Published monthly by Slovenian National Federation of Canada, President Augustin Kuk, Dr. Jur. For the Editorial Board: Rudolf CujeS, Dr. Rer. Pol. Address: 646 Euclid Ave., Toronto, Ont. Canada Subscription rates: $ 3.- per year, 25^ per copy. Advert.: 1 line lOf1, 1 column x 1" $1.40 sLovensIcA FOR A FREE SLOVENIA Moje srce pa roma na vzhod, poljublja stopinje — v davnine sinje sta jih pisala Ciril in Metod. Stanko Janežič LETNIK IX. VOLUME IX. TORONTO 1. : JUS 195? ŠTEVILKA 7 NUMBER 7 Pravo — zaveznik flovenskih manjšin Slovencem se. pozna ne mnogih področjih, da smo živeli stole^r brez lastne države in da zato mnogokrat nimamo pravilnega odnosa do države in njenega pravnega re. da. Raje pričakujemo dosego svojih pravičenih zahtev od političnih akcij kot pa od včasih dolgotrajnih, pa kljub temu učinkovitih pravnih poti. S tem nočem omalovaževati pomembnost političnih akcij, toda napačno bi bilo pustit pravno pot niezrabljeno. Da je ta pot učinkovita, imamo več dokazov. Poročali smo že o odločbi vrhovnega sodišča austrij-ske republike, da smejo pripadnik; slovenske in hrvatske manjšine na Koroškem, Štajerskem in Gradiščanskem svobodno posluževati svojega narodnega jezika na ondotnih sodiščih in v ostal h uradih. Letos marca je ustavno sodišče na Dunaju odločilo, da spada izdaja zakona za ugotovitev pripadnosti k slovenski narocfci manjšini v pristojnost zveznih organov (dunajske vlade), ne pa koroške deželne vlade, ki je že predložila poseben zakonski osnutek. S tem je slovenska manjšina zavarovana pred nepravilnimi •tolmačenji in izvajanji zakonov, ki veljajo za manjšine po deželnih in krajevih oblastnikih, ki se dajo večkrat zapeljati pristranosti. Sodišče je dalo tudi zadoščenje žrtvi napada v Nonči vasi. Oba napadalca, ki sta končno priznala, da sta bila naročena, naj prireditev razbijeta, sta bila obsojena 19. maja na deželnem sodišču v Veli-kovcu. Državni tožilec dr. Ringel je v govoru povdaril, da je Avstrija pravna država in gre v njej pripadnikom narodnih manjžin ista zaščita kot vsakemu drugemu državljanu. RAZVOJ SOCIALNEGA VPRAŠANJA Šola za nevtralce Dva dogodka zadnjega časa sta morda mekoliko pomagala strezniti vrsto nevtralcev, ki bi radi jadrali sredi med komunističnim in demokratičnim blokom, pa s svojo "nevtralnostjo" v večini primerov pomagajo Sovjetom do hitrejše in cenejše dosege svojih ciljev. Prvi udarec je bila sovjetska odpoved slovesno obljubljene gospodarske pomoči Jugoslaviji, ki se je takoj razblinila v nič, brž ko je prišlo do političnega spora m|d sovjetskim blokom in jugoslovanskimi komunisti. Drugi udarec pa je bil umor vodilnih osebnosti ponesrečenega u-pora na Madžarskem, ki ga je ves* kulturni svet pravilno označil kot politični umor. Sovjeti so tako ne samo potrdili, kako ravnajo s svojimi političnimi nasprotniki, am-jpak tudi ponovno dakazali, koliko veljajo njihove obljube. Ko so namreč odpeljali predsednika Imrt; Nagya iz jugoslovanskega poslaništva, je Janos Kadar, prvi tajnik madiiarske komunistične stranke, pismeno obljubil, da bo smel on in njegovi tovariši oditi svobodno domov, pa so jih takoj zaprli. Pod tem naslovom je predaval vseučiliški profesor dr. Ivan Ahčin 7. junija pri Slcvens i Kultur.ii Akciji v Buenos A'resu. Z*adi preobširnosti snovi je predavate j omejil snov le na razvoj v zadnjih desetletjih in še to samo na področju delavskega vprašanja, vprašanja kmečkega ljudstva, države in sodobne dom .kracije. Iz obširnega in temeljitega predavanja bomo posneli samo nekaj ugotovitev. Delavsko vprašanja Še pred desetletji, ko je bil delavec družabno in gospodarsko le malo zaščiten,- so socialno vp.a šanje enačili z delavskim vprašanjem. Med podjeniki in tudi mnogimi delavci je bil razširjen liberalni fatalizem, da je nujno, da so v industrijskem gospodarskem redu na eni strani premožni podjetniki, na drugi pa delavci- reveli; vsak poizkus spremembe tega stanja bi omajal gospodarstvo. Socialne reformatorje so smatrali za nevarne revolucionarje. Mnogi krščanski podjetniki so glodali na okrožnico "'Rerum novarum" kot na nevarno novotarijo. Šele koncem prejšnjega stoletja se je obrnil na boljše, prva svetovna vojna pa pomeni v zboljšanju delavskega položaja pravi prelom (8urni delavnik, splošna in enaka volilna pravica, itd.) V današnji družbi so delavci mnogo bolje zaščiteni kot marskikateri drug družbeni sloj (n. pr. dijaštvo, stari ljudje- moderna higiena je sicer podaljšala meje človeškega življenja, ne pa vzporedno tudi sposobnosti za delo; vedno večje je število starih ljudi, ki so odvisni od družbe). Položaj delavstva v družbi je danes močan. Delavski voditelji— nova delavska aristokracija — imajo velik vpliv na družbeno ureditev in politiko. Mnogi mladi delavci, ki so s pridnostjo in študijem dosegli akademsko izobrazbo, so ostali v delavskem okolju, mnogi meščanski sinovi so ponosni, da so sprejeti med delavske sloje. Razlike med delavci in meščani nI več, žive v enakih stanovanjih, uporabljajo iste tehnične pridobitve,; dostopna so jim ista zabavišča, omogočena jim je ista pot navzgor. Vse gospodarske teorije spoštujejo delo (nekatere gredo celo predaleč), delo je postalo glavna človekova dolžnost in odlika, splcšno j a priznano načelo, naj ima vsak v družbi tak položaj kot si ga je pridobil z delom. Mehanično delo pri stroju vpliva mogoče res zaradi svoje enakomernosti in'enoličnosti na delavca ubijajoče, na drugi strani pa se je skrajšal delvoni čas in delavci imajo več časa za izobrazbo in zdravo razvedrilo. Res je, da so se delavske množice razkristjanile, danes pa je položaj že. veliko bolši. Med dclavc. je vedno več osebne vernosti in med njimi najdemo že pravu krščansko delavsko elito. Eno najvažnejših socialnih vprašanj naše u^oe je, kako urediti pravilno razmerje med delavcem in podjetniko,n. Nekoč je bilo to razmerje patriarhalno, deLve: je bil član delodajalčeve družine. V 19. stoletju so razglasili razredni boj, ki nasprotuje človekovi naravi in škoduje podjetju. Danes stremimo za delovno skupnostjo, za sodelovanjem, ki mora sloneti na načelu osebne odgovornosti, na socialnem načelu in na človeških odnosih med delavcem in podjetnikom. Vsak mora prevzeti popolno odgovornost za svoje delo, biti mora iznajdljiv, iniciativen, imeti voljo za uveljavljanje in napredek. Vsak, ki sodeluje pri proizvodnji, mora zaslužiti toliko, da lahko lostojno živi. Pohjetnik ni odgovoren samo za stroje in kapital, ampak tudi za delavstvo, ki je prvi faktor pri proizvodnji. Industrijski tehniki morajo misliti najmanj toliko kot na racionalizacijo in na povečanje proizvodnje tudina počlovečenje industrjiskega dela. Usoda zapadnega kulturnega sveta je danes odvisna od pravilne ureditve razmerja med delvacem in delodajalcem. Kmečko vprašanje Komunistični gospodarski red pozna samo še poljedelske delavce, ki so mala kolesca v velikem kolektivnem stroju. Pa tudi v svobodnem svetu se zaradi tehničnega napredka- in rastoče industrializacije v agrarnem podeželju dogajajo globoke spremembe, ki utegnejo imeti daljnosežne gospodarske, socialne in tudi duhovne posledice Stroj nadomešča na polju ročno delo, edino manj rok je potrebnih na deželi, kmečki otroci odhajajo v mesta in industrijska središč Tovarne se širijo na deželo okrog njih nastaja nov tip delavca-kmeta. Vedno močneji je trgovsko-spekulativni tip poljedelstva, odnos do zemlje postaja drugačen kot je bil nekoč. Struktura vasi se spreminja, kmečki človek si upravičeno želi olepšati življenje slično o-nemu v mestu. Po vsem tem res lahko govorimo o krizi, ki jo preživlja danes podeželje. Kmečki človek je danes prepuščen samemu sebi kot je bil nekoč delavec. Delavci so tedaj zgubili stik z družbenim organizmom in tudi vero v Boga. Vse moramo storiti, da odvrnemo to nevarnost od kmečkega ljudstva. Tito zopet moleduje za zapadno pomoč Zadnji spor med Moskvo in Titom, ki je očitno posledica spremenjene taktike sovjetske centrale, da je treba prenehati s popuščanjem in vsako še tako majhno mero lastne poti v socializem, je povzročil hitre gospodarske protiukrepe proti Titu. V času zbliževanja med Titom in Hruščevim so Jugoslaviji obljubili za okrog 300,000.000 § kreditov iz Sovjetske Zveze in drugih satelitskih držav. Ta pomoč, ki je bila po sovjetskih WE QUOTE Early indication of latest events "Stalin turned with brutal force, not only against everything that opposed him, but also against everything, that to his moody and despotic nature seemed directed against his ideas" N. Khrushchev, 20th Congress of the CPSU, 1956. "I am proud of the fact that we, Stalin and I, worked together and jointly served the great cause. I am proud of the fact that we are Stalinists". N. Khrushchev, New Years Reception, 1957 izjavah nepogojna — "no strings attachcd" kot pravi fraza — se je hitro izkazal kot zelo odvisna ne samo od Titovega zadržanja, marveč celo od spremebe taktike v Moskvi sami. Sedaj se Tito obrača j s prošnjo na Zapad, da bi dobil ponovno gospodarsko pomoč, ki jo je še pred nedavnim odklanjal, ko je še upal na pomoč Sovjetov. V prvi vrsti bo moledoval v ZDA in Zapadni Nemčiji, v drugi vrsti pa v Angliji in Kanadi. * V Wroklawu na Poljskem so odprli škofijsko knjigarno, kjer bodo prodajali katoliške knjige in revije ter cerkvena oblačila in druge verske predmete. Država Moderna država po-iiaja vedno bolj 'si rbs'.vcna drž va". Ljudje tahtevajo vsak dan več od nje, vso odgovornost in krivdo valijo n njo. Vedno bolj sega na vsa p droeja, njena oblast se vsak dan veča, vedno več premoženja se zbira v njenih rekih (soudeležba države pri lastništvu n pr v težki industriji je cesto ;,oretno prikiita), skratka vedno več ljudi je odvisnih od nje, vedno bolj vsemogočna-',ota-litarna postaja; njen birokratski aparat je vedno večji in s tem vzporedno rastejo tudi dajatve ter davki. Vedno manj se upošteva subsidiarno načelo in pravica do samouprave Državni totaitrizem ubija individualno pobudo, jemije ljudem zmožnost samostojnega mišljenja, ljudi .postaja strah pred svobodo, postajajo sužnji kolektiva. Država še ni bila nikoli v taki meri izravnana kot je danes. V tem je šla najdalje komunistična država, pa tudi drugod vzgaja moderna civilizacija vse premalo samostojnih ljudi, ki bi imeli pogum sprejeti pred javnostjo odgovornost za svoje odločitve. Sodobna demokracija Moderna demokracija je polna notranjih napetosti in. neurejenosti. Razvila se je v t. zv. glasovalno demokracijo", kjer odloča o vsem večina glasov, pa čeprav tisti, ki glasujejo, niso vedno sposobiu stvar prav presoditi iz vseh strani. Narašča strankarska diktatura: večinska stranka ne prenese kritike in prišli ■ opozicijo k molku. Notranja strankina disciplina ;$ilii često poslani*, da glasujejo protisvoje-mu prepričanju. Često s,e vladna stranka naslanja na dobro organizirane skupine kot . pr. vojska, i delavska milica itd. Politčni vodi- ! telji strank so vezani na strankine sklepe, često ne morejo imeti preu očmi samo dobrobit države, ozirati se morajo preveč na strankine interese. V takem ozračju je politika na dolgo dobo" skoraj nemogoča, j Zaradi tega imamo v zadnjih de- j setletjih vedno manj res velikih državnikov. i A kljub vsemu temu je domokraci ja še vedno najboljša oblika vladanja. Vso skrb je treba posvetiti politični vzgoji množic in skrbni izberi političnih voditeljev. Vsakdo mora imeti pravice in možnost povedati in utemeljiti svoje mnenje. V zapadnem kulturnem krogu so danes redki politični vod.Vlji, ¡či bi bili tudi duhovni velikani. Vlada škodljivo mnenje, da je politično delo nekaj manjvrednega, nevredno znastveniko duhovne elite In vendar določajo politiki usodo naroda! Komunistični voditelji so postavili vse, tudi znanost v, službo politike — to je vzrok njene dinamičnosti. Dober politik mora biti široko izobražen in strokovnjak na polju, kjer deluje: samo poštenje in dobri nameni ne zadoščajo. Pozitivne silnice Razgled po razvoju socialnega vprašanja bi pa bil nujno nepopo-lcn, če ne bi še poseibej povdarili nekaj pozitivnih elementov, ki ga daines usmerjajo. Zahteva po filozofski poglobitvi, po sintezi, je danes vedno močnejša. Občutek organske povezanosti družbe, skupne odgovornosti in potrebe po zdravi vzajemnosti ter združenju sil raste. Tudi na gospodarskem oodročju zmaguje zavest, da mora gospodarstvo služiti blaginji skupnosti (stanovki družbeni red, zadružništvo, udeležba delavcev pri vodstvu podjetja, delitvi dobička itd.) Za sklad dr. Koled-nika so darovali: po $5.—E.G., po $2.— M.Č. V.M. THIS IS SLOVENIA 1 \; Dunaj slavi prof. Leonida Pitamica O petdesetletnici dosege doktorata je dunajska univerza priredila slovesnost obnove diplcme slovenskemu znanstveniku in diplomatu, bivšemu profesorju pravne fakultete v Ljubljani dr. Leonidu Pitamicu. Slovesnosti so prisostvovali pro-rektor dunajske univerze dr. Schima, najuglednejši avstrijski strokovnjak za mednarodno pravo dr. Verdross, sedaj član avstrijske delegacije pri Združenih narodih, ter vrsta uglednih profesorjev avstrijskih univerz. Kot promotor je liniv. prof. Alfred Merkl, redni profesor za upravno pravo, orisal življenjsko pot prof. Pitamica. Dejal je, da je slavlje-nec od svoje mladosti bil zaveden Slovenec in borec za pravice Svojega naroda. — Po dovršenih študijah leta 1908 je stopil v upravno službo, ki jo je vršil na Dunaju, v rodni1 Postojni ter Ljubljani. Poleg tega se je pa ukvarjal z znastvenim delom in zato je bil leta 1918 imenovan za 1 univerzitetnega profesorja v j Cernovicah, glavnem mestu Bu-1 kovine. Po razpadu Avstro-Orske1 je postal profesor na univerzi v Ljubljani. Bil je tudi član jugoslovanske delegacije na mirovni konferenci v Parizu ter kasneje I član jugoslovanskega predstavništva pri. Ligi narodov v Ženevi. Od leta 1929 do 1934 je bil ju-goslovanki poslanik v Washing-tonu, obenem pa je predaval na ondotni katoliški univerzi. Spisal je vrsto znanstvenih razprav. V slovenščini je njegovo najvječ je delo "Država", ki je izšlo tudi v angleščini in nemščini ter velja kot eno izmed temeljnih državno-pravnih del v mednarodnem strokovnem svetu. Leta 1934 Se je vrnil v Ljubljano in deloval kot profesor in dekan pravne fakultete. Prof. Pitamica ne odlikuje samo globoko pravno in filozofsko znanje. Pri njegovih učencih je zbujal posebno spoštovanje nje-1 gov korekten in človečansko razu-! mevajoč odnos do slušateljev. Bil je pravičen in fiti učitelj. Vselej pa je tudi. bil veren katoličan. Ko je bila ustanovljena Slovenska KLOPINJSKO JEZERO V PODJUNI. V OZADJU OBIR "The route (through Slovenia) was simply enchanting. The high mountains of Slovenia were covered from top to bottom by thick forests turning from green to gold and flaming red. The cloudless sky was a deep blue, the air invigorating. Streams abounded. We passed through many scenic valleys and along a broad and beautiful river. Villages were few and fer between, a striking contrast to overcrowded Italy. The landscape was Swiss-like. Houses looked stout and roomy. Blond children played in the fields". by S. Bolshakoff, Ph.D., Social Justice Review, April 1958, 6. 10. akademija znanosti, je bil med njenimi prvimi rednimi člani. Po vojni je moral zapustiti univerzo in njegovo članstvo v Akademiji je. bilo razveljavljeno. Leta 1956 je izšla v nemščini nje-pova razprava "Naravno pravo in narava prava" ("Naturrecht und die Natur des Rechtes"). Pred nekaj dnevi pa je imel na Dunaju predavanje o razlikah in vzporedjih med avstrijskim in ju-goslovankim pravom, ki jc naletelo v znanstvenih krogih na veliko pozornost. Jugoslavija se zanima za kreditne zveze Mlajši politiki kažejo večje razume vanje za medstrankarsko sodelovanje. Med socialističnimi strankami opuščajo idejo razredmxa boja in se odpovedujejo historičnemu materializmu. Versko življenje med delavci lepo napreduje in moderno dušno pastirstvo se naslanja na družbeno stvarnost vsakega naroda. Preganjaje vere po svetu Gčiščuje in poglablja versko zavest. To je samo nekaj veselih ugotovitev, ki pa dovolj prepričujejo, da se lahko pridužimo optimizmu sv. Očeta Pija XII, da stoji čioveštvo danes na pragu nove pomladi, k i ji ni bilo enake v človeški zgodovini. Po predavanju se je razvil živahen razgovor (med drugim n. pr. kako reagira komunizem na sodobni socialni razvoj v zapadnem svetu, o socialnih problemih prebujaj očilh se narodov, o vlogi izobražencev v politiki Itd.). Na koncu so se poslušalci zaftvalli Jugoslovanska delegacija je pred kratkim obiskala središče kreditnih zvez v Severni Ameriki, t zv. Filene Hcuse v Madisonu. Obisk je bil verjetno samo formalna ugoditev gostiteljem. Če bi hoteli komunisti v Jugoslaviji kaj storiti za zadružništvo, bi lahko žc davno storili vsaj to, da bi že prej cvetočemu zadružništvu, vključno Ljudskim hranilnicam in posojilnicam vrnili zaplenjeno imovino in jim dopustili svobodno delovanje. Ker so kreditne zveze, kjer delujejo v duhu pravil in izreč la, trdnjave demokracije, komunizem seveda nima prostora zanje Marko Kranjc — sedemdesetletnik V Rimu je praznoval 70 letnico rojstva preč. g. Marko Kranjc, zliani slovenski javni delavec. Kot dušni pastir se je udejstvoval tudi na narodnem, prosvetnem, te-lesno-vzgojnem ter poltičnem, področju. Bil je tudi urednik "Slovenskega gospodarja" in "Straže". Bil jc tudi tajnik Slovenske ljudske stranke za Šte-tjesko in Prekmurje in večkratni poslanec ptujskega okraja. Po vojni se je umaknil na Koroško, pozneje pa v Rim, kjer živi kot zastopnik Zveze krščanskih srednjeevropskih strank, še na mnoga leta! 25 letnica V.P.Z. Bled Vzajemna podporna zveva Bled, ki je bila ustanovljena kot zavarovalna ustanova Slovenecv za primer nesreč, bolezni, onemoglosti, smrti itd. praznuje letos svoj srebrni jubilej. Zveza deluje po pravilih, ki so odobrena od kanadaskii oblasti in se ji more pridužiti vsak Slovenec v Kanadi. Informacije dajejo krajevne skupine, ki ibsto-jajo po vseh večjih slovenskih predavatelju za lepo in aktualno naselbinah. Glavni tajnik Zveze je predavanje z dolgim aplavzom, j g. Frank Račič, 91 A Taylor Ave., — P.V. ! Kirkland Lake, Ontario. Nepremišljeno dejanje Slovenski rojak je poklonil knjižnici neke farne šole dr. Ko-lednikiov angleški prevod Juri> Kozjaka. Pred kratkim pa je voditeljica (sestra) š.ole knjigo izločila iz knjižnice (tako dejanje gotovo ne bo privabilo ljudi, da bi darovali knjige knjižnicam!) in jo dalo neki učenki s pripombo "Tega ne bo nihče bral". Mar ne smejo otroci v šolah, ki so bile zgrajene s slovenskim denarjem, zvedeti kaj o zgodovini Slovencev niti v obliki povesti? Roentgenski pregledi v Ontariju ZARADI POČITNIC IZIDE PRIHODNJA ŠTEVILKA SLOVENSKE DRŽAVE I. SEPTEMBRA. V. 1. 1957 se je 355,022 oseb v Ontariju poslužilo brezplačnega roentgenskega pregleda. Redni pregledi omogočajo zgodnjo odkritje jetike in lajšajo zdravljenje. V Ontariju je jetika povzročila samo 3.9 smrtnih primerov na 100.-000 preblivalcev, kar pripisujejo prav tem rednim brezplačnim pregledom. 61% lani odkritih primerov jetike je bilo v začetnem stadiju, kar pomeni veliko pridobitev ne samo v zdravljenju, ampak tudi v širjenju bolezni. Razen tega pokaže pregled večkrat tudi druge bolezni, o katerih je obveščen zdravnik. V času 1950-1957 so tu pregledi odkrili 53.306 primerov drugih prsnih bolezni (srce, rak na pljučih), v. 1. 1957 pa skraj 8.000. 2 SLOVENSKA DRŽAVA' 1. JULIJ 1958 POGLEDI NA KOMUNIZEM IN SOVJETSKO ZVEZO Pod tem naslovom je objavila odbori v spremenjeni krajevni revija Sccial Order pregled knjig, organizaciji dežele. Ocenjuje tudi ki so bile v zadnjem času objavi- položaj v jugoslovanskem polje-jene in obravnavajo zgornja vpra- delstvu, kjer so kolektivne farme sanja. Sestavke so napisali dr. skoraj popolnoma izginile pod dvojnim pritiskom: dolgimi Tito- Ciril Žebot, N'ikita O. Roodkowsky j (Fordliam University), Lev E. j Dobriansky (Georgetown University), Geza Grosschmid (Duquesne University) in Serge L. Levitsky (Fordham University). V naslednjem prinašamo prevod sestavka dr. Zebota, ki ga revija takole predstavi: "Dr. Žebot, profesor' ekonomije na Duquesne University, Pittsburgh, je analiziral knjigo Milovana Djilasi "The New Class" v Social Order (obto-tar 1937), The Tablet, Stimmeni vimi težavami z Moskvo in hudim ter nezlomljivim odporom kmetov, in so jih nadomestile bolj posredne kontrole. Označi tudi očitni napredek v priznanju nepolitičnih ¿lovečanskih pravic. I tier Zeit, Etudes in Vita e Pen-1 siero". "Djilasova uničevalna kritika komunizma v dejanju in poznejša nepričakovana izstrelitev dveh sovjetskih satelitov sta bolj kot kar koli kedaj pritegnila svetovno pozornost na Moskvo. Svet sc sedaj dobro zaveda, da bo njegova lastna usoda odvisna od tega, kar >:■ bo dogajalo v prihodnjih letih v Sovjetski Zvezi in v širšem krogu njene polične kcntrule. Očitno se v.si zavedajo potrebe po zanesljivih informacijah in pravilnem razumevanju komunističnega sestava. "Na srečo imamo sedaj na razpolago resne razprave o različnih vidikih komunizma na oblasti. Skoraj istočasno z objavo Dji-lasove knjige The New Class sta izšli lansko poletje dve deli, ki obravnavati bolj podrobno važne poglede na isti splošni predmet (Titoism—Pattern for International Communism. By Charles P. MeVieker. St. Martin's Press, New York, 322 pp. $6.00. — National Communism and Soviet Strategy. By D.A. Tomašič Public ALairs Press, Washington, D.C., 222 pp. $4.50). "C.P. MeVieker, ki je živel svoj-čas v Jugoslaviji kot uradnik a-meriškega zunanjega ministrtsva in sedaj poučuje na Yaleu, je analiziral domače vidike koministič-nega sestava v Jugoslaviji, kakor ga je 'lito preoblikoval po izključitvi iz Kominfcrme 1. f948. Knjiga Hrvata (Jugoslavija). D.A. Tomašiča, ki je profesor sociologije in vzhodno evropakih študij na Indiana University, zasleduje razvoj titoizma od začetkov jugoslovanske komunističe stranke po 1. svetovni vojni do njegove sedanje stvarnosti, ki je strahotno delujoč sestav. "Dr. McVickerja zanima not- 'Te zn^iilnosti Titovega režima j so napravile vtis na dr. McViker-ja. Nagiba se k priznanju1, da je v Titovem režimu nekaj demokracije, kakor režim zatrjuje, vsaj na papirju. Toda previdno pov-j | dari, Ja je dejansko vsa oblast,' prava totalitaristična oblast, trdno1 v rokah vrhovnega komunističnega vodstva. "Tako pride avtor bistveno do enakih praktičnih zaključkov kot Djilas. Kljub temu pa kaže The New Class fin. pa zelo odkrivajoč vidik, o katerem se zdi, da ga je dr. MeVieker zgrešil, ko je dopustil vsaj v teoriji obstoj neke vrste politične demokracije v Jugoslaviji. Djilas je bolj točen. Po njegovem obstoja v državah, ki jih obvlada komunizerm, tudi v teoriji samo ekonomski "socializem", ne pa politična demokracija. Djilas se izrazi točno: "Lastnino smatrajo pravno kot socialno in državno lastnino". "Djilas je označil Titove Delavske svete kot zgolj fasado za redno kontrolo komunistične stranke. Nedavna stavka v premogovniku v Trbovljah v republiki Sloveniji, prva javno priznana stavka v komunistični deželi, je dokazalo pravilnost Djilasove analize. Stavko v premogovniku je povzročila prav nemožnost Delavskega sveta, da bi ravnal skladno z svojim zakonitim položajem. "Črnogorski odpadnik od titoizma je pokazal enostavno temljno značilnost vseh zlaganih "ljudskih demokracij":. popolno zatrtje vsake oblike političnega' pluralizma. Komunistična stranka je odi-no obstoječe politično bitje, nobena druga avtonomna politična organizacija katere koli oblike ne sme obstojati ali se razviti. Kot se je Djilas potrudil povdariti, ne more nobena demokracija, teoretična ali drugačna, obstojati brez vsakega pristnega političnega pluralizma. Na to temeljno točko se bodo morali zediniti vsi praktični in teoretični politika Zapada (ali kjer koli drugje). "Dr. MeVieker je mneja, da je mašič, dn je zamislil Hfušeev svoj strateški načrt v globino. V središču načrta je Sovjetska Zveza sama. Nato sledi "notranji krog s> -edno upu in pričakuje, da se bo teMtskHl držav", za njim "zunanji komunizem razvil v sprejemljivo krog avtonomističnih komunistič-politično in družbeno stvarnost, j njh driav>. ki jim s]uži kot blazina Če je to dokončni zaključek dr. «pas nevtraliziranih dežel, ki pa so MvVickerja, more Djliasov po- orientirane v Kremelj" in te meje gled zopet služiti kot popravek. J na "področje dežel 'brez goopo-Pisec dela The New Class ne pri- j darja', kjer vlada močno notranje čakuje, da se bo komunistični trenje in nemir". Končno so še sestav razvil v demokracijo, ampak ' "nekatere evropske države kot predvidi razkroj komunističnega Italija in Francija, Kjer imajo sestava kot takega. Ta sestav, ki je I komunistične stranke m:čno ped-bistveno zgrajen kot "novi razred", j ]ag0 v masah"." se bo zlomil pod naraščajočim pri- j "Hruščev upa, da bo mogel raz-tiskom, ki ga bo povzročilo temalj- širiti komunistični vpliv in nad-no nasprotje med teoretičnim ko- zorstvo s pronicanjem in podtal munističnim "socializmom" in nim delom daleč ven v svet, ne.| da bi tvegal novo svetovno vojno, ranji pogled na titoizem, ker raz- usojeno titovistični "demokraciji", kriva po njegovem mnenju vzo- { ki nudi formaino možnost dejan-rec, po katerem se bo verjetno razvijal celotni komunizem po Stalinu. Na drugi strani pa skuša i skega (čeprav samovoljnega) olaj-! šanja totalitarne vlade, da bo po- , stala bodoči vzorec za vse ostale profesor Tomašič postaviti titoi- , ... ..__„-.„ • „• 1 1 komunistične režime. To je nje- zem in druge enačice "narodno gova razlaga pomena "liberali-zacijskih" in "decentralizacijskih" smeri v Sovjetski Zvezi in v satelitih p.o Stalinovi smrti. stnega komunizma" v odnos do svetovnih zamisli in strategije Kremlja. "Dr. MeVieker opisuje dosti podrobno politične in strukturne j "Ker po dr IvicVickerjevi razla-tpremembe Titovega režima po 1. gi politični pluralizem očitno ni 1048. Posebno pozornost posveča potrebna se&tavimna demokraci,-posebnostim kot so tako zvani De- je, moremo zaključiti, da ss avtor lavski sveti v podjetjih in Ljudski' nagiba k oni miselni šoli, ki še njegovo dejansko popolno perverznostjo. Po Djilasovem mnenju so ukrepi "liberalizacije" in "decentralizacije" po Stalinu dejansko samo "nova metoda ... za nadaljnjo okrepitev in utrditev monopolističnega lastništva in totalita:ne avtoritete novega razreda". Pripomnimo lahko, da je njun pogled dokaj različen. "Knjiga prorasorja Tomašiča ima vrednost predvsem kot priročni vir za podatke o zgodovini komunizma v Jugoslaviji. Razumsko je težko sprejeti njegovo intuicijo, da izvira zlobnost titoizma jz posebnega rasnega in kulturnega značaja dinarskega dela Srbov in Hrvatov v Jugoslaviji. Ta dinarska ' stni stranki. Takšna politika bi rasa se razteza od moj republika' nakazovala, da se Tito "ni hotel Slovenije na severozapadu skozi dele Hrvatske, Bosne, Hercegovine, Sandžaka in črne gore na jujovz- uprotljajoč to shemo koncentričih plasti, ki bodo služile kot psiho-lo£' :i obdijač in pozneje kot tekoči trak. Profesor Tomašič misli, da je bil to razlog, da se je Hruščev odločil sprejeti Tita nazaj v čredo. Profesor je nadalje mnenja, da "bodo Sovjeti preprečili oblikovanje vsakega novega in neodvisnega središča obla ti v komunističnem svetu, če dodelijo avtonomističnim državam kot Kitajski in Jugoslaviji posebno vlogo v dobi mirnega sožitja". Hruščev in Tito Možno je, da ima Hruščev kaj takega v mislih. Možno je tudi, da se je Tito približeval Moskvi, da bi končal demoralizacijo v la- VELIKI MANIFEST ŽOSIZMA 0 PROBLEMU DELAVSKE MLADINE Ko se jc v Večnem mestu po ki so mu ti mladi delavci v veliki velikem mednarodnem romanju večini izpostavljeni; razvedrilu, ki žostetov v lanskem avgustu sestal ga cesto mladi delavec išče po prvi mednarodni odbor Mladih ka- raznih moralno dvomljivih prosto-toliških Delavcev (žesistov), je |o rih, kjer skušajo brezvestni izko-poročilib, ki so jih prinesli delegat- riščevalci Izrabiti njegovo neizka-jc- iz vseh delov sveta, po temelji- šenost in ga oropati ne le n;ego-tem študiju sestavil "Manifest (vih denarnih sredstev marveč tudi Mladih Katoliških Delavcev o pro- | njegovega verskega in moralnega blemu delavske mladine širom življenja; izobrazbi in kulturi, ki sveta". Po besedah glavnega tajni- 1 jo na žalost v mnogih deželah med ka mednarodne delavske Zveze v j mladimi delavci na najnižji stopnji, Gene vi, Švica, j a ta žositični Ma- saj je še danes v mnogih deželah nifest najbolj konstruktivna puhli le do 10% pismenih. Tudi dru-J kacija, ki je zagledala beli dan v ^ žinsko življenje je danes v izredno zadnjih destetletjih. šestdeset stra- (velikih nevarnosti in v mnogih ni obsegajoča publikaja Manifesta primerih danes ne nudi več mlads- ipu delavcu tistega zavetja, katere-ga so bili deležni v preteklosti. Slednjič se Manifest vpraši "Kam svet gre?" V pogledu v bodočnost, ki ga obdaja upanj 2 in ukloniti" Stalinu kot diktator Jugoslavije s svojimi "trdo pri-debljenimi privilegiji", čeprav podreja vedno, kot omenja Dji-•hodu država. Delo vsebuje tudi,' JaS( kot komunist svoje "interese"' nekaj manjših zgodovinskih no točnosti. Navajamo eno, ki odbija. Na str. 91 omenja "slovensko bs'i> gardo" kot da bi organizacija pod tem imenom resnično obstojata, kar pa ni. Izraz so si sposodili iz slovarja ruske boljševiške revolucije in so ga uporabljali Titovi komunisti kot eksplozivno psovko za spontano nastal? krajevne edinice odpora proti komunizmu v slovenskih vaseh med 1941 in 1943. Njihovo pravo in zelo opisno ime je bilo "vaške straže". "Večina knjige profesorja Tomašiča je opisno razlagajoča zgodovina. Deveto poglavje povzema njegove izsledke o sedanjem stanju režima. Ugotavlja, da je jugoslovanski komunizem močno oslabel kot posledica Titovega preloma s Stalinom in rastočega vpliva Zapada v državi. Tito se je močno trudil, da bi strnil vrste, da bi dvignil duha in kontrolo njegove stranke. Po mnenju Tomašiča je bil razlog za Titovo zbližanje z Moskvo predvsem ugotovitev, da ji njegova ločitev in izolacija od ostalega komunističnega sveta kritično demoralizirala članstvo njegove stranke. "Zadnjih 13 strani tega poglavja skuša utemaljiti naslov knjige. Razvija domišljije polno hipotezo, po kateri ima Hruščev nov načrt za osvojitev sveta. V tem načrtu ni predvidel posebne vloge samo za Tita, marveč tudi za "narodni komunizem" v drugih državah. Iz Moskvi. Seveda je vprašanje, če bo vloga, ki jo je domnevno Hruščev dodelil Titu in drugim "narodnim komunistom", d'ovolj-no strašilna za nadaljnje napetosti med Moskovo iti "narodnim kdihunizmom". To je tmtfje' mnen-jei čeprav se kaže "trenutno, da "narodiii komunizem"1'zaVnira kot sredtotežrta sila med'■ sateliti. "Tudi v tej točki je Dlijas za stopnjo bolj realističen .Tudi on vidi stalno povezanost skupnih koristi med gospodarji v Kremljit ■].'. O.i i 1 . 'Ji in ysemi drugimi komunističnimi strankami, bodisi da so "narod- ;j| n ;• • •• i f'il- ne" ali ne. Pripominja, da "je bil narodni komunizem nesposoben spremeniti svojo notranjo naravo, ki obstoja v popolnem nadzorstvu in monopolu idej ter lastništvu strankarske birokracije .. . in nekaj ga stalno vleče spontano k svojemu viru—k Sov-jetsvi Zvezi". "Toda Djilas tudi predvideva, da bo napetost med Moskvo in "narodnim komunizmom" stalna in da bo rasla. Za razlog navaja: "na eni strani se krepe narodne oblike komunizma, toda na drugi se sovjetski imperializem ne zmanjšuje". "Knjigi dr. MeVieker in profesorja Tomašiča sta nadvse dragoceni in znanstveni ter nudita mnogo porabnih informacij, zanimivih zaključkov in presenetljivih namigov. Večati naše poznanje komunistične stravnosti v ča- v zgoščenih in jasnih obrisih prikaže peležaj mladih delavcev širom sveta, nevarnosti in krivično izkoriščanje, ki so mu mladi delavci v mnogih deželah izpostavljeni, moralne nevarnosti, Katarim je današnja delavska mladina v toliki strah, je nujno, da sedanji človek, meri izpostavljena na vsak korak kljufc vsem iznajdbam moderna njenega dragocenega življenja — življenja božjih otrok. Manifest pa znanosti in ugodnim možnostim poznanju svetovne kulture, posveti prinaša več kot le jasno sliko polo- j iVeč svojega prosiega časa poglo-žaja delavske mladine. Prinaša ko.i bitvi SV3.jega duhovnega življenja kretna predlo3e, kako po ožaj zavMaj3č se ,da je mosuo mirno objavljenih poročil o 20. kongresu | komunistične stranke Sovjetske su, ko je to znanje izredne prak Zveze 1. 1950 sklepa profesor To-1 tične pomembnosti. zboljšati, tako da se bo delavska in bratovsko sožit;j, mladina zavedala, da ni le or:dje . v rokah privatnih ali državnih izkoriščevalcev, marveč je mladina — bodočnost največjega družbenega razreda, delavskega razreda, ki ima od Boga določeno poslanstvo v človeški družbi, kot ostali družbeni razredi in ki je prav tako kot ostali poklican, da izpolni svoje poslanstva tukaj na zemlji, a se jasno zaveda svojega končnega cilja — večnega življenja in slave v Bogu. Manifest ugotavlja, da je danes na svetu 300 milijonov mladih delavcev, ki bodo v bljižni bodočnosti postali nositelji novega življenja v pravičnosti, miru in združenju ali pa v sovraštvu, razdoru in krivici. V prvem delu Manifesta pod poglavjem "Svet v katerim živimo" ugotavlja Manifest žalostno dejstvo, da še danes v tako naprednem dvajsetem stoletju živita dve tretjini sveta v velikem 'pomanjkanju živil in to skoro v vsej Aziji, večjem predelu Afrike, Južne in Srednje Amerike ter v nekaterih predelih Evrope. Ravno tako pereče ja s stanovanji. Okrog 30 milijonov družin v Zapadnih deželah trpi na pomanjkanju zadostnih in zdravemu družinskemu življenju primernih stanovanj. V ostalih predelih sveta pa se to število dvigne na 150 milijonov družin. Tudi kar se tiče zdravstve nih razmer in higijene, je kljub velikemu naporu Svetovne Zdravstvene Organizacije, ki deluje pod okriljem Zedinjanih Narodov, ša daleč nezadostno. Zlasti v Aziji in Afriki občutno primanjkuje zdravnikov, bolničark, bolnišnic in porodnišnici člcvešstva le pod božjim Očetom Rešitev današnje civilizacije je le v vrnitvi člo-zavedaj^č se da je m:žno mirno veštva nazaj v živo krščanstvo. Torej mora postati mladi delavtc edan izmed bodočih nosilcev civilizacije, zneva polni kristjan v polnem pomenu besede, ker le uravnovsenje človeškega značaji ni mir v duši med posamezniki bo prineslo mir v človeško družbo kot celoto. Manifest Mladih Katoliških Da-lavcev se konča s pozivom na va-ličastno poslanstvo, ki čaka mlade delavce širom zemeljske cble v upanju na njihovo pomoč pri gra-ditivi nove boljše bodočnosti. Manifest zaključuje: "Mi moramo formirati novo mladino, ki bo gradila skupaj novi svet. Svet r.e več grajen na izkoriščanju, .nevednost', sili, vojni ampak sve:, ki bo postavljen na temelje spoštovanja do oseba, družine, družbe in svetovnega občestva. Svet zgrajen na veri in dostojanstvu tudi naj,-ubožni in ponižnih. "V vrstah Mladih Katoliških Delavcev bomo morali biti pripravljeni doprinesti velike žrtve, izvršiti velike naloga, darovati čisto in nesebičnop redanost. V. povračilo bomo prejeli namen življenja, odgovor na naše dvome, upanje za naš strah. Združeni skupaj bomo spremenili obličja zemlje." F.T. Patentirane nogavice z "dvojnim podplatom" Podplati so pleteni v dveh legah. Notranji del je pleten tako, da je noga v stalnem stiku z mehkim delom tkiva. Dvojni podplati brez posebne odebelitve ali obtežitys-Nositi morate PENMANS-ove nogavice z dvojnim podplatom, da uvidite različnost! DVESTOLETNICA KLASIČNE GIMNAZIJE V MARIBORU Drugi del Manifesta nam prikaž "Mladega delavca in njegov prcs'o ' v svetu" tako v obeh Amerikah,, Evropi, Aziji in Afriki. Nevarnosti, ki mladega delavca spremljajo pri delu, kot n. pr. pretežko delo a'.i delo v nezdravih razmerah kot rudnikih, težkih železnih tovarnah itd., izkoriščanje njihovega neznanja in slabemu moralnemu zgledu, Ob gostovanju tor ontskega Slovenskega gledališča v Clevelandu Ob prebiranju poročil v Kanadski Ameriški dom.vini o kulturnem življenju Slovencev v To-rontu se je bilo človeku težko znajti. N'a eni strani dolgi slavo-spevi in natančne podrobnosti o vprizoritvah del iz dobe "Krivo-priseunika" "Treh tičkov" itd., na drugi strani pa suhe in nenaklonjene omembe o vprizoritvah nekaterih umetniško visoko kvalitetnih svetovnih dramskih del (n. pr. Claudel: Marijino Oznanenje, Rostand: Vest, itd); vse to je bilo mislečemu človeku težko spraviti v sklad. Nehote se je čitatelju pojavil sum, da tu nekaj ne more iti v redu. Gostovanje Slovenskega gledališča iz Toronta v Clevelandu dne 25. maja t.l. je vsaj Clevelandčanom to uganko raz- Koliko več je potem vredno Občudovanja vredno je delo teli nesebično delo ljudi, ki ne posameznikov, ki se na različnih jasnilo. To gostovanje je poka zalo, da ni res, da delo te skupine i ni vredno daljšega obravnavanja, temveč da je vprizortive na stran j v skladu z umetniško vrednostjo del, ki se jih ta igralski ansambel loteva. Pokazalo je le, da kultur- i ni poročevalec Kanadske AD temu nivoju ni dorasel aH pa, da spada med takozvane "partijske kulturnike", kjer se kulturno u-dejstvovanje in umetniška višina meri po pripadnosti "partiji", kateri poročevalec pripada. Če ne drži prvo, je vsaj drugo na dlani, kajti ob poročanju o delovanju igralske skupine Slovenskega gledališča se mu med vrstice po-cedi tu in tam nečedna slina, ki sem u je nabrala v ustih ob žvečenju lastne "pravovernosti". glede na ogromne težave in žrtve ter ob popolnem nerazumevanju in ob nerazpoloženju, ustvarjenem med neinformirano publiko od strani "pravovernih", ki skušajo vse javno delo držati v zakupu — vztrajajo in s tem rešujejo poslans-tvo emigracije, ki je: nadaljevanje one borbe, ki se je doma bila z rdečimi, tekme, ki se v danili razmerah lahko še nadaljuje edino na kulturnem polju. Vsi vemo, kako važna je ta področjih zavedajo svojega poslanstva in v borbi z zaostalostjo in oboževavnjem ljudskega pro-svetarlsva kot edino vrednega narodnega udejstvovanja, gredo pogumno svojo pot in s tem rešujejo vso emigracijo, ko nadaljujejo —v novih razmerah in pod novimi pogoji — tekmo z nekrščan-skimi silami v našem narodu, medtem ko je večina emigracije že resignirala in razvija le še ono delovanje, ki ni peščici ljudi, ki borba bila in v njej odloča le u- j si laste pravico misliti za vse metniška višina in moč. Dobro se druge, nevarna in ji pomaga tega zaveda Slovenska kulturna vzdrževati kontrolo nad njo. Po-akeija v Argentini, ki ima — žal ]eg razmerja do domovine ima Leta 1758 so ustanovili v Mariboru namesto nekdanje nepopolne cerkvene gimnazije v Rušah popolno klasično gimnazijo, ki so jo vodili očetje jezuiti. Klasična gimnazija v Mariboru je bila vedno živahno kulturno središče Štajerske tako po delova^ nju svojih profesorjev kot tudi dijakov. Iz njenih klopi so izšli številni možje, ki so oblikovali slovensko kulturno in politično življenje. Podrobna lista bi bila seveda dolga, zato omenimo samo nekatere: jezikoslovca Franc Miklošič in Matija Murko, pisatelja I Stanko Vraz in Davorin Tistenjak, politika in vseučiliska profesorja dr. Ivan Žolger in dr. Anton Ko-rošec, pesnik Janko Glaser, vse".-j čiliški profesorji Fran Ilešič, Jakob Kelemina in Ciril Žebot. Sloves ' zavoda so utrjevali tudi mnogi ' profesorji, ki sicer niso študirali na | tem zavodu, ki pa so na njem poučevali. Jeseni bo gimnazija pripravili proslavo tega jubilega. Zanimivo j bi bilo ugotoviti, koliko bodo današnji oblastniki prisilili zaved, da bo oral zamolčati bistvene dele svoje zgodovine. NOVICE —prav tako težko stališče in zaradi nerazumevanja in premajhne porpere ne more razviti vseh svojih sil. Vendar je to, kar ustvarja, tako pomembno, da je vsa veliko nevarnost, da zaradi neslovenska emigracija lahko na' zahtevnosti v kvaliteti, vzbudi v njo ponosna. |mladini, ki to primerja s kvalitet- ustvarjalno delo tudi narodno obrambno poslanstvo, ki ga res vrši tudi zgolj prosvetno delo, vendar vsebuje to zadnje tudi nimi predstavami tujega okolja (mislim tu na visoko umetniško raven televizijskih programov), ki so ji vsakdanja hrana, občutek sramovanja pred slovensko nebogljenostjo, zaostalostjo in nezrelostjo. In končni učinek je prav nasproten. Vzdrževanje umetniške kulture ima v življenju e-migracije visoko mesto in ga ji je treba priznati ne glede na to, da morda ogroža absolutno kont-, rolo katerekoli skupine nad njo. j Ne samo, da zasluži priznanje, zasluži tudi podporo. Tisti, ki skušajo za vsako ceno zadušiti čeprav še tako dragocena udejstvovanja samo zato, ker so svobodna, iz čistega ognja se porajajoča in sproščujoča in vsled tega nevarna, ker rušijo njih koncept, zadrgujejo emigraciji zanko krog vratu, ki se bo, če ti uspejo, udušila v lastni zatohlosti. V—R, Cleveland • 30 dni pod vodo. Ameriški podmornici Skate in Seawolf sta bili pod morsko gladino 31 oz. 30 dni, kar je skoraj podvojilo prejšnji rekord 16 dni. • Kep gledajo otroci na televiziji v ZDA? National Asociation for Better Radio and Televisicn je nadzirala en teden v maju 1953 zgodnje večerne programe na sedmih televizijskih postajah. Izid 161 umorov, 60 "opravičljivih" ubojev, 2 samomora, 192 poskusov umora, 83 ropov, 15 ugrabljenj, 7 poskusov linčanja, 6 eksplozij z dinamitom, 2 požiga in 2 primera mučenja. • Pa uradnih poročilih je prebivalstvo ZDA v prvem čeirtleteju 1958 počasneje naraščalo kot lani v istem obdobju: Število novih porok se je znižalo od 304,000 na 273-000 (10.2%), število rojstev je padlo od 1,017,000 na 1,008,000, (.9%) število novih priseljencev od 108.000 na 86.000 ( 20.4%), dočim j je število smrti naraslo zaradi ostre zime in influence od 415.00J na 449.000 (8.2%), kar je pokazalo znižano naraščanje prabi-valriva za 9.2%. Ponovni podvig pričakujejo po 1. 1961, ko bo naraslo število žensk v starosti od 18 do 34 let. • Prisilne mere za vodje sovjetske industrije. Preds. Nikita Hruščev je zagrozil voditeljem sovjetske industrije, da jim bo odtegnil plačj "do treh mesecev" ali jih podvrgel "strogim disciplinskim meratn", če ne bodo dosegali predp sans proizvodnje. • Sumljive ribiške ladje. Šest sovjetskih ribiških ladij se ne premakne z mesta nekako 100 mil j od vzhodne kanadske obale, kjer sa očitno ne bavijo z ribolovom 0-ipremljene so z obilnimi radarskimi aparati in se večkrat ponoči zavijejo v skrivnostno temo. Od časa do časa pridejo nove ladja, ki zamenjajo prejšnje in zavzamejo vedno točna isti prostor kot so ga prejšnje. Sumijo, da oskrbujejo podmornice z gorivom in hrano. • The Canadian Register o De Gaulleau (v uvodniku 14. junija 1958): "Antiklerikarnim skupi-nem v Franciji ne ugaja De Gaulleova vernost. Nekatere socialistične in demokratske skupine gledajo nanj kot na nevarnost za svoja načela. Komunistični blok pa se boji, da bo storil De Gaulle to, kar večina Francozov hoče, da napravi — obnovi red v Franciji. Gotovo mora imeti De Gaulle tudi dobre lastnosti že e-nostavno zato, ker se toliki trudijo, da ne bi videli nobenih". I. JUL IJ 1958 ..SLOVENSKA DRŽAVA" 3 MED SLOVENCI Toronto ® V nedeljo 29. ¡unija je praznoval 30 letnico mainlškega po-svečenja preč. g. dr. Kolarlč, C.M., župnik slovenske župnije v To-rontu. Pri slovesni zahvalni službi božji, ki jo je daroval jubilant, je pridigal p. Fortunat Zorman, O.F.M., ii Lemonta. Jubilantu . želimo obilo božjega blagoslova v njegovem duhovniškem delovanju! JU* Preč. g. dr. J. Kolarič, C.M. župnik slov. ¿v pni je v Torontu. Jubilanta se je spomnil tudi The Canadian Register, ki je prinesel njegovo sliko ter podatke o njegovem življenju in delovanju med Slovenci v Torontu. Chicago • Višjo šolo sta končala. Janko Cerželj in Tone Graber ml., ki sta prišla sem šele pred kratkim, ;;ta se odlično uveljavila pri študiju in sta končala High Sehool. Obema želimo mnogo uspehov pri nadaljnjem študiju! • 180 birmajncev in prav toliko botrov in botrk se¥£da, je bilo iia binkoštno nedeljo v naši farni cerkvi sv. Štefana. Zakrament sv. birme ' je otrokom podelil litvanski škof v begunstvu Most Rav. Vincent Brizgys. • Materinska proslava. Vsako leto slovenski otroci priredijo posebno proslavo v čast našim materam. Včasih v večjem, včasih v manjšem obsegu, vedno pa iskreno in občuteno. Tudi letos je bilo tako. V okrilju Lige so otroci, včji in mu-njši priredili prav lepo proslavo v čast našim materam. Vršila se je zadnjo soboto v maju v dvorani pod cerkvijo, žal je naliv onemogoč i večjo udeležbo. Po otvoritvenem pozdravu predsednika Fišingerja so nastopali otroci s pesmijo, govori, recitacijami in igrico. Govorila sta Alenka Lenček in Lojze Arko, otroci so zapeli pesmico Kruhek spi v kompoziciji p. Vendelina. Marjan Erman je recitiral Cankarjevo črtico "'Lagal sem materi", Andrej Finžgar pa pok. p. Alexandra "Iz Amerike vrstici dve". Sledila je igrica Kadar mame ni doma. - Taki in podobni nastopi naše mladine naj bi bili večkrat na dnevnem redu. Pomagali bodo ohranjevati slovensko besedo in utrjevati slovensko zavest. Naj bi bili deležni največje podpore na merodajnem mestu.. • .Slovenski dijaki odličnjaki. Šole je konec. Mladina se bo malo oddahnila in se pripravila na nove | učne napore v jeseni. Z veseljem moramo ugotoviti, da so med slovenskimi dijaki, ki so prišli pred ■ leti iz Evrope kot begunci, odlič-1 njaki. Eden od teh je Lojze Arko iz številne Arkove družine na W. Cermak Rd. Lojze Arko je letos ' dovršil De La Salle High Sehool. Poglejmo kaj o njem piše šolsko ! glasilo "Victory", pod naslovom "Meteor of the Month". "Edinstven, to je prava beseda, ki naj opiše Lojzeta Arko". Ko pove, da je doma iz Slovenije, razbičane po komunistih, poročilo povdari, da je Lojze vseskozi odličnjak. Šolsko leto je dovršil z 93% uspehom. Lojze je bil v De La Salle Institutu tudi predsednik godbe, ki je zelo na dobrem glasu. - Skoro istočasno kot Lojze je dpvršil š.udije na Illinois Institut od Technology njegov starejši brat Anton. Dosegel je Bachelor Degree of Science. Lojze Arko se bo verjetno posvetili vzgojnemu ¡poklicu, Tone pa se je že vpisal ne Northwestern University. - Oba, Tone in Lojze sta rada pomagala pri SNZ. Lojze kot de-klamator pri naših prireditvah, Tone pa je bil eno leto tajnik či-kaške podružnice SNZ. Obema naše iskrene čestitke z željo, naj ju i6ta energija in vstrajnost spremlja še nadalje.______________— • Prvorojenca je srčno razveselila Francko in Viktorja Lavriša. Srečnima stari širna naše čestitke z željo, naj bi jima Marjanca delala le vedno veselje. Cleveland VZAJEMNA PODPORNA ZVEZA BLED, odsek štev. 12, ST. CATHARINES, vljudno vau< vse Slovenke in Slovence na PICNIC ki se bo vršil v nedeljo 3. avgusta 1958. popoldne na Mulcev! farmi v Beamsvllle. Ont. VSI DOBRODOŠLI! ODBOR TRST • Slovenski dan. V nedeljo 15. junija je dramatsko društvo Lilija ob sodelovanju drugih društev priredilo na farmi KSKJ lepo uspeli Slovenski dan. Množice cleve-landskih Slovence so se zbrale ta dan, da prežive v prosti naravi prijeten popoldan, posvečen igri, pesmi in zabavi. Kulturni del sporeda je otvorila g. Srečo Gaser, podpredsednik dramatskega društva Lilija, ki je p.zdravil zbran? rojake in sodelujoča društva, posebej pa prevzv. škofa dr. Gregorja Rožmana, ki je b.i pokrovilelj dneva. Nastopili so: pevski zbor Korotan, ki je pod vodstvom dirigenta Metoda Milača zap ! nekaj pesmi, nastopili so tudi učenci slov. šele iz Kalinvuda, duet slov. deklet, mladi plesalci in harmonikarji, učenci slov. šole pri sv Vidu. Vse pa je navdušil mladi študent, ki je z zanosom deklamiral Prešernovo Zdravico. Zbrane rojake jc nagovoril prevzv. škof dr. Grego-rij Rožman in v svojem govoru ponovno povdaril pravico do samostojnega mišljenja in potrebo po medsebojni strpnosti in ljubezni po besedah sv Pavla: "Naj ne zaide sonce nad vašo jezo . ." Mladi in požrtvovalni rojaki, fantje in dekleta, ki se udejstvuje-jlo v dramatskem društvu Lilija, vršijo važno poslanstvo med cleve-landskimi Slovenci tudi s tem, da širijo dobro voljo in utjujejo vezi medsebonjnega razumevanja. Slovenski dan je bil samo eden izmed mnogih uspehov Lilije, katere člani nedvomno zaslužijo naše priznanje za svojo požrtvovalnost, saj so tudi čisti dobiček te prireditve namenili za vzdrževanje slovenskega šolstva v Argentini in za potrebe slovenstva na Koroškem, • Predavanje o Djilasovi knjigi. V soboto 14. junija jc bils v okviru Krogovih sestankov predavanje o Djilasovi knjigi "Novi razred". Predavatelj prof. Jože Ftlicijan je povdaril tri osnovne misli, ki so privedla do Djilasovega preloma s komunizmom: 1.- komunizem mu je dal vse, kar si je mogel želeti, ni mu pa dal uresničenja njegevih idealev; 2) napovedi Marksa, Lenina in Trockega .se niso uresničile. Mesto brezrazredne družbe je vstal novi razred izkoriščevalcev in zatiralcev; 3.) bistvo sodobnega komunizma je novi razred izkoriščevalcev, ki je zavladal nad družbo in v svojih rokah zdiužil večjo oblast kot katerikoli d. igi razred v zgodovini. Ljudske množice obvladuje s tem, da je združil s svojih rokah kontrolo narodnega premoženja, politično oblast in kontrol nad idejami. Uničil je kmete, podjarmil delavce in vkle-nil intelektualce v verige duhovnega suženjstva. Krogov večer je ze% lepo uspel. • Slov. šola pri sv Vidu vabi. Dne 27. julija se bo vršil na Kalio-povi farmi tradieijonalni piknik slovenske šole. Ker je čisti dobiček te prireditve namenjen za TOfiže-vanje slovenske šole, prav lepo vabimo vse rojake, da se ga udeležijo v velikem številu. • Korotanov piknik.. Pevski zbor Korotan vabi na poletno veselico, ki se bo vršila v nedeljo 13. julija na Kaliopovi farmi. Dne 5. avgusta pa se bo vršil na farmi društva sv. Jožefa KSKJ velik piknik, ki ga prirejata skupno dramatsko društvo Lilija in pevski zbor Korotan. Vsi. vabljeni! • Poravnajte naročnino za list v potniški pisarni Bled Travel Service na 6113 St. Clair Ave, Cleve-land 3. New York • Slovensko faro sv. Cirila je pred časom prevzel kot novi župnik pater Kalist Langerholz. Dobrodošel med nami! • Kaplan slov. cerkve, pater John rodu je iz Beneške Slovenije ip je,.v sorodstvi) s duhovnikom,, in, kulturnim delyferfi, pok. mons.,,Trinkpm) je v ne^.s.Lrjunija slavil, 25, obletnico^., duhovni-štva. Jubilejno sv. mašo je pel v slov. cerkvi sv. Cirila Ob asistenci sobratov, po maši pa je bila proslava v dvorani pod cerkvijo. Proslave se' je udeležilo veliko število tukaijšfijihnSl!oveiiitev. Patru Johnu iskreno0, čestitamo k jubileju. t . ! u> • 80. obletnico rojstva jfe slavila 3. junija gospa Alojzija Grum. Gospa je stara naseljenka In po rodu iz Begunj na Gorenjskem Znana je kot gostoljubna dobrot-nica. Še na mnoga leta! • Dne S. junija je v 77. letu starosti umrla gospa Fanika Cerar, stara naseljenka iz okolice Moravč na Gorenjskem. .Žaljočim naše sožalje. • V ¿6. letu življenjske dobe je 24. marca umrl v Trstu kanonik in veroučitelj na slov. srednjih šo-loh, mons. Janko Kramarič. PoK rodu je bil iz Bele krajine. Dolga leta je župnikoval v obširni fari St. Peter na Krasu, kjer je medv vojno s svojim vplivom marsikomu rešil življenje in imetje. Pred komunisti se je umaknil v Trst, kjer je bil zadnja leta kaplan v Barkovljah. Bil je naročnik nagega lista in je s simpatijamu spremljal borbo za popolno osvoboditev našega naroda. Ohranimo mu časten spomin! * Za sladkorno boleznijo, ki ga je mučila skoraj 30 let, je 30. ap-rilaumrl v tržaški bolnici prof Zupan France. Po rodu je bil iz okolica Tržiča na Gorenjskem, kjer se je rodil 1907. Pred vojno je bil časnikar v Ljubljani, po letu 1945 pa je poučeval na slov. srednjih šolah v Trstu. Bil je zelo dober tovariš in zvest naročnik našega lista ter zagovornik naše misli. Svojo majhno "hišico—velik počitek je našel v Ljubljani. Bog Ti podeli prijeten počitek, dragi prijatelj, prijatelji in znanci pa Ti bomo ohranili vdan spomin. CHILE • Pri našem prijatelju in naročniku g. Francu Pirnaiu v Santiago, Chile so letos dobili še punčko. Krstili so jo za Martino. Delala bo druščino trem bratcem. Naše čestitke zavedni slovenski družini. Novice c Koroške Celovec Za manjšine so pristojne zvezne oblasti. Tb je vsebina razsodbe z dne 19. marca 1958, ki jo je izreklo Ustavno sodišče na Dunaju. S tem je bilo načelno rešeno temeljno vprašanje celotne manjšinske zadeve. Pravice manjšin so temeljne pravice svobode in zato spadajo v pristojnost zveznih in ne deželnih oblasti, kajti te pravice spadajo v interes celotne države. "V SLOGI BRATSTVA" VZAJEMNA PODPORNA ZVEZA "BLED" Kdor še izmed rejakov-rojakinj ni član V.P.Z. Bled, naj vpraša svojega prijatelja, kateri je že član, kaj pomeni biti član dobrega podpornega društva? Vzajemna Podporna Zveza Bled je edino Slovensko Podpoi-no Društvo v Canadi, katero je iast slovenskih priseljencev;. V času 25 letnega delovanja je izplačano' Bolniške podpore ________ SI32.262.00 Posmrtnine______$12,191.75 in ima v blagajni z zadnim marcem 1958 svato $65,878.74 Sprejema novo članstvo od 18 do 50 let starosti Za vsa pojasnila se obrnite na glavnega tajnika: Frank Račič — 91-A, Taylor Ave. KIRKAND LAKE, ONT., CANADA obrnite se z zaupanjem v vseh nepremičninskih, družinskih in pravnih zadevah na: CARL VIPAVEC 278 Bathurst St.. Room 4. SLOVENSKI ODVETNIK IN NOTAR Toronto, Ont. — EMpire 4-4004 Dundas Foto Studio Edina slovenska slikama v Torontu. Vam se priporoča za ženitovanjska, družinska in vsa ostala slikanja. 1124 College, St. Blizu Dufferina C. SMRDELJ LE 4' 0202 slavistične študije dokončal na Dunaju in jih izpopolnjeval še v Zagrebu in Ljubljani, menda noče poznati ne Trubarja, ne Linharta, njegovo slavistično znanje se zbuja šele ob Prešernovi smrti. Oj srečna dežela, ki ima take znanstvenike, kakor pač komu prav hodijo. Tako eni "znanstveno" dokazujejo, da Slovencev ni, drugi dokazujejo, da Slovenci so, le slovensko ne znajo in govorijo vindišarsko, potem so zopet znanstveniki, ki dokazujejo, da soseda, ki govorita isti jezik, nista isto. To so novi zidarji babilonskega stVpa in prepričani smo, da jim je usojen enak konee kot njih vzronikom. Ali je to slavist? Na občnem zboru "Heimat-diensta" je dne 27. aprila govoril tudi slavist dr. Valentin Einspie-ler. Ta gospod je nepoučenim zborovalcem dokazoval, da smo Slovenci prišli do pismenega jezika šele pred sto leti. Dr. Valentin Einspieler, doma iz Zgornje vesce pri Bilčovsu, ki je svoje Slovenske pravljice v nemščini V zbriki "Podoba narodov" (Das Gesicht der Voelker) založbe Erich Roth, Eisenach-Kassel v Nemčiji je izšla knjiga slovenskih pravljic por naslovom "Wunderbaum und goldener Vogel, slo venische Volksmaerchen". Pravljice ie prevedla nemška entograf- MARY LINDA BEAUTY SALON 4 Short Street OK. S40I (Eglinton in Dufferln) Mrs. S. GLAC ka dr. Elsa Byhan, iki je pravljice izbrala, prevedla, opremila z o-pombami in napisala daljši uvodi, v katerem seznanja nemškega bralca z našim narodom in našo kulturo. Dr. Elsa Byhan je prevedla v nemščino že Levstikovega Martina Krpana, Bevkovega Petra Klepca in za radio mladinsko igro Bren-kove Naljlpša roža. V načrtu ima še prevod izbora pravljic Ele Perocijeve in Bevkovih povesti Tonček ter Pestema. PETER LEVIČN1K: SLOVENSKA DRŽAVNA MISEL 2. Razdeljena Slovenija pod oblastjo tujcev Karantanski zlom 819, leta je eden najusodnejših obratov slovenske zgodovine. V Karantanijo pridejo nemški kolonisti, ki uničijo dotedanjo slovensko enotnost poglavitne slovenske pokrajine. Z odstanitvijo domačih knezov pa se bistveno poruši slovenska narodno socialna struktura, ki je bila v Borut-Odilonovi pogodbi iz leta 744—745 še ohranjena. Odstranitev narodnih knezov je toliko bolj zadela Slovence, ker v staroslovenski družbi med vladarjem in ljudstvom ni bilo vmesnih stopenj, ki jih je poznal nemški fevdalizem. Z odstranitvijo narodnega kneza je bila uničena možnost, da bi se v slovenski Karantaniji proces fev-dalizacije, ki bi mu po zgledu in socialnem vplivu sosedov prej ali slej gotovo podlegla, izvršil na slovenski narodni osnovi in bi tako nastala slovenska srednjeveška fevdalna družba in slovensko plemstvo kot stan te družbe ,kakor se je zgodilo na Poljskem in češkem. Tako pa se je proces fevdalizacije na slovenski zemlji vršil, toda okrog predstavnika tujerodne nemške oblasti in tako šel v smer fevdalizma narodov: Nemec fevdni gospod — Slovenec njega podložnik. Za prihodnje čase slovenskega ozemlja tako zračilni dualizem zgodovinskega razvoja, ki ne istoveti življenja države z življenjem naroda, korenini v dogodkih leta 819. Slovenci postaneja po neuspelem Ljudovitovem uporu del tujega, nemškega sestava. Karanta-nija pokrajina nemške države. Slovenska zemlja se začne organizirati s stališča nemške varnosti: Ljudevit Nemški položi leta 828. nanjo mrežo mejnilh krajin, ki so osnova tisočletni upravni razkosa-rosti Slovencev. Prihod Madžarov je sicer ta sistem v temelju pretresel, po zmagi Otona I. iz Saške dinastije — ustanoviteljice svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti — nad Madžari, obnovi ^njegov brat Henrik I. organizacijo mejnih mark nemške države na slovenskem ozemlju. Med ostalimi pokrajinami slovenskega ozemlja ima še dolgo Karantanija izjemen položaj. Po letu 819, jo sicer upravljajo bavarski grofje, a že tretjega med njimi, Popcna, kmalu izrine sin vzhodno-frankovskega kralja Ludvika, Karelman. Kakor ta tudi njegov sin Arnulf opira svojo moč predvsem na Karantanijo, kjer okoli leta 880 nastopa kot vojvoda. V kratkem času pride torej v zvezi z vojvodi iz vladarske hiše Karantanija zopet do svoje emancipacije. Karantanija se v listinah Arnulfa večkrat imenuje regnum (kraljestvo), kakor se imenuje tudi še za Otona I., Arnulf sam pa kralj Karantancev. V nemški srednjeveški državi ima Karantanija značaj slovenske plemenske vojvodine, ki živi po lastnem narodnem pravu: njeno deželno pravo ja še daleč v visokem srednjem veku nekdanje ka-rantansko pravo. Pravna samobitnost Karantanije se kaže v posebni zemljiški meri, v lastni, vsem Slovanom znani v pravni razdelitvi na desetnije, stotnije in tisoenije (žuipanije), v ljudskih in sodnih zborovanjih "večah", v "pojezdah", sodiščih za ozemeljske in mejne spore, v "poklonu", ki prvotno pomeni priznavalno davščino knezu, v pričah "po slovenskem pravu". Karantanija ima lastnega dvorskega (palatinske-ga) grofa, kakor štiri nemške plemenske vojvodine, ki so bile nekoč samostojne: Saška, Svabska, Bavarska in Ftamkovska. Kot v švivarsikih prakantonih so "deželam koroške vojvodine" kmetje—svobodnjaki. Ti so nosilci državne misli; na veči, ki se je dolgo časa vršila v preddverju cerkve sv. Petra pri Krnskem gradu, pozneje po svojih pooblaščencih "dobrih možeh" slovenskega prava, morejo ti svokodnjaki od- kloniti vojvodo, ki ga njim pošlje nemški kralj: oni ga ustoličujejo na knežjem kamnu in s tem obredom sprejemajo v slovensko narodno skupnost. V enajstem stoletju so Karantanci odklonili kar tri vojvodske kandidate. Zanimivo, da se v tem stoletju zavest posebnih pravic in narodne samostojnosti v Karantaniji zelo močno javlja in da je zelo pogosta professio iuris slovenskih Karantancev. Pravica sprejetja in zavrnitve vojvode do konca trinajstega stoletja splahne v formalistični obred ustoličenja po voj-vodskem kmetu kot zastopniku slovenske narodne skupnosti, ali obred ustoličenja ostane še vedno državno-pravno pomemben akt. Izza Spannheimea Bernarda (1202 —1256) zamira deželna veča in pride ob veljavo ob dokončanem razvoju deželno-knežje oblasti. Kakor v nemških doželah pridejo tudi v Karantaniji v trinajstem stoletju velikaši do vedno bolj izjemnega stališča. Čim bolj prihaja knežja oblast v pravo deželno gospostvo, tem bolj umira staro deželno pravo. Toda še prvi pravi "princeps terrae" v Karantaniji, Bernhard Spannheimovec se zaveda in s svojim ravnanjem zavestno povdarja, da stoji na čelu plemenske narodne dežele, kjer je slovenščina občevalni in razpravni jezik v zasebnem in javnem življenju. Kot narodni knez nastopa Bernhard tudi na kraljevem dvoru v slovenski kmečki noši in s klobukom na glavi, kar je posebna pravica koroškega vojvoda, ki mu po pravu gre tudi pravica, da se pred kraljem kot svojim sodnikom zagovarja v slovenščini: v tem jeziku ga tožniki tudi lahko tožijo v deželi ali pred kraljem. Stare pravice in svokoščine so našle branilce v aklimatiziranem nemškem plemstvu, posebno v Ep-pcnsteincih in Spannheimcih, ki je sicer živelo — kakor tudi došli nemški kolonisti — po svojem nemškem pravu. Čeprav je nagib za tako ravnanje nemških plemenitnikov treba iskati v njih partikularističnih težnjah, je vendar to ravnanje večkrat pomagalo do uveljavljanja narodni pravni tradiciji. Fevdalni sistem je dopuščal možnost partikularnega prava in šele knežji absolutizem Habsburžanov je zadal smrtni u-tlarec tudi zadnjemu ostanku slovenske pravne samobitnosti: us-stoličenju koroških vojvod. Prvi deželni gospod Koroške, ki se ni dal ustoličiti slovenskemu kmetu, je bil ce?ar Ferdinand III. (1457), ustoličenje njegovega očeta Er-nesta Železnega 18.3.1414 je bilo tako zadnje ustoličenje na knežjem kamnu. Med plemiškimi dinasti, ki so v času oslabljene nemške cesarske oblasti na slovenskem ozemlju organizirali svoje teritorije, je imel največji uspeh Ba- benberžan Friderik II. Bojeviti, ki je ustanovil močan teritorij od dunajske kotline do Jadranskega morja. Za časa tega kneza se je Vzhodna Marka ali Avstrija uveljavila namesto Karantanije kot združujoča sila vzhcdnoalpskega prostora. V boju za babenberško dediščino je češki kralj Otokar II. Premisl združil pod svojo oblastjo Koroško, Kranjsko, Štajersko, Vavinsjko in Slovensko marko (1269). Res je tedaj češki kralj le še prvi dostojanstvenik nemškega imperija, res pa je tudi, da se je Otokar čutil Slovana —pred bojem z Rudolfom Habsburškim se namreč v pozivu Poljakom za pomoč sklicuje na skupnost krvi —zato bi zdlužitsv Slovanov od Krkonošev do Tržaškega zaliva mogla privesti do obnove Samove države, ako ne bi bil pri Suhih Krutih leta 1278. padel Otokar v boju z nemško-madžarsko ' koali-' cijo. Po tej Rudolfovi zmagi so slovenski zemlji za dolga leta nje usoda Habsburžani in jih poltična tvorba: leta 1282. postanejo voj-vodina Avstrija, Štajerska, Koroška, dežela Kranjska in Slovenska marka dedni fevd habsburških hiš. Ko pridobijo po smrti kr.eza Ulrika še celjsko kneževino in po izumrtju goriških kroiov še njihovo posest, tvori slovenska zemlja del njihove hišne oblasti, njih dedne dežele, in beleži razvoj vzhodnoalpske habsburške posesti iz rahlega, zgolj po osebi kneza povezanega skupka dežel nemškega cecasrstva v avstrijsko monarhijo, eno izmed velesil ev-rospkega državnega ravnotežja po španski nasledstveni vojski. Skupaj z ostalimi habsburškimi deželami izpadejo 1. 1805. tudi slovenske dežele iz tisočletne zveze z Nemčijo, ko je cesar Franc II. ustanovil avstrijsko cesarstvo. Zveza z Nemčijo se jc obnovila leta 1815, ko je Avstrija vstopiia v "Nemško zvezo", in se dokončno pretrgala leta 1866—67 potem, ko je Bismarck izrinil Avstrijo iz nemške zveze in se je avstrijsko cesartsvo preuredilo v dvojno avstroogrsko monarhijo. Dražavna zveza Slovencev s habsburško vladarsko hišo se je prvič prekinila šele po skoraj petsto letih svojega obstoja, ko je Napoleon ustanovil "IlirsAe province". Ta ustanova, dedinja francoske revolucije, je odprla sl:venskini sodobnikom pogled na geografski pomen in evropsko funkcijo slovenskega ozemlja, "prstan Evropni", kakor ga je izrazil Valentin Vodnik, pesnik ode "Ilirije oživljene", ki sama po sebi dokazuje pobudo, katero je slovenska nacionalna misel sprejela od Napoleonovega genija. Enotnost ilirskih dežel se je, čeprav zgolj nominalno, ohranila v ilirskem kraljestvu restavracijske Avstrija: še v tej obliki je Ilirija tvorila oporišče za slovensko državnopravno misel. (dalje prihodnjič) 4 „SLOVENSKA DRŽAVA'' L JULIJ 1958 JAVNA TRIBUNA RESNICI NA LJUBO Zelo mi je žal, da na moje pismo, ki ga je v marčni Javni Tribuni objavila SD, g. Miloš Stare, ne odgovarja v Javni Tribuni, kjer bi pač imelo še najbolj smisel zavrniti, če sem res kaj napačnega napisal, ampak udarja mimo predmeta in potvarja resnico v "Kanadski Ameriški Domovini". SD je jasno povedala, da bo vedno tiskala tudi odgovor ali nasprotno mnenje, da se slišita obe sporni strani. Če bi Slovenci uživali iste pravice tudi pri listih "'Svobodna Slovenija", "Slovenija" (ki nosi tako goljufivi naslov "Glasilo slov. kršč. demokracije", a je dejansko odprta le najožji politični frakciji) ali v sicer dobrem listu "Ameriški Domovini", potem bi tudi jaz danes ne odgovarjal v SD, kjer je resnica že znana, ampak v AD. kjer g Stare zapeljuje množico nepoučenih čitateljev z naravnost drznimi zavijanji in potvarjanji. Najiprej vprašanje, ali. je bilo v mojem pismu o preveliki mol- nisku Kliea Triglav a, da o pozi čečnosti slov. drž. gibanja in o bombastičnih pretiravanjih SLS vprašanje strankarske zanesljivosti? Ali starejši primer: Nekdanji tajnik NO se je pridno vozil po taboriščih delat govore proti slov. drž. gibanju in Stražarjem. Po končanem govoru proti "največjim sovražnikom narodne edinosti" Stražarjem, je dični govornik v privatnem pogovoru s starosto slov. duhovnikov priznal, da nima ničesar očitati Stražarjem in da v resnici nima nič proti njim. Jasno je torej, da vsem takim frazam o zlonamer-nosti vodilni strankini propagan-disti in cenzorji niti sami prav nič ne verjamejo. Če pa svojihi propagandnim 'krilaticam niti sami ne moreja verjeti, naj vendar ne bodo užaljeni, če jim tudi narod ne more verjeti! Kaj sem napisal in kaj g. Stare trdi, da sem napisal? Razume se, da g. Stare popolnoma zamolči, da sem predvsem pritrdil dopi- . tivnih naporih slov. drž. gibanja res kaj zlonamernega, kar naj bi bilo listu v sramoto? Kako mislijo i drugi? G. Stare omenja ludi g. Staneta šušteršiča. In upravičeno! Stane je pač eden najibolj širokosrčnih in požrtvovalnih kulturnih delavcev. Bil je dolga leta predsednik in duša Korotana. Z g. Menartom že vsa leta skrbi za slov. radijske oddaje v Clevalendu. Otel je pozabe domobranske pesmi, poskrbel za izdajo albumo odkupil Mauserjeve knjižice Vetrinjsko polje, itd. Stalno snema na trak naša glasbo, od čisto ljudskega gradiva d0 opere Marija Magdalena, ki bo tako na razpolago tudi vsem drugim postajam. Pomaga skoraj pri vsaki kult. prireditvi javnost vse premalo ve. Iz te osnove sem šele pokazal, kako mnogo bolj spretni — v resnici mnogo "prespretni" — so v tem pogledu ljudje iz SLS. Povedal sem, da v največjem slov. zamejskem središču (in g. Stare pač ve, da je to Cleveland, a to prezre, da pozneje laže preskoči na slov. pisarno v Torontu) v več (o tem več, če bo kdo "povabil"). Da se g. Stare izogne temu neprijetnemu vprašanju, se seveda napravi nevednega in o par sto dolarjih, ki jih je dobil $ > p>m$>m mmevr tAm j mm&rr SriAKSSHCS «fV£Jt asča mes /TLMCea c k n h 0 h g ca#4£»a# ramvs WMmrm, 2 mre¿> cčMrmmmKč wAvfüa i Ate ■ mmmi ama ra ¿u-aejuse» 0* Alt &fws ÚF£*f>¿ 0S*V££/U.0WP rsMfienMr catFm e* M mee ZA 91. ROJSTNI DAN JE DOBILA KANADA NOVOJEZERO IN VEČ ELECTRIČNE ENERGIJE morali biti samo za dobrodelje. letnico njegovega prijatelja du-Nikjer nisem rekel, da je ta pi- j hovnika in najbolj zaslužnega sarna v Torontu, čeprav je dosti zagonetnega tudi tam. Tudi nisem nikjer zapisal, da ostane dolg go- tovo neporavnan, čeprav ja na mestu vprašanje, ali se taki dolgovi res poravnajo. Napisal sem le, da denar za tisk dobijo od slovenske pisarne. Vsaj za en tak primer so sami dali tiskati dokaz v "Slove- kovskim priznati iste pravice kot mji prevajalca, dr. Nandeta Koledni-ka (tudi zlati jubilej očeta izseljencev p. Zakrajška ni bil vreden vrstice ko je zaman čakal na tisk v "Sloveniji" kratek članek o potrebi, da se razširi slov. politično zastopstvo tudi na politične skupine zven SLS, ko je zaman čakal v obeh uredništvih kratek članek v obrambo krivično napadenega čeprav seveda ni rečeno, da krekavskim, je dala ista organiza-' se nam s tem že odpre vpogled v in sramotenega g. Geratiča, pod "Ivanov ' zagonetnost financ, ki jih tako ' prt z laskavimi izjavami dveh" Vo- čija tiskati, da je dosti, solidnih pa je premalo". Kaj j pri založbi kot v dobrodelju up-se je spremenilo: resnica, ali samo ravljajo vodilni strankini prvaki. dilnih duhovnikov, ko je bil ponovno črtan en sam kratek od- in oseb, a po partijsko cenzurira protimnenja in odgovore. Zato bi vsaj za Severno Ameriko predlagal dve rešitvi: lastništvo AD, ki izdaja za SLS "Slovenijo", ki zanjo ne plačuje le sto strankar-jev (toliko so dobili v Clevelandu, izjav za Slov. kršč. demokracijo, ki je seveda mnogo lepši in širši pojem), ampak tisoči demokratičnih Slovencev, naj bo tako dobro in v interesu demokracije toliko uvidevno, da dovoli podobno prilogo tudi političnim drugopotni-kom, ki jo naj urejuje urednik, ki si ga sami izberejo pripadniki organizacij in akcij izven SLS. Urednik naj bo pooblaščen, da gradivo sam izroči stavcem, da ne bo vmes možnosti za kako cenzuro ali prehitevanje po SLS. Če pa to ni izvedljivo, naj lastništvo blagohotno posreduje, da se od 14 kolon, ki jih ima v "Sloveniji" na razpolago SLS, vsaj štiri redno odstopijo za Javno Tribuno nesomišljenikom SLS, kjer bo mogoče predstaviti tudi drugačne poglede in zavrniti vsaj najhujša strankarska podtikanja. Tribuno naj bi urejeval poseben urednik, ki ga odobrijo nesomišljeniki osebo, a mi ne dovolijo odgovora v svojih listih, se zadnjič prvič nisem podpisal z razumljivim i-menom. Dokler so oni potolkli Žebota, Geratiča, Javornika, Ke-slerja in druge nepodpisani, se da so se izognoili resnici in svobod zadnji polemiki?), je prav, da dobijo vsaj enkrat nazaj po istem vzorcu. Razlika je le ta, da sem jaz pazil, da sem napisal samo resnico, medtem ko so oni pazili, pač ne morejo pritoževati. Če imajo dovolj poguma, da v celoti objavijo ta dopis v AD ali v "Sloveniji", jim bom tudi jaz takoj poslal svoje ime. In če nam nekje zagotovijo vsaj štiri stolpce na mesec, da bomo lahko brez cenzure odgovarjali na njih podtikanja in laži, se bo vsak tudi vedno razumljivo podpisal. Dokler pa so skeraj vedno sami tolkli po nas nepodpisani (le koliko napadov na Geratiča so podpisali v SLS. Tako bi vsaj pričli do tega, gnil se je predmetu, kjer bi mi da w sg p(>d nasiovom krWanske moral priznati, da imam prav in odgovarjal na nekaj, kar je sam podtaknil. 2.Če želi jasen nasvet glede zbornika, predlagam, naj pooblasti kako močno nesomišljeniško skupino, recimo Odbor slov. drž. gibanja ali Slovensko Pravdo, da si izbere svojega urednika, ki naj zbere določeno število strani političnih člankov in razprav o slov. in evropski politični problematiki od najmočnejših političnih mislecev izven SLS če bo narod slišal vse bo laže presojal in od lo-čal. 3'. Stranka danes trosi laži na račun njej neljubih organizacij demokracije smel povedati več kakor en sam poltični koncept. Drugače pa je AD v nevarnosti, i da bo izgubljala naročnike, kar bi bilo zelo škoda. 4. Glede podpisa: običaj je bil,' da so ¿lavni delavci v slov. drž. j pokretu podpisovali svoje članke z razumljivim imenom. Prav tako j je bil običaj, da so se strankarji I v napadih skrili za neznanke kot XY, Alfa, S., A.J., et, -ejčke, -ajčke, itd., ali jih pustili sploh' nepodpisane. Ker sem vedel, da bodo tudi to pot zavijali in pot-. varjali ter bi uporabili priložnost, I da me zaradi pisma zrušijo kot DRUŠTVA, — ČITATELJI STE PRIPRAVLJENI NAM POMAGATI PROSIMO — • PODPIRAJTE Podjetja, ki podpirajo vaš časopis • KUPUJTE izdelke in poslužujte se podjetij, ki oglašujejo v vašem časopisu • OB nakupu določenega ogla -ševanega predmeta, povejte prodajalcu, DA STE VIDELI OGLAS V NAŠEM ČASOPISU. • S TEM POMAGATE pri izboljševanju našega lista, • POMNITE — to je VAŠ list, ki se bori, da ostane naš jezik pri življenju — in služi naši skupnosti v Kanadi. POMAGAJTE NAM POMAGATI VAM! nemu razpravljanju pred isto publiko, .kjer bi jo bilo mogoče dognati, izognili. Ameriški Slovenec BLED Travel Service 6113 St. Clair Ave., Cleveland 3. Ohio, Telef. EX. 1-8787 ureja vse potrebno za potovanje v domovino in druge dežele. Preko tvrdke Bled lahko pošljete «vojim domačim živilske pakete, denar, šivalne stroje, radio aparate, kolesa in podobno. Postrežba zanesljiva, cene zmerne. Eled Travel Service sprejema tudi pismena naročila. SLOVENSKA DRŽAVA izhaja prvega v mcsccu. Za SNZ, predsednik: Dr. A. Kuk. Za uredniški odbor: Dr. R. čujes. Tehnična stran in oglasi: V. Mauko. Letna naročnina znaša: Za ZDA in Kanado 3.-$. za Argentino 20., pezov, za Brazilijo 50 kruzeirov, za Anglijo 15 šilingov, za Avstrijo 30 šilingov, za Avstralijo 2.- avstr. L., za Italijo in Trst 600.- lir, za Francijo 500.- frankov. Naročniki v Argentini morejo poravnati naročnino tudi v upravi Slovenske poti. Za podpisane članke odgovarja pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva naziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in izdajatelja.