Si 6. V Gorici, 7. februvarja 1890. „8olaa i*na|* tstV potek in'velja po post! prej emana all ˇ Gorici nit '!<"in poSiljana: Vie leto.....f, 4. Pol leta . , . . . „ ». Cehnrt leta , . . . ,. 1 --------,p*§ ozcanilih in tako todi-p" ffj>t- «.'rtniea/»" se plaeaje za namdoo tristop no vrito: 8 kr. le se tiska 1 krat ZjiVflt iriKt p« prnsloru SOČA Posnmezue Jtevilkfc se dobivajo f • » kr. v toiiakanjji'Bh tin Starera trgu m v ^Hn«l«j uUci in t prodsjalnici 0>. Likatja r Semeniskih ulicah Ji. fit. 10. '••o-isi noj se poSiljajo vrodnUtvu, narof«iim pa oprftviiiku ^Soce", i. g, Androju Tabej-u Via Canonica N. 8 v «t. Boku v Gorici. Rolcopisi se ne vracsjo; dopisi imj so Hlnpwvoljno friwUujejo. -- Delarcwa in dritgim impreinoSiiim se narotnins suits, akose ngjnsc pri opravnHKvfc. Kako bomo re&ili domovino in narod? Edini smo vsi v tern, da moramo ljubiti domovino in sveto ji sluzlti. Cut domovinske lju-bezni nam je vsadil v srce Stvarnik sam. Lju-beren do domovine nam je postavil za doiznost v Cetrti zapovedf. In ko je Bog sam priiei na svet, je imel tudi on domovino, narod, katerega ni nikdar zapustil, mej katerim je givel, kate-remu je sluzil do smrti. Ljubil je domovino tudi on, aolze britke je pretakat nad zaslepljenim mestom, od katerega je bila odvisna osoda j u-dovskega naroda. In mi se le cudimo, ko vidimo katolieana, ki mora ziveti po nauku in zgledu Krtstuaovim, katolieana, kateri posebno v nalib Casih no ve in ne ftotf, kaj je Ijnbezen do domovine, kato* rcmi m ni nikdar free ogrelo s fiistim ognjem domovinske Jjubeznf. Ako zavestno zanemarja domovine in krati rodnim bratom naravne pra-vicef smatramo takega za grcinika, kateremu ne bo odpnieeno nikdar, ako se ne spnkori. Nismo pa vsi tako edini, ako se vpraSa, kako moramo ljnbiti domovino. Da jo moremo ljubiti za Bogom, o tern smo vie govorili. Kdor stavi narod nad Bogs, je pogan. Zdaj pa hoeemo v kratkem se marstkaj razloziti, kako moramo Slovene? v naSih fiasih in okoli§6inah delovati, da si obrauimo prvi in najdrazi naravni zaklad — jezik in narodnost. Pred vsem bodimo prepricani, da nam ni reiitve kakc* le v Avstriji. Ko bi se Avstrija stria, bi pripali ali Italiji, mogo5e tudi NemSiji —in bilo bipo nas; ali pa Rusiji; U bi nam pa prvie zatrla sveto katolisko vero, dru- gie" bi nas skuSala Se jezikovno porusiti, kar dela z vbogimi Poijaki. Drzimo se tedaj zvesto in krepko avstrijskega orla. Za Avstrijo je Slo-venec prelil vie dosti krvl in je bo Se. Z vso odlocnostjo in pravicno jezo locimo se od ta-kih, bi bi hoteli priporocati kak drug evangelij, kaker ga sliiimo od svojih Skofov, ali pa nas hoteli ogrevati za mogocno, veliko carjevo Ru* sijo! ( Drugi6 bodimo varcni pa delavni. Dozdaj smo proved kricali, prevefi praznovali, premalo delall. Kdor hlapguje, se klanja gospodarjevi vo- Iji. Najprej moramo tedaj skrbeti, da bomo lastni gospodarji na slovenski zeralji, K temu treba nojprej vardnostL Kdor zapravija in poha- ja, se mora zadolziti in zemljiieu zastaviti, ka- tero pride prej ali kasneje v upnikovo roke. Upnlki po, ki Slovencu lenar posojajo, so vefii- noma ttjjcl. Z rasto^im dolgom tedaj preliaja | slovensko zemljilee fiedalje bolj v tujeeve in ju- ; dovske roke. Tako nas zalibog skuinja uci, da si tujec vedno bolj vtrjnje tl» na Slovonskem. Se zida kaka lepa paiaca — zlda jo tujee, se proda kak stargrad — kupec je tujec, se na- sadi velikansk vinograd —- nasadil ga je tujec. V'arcnosti so Slovcuce zadnjih let odvadila najbolj nakatera dru§tva, katerih namen je bil prav za prav gojiti domovinsko ljubezen, buditi narodno zavest. S6ra spadajo neredkokrat 6itav- | nice se svojimi zapravljivimi veselicami, plesni« ; mi zabavami, gledaliskimi predstavami, s pev- : skimi vajami, ki kmcca in rokodelca stanejo to- ; liko dragega dasa, ki hisnoga occta tolikokrat j izvabijo iz kroga doma5e ¦ drniine.- Napravljajo se ve&kcat po Slovenskem iz- LISTEK Kako se Ijudje pozdravljajo. Stavil bif da prvof ko dobiS bSo6«>t roko, po-gledaS v ojeno pozemeljsko nadstropjo, radovodon, ali ti vie spet kaj priaesa o wkr?avem etegau". Jaz pa menim, da tie kaie vodno le govoriti o nkrvavem stegnu*. ker nasadnjo bi nasemu listu izrekli se „So-6a od krvavpga stegna". Bog nas vari kaj takega! Imamo pusf. Trobemaci tu ekripafii po'Sdejo xdaj eroje zarujavele bombardone in piSLa'i, da jih spet zlikajo in zglaaijo. V tnestu se navadno plese soboto sveger po LitaTnicabr kazinib, kabinetib itd. do pete ali Seste xjutraj; ob sedmi gre gospoda spat, ˇstane pa ob eni popoldne in gre iskut raase — k godbi na Travnik. Po dezeli se pa plese navadno v nedeljo zvecer do pondoljka zjutraj; spi se poteni eel pondeljek — ob eaem poiiva pa tudi pikoti in lopata za vratmi. Naie ditalnice navadno oiivijo o pustu. LetoSuji pus! ima pri nas ^besmlo" tndi gos-pa influenca ali influenta. Enema in drugemu je sto-pila v glavo, v vrat, ali v nogo, da se mu niC prav ne zljubi pleaati. NajhujSa influenca po doieli je pa menda — revSfiina. Past je imel od nekdaj svoje muhe. Vaako leto nam skaha kako debelo. Kaj smo zvedcli te dni iz nemikega Gradca? Kaker niGrda vie ve§, je Gradec poln atarih gospodov, ki so po trideset, gtirdeset let cesarja slatili. Takt dobijo na stare dni, kaker se rece, svojo penzijo. Lepo iivljenje! Konec meseoa pridejo k c. kr. kasi, da povlefiejo svojib 100, 200 ali Se veo goldinarjev, poleg tega odstrizejo se kak kupon, in toko so priskrbljoni za en mesec; drug! mesec pouovijo iato itd. Ne gre stabo tukim gospo-dom. Dela pa niraajo drtigcga, kaker brati 6asnike, pohajeti, kaditi itd. Tem gospodom tedaj — kdo bi se 6udil — je nedavno padlo v glavo, kaj, ko bi se pri pozdravlja-n\\ odpravilo odkrivanjo. a klobukom, ter bi vsi po-zdravljali in odzdravljali — po vojaiko s roko ob glavo. Dobicek pravtjo bi bil trojeo. Prvie manj sitooeti, drugid* se ne bo pokrivalo mazalo in trgalo, tretjic ne bo nevarnosti, da bi se clovok prehladil. (Vedeti moras namre6, da goapojske ucene glave se rade po-tijo.) " Nekateri ho6ejo ce!6 trditi, da ta moda je prisla vie v Gorico. Ko, pa mol&mo, da kdo ne eliSi.... Da reoem kar naravnoat: ne bila bi slaba ta moda, posebno za tiste, ki.no.iijo, kaker jaz, ciliader. Ke» sitno jo ta lonec vedno odvzdigati in potiskati na glavo, ko hodi filovek po mestu. Pa se nckaj, Vedno prijemanje za klobuk zamaze okrajec in ga pobabi; ni pa grse spake pod solncom, kaker klam-part cilinder. Pa tudi dra^ je cilind^r — 6 forintov — niso Safe! Zatorej zivela graSka reformat Ce se ne bo treba odkrivati, bomo nosili en cilinder vsaj deset let! fje bi bii ie 2iv Tone Maitinov spod Vignja, bi gotovo tudi njemu nad vse vgajala ta reforma. Bil je aamreS s pozdrnvljanjem prav radodaren. Od-krival se je tie le gospodu uuncu, ampak vsakemu 61oveku, da je le imel kaj gospojskega na sebi. ^7o, na dezeli, kjer je morda enkrat na mesec sredal ka-kega skrijea is mcata, je via se Ho, Ko je pa priiel leti, slavnosti, katcre domovini ve6 Skodujejo, nego IcoriHtijo. Lepo jo sfcer, ako se snide iz Blovenskih pokrajin zbor 100-200 narodnih pev-cev; kako se srce topi domovinskege cuta, kako se dviga dub I A 6e bi se premislilo, da morda vecjna takih pevcev obstoji iz bornlh kmetikih in rokodelskih sinov, ki so inorall za dva tri dni opnstiti delo ter izgubiti zasluiek, da vrh tega ie drugo zapravijo, bi bb najbrze prevld-niie postopalo pri snovanji taklH veielic in se veG oziralo na vboznost naSega Ijudstva. Sploli nala dru§tva bi moral! tako prevstrojiti in vravnati, da bi kmeta in rokodelca ne odvra-Lala preveS od domacega ognjiSfia in od dela. Slovenci nismo milijonarji. Mi smo narod, kate-romu je Bog dal zemljo, ki krlje bogatlh za-kladov; da pa te izgrcbomo, moramo delati. DiJlo je nafi delez. Pred vsem smo Slovoncl kmotijski narod. Moramo tedaj vse tako vrcditi, da kmetu vcepimo Ijubezen do kmefcijstva, ro-kodelcu do obrti. Ne vabirao ga v kroge vifiega stanu, ne dajajmo mu priloznosti, da se navadi iiveti, kaker ni po njegovcm stanu. Kraj, ka-mer ga mora vleci srce, bodi doma5a druzina, ne pa citavnica na gostivni, ne vcselice, ne izlcti. Tozimo vefikrat, da se slovenski 2ivelj posebno po mestih ne more vdomaCiti. Da temu zlu v okom pridemo, privadino kmeta in rokodelca na varcnost, na delavnost; kmet nftj se prej scisti dolga, da bo posestnik v pravem po-menu. Ko se bo rokodeiec, ko se bo kmet vspel do neodvisnosti, do blagostanja, ko bo za^cl gotovino nabirati, potem 5e le se bo na-selil v mestu. Po drngi poti ne pridemo nikdar nekdaj v Trot, je na viak korak srocal gospoda; od-krival se je nepreoehoma na desno in levo, dokler mu niso roke vpadle. „Ti presneta gospoda, da te je Bog toliko dal.fM se huduje ter zgojete klobuk pod pazdubo in hodi eel dan gotoglav po Trsta, Po vojaiko bomo tedaj pozdravlja]i in odzdrav-ljali. No, saj bomo pa tudi ret kmalu vsi vojaki: eni v liniji, drugi v renervi, tcetji v deLelni brambi, pa v imi vojski itd. Ni tedaj prav in poitcno, da se zaLnemo tadi pozdravljati po vojasko? Ker pa vLe govvtimo o tem, zoalobi tcmikati, kako so se Ijudje pozdiavljali v atarih dasih in kako se dandanes pozdravljajo po raznih krajib sveta. Za6ett moramo, kaker se razume samo ob sebi, z Judi. Ko je Jud stopil v hiio svojega znanoa, se je prvo slisalo iz njegovih, ust: Salom leka, kar bi bilo po naSem: Zdravl 41i pa je nrivosiil: Bog bodi s tabo; blagoslovljam te (vas) v imenu Gospoio-vem. Potem pa je navadno povpragal, kar se pravi po atarojudovsko: Saal Ie§alom, mibi rekli: kako gre kaj? Ni pa ostalo pri golih bescdah; ampak pritisnil je ob enem prij&telju poljub na ustne ali pa na brado. Kaker tedaj vidiS, ni bilo z lepa koneo vseh oere-monij. Kdor je imel silo, ni rad pozdravljal; zatorej je tudi Jezus Ktlstns opooiinal svoje uSonoe, ko jih je poSiljal v svet pridigat, naj na poti nikogar ne pozdravljajo. Kaj pa ie le, ko je obiskal alisrecalpodlozuik svojega gospoda ali kralja! Pred vsem se jegloboko pripognil pred njim; neredkokrat se je kar vrgel na zemljo ali na kolena; ako je jezd'l, je skoiSil z osla (atari Judje, kftker morda vie veS, niso jezdili konj, kaker le na vojski). Potem je pa poljubil ali ^ noge ali kolena, ali roko, kaker je bila oseba, ki jo je do kake reljave L0 mestib. Nasi sinovi bodo vecao le ,!ianslniefti» p© gostivoah, naSe Mere pa sloiabuice, k yeSem!! knharice pri mestm gospodi. Delaynost bi priporoCaii pa ne le kmetu In rokodelco, ampak tudi dijfckon*. SkuSuja nci, da dandaoes nasi dijaki po srednjih in visih solth prevec 6asa potratijo s politiko in praz-nim kri&tnjeio. Dijaku, naj se baha se tako za narodnjaka, se s?et smeje. Najboljsa narodnost dijakova je, da se pridno aei, da politiko pasti n* strati, da se tadi ˇ misljenji. Ko bo sreje ixpite sijajno opravil, ko si bo priboril mesto ˇ droibi, ko bo stal na lastnih nogab, potem naj poksie stojo aarodnost. Res eleer, da se Slovene! tudi pri jatrnib sluibab veckrat prexi-rajo, a menimo tender, da kdor se odlikuje, kdor TStraja, si tender prej ali kasneje pribori tatno, aeodtisno mesto, tako da ma ni treba latajevati lastnega prepriianjs. 2alibog, koliko dijakov je zadnjih let Slo a GoriSkega na vsencilicce, in kako malo jib je priilo do konca studijev! Drugi se pa klatijo Seta in let* po stetn iu slednjic obse-dejo t kakem kotu kot pisaci ali dijuraisti, krii sebi in dragiro, a neredkokrat tudi v po-gubo narodn, katerega kvarijo in demoralizujejo se stojim breznaielnim, kruboborskim pisatclje-tanjem! Vbogi narod, vboga domovina, kateri njeni sinwi tako slulijo! Toda dcati za zdaj. Drag pot se kaj. Kako bi se ljudsktm uciteljem pomagalo. Z deiele 29. Jan. 1890, Uciteljsko vpraiaoje silt na dan. „Nova Soca" ia „8ocV »te mu dali oekaj daika. Prav. Ljubo ali najjobo — resnica je, da uoiteljsko vpraianje glede aboljieoje place res biva, torej i njim se moramo bavit: in tudi zanimali se, ker sega globose v na-rodoi iep. Yeaeli nas, da je „SoL&" odkrito prizoala obnpno gmotno stauje acdaojega uciteijstva — a to-sell naa tudi drogo njeno resno, bistveno vpraianje: „od lye pa tzati, ako se ima poviSati u&teljstvu placa?" Ljubezen do naroJa in neaebienost naiih prija-teljeT in naaprotnikov nam je porok, da nam pri-znajo: Ybogemu naierna itak od davkov in naklai stfaeenemu Ijodstvu ne kaLe ve& nalagati novih jar-moT. Torej ae mora po drugi poti ucitcljstvu pomi-gati. Ml bi evetovali za zdaj to: zmanjiati itevilo u6i-teljeT. Ali bi pa ne trpela potem izobrazba naroda? Prepricani amo, da ne. Otrok im* dovolj, da zna brati, piaati in ra5uaati. Druzega ne potreboje. Ker pa tudi duboren toliko zmore, uditelji naj bi se na-atavili aamo tarn, kjer aploh duhovca radi velikega atanovakega dcla ali bolehnosti ne more otrok podu-cevati. Duhovnik ne more radi Btanovskih dolznoati imeti toliko ar kakor redni ucitelj, torej dobival bi maQJ plaSe — a a svoto teh oatankoT poviSala bi •e lahko plafia zmanjSanemu stevilu rednth uciteljer. Tako br bite dru2ine nLiteljske aredaejie. Ker bi pa tedaj tern ve& mnoiica ailtEa t uelteljski atan, mo ralo bi ae stroie ubirati ne le po njihoretn maojo. ampak tudi moralnem obnalanji. Ko aa razgoTarjamo o tboljsanji u2iteljske place, ne smemo pozablti tudi dmge reaaiee. Ucitelji Stadirajo le itiri leta in dobivajo poleg tega redno Supendije, ia vender boeejo proti nirui p o b o t-aici 600 for. na leto; mpj trm, ko tiati, ki bote vstopiri ˇ dahovsRt atan, mora 12 let itadirati, in 8 let na gimnaxiji ne dobiva redno nobene dr-zavue podpure, a po dvanajatfetnih itudijah dobi raTiio toliko kot uiitelji..... Ik poloiico tega m>r.i proajaeiti po wi ˇedno pripraTlje!tT da ma kateri narodnjak od togota in iz ,je?K* ne bmbne t obraa, da ,iori Ijud^tfi*14. Torej primernoat in pra- vica aahteva..... Ta.li ufiitoljice m* *e «»glisile za povis«-nje pled*. Trde, dtk rc(o ranego ttatadne roko-delke dobivajo boljau (Wico. kakcr nditetjiee. Mi pa trdimo, da nimi «Jeivt;i -»i ujiU toliko dobrote, ko-likor irtvuje za podonrit in vzdr2i*v*nje izobraieva-Hsia iensko^a. Neniiilo u&tetj c so pttroce ra*n<» te-daj, ko se izariju r p xiu«*vaoji. Zato je Len»ko izobraieraliiJc z* mwgfr zavod, dt>nj 4ensk atattu. BoA<, vcttdei godi ae krivica kmetu ; so vefia bi ie pa godila, ako bi ao jim ptaea zviiiln. Mi na dezeii gtedarao in datimo bedo aloven-akega Ijndstva; tako tudi uciteljr. Toda te bede se ne prekrije a nekaterimi „sijajnimi, do bt>tega jutra trajnjoSimi veaeliciimt"! Bog daj. da bi bj uciteljem zboljsalo stanJR, a ne da bi se ie botj segato t oaiodoi Lepl pozdcavljal, bolj ali mauj Imenitna. V poznejith ca-aih ao imeli Judjo nav&do, da bo pri pozdravljanji polagali roko na prai, in ao tudi viSemu, ki ao ga areeali, ognilr ae a poti. Ko so ae pa poslavljali od znanca ali prijat'a, ao mu navadno v^e dobro priieleli na pot. Tako beremo, da je atari Tobija svojega odhajajoJega sina'in njegovega sp»-emljev4vca blago-slavljal: »Bog, ki atanoje v nebesih, naj vaju vodi po dobri poti in ujegor angelj naj vaju spremlja." Kaker tedaj vidimo iz tega, je bilo jndovsko pozdravljanje dolgc in okorno. Neko skrivnoat ai pa vender lahko pojaanimo iz tega. Kaker znanot imajo Judje velik nos. Jaz ai no morem tega razlagati dru-gace, kaker da ae jim je zdebelil od aamih poljnbov. „Salom !eka" na desno, nSalom leka" na levo, po-Ijub Iz&ko, pa poljab Jakopu bres kraja in konca —-ta vedna telovadba in pritiskanje je moralo nos, o katerem trdijo uceni, da jo mej vaemi udi najbolj obSutljiv, vkrepiti in povecati. Take vidimo zdaj Jnde — z izboknjonim noaom. Podedovali ao ga od svojih pradedov. S tem pa sisem Se koncal. Pozdravljajo se ne le Judje, ampak tudi kriatijani in p.tgani. 0 teb pa drug pot. Za danes bo§ gotovo mi pritrdil, ako izre-Sem h koncu Seljo: Bog naa obvari — judov»kih po-Ijobov! Dopisi. IZ Kanala t kaker aem &!i§aIT le 370 gl. orfskodmne. Zgoref je pa tudi hlev mlinarju 2bogar-ju. Tudi ta ima vec nego 1000 gl. akode in trpett jo bo moral aaru, ker oi bil za-varo^an. Namen tega 8p.»rocila pa je poaebno omenitt Kanalske proatovoljuo pozamo strazo. Pa otfkrito.srLno povem, da ne vem, kaj bi rekel, ker naj bi jih §e tako pohralil, je vae premalo. Kcraaj se j<- v Kanulu zvedelo, da r 3[4 nre oddaljenih Logeh g«>ri, je bila pofarnn straza z brizgo, kaferej je preds'ojuik straie. g. Aotoo KniniS, laatna dva konja vpregelr vze na poti. Da v kratkem povem, te streze zaaluga je7 ako ata le dva hleva zgorela, in ne cela vas. Posebnega priznanja pa so vredni: predstojoik g. Ant. KriLotL, A. Kofol, P. Sovi5 in A. Valentinftc. Zaaluga je tem veca, ker je strata prostovolj-na, ker so strazniki veginoma vbogi rok'td«-!ci, ki avoje fivljenje v nevarnost posiavijo, ue vede, ali bo jim kdo vsaj obleko, katero pri takem delu pokva-rijo, odskodoval. Tudi obnaaanje ;<*. k. fandarmerije je bilo pri tej priliki po vsem prav hvalevrednc. Ob-dinarji iz Bodr«za, Avfi iu Rotinja so tudi pckazalt pravo krSLansko ljubezen do bliznega. Kar pa ni hvale vredno, je to, da zupanstva, v katerih okrozji je Kanalska pozatna straza vie ko-ristila ali bi vtegnila v prihodnje koriatiti, ne fa tvu-jojo izvzemii Kanalske, ni$ za obstauek te atwie. ilislim, da bi moralo zopanstvo Kanalako nck^j red. a ravno tako tudi Rocinjsko, Aviko, Anhovako iu Deskelsko zupanstvo z majhaim letniin doneskom poskrbeti za orodje, obleko in tudi za atraJnike. Kajti veliko posestnikov le ni zavarovanib iu tudi ti8tim, ki so zavarovani, se vsa Skoda nikoli ne po-vrne. Torej pofcra se je treba vselej bati, in zato je pozarna alraza neobhodno potrebna. iZ Vipoli V irdib 3. februarja. — Blilaje ae obcinske volitve Smartno-Kojlgaoake zupanije, ka-tera obstoji iz osmih kataatr. obfiio t. j. Smart no, Kvisko, Brostje-Verhovlje, Krasoo, Tedrjan, ViSnje-vik, Kozana in Vipolze. Te obdiae imajo 6ez 4900 prebivalcev. Yoli se 24 stara§>u in 12 nnmotnikov. Se ve, da je inpanstvo preobfiirno; zato je pri vo-litvi tezko priti do tporazumljenja, kajti vsaka obiina hoLe zase voliti, kar pa ni mogoce. Poslednji dv% dobi je bil velik volilni boj, in sioer zaradi pre-velike agitaetje. PlaLavalo ae je in napivalo, tako da manukaien ?0lilec ai mogel na rolilnj kraj, ia gotovo je, da ae ni vestno volilo. Moj nasvet bi bil tale: vsaka katastralna obStoa naj odhere navadno gtevilo vestnih raozakov; nikar pa pv tiuiatt agita-torjev, ki delajo liki komarja o poletnem 4asa: ko se nam bliii, brenci — muj rauj! dokior se ue vaede, potem pa ne pozna ve5 moj! ampak pije kri. Torej gosp. volilci, dne 24., 25., 26. in 27. t. m. pojdite na voiisde v Sm.irtno ter oddajte glas po avoji vasti za posteoo raoiake, in ne poslu&ajte ko-marjev, da vain ne bodo krvi pili. Ako boste vestoo in po§ter>o volili, boate napravili pravo atarestnstvo, katero pa izvoii tudi postenega Lapana. Driite so mojega nasveta in vidoli boate, da bode prav!----------- $ TtminSkega, 3. februvarja. Hvala Bogo t tako sem vakliknil, ko aem preSital zadnjo ff3>SoM; premirje je tedaj aklenjoao in za njim mora priti to* ili mir; tako je pn,v, to mora razveseliti vsakega Slovenea, ce mu aploh se sree bije z,i narod in nja-gov blaRor toliko v njegovem dulevnem, kaker tudi gmotnem oziru. Tender moj nameu danas ni dalje o tej itvtri piaati, saj ae je o tej za nas tako zaiostni zndevi vie pit>ve6 ptsarilo, govoiilo in s!iS;tlo; ampak nekaj drugega je, kar mi je danas atisnilo pero v roke. Kaker je bilo ditati, je vlada sklenila ali prav za prav vojno miniateratvo bn^e, da m zgradi na drlavne BtroSke nova ieleznioa po Furhniji; pa tudi Vipavci lelijo in prosijo, da bi se tudi za njs kaj stortlo, i Kaker je bito v Valem zadnjem Hstu ditatl, so zbrani zupani Yipavske dnline sklenili, poaebno^eticijo od* poa'ati mtniaterstvu in dri. zboru, da bi se od Lo-gatca pa do Oorice napravila ieleznica. Mi hribovci ne bodetno zavidalt ne Fuilanom ne Vipavoem In jim tudi ne bode mo nevosijivi, 6e vdobe vsak svojo 2eIeznico; all vlada bi morala tudi za nos kaj storiti. Kaker se alis'i, je Pi"do!nka zelezniea, za kutoro amo tolikokrat proaili in za katero so se tudi unai poslanci veckrat pot«govali, aplavala po Soil, ia sicer iz —r strategidoih razlogov; vojaki je tedaj nofiejo, ker bi bila skoraj prav ob meji. Qovori ae sicer, da se mi-•li mesto Predelske 2eleznice zgraditt druga ieloznicna crta in fiicer od Loke preko ldrijo in dalje cez 8v, Lucijo in od tod do Kobatida in do itulijansko moje. Ati p". bode tudi kedaj priilo do tega, je drugo vpralaoje. Zato bi pa jaz za enkrat kaker v neko nadomestito za naio biibovsko ztlcznico nekaj drugega p.edlngal, da m stori za nas. Vsak, keihr pozna nnie hribe in jib je tudi obhodil, mora priznati, do nam ie iu io tarn prinnnjkuja pvavih est in sicer pred vsem obcuiskib. Mi imamo sicer nekatore skla-dovne eeste, katcre so napravili tukajStyt trije sud-tiijski okraji; rdobili nmo za to podpoto od dc2ele vsako leto in tudi od drzave vie vefikrat; ali pri nas ne lezo vse vasi ob skladovtiih ceatah, ump.tk neka-tere so dated v stran; in te si mora jo spet, Le bo-dejo imeti kaj dobicka od skladovuo ceste, obfiiuske poti napetjati do skladovne ccste. Ali ti stroskt so postali skoraj vze nezooani, ko jo treba prvifi zgraditi io potcm vzdrzevati te obcinake poti, potem pa §e donaiatt doklade za *zdrzevanje skladovnih cest. Po-sebno cesta od Tomina po Idrijaki dolini in do kranj-sko meje p'»zr»» vsako leto mnoga denarja. Ker so vze vojaske oblasti spozuale to zadnjo cesto kot vnzno v atrategicn«m oziru, tedaj kot ceato, ki jo za celo driavo velikejia pomena; zato bi bila naj gorecaojaa ielja vsch tukajsnjih probivavcov, da bi drzavn saina sprcjela tt> cesto v svojo oak.bovaoje. Nai dr^aviti poalanee, kaker se dobro spominjam, je vie nekate-rikrat opozoril vlado na velikt pomen te ceate in tudt priporoc i ter predlngal, da bi ta coat a poataia dr-iavna; in ker ima v kratkem spet priti v obravnuvo lotoanji drz, proradnn, zato ieljno priCakujemo, da bade postaoer, storil pvojo dolinost, V.nker druga lata, in spet vladt pojasnil naSe razmere, teioje in ielje. Dopi^a pa venderle ne morem koDcati brez male o-pazke. Nekateri nezadovo)joe2i ao taki in zahtevajo, da naj jim e d e n poalanee dosele vse in apolni vse njih 2e!je; po drugi strani pa ga obirajo, Craijo pred Ijudstvora in mu s tem spodkupavajo veljavo tudi drugid. Meiii se pa zdi, da bi bilo veliko bolje in nam veliko koristnejie, ko bi volilci sain: avojega poafaoca polpirali, naznanjali Jmu avoje ielje all pi* smeno ali ustmeoo; on pa naj bi se na izraiene mu zeije oziral, po mo6i podpiral in njegova boseda bi imela potem pri viadi in tudi v zboru recjo mod ia ve-Ijavo. O priiiki kaj drugega. 2 deiete, meseea janu^arja 1890. Dobro upaojc imamo, da dobimo versko Solo; e ne-sreca! apodietelo mi je pero, hocem re6i, neversko Solo. Da mo pa ne bosie zacudeuo gledali n:i te be-st-de, hocera pov«dati, kako je to razumeti. Po dezeii semttrtjsi, kjer ni bilo §e nikaker mogode po-Stenih 700 gl. plafiila — e pur ai muovo — ima mo, ga, nalozimo mu od 700 gl. dohodufski davek in prilozimo Se rodovitne ob&nske, cestno, ne poza-bimo Solske, dezeloe, — in kako se jim 8e pravi — doklade, pa imagospod „ta silo" ufiitwlj po&teuih 30 gl. dohodninskega davka na leto. Dobro smo jo zadeli, „zwei Fliegen mit etnem Scblag" ! Nalozili smo ma davek in gospod bo prisiljon Soli dati sldvo. I'o progratnu. Res, to je iznajdba scd'tnjih dni! Do zdaj Se ni.smo sliSali, da bi Solsko nagrado, ali kaker ji pravijo bolj po gnspoxko, rewuneracijo, davku pod-vrgli, ker to pomeni kaker dar, Ne mislite pa, da je ta roniunoracija „gratisdata," krvavo je zasluSena, po terminologiji bi refcel, „onerozna* jein na podlugi teh lastnosti m predmol davka. MUliS tako, Tomin-ska gosposka raisli pa dragee, 6e pa ne verujeS, rekuriraj, in aebos preprical resnice, go Bi bil Bremen, priei v Stevilo takih izvoljenih. Ta je pa Sa najlepsa, na pritoibo proti pla&lnemu natogu boS dobil Se to- | toiileu odgovor: „ein weiterer Rekurg ist tticht mebr j zula Big." Plati i Suti, Capito. Takih sro6tjih je bilo do sed.ij, koltker znano, pet gospodov utiiteljcv „za silo1*, drugi pridvjo Se Io na vrsto in bodo nekateri So bolj obdarovani, kcr imijo veco nagrado. To jo lepo novotetno vezilo t Kaj je narediti ? Dj zdaj obduro-vatti so dali Soli tlavo. Po mojt zdravi pamuti ue no vem dr:>gega, ce vo kedo boljSe, naj pa pove. §olska oblast je precej tudi z vcliko radostjo kraj* nemu Solskemu svetu v vaai B..„, kjw je tak gospod «u novo leto nove forte Solsko nagrado d«)b:l in %a-radi teg* Soli se odpovedal, vkazsla novo lolflko sobo proskrboti, ker bodo dali novfgi u&ituljti. Quod erat demonstrandum. Dom Stjili bo »i gotipodjo z novo kongruo ftog vedi kakSnib dobrot; z dosuico dati iti z levico vzo-ti *) to je nova 6r» napredka in «vobo*le. O svojum $»»\i bo nekateri pteroki zlato priludnjOHt napovedo-vali na Tominskem, poglejte zdij, pivudo propliotiiii I Ker pa, mislim vtaj, ni .snmo na Tonihi^kom tolsta dcii'k ttcuc«gnau, ampak tudi drugod, se ima jo go-spodje u6itclji ,za silo" nadojati cnnkogu napredka, bi bilo dobro poavetovati so, kaj v tpj za tevi storiti, da bi soglasno poatopali, ker posamtmii j« le gl:ia vpi-jo6ega v puSSavi. Miaiim, da ta rcfi je vendar promi aleka vredna io v veiiko zadoSLonjo bi mi bilo, da bi le toliko doaegel, da bi se zdramila paiuetnej§a gUva, katera bi ta vozel v prid poneareceuim resila. Nasi gospodje poslanci se kaj radi bahajo, duhovs6ina je im iiaSi itrani. Prosim, pokazite goapodje naSi zastop* iiiks, ali ate vi na mi&i stratii? Hie Rhodus, Uio ealta. Oospodje voltlci, zapomtiim si to za prihodnje leto, ko se bode pisvalo 1891!! •) AH prar za prav dati z levico in vzeti x desnico, ker 2e?t«:a jo prititkala na to, da bi na duhovnom plucsi po-YiSala. Desnica, taka inano konscnrati»no minUtcrstro, se pa prizadora plaro kreiti. Pod libcralnito ministerstvom so biti „Stremarj«Ti groii,u xdaj 5o tab n».-Po*n«j»aopMkadopiani. kora. Politicni razgled. Po skleojeni spraviaa Pemskcm sescl se je spet drzavni zbor. Prvo sejo je imel v pone-deljek; na dnevnem redu so bile stvari manjsega pomena in vse je slo gladko izpod rok, ker br2kone je mir, kaferega so Cebi in Nemci s porazumljenjem vlade sklenili le za pemsko kro-novino, vplival za enkrat tadi na drzavne po-slance iz drugth dciel. Le prt dveh lo€kah dnevnegareda sejebila vnelamala razprava, in sicer pri predlogu posl. Slavika in pr; onem, katerega je stavil v imenn kazenFkega odseka posl. Hren. Prvi predlog meri na to. da naj se sklene postava, vsled katere bi lahko vsak po-sestnik proti primerui odikodnini od svojega so-seda zahteval, da si sme po njegovem zemlji§6i-iiem posestvu napraviti pot za silo, ako brez take poti sploh ne more rcdno obdclo-vati svojega zemljiscinega posestva, ali pa tudi T tem slufiaji, ko bi si lahko napravil drugo pot io svojega zem]jis5a, ali ko bi stroski za zgradbo take poti ne bili v nobeni pri meri z dohodki, katere mu dona§a zemljisde njegovo. V rcsnici nahajajo sc taka zemlji§6a, do katerih ne pelje nobena prava pot ins katerih tudaj tudi ui rao-go6e spraviti pridelkov aa dom. Tudi nam je poznan tak slucaj; sosed je zaCel hoditi, da bi priSel do svojega zemljiSca ali travniitn, po se- j nozeti svojega soseda, ker druga pot do trav- I nika ni peljala, a vnela.se je na to mcj sosedi vclikanska in dolga pravda, katera je ednega izmed njih spravila na bob>u. Posl. Hren pa je porofial o proSnji nekega Kresnika, da bi se mu dala iz dri. zaloga primei'im odskodninn, ker je bil po wedol^nem obsojen in v jefio zaprt. Peti-cija se je odstopila justicnemu ministorstvu z nalogom, da se po mofii na njo ozira, Koj v prvi seji je tudi naucni minister predlo2il po-stavno uovelo k postavi o duhovenski kongrui od 19. aprila 1885. Vsled toga novega postav- I uega naLrta bi se imela postava o kongrui v toliko spremeniti, da se duguim pastirjom, ki opravljajo pastirsko sluzbo pri kaki cerkvi zu-naj zupnijc ali fare, zviSa letna plaLa za 100 gld. t. j. da bode njihova letna placa od 1. ju-lija t. 1. naprej znafiala ne vefi, kakor do zdaj, 300, ampak 400 gld. Mej te duSne pastirje vSteva ta najnovejsa novcla nesamostalne kurate in ekspozite, in kakor se vidi, tudi vikarije go* ri&ke nadSkofije. Kako more mini&terstvo, §e predno je resilo rekurze goriSkih vikarjjev, v katerih ti povdarjajo in zagovarjajo svojo s&mo-statnost v smislu po stave od Id. aprila 18 8 5, prav iste vikarije vze priitevati nesa-mostalnim dusnim pastirjom, nam je prava vganj-ka; pravilno bi bilo in jo tudi, da ministor-stvo prej reSi rokurze, ker proti ministcrskomu odloku je vender So kaka diuga pot odprta in j mogofi 6e kak rekurz, in sicer all do vpravnega ali pa dtiavnega sodiSca, ker potem bodemo §e le na Cistern in vcdeli, ali postava o kongrui I prizna dvojuo vrsto samostalnih dulnih pastirjev I ali ne. Ali Co na vse zadnjc tudi pri tem ostane, j so gotovo rekurzi nnSih vikarijev mtiogo pripo-j mogli k toj spremenitvi postave. Ogrski dr2. zbor §e vedno razpravlja proracun za 1. 1890, in pri teh obravnavah se slisija citdne refii. Med drugim je prisel razgo-| vor tudi na dobro znanc razgrsde, ki se gode pri ogrskih volitvab. Na mnogovrstna vpraSanja o tej zadevi, kako bi se dali taki razgredi v prihodnje zapreciti, je odgovoril jastidni minister, da hoco predloziti se v tem zasedanji postav ni naCrt, vsled katerega ne bode vec diiavni zbor potrdii ali ovrgel volitve poslanca, proti ka-teri bi bile dosle kake pritozbe, ampak posebna kroljevska kurija; in ko bi kak kandidat ali kedo drug v njegovem imenu zakrivil kak raz-gred, bi obadva zgubila za ta Cas aktivno in pasivno volilno pravico; tisti volilni okraji pa, I v katerih bi se taki razgredi ponavljali, bi za Inckaj casa sploh zgubili pravico voliti svojega poslanca. Take postave bi bile se marsikje na I svojem mestu, posebno pa tarn, kjer za 6asa volitev strast presega vse meje in nekateri huj-I ska(i zlorabijo, podpihujejo in drazijo z lazmi j in obrekovanjem nedolzno Ijudstvo. Na Francoskem sedanje ministerstvo hodi I svoje stare proti; zupnikom, ki so se potegovali I in glasovali za konservativne poslance, iz nicev-I inh vzrokov vstavlja plaLe; gotovo misli ono s I tem pokriti drzavni priinanjkljej od lanskega I leta, ki znaSa nio man; kot 22 milijonov. Ki tedaj cuda, ce hocejo se celo nekateri republic kanci postati konservativci in se polagoma pri-I blizujejo monarhistom. Nad balkanskim polotokom se spet zbi-rajo oblaki, ki napovedujejo blisk in grom, voj-sko in krvavi boj, ker vse tamkaj§nje dr^avice delajo velike vojaske priprave, Na novo se obo-ro2nje Srbija, Bolgarija dela proti ruskim vgo-vorom dolgove. Grska zbira svoje vojake, Tur-Lija ne miruje, Grnogorski knez posilja svoje ministre v Beligrad i. t. d.; vse te okoliScine ] ve5 ali manj spricujejo, da na Balkanu §e vedno J vre in da se je bati na spowlad spet kakega prevrata in vstanka proti dosedaj obstojefiim po-liti^nim razmeram. Domade in razne vesti. Odlikovanja. Adolf Mosettig, nred-scdnik dezelne sodnije v Trstu je prejel od presvit-log i ensarja vitezki kriz Leopoldovega reda, pod-privlacili.i'c iste aodnije, .Jo2ef Zencovich, pa j«: vdub I ii islov in znnfiaj dvorncga avotovavco. Obadva odiikovana goapoda Bta pred leti sluzbovala pri okrozai sodniji guriSki. Trgovinski minister je potrdii iivolitev go-spo.U barona Evgena Ritterja predsedaikom, in go-spodu Ludovika Mighcttija podpredaednikom tukajiojs trgovinske zbotaiee. Letoinji vojalki nabor m pokne^ono gro. njo GoriSko viSil so bode v poaamesnlh nabornih okrajib takole: V AjdovSfiini 3, 4. 5 msroa; V Go-noi (zn tnento) 7, 8, marca; za okolioo GoriSko 10, 11, 12, 13, 14, 15 marca; v Oervignaim 24, 25, 96 aprila; v Trlioi 28 in 29 apr.; v Kanalu 24, 28, 27 marca; v Boveu 29 marca; v Seiani 14 io 15 aprila; v Komnu 17, 18 apr.; v Cirknem 8 apr.} v Gradiifli 17 iti 18 marca; v Kormiuu 20, 21, 22 marca; v Tomlnu 31 marca. Ogeni je pokon^sl v no5i 31 januvarja v LeSedab pri i)iva«i dve hiSi in mnogo hlovov, Kraetjo so bill zavarovani, ah Skodo trpe vender veiiko, ker je poisr j mnogo krmo vnidil, V Figaroli in Valmovrazl v gpriSki Fur-laniji nsdltguji! Ijudi davica (diftcritis). Jako mnogo jib leli; vmrl pn ni Se nobedeu, V Trstu se je stasia prcitikm proti Raioo-vi5u, bivScmu scdmoiolcu na meHtnom glmuacllu, proti De FiNncesohiju tn kunfiijekamu Agentu die* i monfini-ju. NnSli no pri njili petnrde, kl so dolale I la.iiko kto v Trstu mnogo strahu. Obravnava je tsj-I nu. Noki Zoppi Viktor, ki ga je bila policija vie sa-! urla, a radi pomaojkinja dokazov isnustila, je viol | r Italfjo, odkoder je policiji pissl, da je on vsega kriv in da so vsi drugi nedolini. Italljanakl Bkofje, katorlh je 289, ir.daii so ukupui pa»tiraki list proti italijanski vladi radi ropa dobrodelnth savodov. BKatoli6ka Dalmsoija" pravi: „Spie udarit dd uovu era v novijem aivotu orkve v italiji«. Koliko je vladarjev. Zemlja ima 1.800,000.000 pr tore je za^ledil t ojem ^SioveBec*. Proximo, ne ogre-vajlo «se |.rt?wd aa ,Kmipromii1* z liberalet, kom-prnmia, po katorera b* tu ti ,Slovenca* — naj nam terjame — v kratkem bdela g?av«. Ob6insko gospodarstvo. Obeinake Tolitve v Kojiiinaki iupaniji ao pred durmi; kdor |».mw m&2 razmore, ae torej ne bo iadil, da vn* vile prav iiw* agitaeija. Mej agi-tacijskimi sredatvi tadi tetos ni zadnjo — aamniLenje, obrekovanje. Mej drugitn se raznsaa vest po itrni inpaniji, da tiati mozj*, kateri ao btli iz poeetka *o danje dobe prevzeli akrb. ob.-l.id mtjo nemamo io ne-poiteio goapodarttro poprej$r>je dobe in da z na-tanino reaitvijo taannov bivaeg.i 2upana, obvarajejo obSino prete^e zgube in Skode, ne samo niao n\6 •torili, ampak ao au dali eeto tako ali tako zaalepitit da so eelo atvar pod roko porueckali in da je v»e ikupaj zamrlo —- bres vaega V6peha v veiiko skodo iupanni in dottledno v koriat in veselje racanodavua. Kako malo resnice je na tej zlobno razneaeni govorici, — pojasniti boeemo v obrambo avoje cisti t naalednjib vratab: ObCinsko stareainatvo je y seji dne 16. februarja 1886 sklenilo, i. sa imajo vai ra-Lani biviega 2upana g. Andteju ^siidaritfi-a, za<5cn5i od leta 1880 naprej, pregledati in je to nalogo izro-iilo poaebnenrc odseku, aeittavljcneniu h gg. dr. Ju-kopifi-a, Fr. Kumar-ja in mem\ Naloga ni bita lahka, kajtt itipanija je obSirna in goapodatatvo razkosau» po katastrih in oddelkili, zraven tega pa rniunovodiitvo v tolikern neteitt, da si neredoiftega skoro mliliti ni mogoeo. Vender pa se je odseku po zamudoem, trida-polnem delu poare5ito, da je na podlag't vestne preis-kave seatavil obSirno poroctlo o uerednostih in gtovoth pomotah nabajajofiih ac v omenjenih radunth. Pa ne samo pomote in nerednosti ao bile razkazane v tem poradtlo. ampak tudt taka dejanja in opul^enja. ka-tera je obfiiusko staresiastvo v sejt dne 1$. janij*i 1888 amatraio kot taka, o kojiit gre aoditt kazen-tkemu aodniko. Zato je sklenilo v inti aeji. da so ima proti biviemn iapauu g. Antaau ^»tdarLi6-u p<>-dati kazeaska zatozbi zaradt zloLioa nezvoitobe in goijofije. ¦ Ta zatoiba, se je naslanjala na odsekovo poro-Silo, iz katerega hoceroo tu posneti glaYtrse toLke. Vai rafiuui so zelo pomanjkijivo dokameutoYani in v njih in v denaroi^mb dnevnikih je van polao, vmea tudi prav aumijivih popravkov, o katerih su ne more vedett, ali so biti oarejeui, predci je stare-einatvo reSilo rafiooe, ali pozneje. Mnogim y raSunih razkazanim dohodkom, poaebno pa tiatim dokiadam k izravnim davkoiii, katero je lupan sam pobiral, manjka zane^ljive podlage, da bi se moglo dog.iatit koliko je bilo predpisanega, koliko ae je potirjaio in koliko znasajo zastanki. Tako razkaznjejo nekateri racuni zaamenite zneske na zastankib takib v laatnem delokrogu potirjanrh doklad, ki pa niio pre-neseni v radane naslednjih let in ao se za obcino popolnoma pczgubili, ker ni individuainih razkazov, na podlagi katerih bi ae ti zastanki labko potirjali. Bolj ocitae pa so pomanjkljivosti pri tistih do-kladah, katere je pobiral c. kr. davkarski vrad. Do-tiCnih dohodkov jo kpusceoih v racunih za 1. 1880-1883 pri tiso6 goldinarjev. Leta 1884 pa, ko smo ae poaestniki pri deznl-nem odboru pritoievali zaradi nerednosti v obcin-skem goapodarstva in je rafiunodavec vedel, da pride komisija pregledavat njegove raLunef sprejel je Se le vie davno potirjane zneiko v svoje radane poravnavst s tem storjeno krivico. Koliko vrednosti imajo njegovi denatnicni dnev-niki, naj razjaanijo naalednji izgledi. C. kr. davkarski vrad je izplacal leta 1883 dokiad za kat. cbciuo Kozano : Doe 29i7 -45gl. v den. dnevnik pa je vpiaanih 41 jgl. • 38*46» » » . „ 40 . . 27^-15. „ . , 10 . n 25[10-75, , „ 50 „ 26L1M07, . , . 25 „ V deaarniLnem dnevnikn Vipol2ke obeme za iato leto ponavlja »e 6iato eoak nedoatatek. Tarn znasa nerakriinoat med potirjanimi in v dnevnik vpisanimi dokladami aad 90 gl. v Skodo oboini. Res je, kakor v2e omenjeno, da je g. 2nidar-oic te krivice teku leta 1834 poravnal. Pa da ne bi se bil nikdo oglasil s pritozbami in da ne bi bll dezel-> ni odbor odredil pretekaveP Kaj potem? Krivica bi bila oatala krivica in davkoplaCevalci bi jo bili raora-li pretrpeti y polni mfri. Dv je temu tako, prepricai sem se te dtii. Zasledovaje neko pomanjkljivost v ra^anib, katere smo imi>li v preiakavi, zh&4 sem tudi t raeune poprej§njih let, to je r one za 1. 1878 in 1879. In kaj sem nasel? Rafun droartinske ofaiine za leto 1878. kaze kooeem leta denarnidnega ostanka . . . f. 242:09 V radun za I. .1879 pa je preneaenih aamo „ 232:09 torcj premalo f. 10 gld. Racun (>unja§keg.i oddelka za isto leto kaze koncem leta oataoka.......t 115:94V, t iaLua naslednjoga ,eta pa je sprejel g. raoanoda- lec sarao...........f. 105:94*/, tedaj premalo 10 gl. io tako je prenesei ie pri drugih obSinah premalo gotovine iz enega racuna v drugi, in sieer pri ViB-njevka 10 gld. pri Kozani 4, pri Krasoem 10 gl. 29 kr., pri Brestji pa je v prenosu premanjkljeja osko-dovat obcino za 12 gld. 95 kr. — tako da so vse imenovane ob&ne — po krivici sioer — vendar sku-paj oSkodovane za 57 gl. 24 kr. Kako da niso teh poinot zapazili takratni pre* gledo7avci rafiunav, in kako da jih ni zapazila koni-petentna viiii obfaat — tegi sieer prav ne razumwin — a gotovo je; da jo storjena krivica do zdaj oatala krivica. In nekaj enaccgt ao ponavlja t".di v poznejSih rafiunib : Racun 8raartinykc«a oddelka za leto 1880 raz- kaz-'je v denarnici ostale g o t o v i n o . 250F. 01 kr. VraCun za leto 1881 pa je preneseno aamo 180;01 totej premalo 70 gld. (Koruc pvihud.) Skupaj 288 gl. 166 gl. Le Be irimerjata t% dva zneska, vidi se, da je raCunodalec zatajil 122 gl. potoijanih doklad. ZAHVALA. Podpisaui izrekaju vsern prijatcljem in zaan-cem presrdno zahvato za sofiutje in prijaznost, katero so skazali mej boleztiijo, o pogrebu in osmi dan po rajnkem v. t. .g. PRANOU LEBANU, ^opniktt v Smarijah. Poscbno §e ze zahvaljujejo tt. gg. dekanu Harmelju, V. Stubeljntt, in Al. Bratini, kakor vsej dritgi 5astiti duhov§6ini, ki se je vdele^ila pogreba. Hvala tudi bl. g, u8i-telju Kavsu za petje, katero je preskrbel pri pogrebu' 2alujo6i sorodniki. i Sadua drevesca hruSke, jabolka, marelice, breskve in 6eSprje najplemeniti§ih vrst po velikosti drevesca po 15 Ao 45 novcev Josip Stieg-ler oskrbuik v St. Petru pri Gorici. St. 363. Razpis uciteljskc shizbe. Y tem okraju se s tem razpisuje mesto naduSitelja — voditelja dvorazredaice v Yol5ab. Prosilci morajo biti sposobni aclti tudi verstvo. Dohodki 30 III. plafrlne vrste s sta-novanjem; Ie prosilci tega ok raja, ako so zdaj v I. alt II. pladilni vrsti, ostanejo pri podelitvi te sluzbe t sedanji pladilni vrsti. ProSnje s postavoimi spri6e?ali naj se vlofe pri podpisanem v dobi 6 tednov po raz-gla§enji v dasnikn „Osservatore Triestino" po predstavljenih oblastnijah. O. k. okrajni golski svet v Tominu dne 18. fannarja 1890. Pf jsednik: MABENZL