzgor. Ti sveti log lju¬ bezni, ki se vendar bojuješ le s cvetlicami, zakaj si tako trd? (Premislivši.) Zdaj razu¬ mem to, kajti: Žari se v tebi Sive jeza kakor Ta ogenj, ki ga v morje del je Aurva 1 Sedaj ni več te, nego kup pepela, Pa vendar še srce vznemirjaš moje. Množice zaljubljencev varaš ti in mesec, ki bi se mu vendar smelo zaupati. Namestu puščic nosiš ti cvetlice, In lune žarki tudi niso topli. To pa ne tiče se osebe moje; Saj luna z žarki mrzlimi pošilja Nam ogenj in cvetlice utrjuje, Da so jednake bliskom boga Indre. Daši me vedno muči bog ljubezni, Pozdravljam vendar ga z veseljem srčnim, Če me trpinči radi te device, Katero dičijo oči čarobne, Ali se me usmiliš, če te ozmerjam tako? Zastonj sem stokrat te ojačil, na te Misle, tetivo do ušes napel si, Izvolil mene si za .pil puščicam, Da sem gotova žrtva njenim strelom! Poslovil sem se vže od puščavnikov oslobodivši jih zaprek. Kje se naj okrepčam utrujen? (Vzdihuje.) Nimam druge tolažbe, nego pogled krasnega dekleta (ozrši se navzgor). To lepo dobo navadno preživi s prijateljicami na obrežji reke Malini, kjer iz 1 Aurva je bil modrijan, čigar rod so pre¬ ganjali; zato je ogenj njegove jeze skoraj uničil svet; in le vsled prošnje njegovega očeta je poslal ta ogenj v morje, kjer ima še svoj sedež. * ' 5 ' 33 3 ! ovijalic nastajajo lepe hladnice; tje hočem | iti. (Hodi okolo in si ogleduje kraj.) Nedavno , je šla šibka deklica tod-le med drevjem tje, ! tako sodim: Zaprla niso se rastlinska stebla, S katerih je cvetlice si nabrala; In kjer si je urezala mladike, Tam se še kaplja prikazuje soka. (Vede .se, kakor da bi se ga bil dotaknil kdo.) Ta kraj je jako prijeten, ker pihlja ugoden veter: Telesa mojega vse člene šibke, Ki jih oslabila je ljubav vroča, Okrepča veter od Malini reke Ker vlažnost nam prinaša in vonjavo. ; V hladnici iz rogozja mora biti Sakuntala, kajti: Ob vhodu se še vidi v belem pesku Korakov sled, ki zadej je globlješji. Neznaten spredaj; to pa mi naznanja, Da tcška je ta draga nam mladenka. Skoz to grmičje hočem pogledati, kaj se godi tukaj. (To storivši se veseli.) To je mojim očem velik užitek; med cvetlicami na kamenitem sedežu počiva Sakuntala sredi svojih prijateljic; hočem poslušati njihove prisrčne razgovore. (Nastopila je Sakuntala, z dvema prijateljicama.) Prijateljici (pahljajo). Sakuntala, ali tudi tebe hladi lotusovo listje ? Sak. (utrujena). Kaj ? Ali mi pahljate veter ? 1 (Obe se pogledujete začudjeno.) ♦ * 34 Kr. Prav bolehno je videti dekle. Pri¬ haja li to od vročine, ali je to v resnici tako. kakor mi pravi srce? (Premišljuje.) Dekle si grudi je mazililo Z uslro 1 ih v zapestnici irnade Iz lotusa le jedno samo bilko. Bolehno je dekle, a vendar lepo. Jednako bol mladini pouzročuje Ljubezen mila pa vročina zlobna. Dekleta niso nikdar tak čarobna, Če jim vročina povzročuje boli. Prij. (prijateljici). Ko je Sakuntala za¬ pazila kraljevskega modrijana, medli in ko- perni. Anasuja, jaz sodim, da njena bolehnost izvira le od tod. Anas. Tudi jaz mislim tako. Hočem jo vprašati. Sakuntala, moram te vprašati o neki stvari. Mrzlica te vendar tare prehudo. Kr. Obilne njene so i oke, jednake 'Obročem iz cvetlic rastline lotus. Te očrnele roke pa kaž6 mi, Da je nastopila vročina silna. Sak. (na pol se yzdignivši s postelje). Povej, prijateljica, kaj mi imaš izjaviti. Anas. Za gotovo ne vemo, kaj se je zgodilo v tvojem srcu. Kakor se v bajnih knjigah opisujejo zaljubljenci, taka se nam ti dozdevaš. Povej torej, od kod prihaja tvoja bol. Saj se bolezen ne da niti izlečiti če njej ne poznamo vzroka. Kr. Tudi Anasuja govori tako, kakor jaz. 1 Dobro vonjajoča korenika rastline Andro- pogon muricatus. j; !"”■ 3 “ 35 t V J; *p ' ' v Sak. Moje trpljenje je preveliko, zato vam ga tudi ne morem na enkrat odkriti. Prij. Kar pravi Anasuja, je celo pri¬ merno. Zakaj nam zakrivaš svojo bol? Vsak dan se bolj shujšaš in od tvoje lepote ostala je samo senca. Kr. Neprimerno ni, kar pravi Prijam- vada: Kako je lice jej upadlo, glejte! Izginola je gibčnost jej telesna ; Pod grudmi pa je šibka kakor jelka. Ramena jej vise in vsa je bleda. Žalobno in prijetno te zadeva Pogled dekleta tega milotožni. Jednaka latamadhavi' je cvetki, Katero osušuje topli veter. Sak. Komu drugemu, nego vama pripo¬ vedujem to? Pa razžalostim vaju s tem. Obe. Uprav za to silive: Kdor si deli težave, jih laže nosi. Kr. Prijateljica v bedi in veselji Je vprašala po vzroku njene boli. Gotovo srce tej odkrije svoje. Obrnila se je in dostikrat Pogledala s premilim me očesom, Pa vendar plaši zdaj se odgovora. Sak. Odkar sem ugledala tega kraljev¬ skega modrijana, ki ščiti naš puščavniški log — (povesi sramežljivo svoje oči in obmolkne). Obe. Dalje, dalje, prijateljica! Sak. Od takrat mi je srce zakoprnelo in prišla sem v ta položaj. 1 Gartnera racemosa. _ _ _ _ __ * ? F 36 * > * _ „ Obe. Srečo in blaginjo ti zelivc obe. Izbrala si pravega si moža, saj se velika reka tudi izliva v morje. Kr. (vesel). Slišal sem, kar sem hotel; kaj vže pravi pesnik? Ljubezni bog mi boli je povzročil, Ljubezni bog na novo me uživil; Tako čas megel okrepčuje ljudstvo, Ko vroče solnce je zašlo k zahodu. Sak. Če ve odobrujete to, potrudite se, da se me usmili kraljevski modrijan, inače umerjem. Kr. Te besede odpravijo vse dvome. Prij. (prijateljici). Ljubezen se ji je globoko zasadila v srce; odlašati ni. Anas. Kaj nama jc storiti, da se izpolne njene želje, ne da bi kdo zapazil to? Prij. Poskusive to; težav ne bo nobenih. Anas. Kako to? Prij. Neprestano bedenje v teh dneh je do cela oslabilo tudi kraljevskega modrijana, kateri je po milih pogledih izrazil svoje na¬ gnjenje do naše Sakuntale. Kr. Tako se mi zgodilo je v resnici. Solze, ki sem jih uže potočil mnogo, l>o noči radi trpkih ran skelečih, So vničile krasoto mi zapestnic, Ter zlezle so od členkov moje roke, Jaz sem potiskal jih na prejšnje mesto. Prij. (premislivši). Zdaj mu moraš na¬ pisati ljubavni list, da ga skrijem v kakem cvetličnem šopku in mu ga pošljem kakor častni dar. 37 Anas. Prijateljica, ugaja mi ta nežni način. Kaj pa poreče Sakuntala? Sak. Ob ukazih se ne razmišlja več. Prij. Pa izmisli si torej pesmico, prav umno zloženo in sestavljeno tako, da boš sama slikala stanje svoje. Sak. Storim to, pa vender mi trepeče ! srce, ker se boji, da bi me ne zavrgel. Kr. Stoji tu mož, ki se želi združiti S teboj, boječo. — Jaz bi te preziral? Snubač doseže srečo ali zdrsne; Če išče sreča te, ji ne uideš. Čigar preziranja ti zdaj se plašiš, Ki se ga bati ni, ta je pred tabo! Še gorko tvoje si želim ljubezni, (dej, biser išče se, ne išče sam. Obe prijateljici. Zakaj zaničuješ svojo lastno vrednost? Kdo bi se branil z meseč- j nikom luninega svita, ki preganja vročino? Sak. (smeje se). Sem vže na delu. Kr. (premišljuj €). Resnično gledam na te, dekle drago, Z očmi, ki vabiti ne znajo ljubko. Obrvi svoje vzdiga zdaj na kvišku, Ko oko zlaga pesmice, ljubezni polne. Žareče njeno lice pa mi kaže, Da zame se je vnelo nje srce. Sak. Zložila sem pesem; kar pa je po¬ trebno za pisanje, tega ni tukaj. Prij. Načrtaj jo na ta-le lotusov list, ki je tako nežen, kakor papigine prsi, s j svojimi nohti na gladke platnice, ki so med ! žilicami. Sak. Poslušaj, jeli so se mi lepo spo- j nesli ti-le stihi ali ne. ♦ . _____ K Obe. Pazljivo poslušave. Sak. (poje): Ne vem, kaj ti srce prešinja, To vem, ljubezen golobinja Mi v prsih noč in dan gori. Po tebi srce koperni. Kr. (naglo vstopivši): Ti deklica si vitka kakor jelka, Ljubezen vname te in mene vžiga, Pred dnem ne gine bleda luna kakor Ta lotus, ki po noči se odpira. Obe prijateljici (z veseljem pristopivši, ko ste ga zapazili). Dobro došel, ki brez obotavljanja izpolnjuje najine želje. (Sakun- tala hoče vstati.) Kr. Dekle, ki na cvetličju tu počivaš In ki te lotus diči oveneli. In ki si muke tolike prebila Ne trudi se, da bila bi uljudna. Sak. (bojazljivo). Srce, Id je tako vneto zanj, ti srce še zdaj ne moreš govoriti? Anas. Veliki kralj, sedi na ta kamen. Sak. (se pomakne bliže). Kr. (sedši). Prijamvada, tvojo prijateljico tare huda mrzlica. Prij. (smejč se). Zdaj se gotovo zboljša, ker je zdravilo blizu. Da se ljubita, to se vidi, gospod. Napotuje me pa ljubezen do prijateljice, da povem še jedenkrat, kar se je govorilo vže dostikrat. Kr. Nikari ne zamudite tega; to rodi kes, če se ne pove, kar je treba izreči. Prij. Poslušaj torej, gospod. 39 Kr. Poslušam. Prij. Kralj je dolžen, puščavnike rešiti bolesti. Kr. Katera dolžnost bi bila večja? Prij. Sveti bog ljubezni je v njej vžgal nagnjenje do tebe in njej povzročil srčno bol: nakloni njej svojo milost in reši jej življenje. Kr. Nagnjenje je vzajemno: to je za me velika čast. Sak. (smejč se). Kaj se trudite, tukaj zadrževati kraljevskega modrijana, kikoperni po svojih ženah? Kr. Pekič, ki te ljubeče nosim v srcu — To srce ni udano drugi devi — Če ne umeješ ti ljubezni moje, Drugod pa ranil bo me bog ljubezni. Anas. Mogotci kraljevski imajo mnogo žen; tako se govori: potem pa skrbi o to, da je ne bodo pomilovali njeni sorodniki. Kr. Na mojem dvoru žen je mnogo lepih; Moj rod podpirata pa ta dva stebra: Zemljh, ki morje jo obdaja širno, In pa Sakuntala, ki je uzor vsem. Obe. Zdaj sve umorjeni. (.Sakuntala izraža veselje). Prij. (Anasuji). Glej, kako se Sakuntala vzbuja v novo življenje, kakor samica pa¬ piga, če je opahljava poletni večer. Sak. Poslušajte, predrage! Kralja morate prositi oproščenja; ko sve tako zaupno kramljale med seboj; kazile smo dolžno spoštovanje do njega. f -*- -I 40 _ ; _ * T Obe (smeje se). Kdor je rekel to, ta naj prosi oproščenja, pregrešil se ni nihče drugi. Sak. Veliki kralj, oprosti premilostno, kar se je govorilo v tvoji navzočnosti. Kaj se ne govori vse, če se misli, da je kdo sam. Kr. (smeje se). Vse rad prebijem, če me tudi žališ; Samo dovoli, da prisedem k tebi Na sedež poln cvetlic, da si odženem Utrujenost, ki muči moje ude. Prij. To ji bode gotovo ugajalo! Sak. (nekako jezna). Le molči, ti hu¬ dobnica! Anas. (ozrši se na ven). Ti draga Pri- jamvada, srnjaček naših puščavnikov se bo¬ jazljivo ozira okolo; brez dvombe išče matere svoje, ki jo je izgubil; hočem je iskati. Prij. Ta srnjaček je divji paglavec, ti ga ne moreš ukrotiti; zatorej ti hočem po¬ magati. (Obe ste odšle.) Sak. Ne dovoljujem tega, da bi odšle zdaj; sama nočem ostati tu brez obrambe. Oba (smeje se). Kako moreš trditi, da si brez obrambe; ril li kralj zemlje tu? (Odšli ste.) Sak. Ste odšli dragi prijateljici? Kr. (ogledavši se na vse strani). Zakaj bojiš se vendar, ti predraga? Prijateljici tukaj zdaj zastopam. Ni li vladar te zemlje tvoj zaščitnik? Smem li pahljačo lepo ti prinesti Iz listja lotusa in te hladiti? Nezgod te v kraju tem-le varovati? 41 i J * ♦ Sak. Udvorljivosti ti braniti ne smem, ker tebi ide čast in slava. (Odpravlja se.) Kr. (zadržuje jo). Slabost ti uvažuj in tu ostani. Zakaj zapuščaš zavičaj cvetlični, In hodiš v gorko solnce brez obrambe? Naporom udje tvoji so preslabi. Sak. Pusti me, pusti, saj se jedva pre¬ magujem; moj zavičaj ste mi prijateljici moji. Kaj mi je storiti, ko ste odšli? Kr. Oh nezgoda, osramočen sem. Sak. Ne menim velikega kralja; ozmer¬ jam samo usodo. Kr. Zakaj bo ozmerjala ugodno usodo? Sak. Imam pravico, ozmerjati jo sedaj, vrline opažam na drugem in srce se mi vnema, pa nimam oblasti nad seboj samo. Kr. (za se). Daši dekleta si žele ljubezni, Zavirajo mladenčem iste čute, Da jim srce odkriti ni več možno. Tako jih muči kruti bog ljubezni. In priliko jim daje razodeti Bolest srca, a one pa brane se. (Sakuntala je odšla.) Kr. Kaj? Ni sem li ji mogel odkriti ljubezni svoje? (Šel je k njej in ji ni pustil oditi.) Sak. Sin Purujevega pokolenja, ne pre¬ greši se zoper dostojnost! Glej, tu in tam hodijo puščavniki. Kr. Kaj se bojiš svojih učiteljev? Kanva pozna svoje dolžnosti; zarad tebe se ne bo žalostil: to zatrjuje pesnik, ki poje: 42 * T _ —— -*■*+- * Deklet puščavniških je že premnogo Gundharvov 1 naših ta obred omožil; In pravi se, da so jim otci radi Način ženitve take potrdili. (Ogleduje se na razne kraja.) Kako sem prišel pod milo nebo? (Zapustil je Sakuntalo in se vrnil po istem potu.) Sak. (se vrača utrujena.) Purujev sin, izpolnila ti nisem želja, znana sem ti samo po razgovoru, pa na vedno me ne smeš pozabiti, gospod. Kr. Čeprav si daleč šlo, ti dekle krasno, Drži se srce moje tebe kakor Drži drevesa se večerna senca. Ki razprostira se na vzhodne strani. Sak. (malo stopivši naprej; sama za se). Ko sem slišala to, mi moja noga ni mogla dalje. Tukaj le se hočem skriti in opažati, kako se bo dalje razvijala njegova ljubezen. Kr. Zakaj si odšla tako brezobzirno, predraga in me pustila samega tukaj, ki ve samo to, da ti je udan. Zakaj v prekrasnem tvojem je telesu, Ki vse presega po lepoti svoji, Srce ti zledenelo toli silno? Srce jednako je striša 2 bilki. Sak. To slišavši ni mi več oditi. Kr. Ko draga ni več tukaj, kaj mi je še opraviti? (Pogledavši naprej.) Ne morem dalje. 1 Zakon po obredu Gandharvov se sklepa, če se brez dovoljenja starišev in brez svečeniških obredov vzameta dva samo vsled mejusobne lju- i bežni; taka ženitev ima zakonito moč. 2 Accacia -Sirissa. * ur ♦ T Zapestnik njen iz lotusove cvetke, Dehteči še po bujnih njenih nedrih, Je padel jej iz roke; vzamem ga. Prešinila mi je srce ljubeče. (.Spoštljivo ga je pobral.) Sak. (pogledavši na roko svojo). Zares od vele roke slabe deklice je padel lotusov zapestnik. Poprej pa nisem zapazila tega. Kr. (Pritisnivši zapestnico na srce): Kako ugajo mojcmo to srcu! Nakit prelepi, o predraga moja, — Ta zdaj počiva, zapustivši roko — V ljubezni moji ta me osrečuje. Sak. Dalje se ne morem premagati; to bodi pretveza, da se mu zopet pokažem. (Bliža se mu.) Kr. (zapazivši jo vesel): Glej, vladarica mojega življenja Prihaja k meni, ko sem ravno z vršil Otožen spev, da mi izkaže milost. Jednak sem čataku , 1 ki mu je žeja Vže posušila grlo; nova megla Pošilja v usta mi krepilne kaplje. Sak. (pred kralja stopivši.) Gospod, moja zapestnica me je privedla sem. Zapa¬ zila sem sred poti, da sem jo zgubila; srce mi je pa reklo, da si ga morda vzel ti. Daj mi ga nazaj in ne ovadi me puščavnikom. Kr. Pod j ednini pogojem ti ga dam nazaj. Sak. Pod katerim? 1 Ptič čataka živi po mnenju preprostega Inda samo ob deževnici; primeri Valjavčevo pesem: „Ptica vodo-pivka“. 44 t T Kr. Da ti ga denem sam na roko. Sak. (za s 6). Temu ne morem uiti. (Bliža se mu.) Kr. Hodiva k kameniti klopi. (Oba sta šla h klopi in sedla.) Kr. (prijemši jo za roko): Navdaja s srečoj me bližina njena! Jeli usoda mi poslala nektar, Da z nova cvete tu drevo ljubezni, Ki je užgal ga Siva v jezi sveti? Sak. (prijetno presenečena). Ne obo¬ tavljaj se. gospod! Kr. Zdaj imam zaupanje, ker me je nagovorila tako prijazno. Vozel tukaj slabo drži; če ti ugaja, ga utrdim, krasotica. Sak. (smeje se). Kakor ti drago. Kr. (na videz počasi ji utrdivši vozel). Le glej predraga moja, luna nova Je zapustila prejšnje svoje mesto. Da lepša tukaj bi svetila sama. Izpremenila se je v bilko nežno. Ter se sedaj oklepa tvoje roke, Da okrasila bi jo rahločutno. Sak. Ne vidim ga; zatemnil mi je oči cvetlični prah lotusa, ki ga maje veter. Kr. (smeje se.) Če ti ugaja, ti prah od¬ piham od očij. Sak. Potem bi se mene usmilil in iz¬ kazal veliko ljubav, pa jaz ti ne zaupam še. Kr. Ne misli tako; novi služabnik stori samo to, kar se mu ukaže. Sak. Prevelika skrbnost mi vzbuja ne¬ zaupanje. 45 ♦ T t Kr. (za sč). Nočem opustiti te lep e prilike, da bi ji ne služil. ( Ji malo povzdigne glavo, ona se na videz obotavlja, pa končno je dovolila.) Kr. Ne boj se od mene nedostojnosti. (Sakuntala ga gleda nekoliko zastrašena. Kralj jej je nežno z dvema prstoma priv¬ zdignil glavo in rekel): Cvetoče ustne lepega dekleta, Ki tu trepeče v nežnosti nedolžni, Mi jasno daje svoje dovoljenje: „S poljubom sladkim, dragi, se osreči." Sak. Počasno vrši, dragi 'gospod, svojo obljubo. Kr. Lotusova cvetka ob ušesu tvojem me je zmotila in smatral sem jo za tvojo oko. (Ji diha v oči.) Sak. Dosti je tako; oko je, kakor je bilo; pa sram me je, da ne morem usluge storiti predragemu gospodu, ki je bil toli prijazen. Kr. Kaj mogel draga bi zahtevati še? Saj srkal tvojih sem vonjavo, usten. Iiučelica je drobna zadovoljna, Da slastno pije lotusa vonjavo. Sak. In če bi ne bila zadovoljna, kaj bi storil? Kr. To, to (bliža se njenim ustnam, da jih poljubi). Za kulisami. O samica, čakravaka , 1 poslovi se od dragega gospoda; bliža se noč. 1 Čakravaka= „Anas Casarca", „Brah- manenente"; samec in samica sta po dnevu vedno vkupaj; ko pa nastopi noč, se morata vsled zakletja ločiti in začneta jadikovati drug po drugem. 46 4 _ * T" V Sak. (poslušaje se ustraši. Dragi gospod, sem prihaja častitljiva Gautami poizvedovat, kako se mi godi; stopi za grm. Kr. Stopim. (Gautami je nastopila s posodoj v rokah.) G-aut. Ta voda te ozdravi; (pogledavši Sakuntalo), ti nisi zdrava in si vendar sama tu, obdana samo po zaščitnih božanstvih. Sak. Prijamvada in Anasuja ste šle uprav zdaj k Malini. Gaut. (Poškropi Sakuntalo z zdravilno vodo.) Živi dolgo in bodi zdrava,, hčerka moja. Se je li zmanjšala mrzlica? Sak. Čutim se nekoliko bolje. Gaut. Nagnil se je vže dan; hodi ve v hladnico. Sak. (vstavši s trudom). O srce, ki se ti je poprej lahko in ugodno izpolnila želja, ti si pustilo minoti čas, uživaj zdaj sad svo¬ jega dejanja. (Storivši jedno stopinjo naprej se je vrnila.) O ti hladnica iz ovij ali c, po¬ slavljam se za zdaj in pa nadejam se pri- hodnega užitka. (Obe ste odšle.) Kr. (vrnivši se na poprejšnje mesto vzdihuje): Kako zadeva človek ob zapreke, Če rad izvršil bi reči prijetne Cvetočga obraza čigar ustne S prstmi zakrivala pa je pre,skrbno, Si lice, kije mično v tej zadregi; Ko je odrekla želje mi presrčne Oči je obrnila v stran od mene, Obraza tega pa poljubil nisem! 47 * f i. ,t ♦ Kam naj pojdem zdaj ? Nekaj časa ■ostanem še v tej hladnici, v kateri je pre¬ bivala predraga. Na trdem kamnu je ležišče njeno, Ki dičijo prelepe ga cvetlice. Glej, tam pa list leži ljubezni polni, Ki s svojimi ga črtala je nohti. Zapestnica jej pala je z roke, Na tem pasd sc mi oči željive. In ovijalice mi ni pustiti, Srce bi vedno mi ostalo tukaj. (Premišljuje.) Nezgoda! Bil zelo sem neokreten, Da pametno porabil nisem časa! Če zopet pride blizu blaga deva, Ne zamudim te prilike ugodne. Za kulisami: Oh kralj, poslušaj nas, oh kralj, poslušaj! Ko se počela je večerna žrtev, So rakšasi obletali oltarje, V podobah raznih so se prikazali. Vsi so rudeči, ko večerne megle. Zboji se vsak, ki jih je le ugledal. Kr. Ne bojte se, puščavniki, ne bojte se, jaz sem prišel, jaz. (Odšel je.) (Z vrše te k tretjega dejanja.) 4S Četrto dejanje. Predigra. (Nastopile ste njeni dve prijateljici, nabirajoči cve¬ tlice.) Anas. Draga prijateljica, če je Sakun- tala tudi dospela do popolne sreče, ker je po gandharvski možitvi dobila dostojnega moža, se vendar ne more pomiriti moje srce. Prij. Kako da ne? Anas. Ko je bila danes dovršena da- | ritev, so puščavniki odpustili kraljevskega modrijana. Bo se li on, dospevši v kraljevsko prestolnico in občuje z ženami svojega dvora, spominjal naše prijateljice ali ne ? Prij. Radi tega se ne boj, kajti na¬ sprotniki kreposti niso tako odlične osebe. Pa tudi to je treba premisliti: naš oče se je vrnil od svetega kopališča; ne vem, kaj stori slišavši, kaj se je pripetilo. Anas. Če me vprašaš o mojem mnenju, ti povem, da odobri vse. Prij. Kako to? Anas. Kako bi moglo biti inače ? Nje¬ gova prva skrb je bila dozdaj, hčerki dobiti > primernega ženina. Če usoda sama izvrši ta načrt, bo zadovoljen oče. Prij. Prav imaš. (Ogleduje cvetlični jerbašček.) Te cvetlice zadoščajo žrtvi. 49 4 ♦ T Anas. Čast je treba izkazati tudi za¬ ščitnim božanstvom naše prijateljice Sakun- tale; nabirajve torej še več cvetlic. Prij. Ti daješ dobre svete. (Obe nabi¬ rate cvetlice.) Za kulis. He, he, tukaj sem. Anas. (prisluškujč). Dozdeva se mi, da se oglaša gost. Prij. Saj je v hladniei Sakuntala, (pre¬ mišljuje) današnjega dne pa ni doma s srcem: bodi zatorej dovolj cvetlic. Zopet aa kulisami: Zakaj me tukaj zaničuješ, gosta i- Z močjo vse duše misliš ti na moža Ljubljenega in mene tu ne vidiš? Opomnjen on se ne spominja tebe. Kdor zmeden je, ta pač ne ve nikoli, Kaj je govoril prej, ko bil je trezen! (Obe ste zastrašeni, zaslišavši to.) Prij. Oh žal, kaj se je pripetilo ? Za¬ mišljena je bila prijateljica in pregrešila se je nad osebo, kateri gre čast. Anas. (pogledavši naprej.) In to ni ka¬ teri bodi, Prijamvada. To je veliki modrijan Durvasa, ki se hitro ujezi; v velikih skokih se vrača. Bi li mogel goreti kdo drugi nego bog ognja? Idi, poklekni predenj in prosi ga, naj se vrne; med tem hočem pripraviti vodo, da ga počastim. Anas. Dobro. (Odšla je.) Prij. (Storivši nekaj stopinj naprej dela, kakor da bi se bila izpoddrknila.) Izpod- _._ ._ * 50 drknila sem se od samega znotranjega ne¬ mira; da mi je padel'jerbašček iz rok. (Zbira cvetlice; Ana suj a se vrača.) Anas. Kdo je preprosil tega moža, v katerem je poosebljena jeza? A vendar je pokazal nekoliko usmiljenja. Prij. To je velika reč; pripoveduj, draga! Anas. Ni se hotel vrniti; za to sem pokleknila predenj in rekla: „Ti svetnik, premisli, kako te je poprej častila hčerka: za to ji moraš oprostiti, če ni poštevala vse tvoje veličine / 1 Prij. Dalje, dalje. Anas. Odgovoril je: „Predrugačiti se ne sme moja beseda; prekletstvo pa izgine pri pogledu nakita, ki je namenjen v znak izpoznanja . 11 Po teh besedah je izginil. Prij. Zdaj si mora ve oddahniti. Ko je odšel kraljevski modrijan, ji je sam na roko nataknil prstan s svojim imenom in rekel: „To je spominski znak; kadar ga bode po- trebovala . 11 Tako ji je na razpolaganje. Anas. Hodi; zanjo opravive žrtvo. . Prij. (ozrši se na drugo stran). Glavo naslanja na levo roko in jednaka je sliki; misli nanj in žabi. samo sebe; kako bi mogla zapaziti plemenitega gosta? Anas. Prijamvada, današnjih dogodkov nihče ne sme izvedeti razven naju; prijaetl- jica je nežna; treba je postopati primerno. * _ J 51 4 * ♦ ♦t- Prij. Kdo bi navamaliko polival z vročo vodo ? (Obe ste odšle.) ' (Z v r š e t e k predigre.) ■7-s (Nastopil 'je učenec Kanvov, ki se je uprav vzbudil in vstal.) Učen. Čestiti Kanva, vrnivši se iz Prabhaše, mi je ukazal poizvedati, kateri čas je. Zato sem prišel gledat pod milo nebo, kdaj bode svitalo. (Hodi okolo in opazuje.) Glej, dani se! Na strani tej gospod 1 zelišč se dviga K slemenu gore v daljnem tam zahodu, Na drugi strani^pa se javlja solnce, In njemu pot pripravlja mlada zora. Če se objemljete obe svitlobi, Svitloba polna osrečuje zemljo. Tudi pravi pesnik: Če pa gineva luna, mi želečih Oči več ne razveseljuje lotus. Krasota je njegova le spominska. Prebivaj v tujem kraju ti ljubimec, Oh, koliko trpi dekle predrago, Ker more ljubiti ga le v spominu. Dalje pravi pesnik: On, ki je stopil na najvišjo goro, Ki nosi znano nam ime Sumeru 2 1 Gospod zelišč = mesec. 2 „Sumeru“ je ime bojeslovnega brega, ki ga obkrožujejo zvezde. 4 - 4 52 JL :: ♦ ♦ T Ki stopal je kakor zmagalec teme 1 Skoz Višnuja vladarstvo vse osrednje. To mesec je in zdaj izgine z žarki Oslabljenimi, kar jih še premore, Z obnebnega prostora sem navzdoli. Tako godi se velikašem zemlje, Prednb zadene jih usoda zadnja, Da tudi padejo v grobove nične. (Anasuja je pritekla.) Anas. Daši se malo brigam za posvetne reči, to pa vendar vem, da kralj ni lepo ravnal se Sakuntalo. Učen. Naznaniti hočem učitelju, da je prišel čas daritve. (Odšel je.) Anas. Noč je minola; zato sem se naglo vzbudila. Kaj pa naj počnem? Celo za na¬ vadno jutranje delo se mi ne ganejo roke. Naj bo zdaj zadovoljen ljubezni bog, ko je naša prijateljica Sakuntala zaupala možu, ki mu nedostaje poštenja in zvestobe. Misliti pa vendar ne smemo, da se je na takšen način pregrešil kraljevski modrijan; tu se prikazuje prekletstvo Durvasovo. Kako bi kraljevski modrijan v tolikem času ne bil poslal niti črtice sem? (•Premišljuje.) Moram mu poslati prstan, ki služi za znak izpoz- nanja. Koga pa moremo naprositi za to uslugo iz števila puščavnikov, ki ne občutijo niti 1 Nekdaj je hotel neki orjak po teških pokorah doseči veliko moč in celo bogove pahniti s pre¬ stola; zato se mu je bog Višnu bližal v podobi palčka in ga je prosil samo za toliko zemlje, da bi jo mogel prekoračiti s tremi koraki. Naenkrat se raztegne Višnu in je v treh korakih prestopil zemljo, ozračje in nebo. N * - T "li* - 53 -L. _ _:____ _ 4* * I lastnih niti ptujih bolečin? Prepričani smo, , da je prijateljica prosta pregrehe in vendar — dasi smo ukrenili storiti to, ne mo¬ remo izjaviti očetu, da se je Duhšanta oženil s Sakuntalo, ki z veseljem gleda v bodočnost. Take so razmere. Kaj nam je storiti? (Nastopila je Prijamvada.) Prij. Požuri se, požuri, ljuba Anasuja; vrši se zdaj odhodnica Sakuntali na čast. Anas. (čude se). Kako to? Prij. Šla sem prašat k njej, jeli je dobro spala. Anas. Dalje, dalje! Prij. Našla sem Kanva, ki jo je objel — ona pa je sramežljivo povesila oči — in pozdravil: „Plčerka, bodi srečna! “ Žrtva je pala v usta ognju in vendar je dim očem zaviral razgled. Obžalovati ni treba vednosti, ki preide na spretnega učenca. Tudi ni j vzroka, obžalovati te; še danes te pošljem, i dobro zavarovano, k tvojemu možuP Tako je govoril naš oče. Anas. Kdo mu je pripovedoval ta do¬ godek ? Prij. Ko je prišel do svetega ognjišča, mu je vse to objavil breztelesen glas. Anas. Kako to? Prij. Poslušaj: Sakuntala je nam v sveta rešitev, •Spočela od Duhšantc zarod blagi: Tako shranjuje ogenj v svoji sredi Drev6 sami; to ti povem, duhovnik. 54 J v Anas. (objemši Prijamvado.) Ta novica mi zelo ugaja. Če pa premišljujem, da še danes odvedejo prijateljico, se tudi žalost druži veselju. Prij. Žalost si vže preženeve kakor koli; nama je samo do tega, da bo revica j srečna in zadovoljna. Anas. V tej pletenici iz kokosa, ki visi na mangovi vejici, shranila sem za ta namem cvetlični prah od kesare ; 1 shrani ga med tem v lotusovo listje; v mazilo pomešam potem zdravilno goročano 2 in bilke durvine, pa prst od svetih kopališč. (Prijamvada je i storila to; Anasuja je odšla.) Za kulisami: Gautami, Sarngarava in Saradvata naj spremljate Sakuntalo. Prij. (Poslušaje.) Anasuja, podvizaj se, podvizaj; vže se zbirajo pobožni puščavniki, ki imajo potovati v Hastinapuro. Anas. Prijateljica, hodive. hajd! (Hodite okolo.) ♦ Prij. Glej, Sakuntala je vže tukaj; ko¬ pala se je o solnčnem zahodu. Žene puščav- nikov noše pecivo in riž in jo pozdravljajo. Hodive k njej. (Šle ste.) (Nastopile ste Sakuntala in Gautami.) Sak. Pozdravljam vas, pobožne matere! 1 Ime raznih rastlin, ki se pa ne dajo pobliže določiti. 2 „Goročana“ je rumeno barvilo, ki se na¬ haja v kravjem žolču in ima neki zdravilno moč. 55 * T Gant. Hčerka, sprejmi ime „Kraljica“; to ti kaže, kako visoko te časti soprog. Žene puščavnikov: Preljuba, postani mati junaka. Porodi nam junaka. (Vse so odstopile razven Gautamije.) Obe prijatel. Prijateljica, ti je ugajala kopelj ? Sak. Dobro došli, prijateljici, sedite. Obe prij. (sedši). Zravnaj se po konci, prijateljica, da te mazilive z blagoslovljenim mazilom. Sak. Daši sem navajena take prijaznosti od vajine strani, jo moram visoko ceniti uprav sedaj; v prihodnje me bržkone ne bodete več zaljšale. (Joče se.) Obe prij. Ni primerno jokati se ob času sreče. (Ko jima je Sakuntala obrisala solze, jo zaljšate.) Prij. Lepotičje, ki ga daje puščavniški log, škoduje samo tvoji lepoti, ki ne potre¬ buje lepotičja. (Puščavniški deček je nastopil z lepo- tičjem.) Deč. Kneginja naj se zaljša s krasnim lepotičjem. (Vse se čudi, opazuje nakit.) Gaut. Sin Harita, od kod imaš to? Govori ? Deč. Od velemožnega očeta Kanve. Gaut. Ga je li ustvaril s svojim umom ? Har. Ne: le poslušaj. Prečastni Kanva je ukazal to-le: Radi Sakuntale prinesite cvetlic. 56 ♦ T _ “T Na tem drevesu zrastla je obleka Platnena, lunobleda, srečonosna. Pretakal se iz drugega drevesa Je lakšin 1 sok, mazilo zdravo nogam. Rastline druge zopet so nam dale . Nakit različen, boginje pogozdne So kazale nam svoje bele roke, Ki tekmovale so z mladičjem krasnim. Prij. (opazuj č Sakuntalo.) Daši se je bučela porodila v drevesnem duplu, si želi srkati med iz lotusovega cvetja. (Sakuntala se sramuje.) Gaut. Ta dokaz milosti priča, da te v domu tvojega soproga čaka kraljevska čast. H ar. O tem počeščenju dreves hočem pripovedovati prečastitemu Kanvi, ki se je šel kopat v reko Malini. (Odšel je.) Anas. Oh, medve sve tako malo pou¬ čeni v lepotičju; kako te bove zaljšale? (Premišluje ter.nakit opazujč.) Kakor poznave medve slike, hočeve porabiti nakit na tvojem telesu, prijateljica. Sak. Vže dobro znam, kako ste spretni (Prijateljici jo zaljšate; Kanva pride od ko¬ pališča.) Kanva. Gorje! Sakuntala nas dnes zapušča! Bolest pretresa mi srce otožno, Solze zavirajo mi tok govora, Oko bledi, umira mi življenje. Puščavnik sem samo, a povzročuje Prebritka žalost ljubav mi posvetna. 1 L a k š a je neka rastlina, pa tudi rudeča barva in rudeča smola. 57 ♦ f j; T Kako še starši li trpe skrbljivi, Če morajo ločiti se od hčerke. (Hodi okolo.) Obe prij. Sakuntala, zdaj nosiš ves nakit; obleči še to dvojno pisano obleko. ! (Sakuntala je vstala in se oblekla.) G ant. Dete, semkaj prihaja tvoj oče objemat te; solze veselja mu zalivajo oči; idi mu nasproti, kakor se spodobi. (Sakuntala ga spoštljivo pozdravlja.) Kan. Prav kakor Jajati časti Sarmištho, Tako i tebe naj soprog spoštuje. Vladar mogočni bil je njun sin Puru, A ti daj možu sina vsevladarja. G ant. Beseda ta je vže dar, ne samo voščilo. Kan. Hčerka, idi odtod na desno stran novih žrtvenih ognjev. (Vsi gredo okoli.) Glej, ti sveti ognji Ob altarji svetem, V kterem zdaj gorijo Les in trava durva, Ti naj pogubijo Vse pregrehe tvoje; Naj te posvetijo Po vonjavcih svojih. Zdaj se napoti, dete! (Ogledavši se okolo.) Kje pa sta Sarngarava in Saradvatva ? Učenca. Svetnik, tukaj sva. Kan. Sin Sarngarava, pokaži sestri pot. Učenec. Semkaj hodi, sestra! (Vsi ho¬ dijo okolo.) Kan. Drevesa puščavniškega loga, na katerih stanujejo božanstva gozdna, puslu- šajte me: 58 .Sakuntala, ki pila ni nigdar Vode, dokler vas namočila nijc — To dekle, ki nakita ljubi kras, Iz ljubavi do vas ni vzelo brstja. Sakuntala, ki dan praznuje vsak, Ko prvikrat pokaže cvetje se, Odhaja zdaj na dom soproga si.' Prijazno torej odpustite jo. Sarng. (izražuje po znamenjih, da je slišal glas kukavice); Svetnik drevesa, glej, sorodniki V tem gozdu, pritrjujejo sami, Da tvoja hčerka zdaj zapušča gozd, Ker je odmeval kukavičin glas! Za kulisami: Naj vodi pot jo skoz zelene gaje, Kjer lepe cvetke širijo vonjavo; Drevesna senca hladi jej gorkoto, Ki jo pošiljajo ji solčni žarki. Na pot se trosi ji le prah cvetlični, Naj vetih ji pihljajo srečonosni. (Vsi poslušajo čude se.) Gaut. Božanstva puščavniškega gozda ti dozvoljajo oditi; .pokloni se torej lepo. Sak. (Klanjdje se hodi okolo; k prija¬ teljicam); Daši vže zelo kopernim videti dragega soproga, se vendar sedaj teško pre- mičem naprej, ko mi je zapustiti ta kraj. Prij. Ne samo ti prijateljica, obupavaš ker moraš zapustiti ta puščavniški gozd, opažaj le stanje puščavniškega gozda, kajti: Iz ust vž.e srnici je vzletel košček Zelišča darbhe; pavova samica Nehala plesati je žalujoča. Glej, ovijalice so ovenele In bledo listje padlo je na zemljo, Odhod Sakuntale vse to povzroča. ♦ T 59 T * T * T Sak. Poslovila bi se rada od ovijalice madhavi. Kan. Znano je tvoje prijateljstvo do nje; glej tu le stoji na desni strani. Sak. (stopivši ven in jo objemši). Objami me, o sestra se svojimi vejami, ker odhajam. Oče, pazi nanje, kakor sem jih jaz doslej čuvala. Kan. Krepost je tvoja dala ti soproga, Primeren ti je, kakor sem to želel, Ker mi odslej za te ni več skrbeti, Dam za moža ji mango. — Zda pa hodi! Sak. V tvojo roko ti jo zastavljam. Obe prij. V čigave roke naju oddajaš? (Jočete se.) Kan. Anasuja, Prijamvada, zakaj se jočete? Uprav vid ve morate tolažiti Sakuntalo. (Vsi hodijo okolo.) Sak. Če ta breja gazela, ki vže težko hodi okolo hladnice, povrže mladiče, daj mi glas o tem; pa ne pozabi mi tega! Kan. Ne pozabim tega, ne. Sak. (Dela kakor bi ne mogla iti.) Kaj pa se je obesilo na robec mojega oblačila in mi sledi za petami? (Obrne se in gleda.) Kan. Srnjak ta je rejenec tvoj, o dete! Ki z oljem si mu mazala ti gobec, Ko si ga s trnjem ranil je bodečim, Ki dajala si mu posebno hrano, In vzgojila ga v krepkega srnjaka; On noče ločiti se več od tebe. Sak. Zakaj slediš mi, sinček moj, ko zapuščam domačine? Po svojem rojstvu si t * "t co ♦ J T | izgubil mater in potem sem jaz skrbela za ! te; odslej pa bo pazil na te moj oče; vrni | se sinček. (Gre jokaje dalje.) Kan. Ne joči se mi hčerka, bodi krepka, In glej na vse zapreke svoje poti. Odločno tok zajezi svojim solzam, Ki iz očij okjokanih teko ti. Višave in nižave tega pota Se ne vidč; le pazi, da ne padeš. Sarng. Treba je upoštevati to, da do j kake vode spremljamo tiste ljudi, ki jih | ljubimo. Tu blizu je obrežje nekega jezera, | daj nam povelje in potem se vrni. Kan. Hodimo torej pod senco tega ; ! figovega drevesa. (Vsi store tako.) Kako po- j ročilo bi pač bilo primerno za častnega Duhšanta? (Premišljuje.) Anas. Prijateljica, v našem logu ni ži- j večega bitja, katerega bi ne razžalostil tvoj odhod. Glej, čakravaka, ki ga kliče draga Nude mu list, se več jej ne odziva; Izpušča travo, ki jo ima v kljunu, In milo gleda tebe, ko odhajaš. n Kan. Naj Sakuntala hodi naprej, in ti Sarngarava, moj sin, govori v mojem imenu tako: „Premisli le, da smo ljudje mi skromni, Ti porojen si iz kraljevske hiše, In brez sorodnikov je vzrastla ona, Ki tebi vdana je v ljubezni gorki. Za to izkaži njej časti jednake, Ko druge jih uživajo soproge. Kar več je, to odloči naj usoda. S tem bode zadovoljno nje sorodstvo." Sarng. Sveti mož, slišal sem tvoj ukaz. ♦ T 61 Kan: (opazuje Sakuntalo). Hčerka, tebe je treba zdaj poučiti, kajti tudi mi puščav- niki poznamo svet. Uč. Tako je, sveti mož; modrijan ni nepoučen v nobeni stroki. Kan. Ko prideš v hišo svojega soproga, Pokorna bodi njegovim besedam; Prijazna bodi z drugimi ženami; Nad možem ne huduj se nejevoljnim; Prijazno ukazuj i poslom svojim, Imej srce ponižno, če si srečna. Tako dekle postane častna žena. Če boš pa sitna, bo nesreča v hiši. Kaj pa misli Gautami o tem? Gaut. To je pravi nauk za žene (Sa- kuntali); \ T e pozabi jih nikdar! Kan. Zdaj pa hodi. otrok moj, objarni mene in prijateljice. Sak. Od tod se naj vračajo domu? Kan. Omožim tudi one; zato ni pri¬ merno, da bi šle s teboj; Gautami naj pojde s teboj. Sak. Kako bom zdaj očetu iztrgana iz naročja, v ptujem kraju prenašala življenje svoje, kakor sandelovo drevesce, izruto ob Malaju ? 1 (Joče se.) Kan. Če v srečnem stanu boš pri svojem možu, Če boš izpolnjevala mu dolžnosti, Ki so primerne stanu, dostojanstvu, Če kdaj podariš čistega mu sina. Ne boš spominjala se več bolesti, Ki si hode od mene jih prebila. 1 Gorovje „Malaja“ je domovina drevesca: „Sandel.“ -. - 4 62 T ♦ Sak. (je pokleknila pred očeta). Častim te, oče moj! Kan. Kar ti želim, to se ti zgodi! Sak. (stopivsi k prijateljicama). Objamite j me obe vzajemno. Prij. (storivši to), če bi sc le obotav¬ ljaje zopet izpoznal kraljevski modrijan, po¬ kaži mu prstan z njegovim imenom. Sak. Trepečem, slišavši vajine dvombe. I Obe prij. Ne boj se, ljubezen je vedno boječa. Sarng. Solnce je vže nastopilo drugo polovico poti; požuri se. Sak. (še enkrat objemši očeta). Kdaj bom neki zopet videla puščavniški log ? Kan. Ti hčerka, ko si bila ti družica Zemlje', ki jo obkroža vedro nebo, ln ko si možu porodila sina. Junaka brez primere V vsej deželi: Tedaj pri tečeš s svojim blagim možem, Ko jo vladarstvo bil prepustil sinu, Da srcu svojemu v tem najdeš gozdu Miru, ki sami ga dele bogovi. Gaut. Čas je, da odideš, hčerka: prosi svojega očeta, naj se vrne. Pa ona tega go¬ tovo ne stori; za' to te prosim; Gospod, vrni se. Kan. Kazi se zapoved, ki jo naklada življenje v puščavniškem logu. Sak. Če bodeš izvrševal zapoved, bodeš brez žalosti, mene pa je prevzela otožnost. 1 Zemlja, ki jej zapoveduje kralj, se smatra za jedno njegovih soprog. * 'J 63 Kan. Zakaj me imaš za trdosrčnega? (Vzdihuje.) Kako naj nehajo bolesti naše, Če vidim, da ob vshodu naše koče Pognalo riževo je zrno bilke, Ki si nabrala ga ? — Le hodi srečno. (Odšli so Sakuntala, Gautami, Sarnga- rava in Saradvata.) Obe prij. (dolgo premišljuje). Med vrstami dreves nam je Sakuntala izginila izpred oči j. Kan. Odšla je vajina družabnica; za¬ prite žalosti srce in hodite za menoj. (Vsi se odpravijo.) Obe prij. Stopive v puščavniški log, dasi je prazen, ker ga je zapustila Sakuntala. Kan. To je ljubezen. (Hodi okolo in premišljuje.) Sakuntalo ko svojo sem omožil, Se je umirilo srce mi moje; Le tuje dobro starišem je hčerka; Poslal sem danes njenemu jo možu; Zato pa sem sedaj prav dobre volje, Ker dragocenost tujo sem povrnil. (Vsi so odšli.) (Zvršetek četrtega dejanja.) G4 Peto dejanje. (Nastopil je hišnik.) Hisn. Kako me tare ta nadležna starost! Prej v znamenje sem nosil svoje službe To palico v dvorani žen kraljevskih; V oporo rabi zdaj mi v starih letih. Kralju vstopivšemu v znotrajne prostore imam naznaniti neodlašljivo opravilo. (Sto- pivši nekoliko stopinj naprej.) No, kaj pa je prav za prav? (Premišljujd.) Vze se spo¬ minjam: Kanvovi učenci puščavniki žele govoriti s kraljem. Čudna reč to. Spomin prerad se v starosti nam vzbuja, In spet mineva hitro v črni temi; Tako oživlja se brleča sveča, Če vse moči pošle so jej življenskc. (Okolo hode zapazi kralja): Tu je gospod! Ko vzgojil je v otroke Podložnike, potem je šel v samoto; « On kakor lev je svojo četo vodil) V vročini letni hodi v hladne kraje. V resnici se bojim, kralju naznaniti ] prihod Kanvovih učencev, ker je uprav zdaj vstal od sodnega stola. Pa kje in kdaj bi mogel počivati kralj ? Enkrat za vselej že vladar je solnčni Upregel konje; tudi vztraja veter Nam noč in dan brez vsakega prestanka. Pa tudi kačji kralj si je naložil JU— --- - 65 5 Žemljo za breme. Stušaj: to dolžnosti Moža so, kteri žije o šestini. 1 (Nastopili so kralj, Vidušaka in kraljevo spremstvo.) Kr. (naznanjuje, da ga tare vladarsko dostojanstvo). Vsak je srečen, kdor je do¬ segel, česar si je želel; če je pa kralj dospel do smotra svojega, se mu pridružuje toga. Hlepenju čast kraljevska le zadošča, Dobljeno stražiti pa dela skrb nam. Kraljevska čast je kakor težki solnčnik, Ki ga držimo v svoji trudni roki. Bolj nas utruja s svojoj težoj, nego Da bi podajal ljubo nam ugodnost. Dva pevca sa kulisami : „Zmaguj gospod, zmaguj!“ Prvi: Blaginja tvoja tebi ni na skrbi, Podložnikov le svojih ti je mari. Tako se kaže nam značaj tvoj vrli ! Drevo prenaša toplo na vršičku, Prijetno senco daje pa zemljanom, Če vročega si dne išč6 krepčila. Drugi: Ti nosiš palico, kaznuješ ostro Vse grešnike, vse spore poravnavaš; Skrbiš, da ščiti nas zavetje varno. Ljudje bogati naj pa le imajo Sorodnikov dovolj; ti izpolnjuješ Sorodnikov dolžnosti do podložnih. Kr. (poslušdje). Pravdna stvar bila me je silno utrudila, ta pesem pa me je oživila na novo. 1 To je knez, ki jemlje šesti del dohodkov od svojih podložnikov. 66 Vid. Tako mine utrujenost tudi bika, če mu poveš, da je kralj črede. Kr. (smeje se). Sediva vendar. (Sedla sta; spremstvo je ostalo na svojem mestu; za kulisami se sliši brenkanje na liro.) Vid. (posluša). He, prijatelj, moj, poslušaj, kaj se vse ne godi v godbenici: slišijo se akordi v lepem soglasju; opažam, da muzicira gospica Hansavati. Kr. Bodi vendar tiho, da bom mogel slišati kaj. Hišn. (opazuje kralja). Kralj misli dru¬ gače; pričakujem ugodnega trenutka. (Postoji v daljavi.) Za kulisami se poje: Bučelica mala, Si pridna, ne zala; Medu poželela Si kvišku vzletela Si lotus ljubila, Prehitro zginila. Kr. Pesem je polna strastij. Vid. Razumeš-li tudi pravi pomen te pesmi ? Kr. (smeje se). Ljubil sem nekdaj kral¬ jico Hansavati, pa sem jo pozabil in to mi očita. Prijatelj Madhavja, povej ji v mojem imenu, da se je zopet spominjam. Vid Kakor ukazuješ. (Vstavsi.) Poslušaj, prijatelj. Ti ukazuješ po ptujih rokah grabiti medveda za šinjak. Jaz se ne morem rešiti kakor puščavnik, ki je podlegel strastim. “5 67 ,* _ _ _ _ Kr. Lc idi. pa jo lepo pomiri. Vid. Kako si pomorem zdaj ? Kr. Zaslišavši to pesem sem postal otožen, dasi se mi ni treba ločiti od ljub¬ ljenih oseb. Da resen človek veseljak postane, Videč krasoto in slišeč soglasje Prihaja le odtod, ker se spominja Nevedoma ljubezni starih časov, Ki vkoreninila se mu je v srce In se izruvati ne daje nikdar. (Naznanja zmočenost, ker mu je odrekel spomin.) Hišn. (stopivši h kralju.) Zmaguj, gospod j zmaguj! Iz, neke goščave ob vznožju gore Himalaja so prišli puščavniki in prinesli nalog od Kanve; pridružile so se jim tudi žene. Reci določiti, kar misliš. Kr (čude se). Kaj ? Puščavniki so in | nosijo povelje od Kanve in žene? Hiš. Tako je. Kr. Povej torej učitelju Somaratiju: „Vsprejmi gostoljubno te puščavnike, kakor to zahtevajo obredne knjige, in uvedi je sam." Jaz pa jih počakam na tem kraju, kjer bo primerno jih vsprejeti. Hiš. Kakor ukazuješ, vladar. (Odšel je.) Kr. (vstavši). Vetravati, pokaži mi pot j k svetemu ognjišču. Vrat. Tod le hodi, kralj. (Hodi okolo.) j Tu je sveto ognjišče, gospod, uprav zdaj ] očiščeno, in za to tako snažno; celo blizu * T 68 ♦ T je krava, od katere dobivamo žrtveno maslo. Gospod, le pristopi. Kr. (Pantomimično stopivši nekoliko višje se naslanja na ramena spremljevalcev.) Vetravati, v kateri namen je častni Kanva poslal svete može k meni ? Mordh zabranjalo je kaj pokoro, Ki so v puščavi jo možje vršili? Morda se jc pregrešil kdo pregrozno Na bitjih živih v tej puščavi sveti? Morda so zabranili moji grehi, Da cvetje ni okrasilo prirode? Moj duh, ki mučijo ga dvomi temni, Ugiblje marsikaj, ne ve pomoči. Vrat. Kako bi se to moglo zgoditi v puščavi mirni, ko se je tolikokrat oglasil lok v tvoji roki! Jaz mislim temveč, da so prišli modrijani iz veselja, ker si se pokazal tako radodarnega in da ti hote izkazati čast in hvalo. (Nastopila sta Kanvova učenca, Gautami in Sakuntala; pred njimi gresta hišni svečenik in hišnik.) Hisn. Tu sem, častni možje! Sarng. Saradvata, prijatelj, res ni dvojbe, Da ta vladar presega vse vladarje: Drži se trdno ukov vseh krepostij, Nobena kasta se ne sili v grehe; Pa vendar se mi vedno le dozdeva, Da ogenj tu obkroža hišo vašo Polno ljudij, ker je moj duh navzočen Samo v puščavi, ločen od zemljanov. Saradv. Sarngarava, po pravici si se ogrel tako, odkar sva stopila v mesto. Tudi r —~ 69 jaz, ki imam popolno moč nad seboj, opa¬ žam ljudi, ki se preveč držč posvetnosti, kakor čuječ spečega, kakor čist nečistnika, kakor skopan 1 maziljencu, kakor sloboden zvezanega. Hišn. sveč. Za to so vaši vrstniki slavni ljudje. Sak. (naznanja slab pomenek' 2 ). Moje desno oko mi trepeče . . . Gaut. Naj se odvrne nesreča in bodi ti usoda mila, dete moje. (Hodijo okolo.) Hišn. sveč. (kazaje na kralja). Slušajte, puščavniki! Branitelj kast in puščavniških logov je zapustil sodni stol in nas hoče vsprejeti. Pozdravite ga. Sarng. Lepo je to; mi pa smo ravnodušni. Če sadje raste, se drevo ošinja; Visč oblaki, če so vode polni; Ljudje, ki misel jim je plemenita, So skromnega srca in vedno radi Pomagajo sodrugom, ki so v revi. Vrat. Obrazi modrijanov so prijazni in jasni; gotovo nam prinašajo dobre vesti. Kr. (Sakuntalo opazuje); S prikritim licem tu stoji dekletce! Kdo neki je? Sicer še ni dorasla, Očem pa vendar ljubka je oseba, Jednaka bilki v gozdu samotarjev. Vrat. Da je lepe rasti, to se vidi takoj. Kr. Dovolj je tega; ne spodobi se tako natanko opazovati ženo drugega. 1 Skopan — der Gebadete. 2 Pomenek — das Vorzeicbcn. 70 * ? Sak. (položivši roke na prsi, za sč). Srce, kaj mi trepečeš? Spominjaj se zveste ljubezni svojega moža in bodi trdno. Hisn. duh. Slava kralju! Slavili smo te puščavnike, kakor zahtevajo svete knjige. Jeden ima nalog od učitelja, poslušaj ga. Kr. (spoštljivo). Poslušam ga. Učen. (roke povzdignivša). Zmaguj, gospod, zmaguj! Kr. (poklonivši se). Pozdravljam vse. Učenca. Sreča in blaginja ti bodi v dar. Kr. Se li pokora dela brez zapreke? Učenca: Kaj moglo motiti bi nam pokoro, Dokler vladar jo brani tebi sličen. Kako bi se pokazala temota? Kr. (za sej. Torej po pravici nosim kraljevsko ime. (Glasno.) Je zdrav sveti Kanva? Sarng. Blaginja popolnih ljudij je od¬ visna od njih samih. Najpoprej poprašuje po tvojem zdravju in ti poroča to-le. Kr. Kaj pa ? .. Sarng. To po mojem mnenju ugaja vama obema, da si po mejusobnem spora- zumljenju mojo hčerko vzel za ženo, kajti: Ti si prvak med prvimi vladarji, Sakuntald krepost je nenavadna; Jednakovredna dva je Brahma združil; Za to ga vsi slavimo s polnim srcem. Ljubezen do tebe se ne da več iztrebiti iz njenega srca; vzami jo torej v svojo hišo in hodita po vzajemni poti skozi življenje. 71 --—--- -r Gaut. Nekaj bi rada povedala, prečastni, pa nimam prilike. Kr. Častita žena, le govori. Gaut. Prezirala je ona učenika, A ti se nisi menil za sorodstvo; Ker sta oba volila vže vzajemno, Kaj naj še pravim vsakemu posebej? Sak. Kaj poreče na to moj soprog? Kr. (strahu poslušaje). Kaj pomenja to? Sak. (za se.) Odgovor je ponosen in trd! Sarng. „Kaj pomenja to?“ Prašaš tako? To iztakneš, kako se godi na svetu. Obira jezik i krepostno devo, Ker sama biva med sorodstvom svojim. Za to vselej želijo poštenjaki, Da rad, nerad mož skupaj žije z ženoj. Kr. Sem se bil poprej oženil s to devo? Sak. (zastrašena za se). Česar si se balo srce, to se izpolnjuje. Sarng. Ali sme kralj pozabiti svoje dolžnosti, če je dosegel to, česar si je želel? Kr. Zakaj me pa dolžiš tega, česar nisem zakrivil? Sarng. Tako se spreminjajo navadno ti, katere je upijanila moč. Kr. Globoko si me razžalil. Gaut. (Sakuntali). Ne sramuj se, hčerka. Daj meni zagrinjalo; upam, da te upozna soprog. (Storila je tako.) Kr. (Sakuntalo opazuje sam za se.) Če premišljujem, sem se li oženil S to devo, ali nisem se oženil, i. 72 * J T J r -" Zdim sebi samemu se kakor bčela, Ki rosnati jasmin že zrana vidi Misle: „Takoj ga vživati ne morem Pa tudi zapustiti ga ni moči." Vrat. (za se). Kako vendar gospod gleda na svoje dolžnosti! Če bi komu pri¬ vedla usoda tako biser-ženo, kdo bi bil mrzel do nje? Sarng. Zakaj tako mirno stojiš tu ? Kr. Puščavnik, premišljeval sem, pa se ne morem spomniti, sem se li oženil s to ženo ali ne. Kako jo morem vsprejeti? Moral bi se imeti za prešestnika. Sak. (za se). Kako more on vendar dvomiti? Uničilo se je moje upanje, ki je bilo tako narastlo. Sarng. Ne zaničuj mi modrijana tega, Ki je oprostil, da si varal hčerko, Da zakon si obljubil, a pozabil Obljube dane. Vsprejme te za zeta. Sarad. Sarngarava, miruj sedaj. Kar sva imela povedati, sva vže rekla. Ti si sli¬ šala, Sakuntala, kar je povedal kralj. Od¬ govori sedaj. Sak. (za se). Kaj pomaga zdaj, ko se ! je tako izpremenila njegova ljubezen ? Zakaj j bi ga opominjala ? Očistiti se moram sama. (Glasno.) Moj mož — (sama pretrgši svoj govor). Dvomi se o moji pravici, tebe ime¬ novati tako. Zato ti pravim: „Ti potomec Purujev, tebi se spodobi odbijati me s takimi j besedami, dočim si mi v puščavniški hladnici 73 ~r -:- r-f. I odkril ljubezen in obljubil zakon; jaz ne- : izkušena revica sem ti verovala.“ Kr. (mašč si ušesa): Oskruniti mi hočeš rod moj častni, In sramotiš me v pričo vsega sveta; Tak6 valovje iz bregov deroče Kali jezera, močno ruje drevje. Sak. Če postopaš tako, ker se bojiš, da bi jaz ne bila žena drugega moža, ti vse dvome razvežem po nekem znaku. Kr. Istina, najboljše sredstvo! Sak. (Dotaknivši se mesta na prstu, kjer se nosi prstan.) Bože moj, prstan sem izgubila. (Zastrašena pogleda Gautamijo.) Gaut. Draga hčerka, zmuznil se ti je gotovo s prsta, ko si v Sakravatari 1 na svetem kopališču Sače častila vodo. Kr. Tu se vidi, kako si znajo pomagati žene. - Sak. Tu je usoda pokazala svojo moč. Povedati pa ti hočem nekaj drugega. Kr. Zdaj pa moram poslušati. Sak. Zgodilo sc je enkrat, da si v hladnici iz vetasovih vej držal vodo v po¬ sodici iz lotusa. Kr. Poslušam, govori dalje. Sak. Priskakjal je mali srniček, ki sem ga vzela za sina in ti si rekel poln usmil¬ jenja: „Ta naj pije“ in si ga prijazno nago- -----_ 1 Sakr a v at ar a je hojenje Sakre ali Indre j z nebes; S a čl je Indrova soproga. * -- - 1 - 74 } ♦ » varjal, on pa ni šel blizu pit vode, ker te še poznal ni. Ko sem pa jaz vzela posodico v roke, je imel zaupanje. Ti si rekel smeje se: „Vsakdo ima zaupanje do svojcev: tako delata vidva, prebivalca gozdna.“ Kr. Z lepimi besedami, ki se glase ljubeznivo, in ki hrepenč po lastnem dobičku, se privabljajo razkošniki. Gant. Prečastni, nemoj govoriti tako. Kdor je vzrastel v puščavniškem logu, temu ne rabe zvijače in laži. Kr. Ti starka iz puščave, le poslušaj; Prirojena zvijača se vže vidi Celo v živalstvu pri samicah lepih. Glej, kukavice tudi svoje mlade Dade vže vzgajati po drugih ptičih. Vloživši mlade svoje v tuje gnezdo. Sak. (jezna). Nevrcdnež, po svojem lastnem srcu soliš druge. Kdo bi te posnemal, ki se zvijačno oblačiš v krepostno'oblačilo, dasi si jednak studencu, ki je porasten s travoj. Kr. Njena jeza se javlja brez vseh pri- lizljivih zvijač: Na stran ne zre, oči so nji rdeče; Trd govor je, besede brez vezila; Od mraza tresejo sc bimbe 1 — ustne, Obrvi njene dvigajo se kvišku. Ona vže zapazuje, da dvomim o njenih besedah, zarad tega se jezi. 1 Rastlina „Momordica monodolpha 11 z lepim rudečim cvetjem, kateremu se primerjajo rdeče ustne. 4 T 75 4 j J T Ker trdnega srca sem jo pozabil, Ker ne priznavam ljubavi do deve, Ki mi na tihem je gorela v prsih, So se oči od jeze ji zardele: Obokane obrvi je skrivala In strla lok, ki nosi ga bog Klima . 1 (Glasno.) Znano je podložnikom živ¬ ljenje Duhšantovo in tega vendar ne zapa- zujejo, kar mu očitaš ti. Sak. Postala sem žena, ki sledi lastnim nagonom, ker sem zaupaje na Puruv rod poklonila svoje srce možu, ki ima v ustih med, v srcu pa kamen. (Z robcem svojega oblačila si zakrije lice in se joče.) Sarng. Tako govori nepremišljenost, če se ne brzda v pravem času. Kar pa vezij se tajnih tiče, pravim: „Glej, vsako djanje dobro si premisli" Ce pa nagnjenj ne znamo svojih bližnjih, Tedaj sodrug spreminja se v sovraga. Kr. No, kaj je to ? Ker zaupate besedam te žene, mi delate krivico očitaje mi razne zločine. Sarng. (nevoljno). Zdaj ste slišali govor in odgovor. Kdor ni naučen zlobe izza mlada, Besed njegovih ne uvaža nihče. Kdor pa razume varati in to-le Dostojnim smatra, ta je vam mogotec. Kr. Ti poštenjače, hočem enkrat delati tako, kakor da sem v istini tak, kakor si misliš ti. Kaj se mi zgodi, če sem jo pre¬ vari 1 ? 1 K u m a = amor. ■JL 76 ♦ T Sarng. Ti padeš. Kr. Puruvci bi padli? To je neverjetno. Sarng. Pa kaj dalje besedovati? Izvr¬ šila sva kraljev nalog. Vrniva se. Sakuntala je žena ti, In naj jo vzameš, odpodiš Na vse strani je mož gospod, Podvrže sebi družico. (Odpravili so se.) Sak. Ta poštenjak me je prevari! in tudi vi me zapuščate. (Ona je šla za njimi.) G ant. (ogleduje Sakuntalo). Ti predragi, Sakuntala se joče in gre za nami. Kaj naj bi delala revica pri hudobnem možu, ki jo odbija? Sarng. (jezno se obrnivši). Ti si usil- jivka: zakaj se drzneš ravnati po lastni volji? (Sakuntala trepeče od strahu.) Sarng. Če je vladar izjavil tukaj pravo, Nevrednica, kaj naj stori tvoj oče? In če ti ne očita vest ničesar, Te suženstvo pri njem ne bo težilo. Ostani tu; mi poj demo. Kr. Puščavnik, kaj pa varaš ti to ženo ? Ponočni lotus se odpira temi, Gorkota solnčna vzbuja dnevni lotus ; Možje pa, ki krotijo svoje strasti, Zelo bojč se ptujih žen bližine. Sarng. Prav lahko žabi človek, kar se je zgodilo poprej; kako pa more poštenjak odbijati ženo iz bojazni, da nebi oskrunil ali prelomil svojih dolžnosti? 77 Kr. Jaz prašam, kaj se ima zgoditi tukaj ? Sem bil jaz zmočen, ali pa le ta-le Lažnivka grda! Kje je pač resnica? Kak6 zapuščati li smem soprogo, Grešiti morda, kakor gnusni grešnik? Dom. duh (premišljuje). Ko bi se zgo¬ dilo to? Kr. Učitelj naj pove — Dom. duh. Naj ostane v našem domu, j dokler se ne razjasni stvar. Kr. Zakaj to? Dom. duh. Spretni vedeževalci so vže poprej prorokovali, da ti porodi sina, ki bo zapovedoval obema svetoma. Če ti porodi sina, ki bo imel znake svetovnega vladarstva, potem jo pozdravi in uvedi med žene na svojem dvoru; v drugem slučaju jo pošlji | nazaj njenemu očetu. Kr. To storim, kar ugaja učitelju. Dom. duh (vstavši). Dete moje, pojdi z menoj. Sak. Sveta zemlja, odpri se. (Jokaje se je odšla z domačim duhovnikom, z Gau- tomijo in drugimi puščavniki. Kralj, čigar spomin je bil otemnel po zaldetvi, premiš¬ ljuje o Sakuntali.) Za kulisami: Oj čudo, čudo! Kr. (poslušaje). Kaj se je zgodilo? (Do¬ mači duhovnik je vstopil). Dom. duh. (začuden). Zares se je zgo¬ dilo čudo. * _ ,ž. "T* Kr. Kaj pa? Dom. duh. Ko so se Kanvu vrnili učenci, Tedaj sirota je plakala v bedi. Kr. In kaj dalje? j Dom. duh. V kopelji apsaras jo je pograbil V podobi ženski svetli žar in •— zginol. (Vsi se čudijo.) Kr. Učitelj, vže poprej smo oporekali tej novici; zakaj bi zastonj tuhtali o tej reči; naj miruje. Dom. duh. Zmaguj, gospod, zmaguj ! (Odide.) Kr. Vetravati, zmočen sem; odvedi me domu, da si odpočinem. Vratarica: Tukaj naj gre gospod! Kr. Sicer se ne spominjam, da sem jaz kdaj Puščavnilcovo hčerko vzel za ženo; Pa vendar dekle sili v srce moje, V potrto srce, ginjeno globoko. (Vsi so odšli.) (Zvršetek petega dejanja.) ' ✓''•v 79 t Šesto dejanje. Predigra. (Nastopili so redarstveni načelnik, dva redarja s človekom, kateremu so bile roke zvezane na hrbtu.) Oba. red. (pretepši človeka). Govori, tat, kako si dobil ta kraljevi prstan z veli¬ kim žlahtnim kamenom, v katerem so vdol- bene črke? Ribič (boje se). Bodita milostljiva, ljuba gospoda; jaz nisem človek, ki bi bil zmožen takega dejanja. Prvi red. Tebi je pač kralj podaril ta prstan, ker si izvrsten brahmanec. Rib. Poslušaj me le; jaz sem ribič in stanujem v Sakravataru. Drugi red. Tat, kdo te je vprašal po stanu in stanovanju ? Red. nač. Sučaka, povej vse po redu; ne motite ga. Oba red. Kakor zapoveduje milostljivi gospod; govori le, govori. Rib. Svojo rodbino redim z mrežoj in odicoj. Red. nač. (smeje se). To je častna obrt, to je res. Rib. Ne govori tako. Ne sme se opu¬ stiti delo, kateremu je kdo priučen od mladih __ _ ♦ 80 i * I T nog, če tudi ni častno. Grozovito ravna mesar, pa utegne biti venderle mož dobrega srca. Red. nač. Dalje, dalje. Rib. Nekega dne sem bil razkosal karpa; takrat sem v trebuhu zapazil prstan z velikim žlahtnim kamenom. Ko sem ga potem ponujal na prodaj, sta me zgrabila vidva. Tako sem dobil prstan; tepita ali ubijta me. Red. nač. (vohaj e prstan), Džanuka, da je ta prstan tičal v ribjem trebuhu, o tem • se ne more dvomiti. Preiskovati je zdaj treba, kdaj in kako je prišel tje; zarad tega hodimo v kraljev dvor. Oba red. Hajd naprej, ti rokovnjač. (Hodijo okoli.) Red. nač. Tu ob vratih ga čuvajta, dokler rte pridem od kralja nazaj. Oba red. Vstopi, da ga kralj vsprejme. Red. nač. Tako bodi. (Odšel je.) Suč. Džanuka, gospoda dolgo ni. Dšan. Če se kdo hoče bližati kraljem, treba je počakati pravega časa. SuČ. Džanuka, prsti me srbe. (Kaže na ribiča.) Rad bi zadrgnil tega rokovnjača. Rib. Strogi gospod, ne postani moriveo brez vzroka. Dšan. (gledaje). Naš gospod se je vrnil s kraljevim ukazom. (Ribiču). Ali zagledaš ti obraze svojcev zopet, ali pa postaneš krma orlov in šakalov. jt _ . _ T 6 81 ♦ T J T ♦ T (Nastopil je načelnik redarjev.) Nač. red. Le hitro, le hitro — (ko je izgovoril to, mu je ribič segel v besedo). Rib. Gorjč mi! Izgubljen sem! (Vidi se, da je zelo zastrašen.) Nač. red. Rešite, rešite ribiča vozlov! Kako je dobil prstan, je popolnoma ver¬ jetno; to zatrjuje kralj sam. Sdč. Kakor zapoveduje milostljivi kralj! V hišo smrti je vže bil vstopil in zdaj se vrača. (Reši ribiča vozlov.) Rib. (načelniku red). Milostljivi gospod, za svoje življenje se zahvaljujem tebi. (Padel mu je pred noge. Red. nač. Vstani, vstani! Kralj te mi¬ lostljivo obdaruje s tem darilom, ki je pri- | merno vrednosti prstanovi: vzami je. (Dal je ribiču zapestnico.) Rib. (z veseljem jo vzemši.) Zadovoljen in srečen sem. Dšan. Kralj mu je izkazal milost; vza- mimo ga od stebra in vzdignimo ga oroslanu do vrata. Suč. Častni dar dokazuje, da je našemu kralju mnogo do prstana z dragocenim žlahtnim kamenom. Rad. nač. Kralj se ne raduje toliko radi žlahtnega kamena, kolikor zarad — Oba red. Zarad česa? Red. nač. Mislim, da je ugledavši prstan I se spomnil neke osebe, ki je draga njego- .t - L 82 _ _ _ 5 ' vemu spominu, kajti takoj se ga je polastila neka otožnost, in ni njegova navada, da bi kaj ganilo njegove srce. Suč. Potem si mu ti izkazal veliko ] uslugo. D san. Treba je reči odkritosrčno: Zgo¬ dilo se je to radi tega sovražnika rib. (Ne¬ voljno gleda ribiča.) Rib. Polovico imate za nagrado. Dšan. Zdaj si mi še za polovico ljubši; zdaj moramo z dobrim jclom in pilom utrditi prijateljstvo; hodimo torej v krčmo. (Vsi so odšli.) (Konec predigre.) V"\ (Misrakesi 1 pride skozi zrak.) Misr. Čuvala sem ob kopališču apsaras, kakor moramo me to vršiti zaporedoma. Zdaj moram to gledati na lastne oči, kar dela kraljevi modrijan. Sakuntala, Menakina J hči, je moja sorodnica. (Gledaje okolo.) Kako 1 je neki to, da se danes ob tem prazniku na j. kraljevskem dvoru ne delajo priprave za praznik ? Če se zamislim globoko, premorem j j to iztuhtati sama, spoštljivo hočem ravnati s prijateljico: pristopiti hočem k tem vrtna¬ ricam in moja meglena čepica naj me stori 1 Misrakesi jc vila in igra jako dolgočasno | ulogo. 83 6 «-' ♦ T nevidno. (Stopi z voza in se pridruži vrtna- L ricam. .Nastopi služabnica in ogleduje man- govo bilko; njej sledi druga.) Prva sluš. Z zelenem storžem mangova ti bilka, Ugodni znak ti naše svetkovine; Ti bilka, ogledujem te iz nova! Pomladi mile vzdih ti moj življenski. Druga sluš. Ti Parabhrtika k kaj go¬ voriš ti sama za se? Prva sluš. Madhurika, mila mi prija¬ teljica, če Parabhrtika zapazi mangovo bilko, je kakor brez uma. Druga sluš. (veselo). Kako ? Je prišel li medeni čas ? Prva sluš. Gotovo, tudi tebi je prišel čas veselja, petja in ljubezni, draga Mad¬ hurika. Druga. Drži me, o prijateljica, na prste hočem stopiti, da boga ljubezni počastim s tem cvetom. Prva. Hočem storito to, če dobim po¬ lovico plače. Druga. Dobila bi jo, da tudi nisi go¬ vorila o tem, saj sve obe samo jedno telo. (Naslonila se je na prijateljico in trga man¬ govo cvetje.) Oj, oj, mangova bilka še ni razcvetela in vendar ljubko vonja, ker sem prelomila njegov kocenj (zloži roke): 1 Parabhrtika je ime vrtnarice; tako pa se zove tudi samica indske kukavice; na drobno razloženo pomeni: „nosi (jajca) v tuje gnezdo 11 — tcapa^špstv. 84 ♦ . t f*“ __ t' O cvetka mangova, ki jo posvečam Bogu ljubezni, Kamu, ti mu bodi Najboljša iz peterih puščic; naj te Pošilja na device izvoljene. (Nastopil je hišnik.) Hišnik (jezno). Ti neumnica ti; gospod je prepovedal spomladanski praznik in ti vendar trgaš cvetje! Obe (bojazljivo). Bodi milostljiv, pre- častni, bodi; o prepovedi ne včve ničesar. Hišn. Niste nič slišale o tem? Še celo pomladanska drevesa se ravnajo po povelju boga in njegovih spremljevalcev: Daši se je pokazal mangov popek, Je vendar prašek še zakrit cvetlični; Utihnili so glasi kukavični, Naj si vže minila je mrzla zima; Ljubezni bog je hitro skril svoj ločeč, Ki ga na pol potegnil je iz tula. Razcvitati je nehal kuruvaka, In je na pol pokazal vže svoj listek. Misr. Dvomiti ni, da mnogo premore ta bog. Prva. Pred nekaterimi dnevi je naju Mitravasu, kraljev svak, p.pslal pred kralja, da bi se nama naložilo tam, naj skrbimo o nakitu; zato nisve izvedele tega, kar se je pripetilo tukaj. Hišn. Zarad tega se to ne sme več storiti. Obe. Radovedne sve; če sme ve slišati to. Povej nama, prečastni, zakaj se je pre¬ povedala spomladanska slavnost. 85 Misr. Kralji inače ljubijo slavnosti; zato mora prepoved imeti tehtne vzroke. Hišn. Povedati vendar smem to, kar ve vsak. (Glasno.) Ali ste izvedele kaj, da je naš gospod zapustil Sakuntalo? Obe. Svak nama je povedal vse do tega, ko je gospod zapazil prstan. Hišn. Torej vama imam povedati le malo. Ko je kralj, zagledavši prstan, se spomnil, je rekel: „V resnici sem blagi Sa- kuntali na tihem oddal svoje srce, sem jo potem zapustil v zmoti“. Zdaj pa se kesa kralj: Sovraži kralj zdaj, kar je ljubil preje, Podložnikov več ne sprejemlje svojih, Noči mu ne donašajo počitka, Ker leže, vstane in pa leže zopet. In če soprogam sladko beseduje, Imena jim zamenja in se — stidi. Misr. To kaj rada poslušam. Hišn. Ker ta duševna bol muči kralja, radi tega se je odpovedal praznik. Obe. Prav je tako, prav. Za kulisami. Pridi, kralj! Hišn. (poslušaje). Kralj prihaja sem. Idite in opravite svoj posel. (Obe ste odšle.) (Nastopil je kralj v obleki skesanega človeka. Vidušaka in vratarica.) Hišn. O vzgledni možje, kako je vendar prijeten kralj v vseh slučajih! Zelo tare kralja otožnost, a vendarle ga je prijetno videti. 86 * ♦ Gospod ne meni o nakit se dragi, Obroč iz zlata krasi levo roko, Katero rahlo spredaj mu oklepa, In vzdihi ustnicam so vzeli bojo; Bedenje mu poprej je rudečilo Oči, tenak je kakor dragi kamen. Ki zbrušen je za lišp odbrani, Daši je droben in se prav ne vidi. Misr. (kralja opazuje). Po pravici se žalosti Sakuntala zanj, dasi jo je ozmerjal in zapustil. Kr. (premišljuje in počasi hodč): Po črnooki srnici vzbujeno Je trdno spalo mi srce britkostno; A zdaj se davno je otreslo spanje, Da ga trpinčila bi kes, plakanje. Misr. To je bila tudi njena usoda! Vid. Zopet ga je zgrabila mrzlica Sa¬ kuntala! Oh, tega pač ne vem, jeli ga še ozdravimo. Hišn. (prišedši). Zmaguj kralj, zmaguj! Pregledal sem prostore v logu. Če ti ugaja, oglej te kraje radosti. Kr. V mojem imenu povej ministru Pisunu: „Vsled predolgega bedenja ne morem zasesti sodnega stola; kar si-ukreni! v javnih poslih, to pa napiši in pošlji mi jeden list.“ Vrat. Kakor ukazuješ. (Odide.) Kr. Ti Parvatajana, ti pa idi na svoje mesto. Hišn. Lepo! (Odide.) Vid. Muhe so odšle. Zdaj se pa veseli v tem veseličnem gozdu, kjer je tim prijet- niše, ko je minul mrzli čas leta. 87 ♦ T ♦ -:- - ♦ Kr. (vzdihuje). ,,Prijatelj, kjer so dire, 1 tam se udira nesreča;“ to je resničen izrek: Otel sem jedva se temote črne, Ki je zabranjala mi trdovratno, Da nisem spomnil se predrage svoje. Pa zopet je naložil bog ljubezni Na lok puščico svojo polno strupa, Da naj zadala bi mi kruto smrt. Pečatni prstan pa me je opomnil Predrage, da me kes prešinja zopet. Brez vzroka sem zapustil jaz predrago; Da me otožnost vsega preobvlada, Da se ne morem veseliti več Spomladi, ki se zopet nam naznanja Vid. Prijatelj, bodi tiho, da s palico vničim boga ljubezni. (S povzdigneno palico j hoče oklestiti mangovo brstje.) Kr. (smeje se.) Dovolj je, da vidim, kar premore brahmanec. Kam naj stopim, da se bomo razveseljevali z ovijalicami, ki so nekaj jednake Sakuntali? Vid. Nisi li povedal služabnici, ki te je srečala, umetnici, ki ume slikati, to-le: „Te ! ure preživim v hladnici iz madhavije.“ 2 Pri¬ nesi mi tja sliko Sakuntale, ki sem jo na¬ slikal sam. Kr. Samo to more utolažiti moje srce; pokaži mi torej hladnico iz madhavije! Vid. Tukaj je, tukaj, gospod. (Hodita okplo; Misrakesi sledi.) 1 ljuknc. 2 Ime raznih rastlin. 88 ♦ T ♦ 1 Vid. Ta hladnica iz madhavije s kam- natim sedežem, kateri je okrašen z žlahtnim kamenjem, te tiho pozdravlja z besedami: „Dobro došel.“ Vstopiva iv sediva. (Storita tako.) Misr. Skrita za ovijalicami bom videla sliko prijateljice in ji potem razkrijem veliko ljubezen kraljevo. (Skrije se.) Kr. (vzdihuje.) Prijatelj, vsega se spo¬ minjam zdaj. Opisal sem ti bil, kako sem prvikrat videl Sakuntalo. Ti nisi bil prisoten, ko sem jo odgnal. Morda si tudi ti pozabil ime „Sakuntala“, ki sem ti ga bil naznanil? j Misr. Iz tega se razvidi, da kralj svojih prijateljev ne sme pozabiti niti trenutek. Vid. Ne, nisem jih pozabil. Ko si po¬ vedal vse, si rekel: „To sem si izmislil samo za šalo, nič ni res.“ Jaz bedak sem tudi razumel tako. Kaj naj govorim zdaj ? ; Usoda je močna. Misr. Res je tako. Kr. (premišljujd); Prijatelj, reši me. Vid. No. kaj je to? Tako postopanje ni primerno. Korenjaki se ne smejo klanjati ■bole-.ti; celo burja ne more premestiti gor. Kr. Če premišljujem, kako pobita je Sakuntala, ker sem jo zapustil, celo obupam: Ukrenilo je dekle zapuščeno, Da se pridruži svojcem in odide. Obstala je, ko je učenec strogi Ukaz izustil: »Dekle, tu ostani." Solzč zalile so oči ji krasne, Ko se na me ozrla je proseče; * . 1 , T . .: r 89 ♦ T j 'J' To skli me tako, kakor huda rana, Ki vseka nam jo puščica strupena. Misr. Tak stud pred lastnim činom, kakor ga prevlada samega, tak stud hudo ! trpinči. Vid. Domišljujem si, da jo je odnesel kak zračen letavec. Kr. Gotovo; kdo drug bi se bil osmelil, dotakniti se je, ker je tako verna ljubimcu? j Rekle so mi prijateljice, da je Menaka njena j mati. Moje srce pa sluti, da jo je odvedla j Menaka sama ali pa njene tovarišice. Misr. Čuditi se je treba njegovi smrti, ne njegovemu prebujenju. Vid. Če je tako, pa bodi vesel; gotovo se združita. Kr. Kako to? Vid. Niti oče, niti mati ne moreta pre¬ našati, da bi hčerka bila dolgo ločena od soproga. Kr. Prijatelj, red mi, sem li jaz sanjal, Mi je li um zašel na krive poti? Je li zaklad mi dobrih del preskromen, Da ne vresničijo se želje moje? Vid. Ne govori tako. Prstan dokazuje, j da se nenadoma združe ljudje, če hoče to usoda. Kr. (opazuje prstan.) Obžalovanja je vreden ta prstan, ker ji je padel z roke: 0 prstan, tvojih dobrih del je malo, 1 tako mojih; s prstov si mi zletel, Katere nohti dičijo rudeei, Poprej pa dičil ti si jih prekrasno! _ ‘ j "P 90 -*-i ♦ T Misr. Da je prišel v druge roke, bi bil vreden obžalovanja. Ti si tako daleč, prijateljica in sama se veselim, slišavši to. Vid. Po katerem ukazu si ji ti nataknil prstan s svojim imenom? Misr. Dozdeva se mi, da ga navaja moja radovednost, po tem prašati kralja. Kr. Prijatelj, poslušaj. Ko sem se iz loga puščavnikov vračal domov, takrat je ona v solze vtopljena mene vprašala: „Dragi moj, se boš li kdaj mene spominjal ?“ Vid. Dalje, dalje! Kr. Takrat sem ji nataknil ta prstan in rekel: „V imenu mojem čitaj dan za dnevom Le jedno črko, draga mi soproga; Ko pa še bodeš čitala te črke, Iz ženskega prinese tebi dvorca Vodnik od mene pisemce presladko, In hitro te na dom dovede k meni.“ V zmoti svoji sem pozneje delal inače nego sem govoril. Misr. Kako pa je prišel prstan v ribo? Kr. Ko je tvoja prijateljica v Sačinem kopališču častila vodo, ji jc prstan zdrknil s prsta. Vid. Tako se je bržkone zgodilo. Misr. Za to je dvomil kraljevski mo¬ drijan, boje se, da ne bi zanemaril dolžnosti, jeli Sakuntali obljubil roko in srce ali ne. Tako gorka ljubezen ne pričakuje znaka ljubezni! Kaj pomenja to? ♦ _ Jl~. *r ~ » 91 Kr. Ozmerjam prstan. Vid. Isto hočem storiti se svojo palico: „Zakaj si tako zakrivljena ?“ Kr. (dela, kakor da bi ne bil slišal ničesar): Zakaj si prstan ti zapustil roko Krasti prelepe njene nežne prste? Zakaj si hrepenel po mrzli vodi? Kar je neumno, to se ni nikoli Naznanilo pošteno. No, zakaj li Odbil sem dekle, ki me je ljubilo? Misr. On pravi sam to, kar sem hotela povedati. Vid. Ali me mora v resnici uničiti glad ? Kr. (ne ozirdje se na te besede.) Peče me kes, ker sem brez vzroka zapustil pre¬ drago. Usmili se me in daj se zopet gledati. (Služabnica je nastopila se sliko.) Shiš. Tu je slika. Kr. (opazuje sliko): Oči, z obrvimi predražestno Obokanimi na nasprotni strani Obraz razsvitljajo čarobno milo In ustne spodnje, ljubko obsevane Po čaru omamljivega nasmeha Druže rudečkastim se gornjim ustnam. Obraz raztaplja v divni se milobi, In nem vzdihuje: „Ljubi me, moj dragi!” Vid. (gledaje sliko.) Istina, lepa je slika! Moje oči se skoraj izdrknejo na vzvišenih in znižanih mestih. Zakaj tratite besede ? Zdi se mi, da vidim živa bitja, bližajoča se mi; slika me naganja po svoji milobi, naj bi jo nagovoril. Misr. Kako spretno ume slikati kral¬ jevski modrijan! Vem, pred menoj stoji pri¬ jateljica! Kr. Prijatelj, kar ni lepega na sliki, V tem razlikuje se od pristne deve, Srce pa močno se raduje mi, Da sem Sakuntali se bližal živi. Misr. Tako se spodobi ljubezni, ki je očiščena po kesu. Kr. (vzdihuj č): Ko mi je pred očmi živ ela zorno, Oli žal, sem jo zapustil ves brezumen! Pa zdaj častim izredno jo na sliki. Šel mimo reke sem z obilo vodo In nisem pil; zdaj kopernim presrčno ljubezni poln; — a vidim le puščavo. Vid. Vidijo se tri slike; vse so čarobne; katera je Sakuntala ! Misr. Revež ne razume lepote prija¬ teljičine; na njegove bedaste oči ne napravi nobenega utiša! Kr. Katera misliš, da je? Vid. (opazuje sliko.) Mišjim, da je ta, j ki sloni ob asoku, čigar veje so pomočene; njeno lice obliva pot; iz njenih kodrov hoče pasti cvetlica, ker se je lasom zrahljala za- pona; njene roke slone na vejah in jih tišče navzdol; rahlo jo objema oblačilo; ta, ki si jo naslikal kakor nekaj utrujeno, utegne biti Sakuntala; drugi dve ste njeni prijateljici. Kr. Dobro si pogodil; pridel sem tudi znamenje ljubezni: 9J * T .L ___. _L ♦ ♦ Obrobke sem podobi onesnažil, Ker sem z rokoj se potnoj 1 je dotaknil; Solzica iz očij je padla britka In barv povzročila je droben kupček. Čaturika, na pol sem naslikal ta vedrilni prostorček; idi, prinesi mi kist. ('at. Častni Madhavja, drži deščico, dokler se ne vrnem. Kr. Jaz storim to sam (storil je to; j služabnica je odšla.) Vid. Kaj je še treba naslikati? Misr. Jaz mislim, da on naslika vsak j prostor, ki je ljub moji prijateljici. Kr. Poslušaj le, prijatelj moj, poslušaj! Naslikam tukaj še Malini — reko, Labuda dva na njezinem obrežji, Ob reki pa narišem še gorovje, Himalaja predgorje veleslavno. Božanska tam se pasejo goveda . 2 Na to še srni dve pri tem drevesu; Iz lubja pa bo visela obleka In srnica oko bo svoje levo Ob rogu nežno drgala soprogu. Vid. (za se.) Slutim po njegovih besedah, da svojo sliko napolni še s podobami dolgo- bradatih puščavnikov, ki sključeno hode tlačijo travo. Kr. Pozabil sem še drug Sakuntali pri¬ ljubljen nakit. Vid. Kateri pa? 1 Pot je v indijski erotiti znamenje ljubezni. 2 Bos gruniens s košatim repom, ki se prišteva znakom kraljevskega dostojanstva. 94 J f' • - T Misr. To bo gotovo kaj takega, kar je primerno dekletu v puščavniškem logu. Kr. Naslikal nisem še Siriša — cvetke, Ki visela je ob ušesih njenih. In sipala na lice njej svoj prašek. Na prsi njej še tudi nisem vstvaril Iz lotusovja tanke vlekenice, 1 Jednake žarkom luninim v jeseni. Vid. Zakaj pa stoji tukaj tako zastra- šena in zakaj si obraz zakriva s prsti, ki so rudeči, kakor vodne lilije? (Pobliže gle¬ daje.) Oh ta predrzna in usiljena bučela, roparica cvetličnega soka, poželi lotusa, njenega obraza. Kr. Naj se prežene predrzen sovražnik. Vid. Samo ti, gospod, imaš pravico, kaznovati predrzneže. Kr. He, ti ljubi gost ovijalic, zakaj se trudiš in letaš okolo? Ženica tvoja tam sedi v cvetličju, In dasi žejna čaka še na tebe. V zvestobi ti je vdana nevenljivi; Urez tebe noče srkati slaščice. Misr. Kako uljudno pripoveduje! Vid. To pleme se upira prepovedim. Kr. (jezen). Se hočeš meni pokoro vati ? Poslušaj torej: Ge zbodeš ustne bimbine predragi, Prelestne ustne liki mlade bilke, Ki sem jih jaz poljubljal sam le rahlo, Zaprem te v dulek lotusove cvetke. 1 Fasern. » * 95 4 Vid. Kako bi se ne bala tako ostre kazni? (Smeje se za se.) Zblaznel je in tako tudi jaz, ker občujem z njim. Kr. Kaj ? Odpravljam jo in vendar sedi tudi. Misr. Tudi modrijana zmoti strast. Vid. (glasno.) Premisli vendar, to je slika. Kr. Kaj? Slika? Misr. Tudi jaz sem pozabila to; še le j zdaj izpregledam vso stvar. Kaj pa še le on, ki vse stvari ogleduje po svoje. Kr. Prijatelj, sovražnika si se skazal. Misle, da ona tu sloji pred mano Zelo sem radoval se- njo gleddje, Ti pa na novo vzbujaš mi spomine. Ter zopet mi vspodabljaš drago mojo. (Preliva solze.) Misr. Kakor tukaj dela usoda, temu j niti para ni v prošlosti, ni v prihodnosti. Kr. Oh, neprestano moram tu trpeti' Zabranja mi se, da se ž njo bi družil! Oči zalivajo mi britke solze, Ko videti ni moči mi predrage! Misr. Tako se pokoravaš za to, ker | si užalil Sakuntalo zapustivši jo pred prija- | teljico. (Nastopi Čaturika.) Čdt. Škatljico s čopki sem vzela in | prispela sem, o gospod. Sluz. Kraljica Vasumati, spremljevana { po Pingalikoj, vzela mi. jo je s silo, rekši: Sama jo ponesem gospodu. Vid. Kako si se pa oslobodila? ju_:--j~ 4 ' ~ 96 Siliš. Rob vladaričenega oblačila se je zapletel na nekem trnu; zaukazala je svojej služabnici, odplesti rob; med tem sem se skrila. Za kulisami: Prihajaj, vladarica! Vid. (poslušaje). Tigrovka v ženskem dvoru dere sem in hoče požreti umetnico, kakor divja zver nedolžno srno in je vže blizu! Kr. Prijatelj, blizu je kraljica, ponosna vsled mojega spoštovanja: brani to sliko pred njo. Vid. Zakaj pa ne praviš: „In tudi tebe?“ (Vzel je sliko in vstal.) In če si svoboden ženskega dvorca, pokliči me iz grada Me- j glenika; to sliko pa skrijem tam, kjer je razven golobov ne bo videl nihče. (Odšel je hitro.) Misr. Njegovo srce je udano drugi, pa vendarle časti še Vasumatijo; prijateljstvo njegovo je stalno. (Vratarica je prinesla list.) Vrat. Zmaguj, gospod, zmaguj! Kr. Ni si li med potom videla kraljice Vasumatije? Vrat. Tako je. Ugledavši ta list se je vrnila. Kr. Ona ve, kako je urejen moj čas in me noče motiti. Vrat. Minister naznanja: „Radi obilnih pravd mogel sem razpravljati samo eno stvar. Kralj si naj ogleda to.‘ £ k _•_; _____ "V* 97 ♦ Kr. Pokaži mi list. (Vratarica je sto¬ rila to). Kr. (bere): „Poslušaj, kraljevo veli¬ čanstvo! Pomorski trgovec Dhanavriddhi je ponesrečil v morski nevihti. Brez otrok je in ima premoženja več milijonov, ki pripada zdaj kraljevi zakladnici. Zdaj sodi.“ Kr. Nesrečen je, kdor nima otrok. Ve- travati kakor premožen mož, imel je gotovo mnogo žen. Zatoroj je treba preiskavah, ni li morda katera izmed njih noseča. Vrat. Uprav -zdaj se govori, da hči nekega trgovca v Saketi, 1 soproga umršega Dhanavrdhija opravlja obrede, ki se vrše, kadar so žene noseče. Kr. Novorojeno dete ima pravico do očetovega premoženja. Povej to ministru. Vrat. Kakor ukazuješ vladar. (Odšla je.) Kr. Vrni se še enkrat. Vrat. (vračaje se.) Tukaj sem, gospod. Kr. Zakaj pa delate mi to razliko, Naj li kdo deco ima ali nima? »Sorodniki naj so zgubili tudi Sorodnika, če le ni bil hudobnež. Ta bo „Duhšanta“, to mi razglasite Med narodom, da vsak zazna novico. Vrat. To se mora razglasiti. (Odšla je in zopet prišla.) Množina pozdravlja kralja, kakor dež, ki pride o pravem času. Kr. (dolgo vzdihuje.) Premoženje je brez koristi, če ni zaroda, ker pripade dru- 1 Saketa zdaj mesto Oudhe. ______ T 98 * T _ : _____ gim pri smrti tistih, ki bi imeli nadaljevati rod. Tak 6 se bo godilo tudi slavnemu Pu- ruvemu plemenu, ko umrjem jaz. Vrat. Ne bližaj se nam, nesreča! Kr. Joj meni, ki sem prezrl ponujeno srečo! Misr. Ni dvomiti, da prijateljico nosi v srcu, ker tako ozmerja samega sebe. Kr. Iskreno sem ji razodel ljubezen, A vendar v zmoti zopet jo zapustil, Ko bila bi soproga mi postavna, Bi ona v rod mi blagoslov prinesla In kakor zemlja, v pravi čas zorana Hvaležna nam prinaša sad stoteren. Misr. V prihodnje bo zopet pri tebi. Sluš. (tiho vratarici). Podvojeno kesanje muči našega gospoda, odkar je minister poslal ta list. Idi v grad Meglenik po častnega I Madhavja, naj razvedri kralja. Vrat. Ti govoriš pametno. (Odšla je.) Kr. Kaj? Bati se? Vi predniki Duhšante! Kdo bo kedaj za njim za naše pleme Opravljal žrtve po zakonih starih? Tako misle zdaj pijete vi solze, Ki točim jih, jaz oče brez zaroda. Ti zakon brez otrok, ti tožni zakon! Misr. Nahaja se luč tu; ker je pa za- j krita kraljevemu modrijanu, zapazi on samo temoto. Sluš. Vladar, dovolj si se pokoril! Ti ; si vladar v mladostnih letih; porode se še ti vredni sinovi od druge žene, da boš mogel ; opravljati dolžnost preočakom. (Za se.) Kralj ! ne posluša mojih besed; primerni lek ozdravi j bolezen. | < | _._ • _, r 99 J 1 * T Kr. (žalosten): Ta Purujev rodbina staroslavna Bogata v rodu zdaj z menoj umira; Sarasvatiji' reki je jednaka, Vsahnivši v kraju, koder ni Arijcev. (Padel je v nezavest.) S hi.5. (prestrašena.) Zavedi se, vladar, zavedi! Misr. Ga li naj razveselim sedaj ? Ne. Slišala sem od matere bogov, ki je bila prišla k Sakuntali: Bogovi hrepene po žrtvenem deležu in oni povzroče, da te vladar skorej pozdravi zakonito ženo; zato se mi ne zdi prikladno, tukaj se muditi dalje. Radi tega hočem potolažiti drago prijateljico Sa- kuntalo s tem, kar se je pripetilo tukaj. (Odstopila je vzletevši v zrak.) Za kulisami: Joj zločin, zločin! Kr. (zavedši se posluša.) Dozdeva se mi, da Madhavja kriči v zadregah. Sluš. Gospod, da bi le Pingalika in njene tovarišice tega reveža ne zasačile s sliko! Kr. Čaturika, pojdi, pokaraj v mojem imenu kraljico, ker ne brzda svojih služabnic. Sluš. Kakor ukazuješ kralj. (Odide.) 1 Sarasvatl je ime male svete reke, ki z reko Dršadvatijo obmejuje ozemlje Brahmavarta in vsiha v pesku; pod zemljo pa teče dalje, in se združi z Gango in Jamuno. Sarasvatl pa je tudi soproga Brahmanova, boginja govorništva ter za- ščitnica umetnostij in vednostij. — Glej konec gle¬ dališčne igfe. j T 100 ♦ 5 ♦ T Za kulisami: Joj zločin, zločin! Kr. V resnici je to brahmanec; strah je njemu glas popolnoma preinačil! Kdo, kdo pomore tu? (Nastopi hišnik.) Hišn. Vladar, ukazuj! Kr. Poglej vendar, zakaj kriči brah¬ manec. Hišn. Takoj poizvem. (Odide in se vrne zatrašen.) Kr. Parvatajana, se ni li pripetila velika nesreča ? Hišn. Gotovo. Kr. Od kod mi to prihaja trepetanje? Od starosti mi same vže bolehaš? Pa zdaj te vendar je preveč prijelo: Vihar pretresa šibka ta drevesa. Hišn. Veliki kralj naj brani svojega prijatelja! Kr. Česa te naj branim? Hišn. Velike nezgode. Kr. Razloži mi to jasno. Hišn. Od grada Meglenika, odkoder je razgled na vse strani — Kr. Kaj se je zgodilo tam? Hišn. No, bitje, ki je bilo brez telesa, Prijatelja brahmanca je odneslo Od vrh gradu tja, kamor naši pavi Zahajajo želeči si počitka. Kr. (hitro vstavši.) Gospodujejo li de¬ moni tudi v moji hiši? Kraljevska čast do- naša mnogo sitnosti. 101 ♦ _ -»K-*- ■-T~---- - ♦ Se tega človek videte ne more, Kar vsak dan izvršuje brez razuma; Kdo pa razsoditi bi mogel to-le, Po kteri poti hodi vsak podložnik? Za kulisami: Na pomoč, na pomoč! Kr. (poslušaje in omahuje hodi okolo.) Prijatelj, ni se bati, ni se bati! Za kulisami: Kako je možno biti brez strahu? Neko strašilo mi hoče zlomiti vrat, kakor da bi bil sladkorjev kocelj. Kr. (gledaje okolo.) Moj lok, moj lok! Javanaka 1 (nastopivši z lokom). Gospod, tu je puščica in lok, tu je ščit! (Kralj je vzel puščico in lok.) Za kulisami: Vstrelim te, koperne po novi krvi, Ko tu trepečeš, kakor revna srna. Zdaj bodi na pomoč nam, ti Duhšanta, Ki braniš reveže sč lokom svojim! Kr. (jezen.) On preti meni, ta predrznež! Ti podli trupložerec, skoraj nehaš dihati. (Napevši lok.) Parvatajana, pokaži mi pot do stopnic. Hišn. Tukaj le. (Vsi stopajo hitro kvišku.) Kr. (gledaje na vse strani.) Tu ni ni¬ kogar. Za kulisami: Varuj me, varuj. Jaz tebe vidim, gospod; ali me ne vidiš ti? Obupati moram, kakor miš, ki jo davi maček. Kr. Kaj, ti se pač ponašaš z meglenoj čepicoj in misliš morda, da te ne vidi moja 1 Javanak a = Grkinja iz Jonije; mnogo grških deklet je hodilo v Indijo služit. 102 puščica? Lc stoj; ni treba se nadejati, da si varen v zvezi s prijatelji. Na lok položim puščico. Ki vniči te, ker goden si v pogibelj, In častnega varuje svečenika. Flamingo 1 2 pije tudi mleko samo, A v mleku pametno prezira vodo. (Nastopila sta Matali in Vidušaka.) Al at. O vekovečni, tebi je bog Indra, Asure* v boj prepustil, da jih vbiješ; Ljudjč prijazni pazijo pozorno: Prijateljev ne streljajo do smrti. (Kralj bojazljivo nazaj potegne puščico.) Kr. Kaj? Matali je to? Dobro došel, kraljev voznik! Vid. Ta bi mene bil skoraj ubil, kakor živino in vendar ga prijazno pozdravljaš! Mat. (smeje se.) Vekovečni, poslušaj, zakaj me je k tebi poslal bog Indra. Kr. Radoveden sem. Mat. Biva množica Danavov, imenovana Durdžaja , 3 in vzhaja od Kalanemija . 4 5 Kr. To mi je vže poprej povedal Na- | rada . 6 1 O ptiču Flamingu si mislijo Indi, da zna iz mešanice (obstoječe iz mleka in vode) razločiti j mleko. 2 Asura, bogovom sovražno bitje. 3 Durdžaja = težko premagljiv. 1 Kalanemi, ime Asura, katerega je pre- j magal Kršna. 5 Ime božjega modrijana, kateri kakor sel ! bogov večkrat prihaja med ljudi. 103 Mat. Prijatelj tvoj, bog Indra, jih ne zmaga; Da vničiš v bogu jih, si ti odločen. Temote nočne ne premaga solnce, Premaga pa je hrabro bleda luna. Zatorej vzami lok, stopi na voz Indrov in i hajd v zmago. Kr. Zelo me je Indra osrečil se svojim počeščenjem. Zakaj si tako ravnal z Mad- havjem ? Mat. Povem ti tudi to. Dozdeva se mi, I da te je zelo potlačila neka dozdevna bol. ' Na to sem te bil zelo razkačil sč svojim postopanjem: Če les zrahlja se, koj vsplamti nam ogenj, In kača se napihne, če jo dražiš: Takb pač vsaka stvar moč kaže svojo, Če v ljubem miru moti se in draži Kr. Ne smemo se ustavljati temu, kar zapoveduje gospod bogov. Idi in povej v mojem imenu ministru Pisunu, kaj se je pripetilo tukaj: Le tvoj razum naj brani zdaj podložne, Napeti lok je vže pri drugem delu. Vid. Zgodi se, kar ukazuješ. (Odšel je.) Mat. Vekovečni, stopi na voz. (Kralj je storil to; vsi so odšli.) (Zvršetek šestega dejanja.) 104 ♦ T Sedmo dejanje. (Po zraku sta se prepeljala Matali in kralj.) Kr. Izvršil sem sicer nalog Indrov, pa vender mislim, da me je počastil nad mero. Mat. Vekovecni, bodi prepričan, da so nezadovoljni na obeh straneh: Kar si v blaginjo storil mu. to smatraš Malenkostnim, ker ti je le do časti; A ta-le čast se mu dozdeva majhna Za čin junaški, ki si ga dovršil. Kr. Ne misli tega, Matali; ko me je odpustil, me je počastil tako, da je presegalo | vse moje nade. Tedaj, ko v pričo bogov na prestol Sem sedel ž njim. se je Iluhšanta milo Ozrl na sina, zročega na otca; Ovil mi glavo z mandarovim' vencem, Ki dičila ga je vonjava slastna, Na prsih mu je krasen visel venec. Mat. In kterih častij ti ne Saslužuješ, Ki bi ti skazal jih gospod veselja? Oba njegovo rešila sta nebo Danavov, vragov zlobnih, škodoželjnih Po tvojih puščicah zdaj in popreje, Po krempljih Višnuja , 2 ki je nastopil Nam kakor človek, kakor lev razdražen. 1 „Mandara“ je jedno izmed petero dreves v Indrovih nebesih. 2 Višnu, v indijski trojici drugi bog, ohranjuje svet, in je po indijskem mišljenju prišel večkrat z nebes na svet. Ko se je pojavil četrtokrat, je prišel H- H 105 J T f 5 Kar storil sem, sem storil v slavo Indre, Da iz vrš č podložni slavna dela, Voditeljev to kaže le razum. Bi mogel Aruna 1 li pokončati Temoto vso, da vozu ga na čelo Postavilo ni naše ljubo solnce? To se ujema z vsem tvojim bitjem (sto- rivši nekoliko korakov naprej). Vekovečni, od tod glej svit svoje slave, ki sega do vrha nebes: Z ostanki tistih barv, ki ž njimi lepe Kraše si mlada lica deklice nebeške, Načrtajo bogovi tvoja dela Na čudotvornega drevesa liste, Besede izmislivši si primerne, Da skladajo z napevom se primernim. Kr. Matali, ko sem se včeraj vozil navzgor gorko želeč, v boju spoprijeti se z Asuri, nisem gledal na kraj; povej mi, na katerem potu vetrov se nahajamo? Mat. Na potu, ki očistil ga je drugi Korak Višnuvov, „Pravaha“ nazvan, Brez puha je in brezi temnih megel - On goni Gango , 2 vodi zvezdam žarke, On vodi zvezde, v tiru sc vrteče, Da svetijo zemljanom v tihi noči. Kr. Odtod prihaja, da se moja duša veseli z vsemi zvunajnimi čuti (ogledavši v obliki polčloveka in polleva in je hotel vničiti bogovom sovražnega demona Hiranjakasipuva. Taka pretvarjanja so Indi imenovali avatara = Hcrab- kunft. 1 Aruna je voznik solnčnega boga in po- osoblja jutranjo zoro. 2 Ganga preteka nebo, zemljo in podzemeljski svet; za to se tudi imenuje „Trojna reka.“ __ _ T 106 J T * T I kolovozni tir). Slutim, da sva prišla v okra- jino megel. Mat. Iz česa sklepaš to? Kr. Da voziva se zdaj po vlažnih meglah, To kaže voz t-voj z mokrimi kolesi In konji, ki obsevajo jih bleski, Pa čataki 1 še iz duplin zemeljskih. Mat. Še nekaj poslušaj: skorej dospeš v svoje kraljestvo. Kr. (doli pogledavši.) Čuden je videti človeški svet, ker se tako naglo voziva | nizdolu. Vrhovi bregov bližajo se naglo; Njim se naklanja naša ljuba zemlja; V goščavah debla zapazujeva vže, In reke širno raztegujejo se. Ki so poprej izginile vže bile; Dviguje vže se zemlja k nogam mojim; iMordd jo je kdo vrgel semkaj kvišku. Mat. Vekovečni, ti vidiš prav. (Spo- I štljivo se ogleduje.) Zemlja je vendar le lepa! Kr. Kako se imenuje breg, ki se na vzhodni in zahodni strani spušča v morje in od katerega teče čisto ./A uto, kakor od večerne megle? Mat. Ta gora Kimpurušev’ se imenuje Hemakuta in je za puščavnike najvišje mesto I popolnosti: Ustvaril jo je Brahmov sin, Mariča, — Učil je on bogove in demone — Pridružila se mu je žena draga; Oba se pokorita na tej gori. 1 So ptice, ki živč samo o deževnici. 2 Kimpuruši so bitja, spremljajoča Kubera, j boga bogastva; sestavljena so ta bitja iz človeškega .) in živaljskega telesa. T" ~r 107 t T Kr. (spoštljivo.) Ne smem iti mimo, ne da bi ga ne videl. Predno se popeljem dalje, hočem ga počastiti. Mat. To je lep ukrep, Vekovečni. (Vodi voz nizdolu.) Prepeljala sva se zdaj doli. Kr. Nobeden glas se od koles ne sliši. Tvoj voz nikjer ob nič se ne zadeva; Prišedši dol se zemlje ni dotaknil. Mat. Tako se pred tvojim vozom odli¬ kuje voz Indre. Kr. Kje ima Mariča svoje pokorišče? Mat. (z rokoj pokazavši): Svetnik stoji tam kakor soha trda; Na solnčne strani je obraz obrnen, V mravljišče je telo na pol se skrilo, In vrv iz kačje kože ga ovija. Ob vratu močno ga obroč obteža, Iz posušenih je lijan napravljen; Ob ramah nosi gosto pleteničje Kjer vgnezdili so se različni ptiči. Kr. (gledaje tje). Čast velikemu po- j komiku ! 1 Mat. (vajeti nategnivši.) Dospela sva v j pokorišče Mariče, kjer Aditi skrbi za drevje mandara. Kr. To je kraj miru, ki presega še nebesa. Dozdeva se mi, da sem vstopil v jezero nektara. Mat. (ustavši voz.) Stopi raz voz, kralj. 1 Indijski puščavnik vstraja nepremično sede ali leže, ne oziraje se na to, kaj raste ali lazi po 1 njem. 108 > T * T Kr. (zapustivši voz.) Kaj nameravaš storiti tukaj ? Mat. Voz je ustavljen; stopiva doli. (Storivši to.) Ogledaj si pokorišče popolnih puščavnikov, o gospod! Kr. Oboje s čudom ogledujem tukaj. Menihe same, pa njih bivališča. Moči življenske dajajo jim vetri, In sveti gozdi so jim bivališča. Umivajo z vodovjem si telesa, Ki ga cvetlični prašek je rumenil. Tu premišljujejo v kristalnih hišah, Postč v navzočnosti se dev nebeških; Kar drug z molitvijo si privojskuje, To oni vže imajo pokore se. Mat. Mogočniki žele si vznesenih rečij. (Okolo hode govori k osebi izven pozorišča.) Vrddhasakalja, kaj dela zdaj sveti Mariča? (Poslušaje.) Kaj praviš? Dakšajani ga je vprašala, kakšne dolžnosti ima soproga, ki je udana svojemu možu in zdaj jo poučuje. Potem moramo počakati primerne prilike, da se njim približamo. (Kralja pogledavši.) Sedi v senco drevesa asoka,'da te medtem naznanim očetu Indri. Kr. Kakor se ti zdi primerno. (Matali je odšel.) Ne upam več, da izvršč se želje. Zakaj pa, roka, se zastonj mi treseš? Če si brezumno kdaj preziral srečo, Te nikdar več prijazno ne pogleda. Za kulisami: Ne delaj nobenih ne¬ umnosti! Vedno se pač kaže tvoje svojstvo! Kr. (poslušaje). Tu ni mesta silovitosti. Kdo je to, ki se mu prepoveduje tako? * T 109 * I r - (Ogledavši se, odkod prihaja glas, zre okolo.) Aha, to je deček, za kterim stopate dve j puščavnici. Glej dečka, kako vlači tam leviča, Ki matki se upira, nio ses&je! Na pol razmršil mu je grivo mlado, Z rokoj ga bije in brezumno draži! (Nastopil je deček, kakor opisano in dve puščavnici.) Deček. Ti levič, odpri gobec, odpri, da | ti seštejem zobe. Prva pušč. Ti porednež ti, zakaj dražiš živali, ki se ne razločujejo od naših otrok? V svoji nadutosti se tako rekši bojuješ z j levom. Modrijani so te po vsej pravici ime- j novali „vladarja sveta“. Kr. Zakaj hrepeni moje sreč tako močno po tem dečku, kakor da bi bil moj lastni zakoniti sin? (Premišljuje.) Zato, ker nimam | otrok, je moje srce tako mehko. Druga pušč. Levica te zgrabi, če ne izpustiš leviča. Deč. (ugrizne se s spodnje ustnice.) Kako se bojim! Kr. (začudjen): Ta deček se mi zdi junaško drzen: Jednak žrjavici je brez kuriva! Prva pušč. Izpusti leviča, dam ti drugo igračo. Deček. Kje? Daj mi jo. (Iztegne roko.) Kr. (zapazivši roko.) Od kod prihaja, da to dete nosi Vladarska znamenja na svoji roki, 110 In hlastno sega po igrači lepi? Zarasteni po mrežici so prsti, In roka je jednaka cvetki lotus, Na kteri se ne razdružuje listje, Če se razvija cvetka v ranem jutru, Ko solncu se odpira zlata cesta. Druga pušč. Svarata, z lepimi bese¬ dami ne opraviš ničesar; idi in prinesi iz moje hladnice lepo pobarvanega lončenega pava; pav je last Mankanake, sina puščav- nikovega. Prva pušč. Dobro; hitro storim to. (Odšla je.) Deček. Med tem pa bom igral s tem. Druga pušč. (ogleduje se se smeje.) Pusti ga. Kr. Ta porednež me zanima. Kako je srečen, kdor v naročji nosi. Otroka, ki hlepi po otcu svojem Ter ga poljublja, z udi pa ga maže, Smeji se dete, pa ne znade vzroka, Ter mladih svojih zob razkriva cvetje; Govorilo bi rado, pa ne upore. Druga pušč. (prete s prstom.) Ali nočeš paziti na moje besede? (Na stran gle¬ daje.) Kdo je tam od naših puščavniških otrok? (Zapazivši kralja.) Ti s prijaznim obrazom, ki obeta srečo, reši leviča; gledi ; draži, draži ga to dete, kateremu težko kaj izpulimo iz rok, če so zgrabile kaj. Kr. Hočem to (pristopivši se smeje). Puščavnika ti modrega potomec, Zakaj ti kakor mlada kača drevo Oskrunjaš sandelnovo in pri tem še Protiviš se vsem našim običajem? lil Ne veš li, da se veseli tvoj oče, Če narod prosti išče tu zavetja? Pušč. To dete ni sin puščavnika. Kr. To kaže tudi njegovo vedenje, ki je prikladno njegovemu obrazu. Sode po mestu ali kraju, kjer se nahajamo, sem sodil krivo. (Zvršuje to, za kar je bil naprošen in se je dotaknil dečka.) Samo se dotaknivši dečka tega Radujcm se — ne znam mu pa očeta! Še bolj bi razveselil on očeta, Ker je življenje dal mu na tem svetu! Pušč. (to vide.) Čudo, čudo! Pušč. Ta deček je tebi jednak, akopram si ti ptujec; temu se čudim; tudi se ti ne upira, dasi je inače trdoglaven in svojevoljen. Kr. (dečka poljubuje.) In če ta deček ni sin puščavnika, povej, kateremu rodu pri¬ pada. Pušč. H Puruvemu. Kr. (za se). Kako? K istemu, kakor jaz? Iz tega sledi, da mi je podoben, in da rad sluša. Rodbinska prisega Puruva slove: Ki v stan žele si bela bivališča, Da bi postavili se v bran za zemljo, Ti bivajo samotno v temnih gozdih, Puščavnikom jednako tam živijo. Kako prihajajo ljudje po lastnem nagibu sem? Pušč. Kakor praviš; mati ga je poro¬ dila pri učitelju bogov, ker je sorodnica apsarasam. •m _. _ """ P 112 * 4 * Kr. (za se). To je drugi vzrok, da se nadejam. (Glasno.) Kako se imenuje kral¬ jevski modrijan in soprog materi tega otroka? Pušč. Kdo bi izgovoril ime tega, ki od sebe odbija zakonito soprogo? Kr. Tudi ta izrek kaže na me. In kdo bi prašal po materi tega dedeta ? (Premiš¬ ljuje.) Pečati se s ptujoj ženoj je nedostojno. (Prva puščavnica je nastopila z lončenim pavom.) Prva pušč. Deček, glej tu le lepega ptiča. Deč. (okolo gledaje). Kje je moja mati? Prva pušč. Enaki glas besed ga je premotil, ljubljenca svoje matere. Druga pušč. Rekla sem ti: „Poglej lepega pava . 11 Kr. (za se). Kaj ? Sakuntala je ime nje¬ govi materi? Jednaka imena se nahajajo večkrat. Da bi sc dober začetek" le ne zvršil slabo, kakor prevarljive slike! Deč. Draga sestra, le pav mi ugaja. (Vzel je igračo.) Prva pušč. (zastrašena). Amuleta ne vidim na njegovi roki. Kr. Bodi brez skrbij; ko je ruval leviča, mu je padel z roke. (Hoče ga vzdigniti.) Obe. Pusti ga, pusti. (Gledaje tja.) Pobral ga je vendar. (Obe z začudenjem položite roki na prsi in se pogledujete.) Kr. Zakaj ste mi branile vzeti ga? ♦ T 8 ♦ T __ ♦ T Prva pušč. Prevzvišeni, poslušaj. Božja zdravilna cvetlica imenovana „aparidžita“ 1 je to; sveti Mariča jo je daroval novorojencu, ko je bil posvečen. Nobeden drug nego oče, mati ali deček sam sc je ne dotakne, če pade na zemljo. Kr. In če se je dotaknejo? Prva pušč. Potem se izpremeni v kačo in pikne. Kr. Ste li vže kdaj videle izpremembo? Obe. Vže večkrat. Kr. Zakaj bi ne izrazil svojega veselja, ko se izpolnjujejo moje želje? (Objel je dečka.) Druga pušč. Suvrata, hodi, pripove¬ dujmo dogodek Sakuntali, ki zdaj izvršuje pokoro. (Odšle ste.) Deč. Izpusti me, hočem iti k materi. Kr. Mater pozdraviš z menoj vred. Deč. Duhšanta je moj oče, ne ti. Kr. (smeje se.) Uprav to upiranje me prepričuje. (Sakuntala je nastopila, imejoč lasi zve¬ zane 2 v jedno kito.) Sak. (premišljuje.) Slišala sem. da se sinovo zaščitno cvetje ni izpremenilo, ko je 1 Aparadžita = nepremagljiv. Indijske žene nosijo v odsotnosti svojega moža lase zvezane v jedno kito, ki jo razveže mož, vrnivši se. . 1 . T 114 t * bila prilika za to, ne upam pa še na po- boljšanje svoje usode; vendar bi to bilo možno po besedah Misrakesinih. (Hodiokolo.) Kr. (Sakuntalo zapazivši vesel in ža¬ losten.) To je, to je Sakuntala: Oblečena je v sivo oblačilo, Obraz jej togo obledel naznanja, Lasje so spleteni le v jcdno kito; Tako žaluje njena blaga duša, Ker sem jo trdosrčnež bil zapustil! V srce boli me nje usoda kruta! Sak. (zapazivši kralja po kesu oblede¬ lega premišljuje). Ta ni moj soprog. Kdo je neki ta mož, ki je objel mojega z amuletom obdičenega sina in ga oskrunil s tem? Deček (prišedši k materi). Mati. ta ptujec me imenuje sina! Kr. Trdosrčno sem ravnal s teboj a zdaj se vse srečno izvrši; želim, da bi me izpoznala zopet. Sak. Zdaj se veseli, srce" moje, zdaj! Usoda me je preganjala poprej, ker mi je bila zavidna, a zdaj ima zopet usmiljenje z menoj. To je moj mož. Kr. O žena, zdaj te gledam v vsej krasoti, Spomin se je iznebil teme črne! Tako Rohini 1 se združuje z luno, Ki gnala je od sebe mrak temotni. Sak. Zmaguj, gospod, zmaguj! (Obmolkne.) Kr. Zabranjajo, predraga, zdaj ti solze Besedo: „Zmaga;‘‘ vendarpa sem zmagal, 1 Rohini je ozvezdje: Indi so si mislili več mesečnih postaj (Mondstationen) in jedna izmed teh je bila Rohini. 8 ~ 115 * ♦ T t T Obraz tvoj vidim in nudeče ustne, Katerih barvala ti nisi sama. Deček. Kdo je to, mati? Sak. Prašaj svojo usodo. (Joče še.) Kr. k/, srca zgine naj ti žalost britka, Ker sem sramotno, žena, te zapustil. Prekanila me zmota je neznana, V veliki sreči varajo možje se, Če jih obsenči kdaj globoka tema. S temena meče slepec lepi venec Mene, da ga obvija grda kača. Tako se moti rad najboljši človek! (Poklekne.) Sak. Vstani, gospod, vstani! Kar sem storila zopernega najini sreči, to je takrat uničilo mojo srečo, ker si ti postal tako neprijazen, dasi si blagega in milega značaja. (Kralj je vstal.) Kako si se spomnil svoje revne soproge? Kr. Ko se odstrani puščica žalosti, ti razložim vse. Ko zdaj solzice ti otiram britke Očem pekočim in pa črnožarnim, — V 'zmotnjavi nisem se oziral nanje — Sem se oprostil kesa, draga moja. Sak. (oproščena solz zapazi prstan.) Tukaj je prstan, soprog moj. Kr. Tako je. Ker sem ga dobil na ču¬ dovit način, se mi je povrnil spomin. Sak. Povzročil je to prstan, ki ga nisem mogla najti o potrebni priliki, da bi te pre¬ pričala. Kr. Vsprejmi torej cvetlico v znamenje, da je prišel veselja čas. ♦ T 116 ♦ T ♦ ♦ Tp ♦ Sak. Nimam zaupanja v prstan; nosi ga le ti, soprog. (Nastopil je Matali.) Mat. Ko si se zopet združil z zakonitoj soprogoj in ko gledaš v obraz svojemu otroku, se smeš šteti srečnim. Vekovečni! Kr. Ker je prijatelj tako spretno uredil vse, se izpolnjujejo moje želje, Matali. Ali Indra nič ni vedel o tem? Mat. Kaj bi bilo skrito najvzvišenej- šemu? Hodi, želi te videti sveti Mariča. Kr. Predraga, vzami sina v naročje in hodiva pozdravljat svetnika. Sak. Sram me je se soprogom vred pokloniti se takemu možu. kateremu sem dolžna čast. Kr. To je navada takrat, kadar smo srečni. Hodi torej. (Hodita okolo,) (Nastopila sta Mariča sede na stolu in Aditi.) Mar. (zagledavši kralja): Ti hčerka Dakše, tukaj zreš pred seboj Duhšanto, vojskovodjo, vladimira 1 Po loku svojem pa je preobrazil V nakit strel In dri, ki mu vse podlega. Aditi. V že zvunajna prikazen razodeva njegovo moč in slavo. Mat. Ti knez zemlje, starši bogov te gledajo z očmi, ki razodevajo veselje o svojem sinu. Stopi bliže. 1 Vladimir- vladar sveta. Obema Dakša 1 in pa Mariča sta Roditelja in sta oddaljena Samo stopinjo jcdno le od Brahme, Ki je začetnik solnca in pa Indri, Sveta gospoda in bogov glavarja, V roditelja si ju*je bil izvolil Bog Višnu, — ki presega Brabrna boga — In ta je bitjem vsem izvor prečastni. Mat. Kakor praviš ti. Kr. (poklonivši se). Vama se klanja Indrov sluga Duhšanta. Mar. Dete, ščiti dolgo časa zemljo. Aditi. Bodi nepremagljiv! (Sakuntala je padla njima pred kolena z otrokom vred.) Mar. Jednak je bogu Indri mož tvoj blagi, Džajantu sinu je jednak tvoj zarod. Jedino to želimo tebi, častna: ..Ti bodi srečna, kakor je Paulomi .“ 2 Aditi. Naj te časti tvoj mož! Vajin sin naj dolgo živi in vama rod počasti. Sedite. Mar. (kazaje na vsakega posebej.) Sakuntala, naj cvete ti blaginja, Ta dobri zarod tukaj cveti tebi, V obilni meri bodi vam to troje: »Zvestoba, premoženje in pa zakon.“ Kr. Svetnik, najpoprej izpolni želje, potem še le jo boste videli; potem bo brez primere vaša milost. Najprej nastane cvetje, sad po cvetju; Najprej megle, potem še le deževje, Ker prvo vzrok je, drugo pa nasledek. Pred tvojo milostjo pa biva sreča. 1 Dakša, oče Aditije, in Mariči, oče Mariča sta bila sina Brahitianova. 2 Paulomi = Indrova žena. _ _,_ V 118 ♦ T * T ♦ - _ . _ T Mat. Tak6 kaž6 svojo milost očetje vesoljnega sveta! Kr. Se vašo služabnico sem se bil oženil po obredu Gandharvov. Ko so mi jo pozneje privedli njeni sorodniki, sem jo odbil, ker je ugasnil moj spomin in tako sem se pregrešil nad častnim Kanvom. Pozneje sem se spomnil, da sem se oženil z njegovo hčerko, ko sem zagledal prstan. To se mi zdi, kakor čudež. Če slon mogočen hodi kdaj pred tabo, In če ne včš, je li to slon resnično, Le zasleduj ga, da se sam prepričaš; Tako sem tudi jaz spoznal resnico. Mar. Ne muči se več z dvomi, da-li si bil pregrešil; samo zmotil si se; poslušaj. Kr. Radoveden sem. Mar. Ko je Monaka šla v kopališče apsaras in ko je z žalostno Sakuntalo šla k Aditiji, ker si jo zapustil, takrat sem po globokem premišljevanju pregledal vso stvar: soprog je zapustil revico, ker je Durvasa izrekel zakletje; prstan je uničil zakletje. Kr. (izdihnivši; za sej: Tedaj sem osvo¬ bojen prekletstva! Sak. (za se). O sreča! Moj soprog me ni zapustil po svoji volji! On se torej prav za prav ne spominja mene, on me ni pozabil nikdar. Bila sem raztresena; zarad tega nisem slišala prekletstva, saj so mi prav strogo ukazale prijateljice, da naj pokažem prstan. Mar. Dete, zdaj si slišala, kako se je godilo vse; zarad tega ne smeš zameriti so¬ progu : ♦ T 119 Prekletstvo le tl je bilo na škodo; V pozabnosti te je soprog zapustil. Ti vladaš zdaj, ker je minola zmota. Zrcalo temno ti ne kaže jasno. Kr. Svetnik, ti govoriš resnico. Mar. In si se tudi ti veselil sina, Ki ga Sakuntala je tebi dala? Jaz sem posvetil ga in še opravil Na njem obrede naše staroslavne. Kr. On je tudi trdna podlaga mojemu zarodu. Mar. Poslušaj le: Junak po svojem rojstvu Bo krepko vladal po vesoljnem svetu. Na mirni ladji vozil se po morju Sedmerootočno 1 branil bo zemljico. Junak, ki vrstnika on nima tukaj, Imenovan bo vsemogočen vodja, Krote živali s siloj zmagovitoj; Nazival bo se Bharata pozneje, Ker bo vzdržaval zemljo in nebesa. To pravim ti: zapomni vse si dobro. Kr. Si ga posvetil ti? Nadejam se vsega dobrega. Aditi. Da so se izpolnile njene želje, to naj izve tudi njen oče Kanva. Blizu je tudi Menaka, ki pri meni opravlja službo. Sak. Česar si želim sama. to je izrekla prečastna. Mar. Prečastni Kanva je to dosegel po globoki pokori. (Premišljuje.) Naj pa sliši ta od nas prijetni glas, ker je soprog prijazno pozdravil hčerko in sina. He, kdo je tukaj? (Nastopil je učenec.) 1 Sedmerootočna se imenuje zemlja radi tega, ker so mislili Indi, daje sestavljena iz sedem otokov. 120 j J' * T Učen. Tukaj sem. Mar. Galava, idi takoj skoz zrak pred prečastnega Kanvo in povej mu v mojem imenu: „Sakuntalo, ki je porodila sina, je prijazno vsprejel Duhšanta; zopet se mu je vrnil spomin, ko se je končalo Durvasovo zakletje.“ Učen. Kakor ukazuješ, gospod! Mar. (kralju). Stopi z ženo in s sinom v voz prijatelja Indre in odpelji se v svoje glavno mesto. Mar. Kraljestva tvojega vsem prebivalcem Deževja, Indra, dajaj ti obilo, Gromovniku ti pa žrtvuj bogato; Dobrotnika naj svetoma obema Živita še stoletja in stoletja, Podpirajoča v službi se v vzajemnej. Kr. Pa zmožnosti se hočem truditi za občno blagostanje. Mar. O prečastni, v čem ti še morem služiti ? Kr. Vladar naj trudi se za občno srečo, Sarasvatjo časte naj modri moži: In Siva daj, da se po moji smrti V pokoj ugodni preseli mi duša. (Vsi so odšli.) (Z vrše tek sedmega dejanja.) 121 V Imena gg. naročnikov: G. Bunc, nadučitelj v Dolini pri Trstu 2 izv. — G. prof. dr. Dolar, Celje 2 izv. — G. Frzin Leop. bogoslovec Ljubljana. — G. Glaser Ant., nadučitelj pri Velenju. — G. Glaser Pavel, c. kr. poštni ofic. Gradec. — Ga. Glaser Kat., posestnica, Ruše. G. Glaser Viktor, posest., Ruše. — G. Gollob, vodja Rudolfina, Dunaj. — G. Grašič Pet., višji pošt. kontr. Gradec. — Veleč. g. Grušovnik, dekan, Hoče. — G. Fr. Hauptmann, prof. v Gradcu. — G. Fr. Hirti, žup^ in duh. svet. v Slivnici pri Mariboru 5 izv. — Čast. g. Hohnjec, prof. v Mariboru. — G. : dr. Ilešič, prof. v Ljubljani. — G. J. Ivančič, prof. v Gorici. — G. Janžekovič, žup. v Svičini. — Ka¬ toliška buk. v Ljubljani 20 izv. — Čast. g. Kavčič prof. Maribor. — G. dr. Klasinc, advok. v Gradcu 2 izv. — G. Klodič vit. Sabladoski, dvorni v svetnik v Trstu. — G. V. Kolšek, c. kr. notar v Šoštanju, j — G. Komljanec, prof. v Ptuju. — Čast. g. Kosec Jos., žup. v Kamnjah v Gorici. —, G. Koren J., vodja na Proseku 4 izv. — Čast. g. dr. Korošec, drž. posl. Maribor. — G. Kiamar Janez, c. kr. fin. v Zavljah pri Trstu. - Veleč. g. dr. Kržišnik, dekan v Trnovem 3 izv. — G. dr. Krek, odv. na najvišj. sodišču, Dunaj. — G. dr. Kukovec Flor., Maribor. — Čast. g. Leben, kaplan, Hoče 2 izv. — Veleč. g. Lcndovšek Miha, žup. in duh. svetnik, Makole 5 iz. — Čast. g. Ljubša Mat., kurat v Gradcu. — Čast. g. Lovrec, kaplan, Hoče. — Č. g. prof. dr. Medved, Maribor. — G. Mcjovšek Rad., učitelj v Hočah pri Mariboru 2 izv. Čast. g. Meško Dav., župnik in duh. svetnik v Kapelah 5 izv. - G. Novak Karol, ! posestnik, Iloče. — G. Orešec Fr., vodja, Gorica. ■ G. Pleteršnik U., v Ljubljani 2 izv. — G. Plohl I Fr., šolski svetnik, Gorica. — G. Fr. Podkrajšek. 4 _ "F 4 T J T ♦ “ "T*' tajnik Slov. Matice v Ljubljani. — G. Pravst J-: kaplan v Vremah pri Divači. — G. Pukl Rad., vele¬ posestnik v Maria Enzersdorf pri Dunaju 2 izv. G. Rabuza, prof. Trst. — v G. Rohrmann, c. kr. notar Cerknica. — G. Rejnik Št., c. kr. ofic. Gradec 10 iz. — Čast. g. Fr. Podboj, žup. Toplice. — G. dr. Pri¬ jatelj, uradnik v c. kr. dvorni knjižnici na Dunaju. — G. Rebek A., c. kr. namest. svetnik, Sežana. — G. Rebol Fr., cand. phil. na Dunaju (VII, 3 Lerchf. Strasse 115.) — Gdč. Rihar Mici, Mengeš 2 izv. — G. dr. Rudolf, odvetnik, Konjice 2 izv. — G. dr. Rybar, odvetnik, drž. posl. Trst. — Čast. g. Sajovic Ivan, Kostanjevica 3 izv. ■ G. Serajnik, nadučitelj, Konjice. — G. dr. Sernec Vlad., v Mariboru. G. dr. Fr. Simonič v Radgoni. — G. dr. Šket v Ce¬ lovcu. — G. Slapšak Jul., naduč. Vodice na Gorenj¬ skem. — »Slovenija 11 akad. društvo, Dunaj. — G. dr. Strelec, notar v Radgoni. — G. Špindler Fr., rač. revid., Maribor. — Gdč. Stupca Tončka, uči¬ teljica Maribor. — G. Svetina Ant., notar, Pliberk ; 2 izv. - G. Šabec, pravnik, Dunaj. — G. Šantl Ant., prof. Gorica. — G. dr. Štrekelj Karel c. kr. vseuč. prof. Gradec. — G. dr. Šlebinger, prof. Novo mesto 20 izv. - G. Šuman, c. kr. dvgrni svetnik, Ljubljana. - G. Schwentner L., knjig. Ljubljana 10 izv. — G. Tajnik Mil., učitelj, Velenje. — Tri¬ glav" akad. društvo, Gradec. — G. Trnovec, c. kr. dvorni svetnik, Dunaj. — G. dr. Turner, posestnik Maribor. — G. Truppe, bogoslovec, Celovec 10 izv. G. Vedernjak, c. kr. sod. svetnik Ljubljana. •- G. Vidic, naduč. St. Pavel pri Preboldu 2 izv. G. dr. Vodušek, od v. Trst. — G. Vrabič, kmet na Lepi njivi, Mozirje. — Čast. g. Vrhovnik Ivan, žup. Ljubljana. — G. Vouk, Gradec. G. Warto Julij, župnik in duhovni svetnik, Bazovica. — Čast. g. Wolf Janez, žup. Kamnica pri Mariboru. — Čast. g. Zabret Val., kaplan, St. Vid nad Ljubljano. — „Zarja“ akad ^društvo, Gradec. Zarjani: Breznik Ant.,philos.; Česnik Ivo, j ur.; Gorjanec Mart., cand. phil.; Kotnik Fr., cand. phil.; Kerh Fr, jur.; Logar Fr., jur.; Milač Fr., jur.; Mahnerič Mart., jur.; Polak ♦ 123 J T J T ♦ T Vencelj, jur.; Puntar Jos., cand. phil.; Rožič Val., cand. phil. 2 izv. — Čast. g. Zidanšek, ravnatelj, Maribor. — Čast. g. Zmazek Fr., žup. in duh. svet. Sv. Benedikt, Štajersko 2 izv. — G. Zupan Jos., Češnjica pri Bohinju. - Veleč. g. Tomo Zupan, monsignor. — G. Žirovnik, nadučitelj St. Vid nad Ljubljano 2 izv. — G. Cizelj, c. kr. učitelj, Gradec ! 2 izv. — G. dr. Murko, c. kr. vseuč. prof., Gradec. G. J. Hrašovec, okraj, sod., Gradec. Čast. j g. Benedikt, upok. žup., Gradec. — G. Viktor Krajnc, c. in kr. general, Gradec. — G. Klischke, cand. phil, Gradec. — Gosp Karol Vučnik, šolski nadzornik, Gradec. G. Martin Meško, župnik pri Kapeli ! 5 izvodov. Ta knjiga se je natisnila v Mariboru, ker so mene, bivšega dijaka Mariborske gimnazije, spisi nepozabnega mi učitelja Davorina Trstenjaka, napotile k orijentalskim študijam. Čisti donesek je torej namenjen dijaški kuhinji v Mariboru. t T lir 4 ♦ ? L V" Opombe in popravki. Dolgi samoglasniki so naznačeni s strešico a nad črko; če to ni povsod izvedeno dosledno, naj čitatelji to blagohotno oprostijo. — Na strani 2. po 18 vrstici je izpadla pesemca igralke, ki se glasi: Sirišnc cvetke, ljubko vonjajoče, - Ki so poljubljale jih bčele nežne, - - Naj služijo sedaj gospem uzornim V nakit prelestni, zbrane ob ušesih. — Str. 4, vrsta 19 in str. 5 vr. 9 puščica nam. pušica. — Str. 9, vrsta 14 lotusova nam. lotosova. - St. 10, v. 23 z veseljem nam. z veselje. Str. 11, v. 22 navamalika nam. nomalika. Med vrsto 12 in 13 se uvrsti beseda: Kralj. — Str. 15, v 11: Anasflja nam. Anaznja. Str. 18, v. 12 in 14 slon nam. oroslan. — Str. 22, v. 34; str. 27, v. 24; str. 29, v. 27 dvornik nam. vratar, str. 6, v. 1. nam. hišnik. — Str. 23, vrsta 22: „za se“ se izbriše. — n Stran 24: Spremstvo nam. Rajvataka. — Str. 28," v. 13 se i vmesti: Drugi. Str. 29, v. 8 se prestavite besedi „Voznik“ in „Rajvataka“. — Str. 31, v. 5: Namestu : „sokralj“ sem namenoma rabil izraz: prestolo¬ naslednik.” — Str. 44, v. 10: mojemu nam. mojemo; ugaja nam. ugajo. — Str. 50, v. 1: Kar rečete, . Anastija in Prijamvada, sem izpustil, ker je to brez pomena. — Str. 52, v. 29: bajeslovnega nam. boje- i slovnega. — Str. 55, v. 23 in drugod: žene puščav- ; niče nam. žene puščavnikov. — Str. 58, v. 11 Sar- mišto nam. Sarmištho, v. 18: Saradvata nam. Sara- dvatva. — Str. 65, v. 1 dvornik nam. hišnik. — str. 77, v, 11: ,,odšla je“ odpade. Str. 78, v. 3 je nam. le. — Str. 80, v. 3: Sanskrtski imeni dveh redarjev ali biričev značite jedno „Izvohaj ga“, drugo „Lovi ga“. — Str. 80, v. 18: naj pove nam. povej. — Str. 82, v. 23 na hrbet nam. do vrata. - Str. 84, v. 8: Madhukarika nam. Madhurika. — ♦ T 125 _ J T Str. 86, v. 18: dvornicam nam. soprogam. — Str. 90, v. 13: mrtvilu nam. smrti. — Str. 96, v. J3 stoji nam. sloji. — Str. 98, v. 14: Dhanavrddhija nam. Dhanavrdhija. — Str. 116, v. 4 naj se uvrstijo besede: „I’ade na kolena." — Str. 119, v. 5 njeni nam. njeri, v. 10 slon nam. lev. 126 ♦