TRGOVSKI 1IST Časopis za trgovirto, industrijo in obrt. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V-> leta 90 Din, za Vi leta 45 Din. j Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. ' Dopisi so ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.958. .............——--------- ■ i — ■—----m mu m — LET0 x Telefon št,. 552. LJUBLJANA, 3.'marca 1927._Telefon št. 552. STE V. 25. Odrnara hišnega davka v L j ubijam. Slovenci smo skromen narod. Že mačehovska Avstrija nas je naučila, da smo hvaležni za vsako drobtinico, ki nam pade z vladne mize. Svoje nravi tudi po osmih letih, odkar smo del ujedinjene kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, nismo izpremeni-li. S kakšnim zadoščenjem smo sprejeli vest, da je Narodna skupščina znižala hišnc-najemni davek v Ljubljani od 30% na 12% in s tem izenačila ta davek z davkom na deželi. Društvo hišnih posestnikov, ki je stalo v boju za znižanje hišnega davka v prvi vrsti, je upravičeno in nekako samozavestno povdarjalo svoj uspeh. Toda veselje je bilo preuranjeno. Naši hišni posestniki so delali račun brez krčmarja. Pozabili so enostavno na finančno upravo, ki vedri ;in oblači na Bregu in kjer se danes v večji meri uveljavlja fiskalizem nego ob najhujših polpreteklih časih povojne -dobe. Že v decembru lanskega leta smo izza kulis culi, kaj se pripravlja. Opozorili smo našo javnost na prizadevanje davčne administracije, da hoče z višjimi ocenami paralizirati dovoljeno znižanje. Trdno smo bili prepričani, da se bo finančna uprava zadovoljila samo s tolikim poviškom najemne vrednosti stanovanja in lokalov hišnega posestnika, da se v efektu ne bo pokazalo znižanje davčnega merila. Pa smo se kruto varali! Davčna administracija je s svojim vsekakor pretiranim fiskalizmom pre-. senetila tudi najhujše pesimiste. Ocenila je najemne vrednosti stanovanj tako visoko, da je hišni davek v dosedanji izmeri podvojila, potrojila, pogosto pa zvišala še na višji mnogokratnik. Instrukcija za odmero hišnega davka v § 43 izrecno določa, da je treba postopati obzirno in napovedi hišnih lastnikov, ki so notomo navajeni zahtevati nizko najemnino, upoštevati brez sprememb. Stoletna praksa — instrukcija je stara že preko 100 let — je vedno respektirala to določilo. Najemna vrednost stanovanj hišnih last- nikov je bila od nekdaj jako nizko ocenjena. Ocena teh vrednosti je bila vedno ena najkočljivejših vprašanj. Vsi dosedanji upravniki so upoštevali razmere in bili ravno v tem oziru jako prizanesljivi. Zato nikakor nočemo in tudi ne moremo trditi, da napovedane najemne vrednosti vstreza-jo dejanskim razmeram. V marsika-! terem primeru res zaostajajo za najemnino, katero se za slične prostore običajno plačuje. To pa še nikakor ne upravičuje naše finančne uprave, da jih preko noči do cela prilagodi dejanskim najemninskim razmeram. Kar se je desetletja toleriralo, se ne mere enostavno prelomiti. Ako finančna uprava že hoče prelomiti s stoletno prakso in si je v znani dobrohotnosti izvolila za to ravno sedanjo dobo občutne gospodarske krize, ki bi bila njena dolžnost, da izvrši svojo namero postopoma: od dvo-letja do dvoletja, dokler ne dosežejo najemne vrednosti višine, ki bi bile primerne za slična stanovanja in lokale, ki so oddani v najem. Z upravičenostjo ji moramo očitati neuvidevnost in nerazumevanje, ker je smatrala ravno sedanji čas za najprimernejši, da uveljavi svojo f iskal-nost in zadosti svojim neutešljivim nagonom. Gospodarske prilike so trde. Vedno trša je za denar. Kupčije so od dne do dne slabše in splošna kriza se kaže v vedno bolj trši obliki. Naša finančna uprava bi morala to vedeti, saj spada v njeno službeno dolžnost, da se briga za naše razmere. Kljub temu, da ve, da se našemu gospodarstvu slabo godi, da ječe hišni posestniki pod pezo stanovanjskega zakona, je navila najemne vrednosti na zneske, ki gredo v nekaterih primerih v gorostasno višino. Tako je na primer najemno vrednost stanovanja nekega hišnega posestnika zvišala na izmero, ki večkrat presega zlato pariteto predvojne najemnine, najemno vrednost lokalov pa v neštetih primerih zvišala na številke, ki so v primeri z dosedanjimi ocenami naravnost neverjetne. O poviških še ni izrečena zadnja beseda. O pritožbah bo odločala delegacija ministrstva financ. Upamo, da bo pokazala pri tem več uvidevnosti nego so jo pokazali podrejeni organi. V tem nas podkrepljuje izjava, katero je podal v Slovencu« delegat ministra financ g. dr. Savnik dne 1. marca t. 1. v obliki popravka. V tem popravku navaja: »Ni res, da je ljubljanski finančni delegat dal podrejenim organom navodila, da odmerjajo davke v vsej dosedanji višini, čeprav je vsakemu, tudi res nestrokovnjaku znano, da je to vsled gospodarske krize’ nemogoča stvar, res pa je, da takih navodil nisem izdal.« Iz te izjave jasno izhaja, da pokrajinski zastopnik vrhovne finančne upirave, sam uvideva, da je nemogoča stvar, da bi se odmerjali davki v vsej dosedanji višini. Nadejamo se, da bo g. delegat kot šef finančne uprave II. stopnje, ki bo odločala o mnogoštevilnih pritožbah proti višjim ocenam TRGOVSKI STIKI MED NAMI IN AMERIKO. V svrho poglobitve trgovskih odno-šajev z Zedinjenimi državami je naslovit naš generalni konzulat v Newyorku na vse zbornice v državi okrožnico s prošnjo, da se mu vpošljejo naslovi in podatki o naših tvrdkah, ki hi želelo navezati poslovne stike s tvrdkami v Zedinjenih državah. Na podlagi dobljenih podatkov namerava konzulat sestaviti poseben register naših tvrdk. Interesenti naj pošljejo podatke o izvoznem predmetu, o razpoložljivih količinah in prodajnih pogojih Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. * * * ITALIJANSKE BANKE. Na temelju poročila največjih italijanskih bank bodo od sedaj naprej zvišali •obrestno mero za bančne« vložbe, na 1 mesec vinknlirane, na 6%, za depote, na dva meseca vinknlirane, pa na 6 'A odstotkov. Ta odredba je posledica splošnega pomanjkanja denarja, ki se čuti zlasti v mali trgovini. Banca Nazio-uale di Credito izkazuje za finančno leto, kakor pravi poročilo iz Milana, 31 milijonov lir čistega dobička. 10 milijonov lir bodo dali rednemu rezervnemu zakladu, ki bo s tem dosegel vsoto za odmero hišnega davka, našel zlato sredo, ki bo v zadostni meri ščitila interese davkoplačevalcev. To mu bo tem lažje mogoče, ker mi absolutno verjamemo, da ni v nikakem oziru vplival na ocene v 1. instanci v drugem nego na posredovanje društva hišnih posestnikov blažilnem oziru, kajti ako bi v zadnjem trenotku naravnost ne ukazal, da se nekatere ocene znižajo, bi bilo breme, katero je davčna administracija odmenila ljubljanskim hišnim posestnikom, še izdatno trše. Zato z zadoščenjem jemljemo na znanje javno izjavo g. delegata v prepričanju, da bo svoje stališče v polnem obsegu tudi v praksi uveljavil, za kar mu nudijo prvo priliko pretirane ocene davčne administracije pri odmeri hišnega davka, ki specielno pri lokalih ni poznala prave mere in razsodnosti. 40 milijonov lir. Upravni svet je predlagal razdelitev 6 odstotne dividende. Tudi lani je bila dividenda 6 odstotna. Italijanske banke se zelo zanimajo za pogajanja železne industrije v Rimu; menda hočejo zlezli Italijani tudi v Alpine Montan. * * * ZUNANJA TRGOVINA AVSTRIJE. V letu 1926 je znašala vrednost avstrijskega importa 2806 milijonov šilingov, vrednost eksporta pa 1728.5 milijonov, uvoz je bil torej za 1076.5 milijonov večji kot izvoz, pasivnost zelo velika. V primeri z letom 1925 se je bilančna pasivnost povečala za 139 milijonov šilingov; to je v prvi vrsti posledica zmanjšanega izvoza, ki je bil za 12 odstotkov pod letom 1925. Tudi uvoz je bil manjši kot v letu 1925, a samo za 3 odstotke. Pri izvozu -se najbolj pozna nazadovanje fa-brikatov, od 1432 milijonov šilingov v letu 1925 na 1265 milijonov v letu 1926; to je okroglo 10 odstotkov. Največ je kupila Avstrija na Češkoslovaškem, za 537 milijonov šilingov, na Nemškem za 467 milijonov, na Ogrskem 344, na Poljskem 254, v Jugoslaviji 167 itd. Največ je pa predala v Češkoslovaško 207 milijonov, v Nemčijo 202, v Italijo 170, Ogrsko 167, Jugoslavijo 154 itd. LISTEK. Dr. Fr. Ratej: Strokovno šolstvo v mariborski oblasti. Ker spada v področje oblastne samouprave med drugim tudi sodelovanje pri strokovnem izobraževanju v oblasti, ne bo edveč, če se prikaže zainteresirani javnosti sedanje stanje strokovnega šolstva v mariborski oblasti. Mišljene so tu obrtne, trgovske in gospodinjske šole. V mariborski oblasti, ki šteje z Medji-murjem okroglo 650.000 prebivalcev, ni nobene državne obrtne šole, dasiravno je obrtništvo zelo razvito in bi se mogel njegov naravni razvoj učinkovito podpirati s primerno strokovno izobrazbo obrtniškega naraščaja. Zlasti je razvito obrtništvo v Mariboru, Celju in Ptuju. Obrtna šola obstoja sicer v Ljubljani, vendar je posečanje te šole — tu imam v mislih nižjo moštko obrtno šolo in ne tehniško srednjo šolo — interensentom b- ^mariborske oblasti z ozirom na današnje visoke stroške za stanovanje in prehrano zelo ■ otežkočeno ter v mnogih slučajih onemogočeno. Potreba po ustanovitvi obrtne stro- kovne šole v Mariboru se je« občutila že v bivši Avstriji. Na mariborskem mestnem dekliškem zavodu »Vesna« obstoja že mnogo let ženska obrtna šola, o katere postanku in razvoju se navaja sledeče: Mestna občina mariborska je ustanovila že leta 1884 gospodinjsko šolo, ki je bila prvotno namenjena izobrazbi služkinj ter se je potem pretvorila v mestno dekliško gospodinjsko šolo, v kateri so se prirejali tečaji za šivanje oblek m perila ter za kuhanje. Leta 1913 se je ta šola razdelila na 3 oddelke in sicer: v a) višje učilišče za ženske poklice; b) žensko obrtno šolo in c) v kuhinjsko gospodinjsko šolo. Ta ustroj je obstojal do prevrata. Ob prevratu se je ped a) imenovano učilišče za ženske poklice opustilo ter na njegovo mesto uvedlo višjo dekliško šolo, ki je pa po preteku 2 let zopet prenehala. Sedanja šola na mestnem dekliškem zavodu »Vesna« v Mariboru obstoja iz 2 oddelkov, in sicer: a) ženska obrtna šola (2 letnika in atelje) in b) gospodinjska šola (1 letnik). Obema šolama je bivše ministrstvo za javna de«la na Dunaju podelilo pravico javnosti. Ta šola ima danes približno isti ustroj, kakor ga ima državna ženska obrtna šola, ki obstoja v zvezi s tehniško srednjo šolo v Ljubljani. Ker zaenkrat ni misliti na ustanovitev popolnoma nove obrtne šole v mariborski oblasti z ozirom na sedanje budžetame prilike, je veliko županstvo stavilo že predlani pri ministrstvu trgovine in industrije predlog, da se ženska obrtna šola na mestnem dekliškem zavodu »Vesna« v Mariboru, kateri so pri-deljene 4 državno strokovne učiteljice, podržavi ter obenem razširi na strokovni oddelek za čipkarstvo, tako da bi obstojala šola iz 4 strokovnih oddelkov in sicer za šivanje perila, za izdelovanje oblek, za vezenje in za čipkarstvo. Hkrati ob podržavljenju komunalne ženske obrtne šole v Mariboru bi bilo v interesu našega obrtništva nujno potrebno, da se v Mariboru v zvezi s to šolo ustanovi tudi nižja moška obrtna šola in sicer za enkrat samo z enim oddelkom za obrtno strokovno risanje. Zato je veliko županstvo predlagalo ministrstvu, da se ustanovi v Mariboru javna risarska in mcdelirska šola po vzorcu kakor obstoja tak oddelek na obrtni šoli v Splitu. Samostojnim obrtnikom, obrtnim pomočnikom in sploh vsem interesentom bi bila s tem dana prilika, da se bavijo in izpopolnjujejo v risanju in modeliranju. Poleg navadnega pro- storočnega in strokovnega risanja bi se moralo gojiti na tej šoli zlasti tudi dekorativno risanje in slikanje. Ta javna risarska in modelirska šola naj bi že v svojem početu tvorila nekako osnovo za nadaljni razvoj obrtne šole v umetnoobrtnem pravcu. Oba navedena predloga pa dosedaj nista uspela, ker so bili predlagani krediti v državnem proračunu črtani. Dalje je veliko županstvo predlagalo ministrstvu trgovine in industrije, da odobri ustanovitev pletarske šole v Ptuju. V mariborski oblasti se goji že od nekdaj pletarska domača obrt, zlasti na ptujskem polju. V bivši Avstriji je obstojala državna pletarska šola pri Sv. Barbari v Halozah, katera šola se je med vojno prenesla v taborišče Strni-šče pri Ptuju. To šolo je bivša pokrajinska uprava za Slovenijo leta 1922 likvidirala obenem s taboriščno upravo ter se je v tem času ustanovila tamkaj pletarska zadruga, ki je kot nekaka naslednica imenovane šole obratovala naprej v Stmišču, potem pa je prenesla svoj obrat v Ptuj. Razven v ptujskem okrožju se v mariborski oblasti goji ko-šarstvo kot domača obrt tudi v Savinjski dolini v okolišu Braslovč. (Konec prih.) Za pospeševanje lesne stroke. Predsedstvu oblastne skupščine je predložil poslanec in tajnik zbornice za trgovino, obrt in industrijo 'g. Ivan Mohorič za pospeševanje naše lesne industrije in obrli, naslednji predlog: .Obrtne lesne stroke preživljajo v zadnjih dveh letih težko krizo. Ker je ta panoga obrti in industrije za Slovenijo, posebno pa za ljubljansko oblast, kjer je nad 44% celokupne površine pokrite z gozdovi in kjer predstavlja vrednost eksporta našega gradbenega lesa okroglo 200 milijonov dinarjev letno, ogromne važnosti, je potrebno, da se tej panogi posveča posebna pažnja. V Sloveniji štejemo nad 1900 žag, 16(X) < mizarjev, 1500 lesnih trgovcev in okrog 1000 obrtnikov ■ špecijelnih strok za predelavo lesa, vendar moramo ugotoviti,’ da ogromna večina teh obratov radi pomanjkljive tehnične in komercijalne pred izobrazbe ne odgovarja zahtevam časa in le s težavo in z minimalnim zaslužkom obratuje. Zato je nujno potrebno, da se za lesno obrt in industrijo ustanovi po vzoru podobne šole v Sarajevu posebna tehnična srednja šola za lesne obrti, ki bi vzgajala in špecijalizirala praktičen naraščaj za razne panoge šumske industrije lesnih obrtov in trgovine z lesom ter pospeševala strokovni napredek v tej najvažnejši panogi go-spodarsstva, da bi se namesto nizko-vredne surovine v bodoče izvažali polizdelki in finalni produkti ter omejil uvoz lesnih izdelkov iz inozemstva, ki je danes zelo znaten in po nepotrebnem bremeni našo trgovsko bilanco. Zato mi je čast predlagati, da skupščina sklene, da se osnuje srednja strokovna šola za lesne obrte in industrijo in da v to svrho votira v proračun vsoto 300.000 Din. Denar, investiran v to svrho, je naj-produlctivneje naložen in bo prinesel našemu celokupnemu gospodarstvu tisočere koristi. Obenem bo ta šola pripomogla, da se bo naše gospodarstvo lažje obranilo rastoče penetracije inozemcev v našo lesno industrijo in trgovino. Zato prosim, da skupščina moj predlog sprejme.« Carinske razmere. (I/. trgovskih krogov.) Ze opetovnno smo na tem mestu grajali razne nedostatke pri carinjenju blaga. Vse pritožbe, vse urgence rie zaležejo nič, ne pridemo nikamor naprej. V splošnem menda ni treba omenjati, da vendar ni trgovstvo tu radi carine in carinarnic, ampak obratno. Če je premalo uradništva in ne morejo obvladati ves ta promet, se ne bo smelo tudi tu reducirati, ampak nastaviti še par izvežbanih moči. Če je carinarnica premajhna in ni mogoče zvišati števila uradništva, se bo pač morala carinarnica povečati. V mislih imam le poštno carinarnico. Tako barako, kakor je sedanja, bodemo že še postavili. Če je dovolj denarja za drage palače in mnoge nepotrebne stvari, bo se tudi še dobil za tako potrebno poslopje. Če moramo na paket z Dunaja čakati včasih 14, 18 do 20 dni, je s tem že dovolj povedano. Mi ne kritiziramo uradnike, ki pač store svojo dolžnost, krivda leži le v prevelikem birokratskem sistemu in v pomanjkanju dovoljnega števila uslužbencev. Nedostatki so na kratko povedani sledeči: Rok za carinjenje in manipulacija od dneva ko paket prekorači našo mejo, do dneva izročitve naslovniku je predolg; skrajšati ga je treba na minimum! Niti z ekspresno pošiljatvijo se ne pospeši hitrejša manipulacija. Če stranka zahteva ponovno carinjenje, mora za to tudi 14, 18 do 20 dni čakati, da dobi pakete ponovno dostavljene. Neumestno je, da mora trgovec v vsakem slučaju plačati takse 5 Din, če- tudi je pomoto zakrivil uradnik, v tolažbo pa za to še 2—3 tedne čakati, da dobi paket ponovno dostavljen, četudi morda blago nujno potrebuje; paketa pa prvič vsled previsoke carine ni mogel prevzeti. Če se izkaže, da trgovec ni imel prav, ko je zahteval ponovno carinjenje, mora plačati takse 30 Din, če potem ponovno zacarinjeno blago sprejme ali ne. V tem slučaju je taksa vsaj razumljiva ter se temu ne da ugovarjati. Glede carinjenja samega pa moram omeniti, da je pri nekaterih predmetih zelo mučen in neprijeten položaj. .Prišli smo tako daleč, da ima neka veletrgovina na svojih fakturah natisnjeno: »Vsled skrajno neenakega carinjenja, se za cene blaga ne jamči.« Eden in isti predmet se sedaj smatra za tkanino, drugič za kaj drugega. Enkrat se ocarini n. pr. po 240.—, drugič po 360. — , tretjič zopet po 640. — , četrtič zopet po 240.— dinarjev. V Ljubljani tako, v Zagrebu drugače in n. pr. v Subotici zopet drugače. Po 8 letih bodemo pač enkrat morali priti na čisto, ker tako vendar ne gre naprej. Na tem mestu ne morem vse natančno navesti. Za robce, bodisi žepne ali za glavo, nimamo niti posebne postavke, vse je le »tkanine, bojene, više-boje, brošovane, odredena dužina, porubljeni« itd. Za vsak atribut je seveda določen povišek 20—40%, tako da znaša končna carina za najprostejši žepni robec 65%. »Frotir«-brisalke so pri nas pa-mučni zanat ISamrnl). Neka bistra glava je nek mal predmet izvlekla izmed tisoč drugih predmetov ter določila, da se neglede na to, koliko odstotkov svile vsebuje, carini vedno za svileno posamenterijo. Carina znaša 150%, dasiravno vsebuje blago komaj 5% umetne svile. Nekateri predmeti plačajo tudi 230 odstotkov carine. Ker so cene, tako bombažu kakor tudi volni, v zadnjem letu zelo padle, bi se morale carinske postavke primerno znižati. To se pa ni zgodilo. Mi imamo menda žalosten sloves, da smo v oblačilni stroki najdražja država! Domače tovarne še zdaleka ne morejo kriti vse potrebe. Sukno, J kot so pričakovali. — Na šved-H ®m je omejitev pridelka (0.41 proti 4.09 in 2.7 v prejšnjih dveh letih) za-, ,v.ala. uvoz velikih množin tujega sladko,rja. — Na Angleškem tendenca ni ugodna. — V Ameriki kolebanje gor in dol; ponudba je bila v splošnem večja kot povpraševanje. — Drugod vse Po starem. Industrija. Poljska industrija vagonov. Industrija lokomotiv in vagonov na Poljskem obsega 7 tovarn, združene so v »Zvezi poljskih producentov lokomotiv in vagonov.« Z vladnimi naročili so preskrbljene tovarne do konca leta 1932. Njih kapaciteta pa ni posebno velika, in srno že pisali o tem. Do konca leta 1926 na primer bi bile morale dobaviti tovarne državi 761 lokomotiv, 3300 osebnih in 37.500 tovornih vagonov; dobavile so pa 208 lokomotiv (27.2 odst.), 411 osebnih vagonov (12.4 odst.) in 16.600 vagonov (44.4 odst.). Kartel jeklene industrije. Obračun Mednarodnega jeklenega kartela za zadnje četrtletje 1926 navaja produkcijo 7,922.000 ton, veliko več, kot je bilo zo to četrtletje preraounjeno. Za vsako odvišno tono je treba plačati kazen štirih dolarjev; Nemčija je producirala 575.000 ton več, Belgija 91.000 t, Saar 30.000 t., Francija pa 86.000 ton manj, Luksemburška 10.000 ton manj. Ti dve dobita za vsako tono pod kvoto po dva dolarja. Vsola, ki jo je treba plačati za previsoko produkcijo, znaša 2,784.000 dolarjev; na Nemčijo pride 2,300.000 dolarjev. Ni čudno, da so Nemci jezni. Vsa vplačila kartela — za 1 tono 1 dolar — so narasla na 10,514.000 dolarjev in jih bodo 1. aprila razdelili. Nemčija bo dobila od vplačanih 6,036.000 dolarjev 4,540.000, dolarjev nazaj; Belgija bo dobila 1 milijon 250.000 dolarjev več nazaj, kot je vplačala, Francija 1,253.000 dolarjev več. Luksemburška bo dobila 250.000 dolarjev.. . Denarstvo. Obtok novčanic Narodne banke SHS se je v tednu od 15. do 22. februarja t. 1. dalje zmanjšal, in sicer za 37.82 milijona na 5406.84 milijona dinarjev. V istem času se je kovinska podloga okrepila za 4.09 milijona na 426.37 milijona dinarjev zlate in neznane vrednosti. Stanje posojil se je znižalo za 20.82 milijona na 1361.38 milijona dinarjev. Začasna oSicijelna lista izžrebanih dobitkov loterijske 2 'A% državne rente za vojno škodo na 3. žrebanju dne 15. februarja t. 1. je interesentom na vpogled ob običajnih urah v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Hranilne vloge v Pragi. Hitrost nalaganja hranilnih vlog pri treh velikih praških hranilnicah ni več .tako velika kot je bila prej; čeprav je v primeri z lanskim letom še zmeraj večja. Pri praški Mestni hranilnici znašajo vloge na knjižice za 14 milijonov Kč manj kot v januarju, ko so znašale 30.5 milijonov Kč. češka hranilnica Izkazuje v februarju 8 milijonov Kč vlog, v januarju 24 milijonov, Vinohradska hranilnica pa izkazuje v februarju 8 milj. Kč vlog, v januarju 24, Vinohradska hranilnica pa 4.5 in 13.8. Vendar je bil prirastek tudi v februarju večji kot v lanskem februarju. Dividende praških bank. Na borzi v Pragi so se razširile govorice, da banke letos svojih dividend ne bodo znižale, temveč zvišale. »Prager Tagblatt« pravi, da banke višine dividend še niso določile; že zato ne, ker nočejo napraviti bilanc pred objavo davčne reforme. Pri ve-lebankah je opaziti stremljenje, da hočejo plačati 10 odstotno dividendo; lani je bila 12- odstotna. Banke bodo postopale enotno. Francoski dolgovi v Ameriki. Francija je nasvetovala Ameriki provizorično ureditev francoskih dolgov v letu 1927. Francija obljubi, da bo začela « plačilom anuitet že sedaj. Od leta 1920 naprej je plačevala Francija Ameriki na leto po 20 milijonov dolarjev za obrestovanje dolga vsled nabave vojnih zalog. Letos hoče plačati Franclja 30 milijonov dolarjev', trikrat po 10 milijonov. Zadnji obrok v znesku 10 milijonov dolarjev je bil plačan 1. avgusta 1926. Promet. ^ Sueški prekop. Leta 1925 je šlo skoz Sueški prekop 5337 ladij z vsebino 26 milj. 761.935 registerton, leta 1926 pa 4980 ladij z vsebino 26,060.337 registerton. Lansko leto je bilo torej nekoliko slabše kot leto 1925, ki je bilo prav posebno dobro. Vendar pa vidimo, da je bila povprečna vsebina ladij lani večja kot predlanskim, 5233 ton napram 5014 tonam; tako visoka povprečnost doslej še ni bila dosežena. Seveda morajo prekop neprestano razširjevati, poglabljati, čistiti. V začetku — prekop je bil zgrajen leta 1869 — je znašala širina na vrhu 22 metrov, globina pa 8 m. Sedaj so globino poglobili na 10 'A m in jo nameravajo še povečati; širina na gladini znaša sedaj najmanj 45 metrov, na nekaterih točkah tudi 60 metrov, Širina na dnu se menjava od 120 do 140 in tudi do 160 metrov, in to mi vsej dolžini 168 km. Tranzitni promet leta 1925 je bil glede zgoraj omenjenih registerton takole razdeljen: Anglija 59.9% Holandska 10.1% Nemčija 6.7% Francija 6.1% Italija 5.3% •Japonska 4.0% U. S. A. 3.0% Norveška 1.4% Švedska 1.0% Druge države 2.5% . Kakor vidimo, je Anglija daleč pred vsemi drugimi državami, njen promet skoz prekop je znašal leta 1925 tri petine vsega prometa. Osupnejo nas holandski odstotki; od Nemčije, Francije in Italije bi pričakovali več, od .laponske manj. Ostalih treh trgovska zastava pa veje itak zmeraj po vseli svetovnih morjih. : TRIKO PERILO j S za moške, žene in olroke, • • volna v rožnih barvah, rokavice, • • nogavice, dokolenlce, nahrbt- • • nlkl za ioiarje In lovce, deifcnlki, • • kloti,ilfonI, žepni robci, paiice, vilice,noži, • • ikorje, potrebščine za Šivilje, • • krojače, Čevljarje, brivce • l edino le pri tvrdki : I Josip Peteline I : Ljubljana : J blizu Prešernovega spo- ; menlk«. • Najnlfjc cona! Mb velko in ........................................ t..................................... RAZNO. Kriza rumunske agrarne produkcije. Rumunski gospodarski krogi premotri-vajo bilanco rumunske zunanje trgovine in opozarjajo, da se je dvignil samo izvoz petroleja in žita, da je pa v vseh drugih eksportnih panogah opazovali nazadovanje; zlasti bo nazadovanje izvoza živine in lesa povzročilo krizo v kmetijstvu, v prvi vrsti v živinoreji in v gozdarstvu. To nazadovanje eksporta razlagajo deloma s stalno se dvigajočo jugoslovansko in poljsko konkurenco, v prvi vrsti pa z visokimi železniškimi in eksport-nimi romunskimi tarifami. Borza dela v Mariboru. Od 20. do 26. februarja je iskalo dela 103 moški in 48 ženskih; delo je bilo ponujeno 41 moškim1 in 38 ženskam; delo je dobilo 31 delavcev in 21 delavk; odpadlo jih je 28 moških in 3 ženske; odpotovalo jih je pa 13 moških in 7 ženskih oseb. Od 1. januarja do 26. februarja jr- pa iskalo dela 1314 oseb, 661 osebom je bilo delo ponujeno'; 459 jih je dobilo delo, 435 jih je odpadlo in 166 pa odpotovalo. — Pri Borzi dela v Mariboru dobijo delo: 1 čevljar, 3 kamnoseki, 3 delavci, 16 hlapcev, 14 viničarjev, 6 majarjev, 6 vajencev (ključavničarske, krojaške, pekarske in mizarske obrti), 20 kmečkih dekel, 3 sobarice, 9 služkinj, 9 kuharic, 1 pletilka, 2 vzgojiteljici, 4 varuške, 3 postrežnice, 1 perica, 2 pregledalki jajc, 1 trgovska potnica, 3 delavke. Nemška plovba. Nemška državna vlada hoče razdeliti med nemške plovbne družbe podporo v znesku 22.5 milijonov mark, piroračunjeno na šest let, pričanja-jočo se s 1. aprilom 1927, proti obrestim, ki so za 2% nižje kot so obresti pri bankah. Obrestna mera je določena za tista gradbena naročila nemških plovbnih družb, ki so bila izdana od oktobra 1926 do marca 1927. Mnenja o koristnosti takih podpor so kaj različna. Po svotu. V Rimu se vršijo pogajanja med nemškima industrijcema Thysse-nom in Vogele ter italijansko železno industrijo, tičoča se eventualnega pristopa Italije v mednarodni jekleni kartel. Sedaj sta povabila Nemca v Rim tudi glavnega ravnatelja Alpine, dr. Appoldo. — De Pinetlo je letel čez Atlantski ocean in leti ob obali Amerike proti jugu. Od tam bo'plaval Čez pragozd Južne Amerike v Srednjo in nato v Severno Ame- riko ter čez Atlantik nazaj v Evropo. — Naša jugoslovanska vlada hoče najeti veliko notranje posojilo, ki naj se uporabi pri gradbi cest. To bi •bila velika od-pomoč proti brezposelnosti in pa mobilizacija domačega kapitala, v bankah naloženega. — Obtok bankovcev v Avstriji je znašal sredi februarja nad 772 milijonov šilingov in je bil krit z 58 odstotki; če pa vzamemo še inozemske devize zraven 74.3%. — Poročali smo, da so se za dobavo vagonov za egiptovsko državno železnice potegovali tudi Čehi. Šlo je za 1000 odprtih tovornih vagonov. Čehom so dali v dobavo 250 vagonov, ostalo so dobili Angleži in Belgijci. — Ameriški senat mora rešiti toliko predlogov, da bo kaj težko prišla v tej seziji na razgovor povrnitev nemške konfiscirane lastnine. — Ogrskemu preinogarstvu se dobro godi in računijo z dividendami 8 do 20 pengo, pri nekaterih družbah za več let naprej. — Ameriški kapital se v poljski industriji zmeraj bolj širi. — V Londonu so ustanovili družbo Coal (izg. eoul = premog) Destillation Ltd, ki se bo pečala s pretvarjanjem premoga v petrolej. Način je tehniško popoln in trgovsko z dobrim uspehom izvedljiv. Pravijo, da ima družba že za eno leto dosti naročil. — Po zgledu nemške vlade hoče tudi poljska vlada dajati poljskim tvrdkam jamstva za izvoz blaga v Rusijo. V tein oziru se je vršila v trgovskem ministrstvu že prva konferenca. — V Rum uniji pripravljajo zakon, ki naj ovira import in prodajo inozemskih izdelkov po dum-piških cenah; dumping obstoji v tem, da podpirahi izvoz lila ga s carinskimi olajšavami, z državnimi podporami itd., in je blago navadno doma bolj drago kot v inozemstvu. Rumunska industrija proti tako podpiranemu uvozu seveda ne more nič opraviti, in pripravljajo zato do-tični zakon. — Vsled neke izjave ogrskega ministrskega predsednika je nastala na trgu vojnega posojila panika in so izgubili lastniki tega posojila vse upanje na zadovoljivo rešitev. Zato so vrgli velike množine posojila na trg, a povpraševanja ni nobenega. V par dneh je zgubilo vojno posojilo 60 odstotkov svoje tečajne vrednosti. — Poljaki se pogajajo z Morganovo skupino o posojilu v znesku 100 milijonov dolarjev; dalje beremo, da hoče otvoriti Foderal Reserve Bank poljski vladi večji kredit kot del stabilizacijskega programa. — Budimpeštanske ve<-lebanke bodo odpravile devizne oddelke; devizna kupčija je zelo nazadovala in krije komaj režijske stroške teh oddelkov. V času inflacije in velike valutne špekulacie nastale oddelke bodo torej sedaj odpravili in jih bodo obdržali le še kot pododdelke s par uradniki. — Internacionalna banka v Amsterdamu zaključuje z 2.25 milj. hol. goldinarjev čistega dobička in bo izplačala 6 odstotno dividendo. V rezervni zaklad so dejali 1.1 milj. goldinarjev, akcijsko glavnico so zvSali na 16 milijonov. — Francozi in Belgijci bodo v Dilsseldorfu predlagali, naj se produkcija surovega jekla v bodočem četrtletju zniža za 2 'A milj. ton. — Poljska vlada se je definitivno odločila za zgradbo druge tovarne dušika, in sicer v Tarnovu. Z gradbo bodo pričeli v najbližjem času, stala bo 70 milijonov zlatov, delavcev bo v začetku 1500. Leteči hotel. Pred sedmimi leti so otvorili zračno prometno črto med Londonom in Parizom; v aeroplanu sta poleg pilota sedela še dva popotnika, tako stisnjena kot sardine v škatli. Danes gradijo na Angleškem zrakoplov R 101, ki bo imel hodnik za sprehajanje, obednioo s 75 sedeži, kuhinje, dvigala itd. Vozil bo s seboj 100 popotnikov, 120 km na uro. Prej so gledali samo na hitrost in varnost, sedaj gledajo tudi na udobnost, stroji delujejo brez šuma, ponoči pritisne« na gumb, stol se obrne in postane postelja. .Motno ti sveti luč v zastrti kabini, ko drviš po zraku naprej, oddaljenemu cilju nasproti. Take ladje bodo obratovale med Londonom in Berlinom, Berlinom in Madridom itd. Morda že letos bodo otvorili tudi redni zrakoplovni promet med Evropo in Južno Ameriko. Gospodarske vesti. Promet po Donavi v Rumuniji se je s 1. marcem spet pričel. Vozni ired je lanski. — Poljska letina kaže prav dobro. — Na Nemškem so dali v promet lokomotivo, ki pelje z lahkoto 10 velikih vagonov brzovlaka 120 km na uro. — Državni dohodki Avstrije o& od leta do leta boljšajo; v letih 1923 do 1026 so znašali davki in monopoli 575.8, 836, lanena 898.5 in 964.6 milijonov šilingov. Od dohodkov zadnjega leta je prišla več kot tretjina, 305 milijonov, na direktne davke. Pristojbine so dale 385 milijonov, nio-nop: H 358 milijonov. — Obilica razpoložljivega denarja na.Češkoslovaškem raste še kar naprej; hranilne vloge se množijo. Nasprotno pa doslej še ni bilo mogoče kriti potrebe dolgoročnih kreditov. K redilna kupčija Narodne banke se je nenavadno znižala. — Jugoslovanska državna Hipotečna banka se pogaja za posojilo 8 milijonov švicarskih frankov. Obresto-vanje bo 7 odstotno. — Poljska industrija n alte je vsled rapidnega nazadovanja produkcije zelo vznemirjena. Zaloge surovega petroleja so se zato zelo skrčile in znašajo samo še 2500 čistem. — Vsled izredno velikih denarnih ponudb kaže obrestna mera na Ogrskem padajočo tendenco; zelo veliko denarja ponujajo inozemski konsorciji, večjim industrijskim podjetjem ga dajejo po 6 do 6 K %. — Centralnemu denarnemu zavodu na Ogrskem bodo dali pravico emisije industrijskih obligacij. Obligacije mislijo pla-cirati na inozemskih denarnih trgih, zlasti na Angleškem in v Ameriki, in sicer s posredovanjem inozemskih denarnih konsorcijev, ki so pripravljeni dati potrebne kredite proti 8 odstotni amortizaciji. Emisija se bo začela najbrž že sredi tekočega meseca. — Da stabilizirajo ceno slaninft in masti, bodo ustanovili v Budimpešti borzo slanine. — Češki industriji jute se je v prvih dveh letošnjih mesecih kaj slabo godilo; domača prodaja je zastala, inozemska naročila so skoraj popolnoma izostala. Če se v bodočih tednih položaj ne bo zboljšal, bedo pričeli z omejitvami obratov. — Pariški dogovori med Nemci, Francozi, Belgijci in Luksemburžani o ustanovitvi kartela valjane žice niso dovedli do končnega zaključka; a se bodo delegati te dni zopet sestali, ker so pogajanja vseeno precej napredovala. — Ne samo v Poljski Šleziji, tudi v Nemški Šleziji je konjunktura v trgovini s premogom od dne do dne slabša. Ni več štrajka na Angleškem. — Veliko francosko vžigalično podjetje bo ustanovilo tovarno vžigalic v Miškov-cu na Ogrskem. Francozi so se zavezali, da bodo delali pet l.et izven kartela, da se bodo borili proti kartelu tovarn vžigalic in da bodo prodajali vžigalice za 40% ceneje kot P« v kartelu združene 'tovarne. — Bolgarska In češkoslovaška trgovska zbornica v Sofiji je imela lani nad 370.000 levov skupnih dohodkov in 259.000 levov stroškov. Prebitek v znesku 111.000 levov bod« pustili nedotaknjen in ga bodo poskusili še pomnožiti, ker zagotavlja tak fond gospodarsko neodvisnost zbornice. Proračun za 1927 so oskrbeli s 300.000 levi dohodkov in z ravno toliko stroškov. Če bodo stroški večji kot dohodki, bodo krili primanjkljaj iz fonda. — Pogajanja za otvoritev češkoslovaške proste cone v črnomorskem bolgarskem pristanišču Varni se bodo menda zares pričela. — Železnica Peiinsylvania v Ameriki izkazuje 67.7 milijonov dolarjev čistega dobička; lani 62.2. — Chevrolet Motor Co. je v januarju dvignila svojo produkcijo avtomobilov prvič nad F ordovo. — Družba Daimlcr Bonz najema v svrho ureditve financ 6 od steno posojilo 20 milijonov mark in bo izdala za 14 milijonov novih delnic; od teh jih bo ponudila starim delničarjem 9 milijonov v razmerju 4 : 1 in po 110 odstotkov. Lani sta si bila zguba in dobiček precej enaka, letos pa upajo na višji dobiček. — Delnice Anglo-čcškoslovaške banko so vse v angleških rokah; Čehi si prizadevajo sedaj, da bi del teh delnic prevzela češka skupina, nikakor p ane mislijo, na majoriteto. Delniška glavnica zaveda znaša 120 milijo^ nov Kč v 300.000 delnicah po nominalu 400 Kč. — Češkoslovaške papirnice so dobile v zadnjem času večja naročila iz Rusije, ena sama papirnica naprimer za 100 vagonov. — Tekstilna tvrdka Adolf Fuchs v Bimu je .postala insoiventna; pasiva znašajo skoraj 11 milijonov Kč. — Ogrska produkcija piva v zadnjih petih mesecih je bila za 50.000 hi večja kot leto prej in se je dvignila na 268.000 hi. — Pogajanja med dunajsko vlado in med Češkoslovaško glede zahtev Čehov na dunajsko poštno hranilnico so zaključena. Likvidacija zahtev bo pa mogoča šele po ratifikaciji rimskega dogovora od strani Poljske in Jugoslavije; računijo s tem, da bo izvedba vse transakcije trajala eno leto. — Tvrdka Fiat bo izplačala po zatrdilih borznih krogov 35 lir dividende na delnico. — Pogajanja v nemški kovinski industriji so dovedla do sporazuma na sledeči podlagi: redni delovni čas bo znašal na teden 48 ur, izključno vse odmore; za posamezne skupine delavcev je možno podaljšanje delovnega časa do 51 ur na teden, za ure nad 48 debijo delavci 10 odstotno doklado k navadni pla-(v.j — Menda bo prišlo med Čehi in Avstrijci do dogovora glede otvoritve češkoslovaške prekladalne cone na Dunaju. — Hranilne vloge piri denarnih zavodih na Dunaju »o znašale na koncu januarja 751 milijonov šilingov. TRŽNA POROČILA. BAKER, CIN IN CINK. Po mesece trajajoči tendenci navzdol se je pojavila v februarju dvigajoča se tendenca. Natančnejših podatkov še ni, a vsa poročila pravijo, da je bila kupčija veliko živahnejša kol v prejšnjih mesecih. Povod je bil najbrž ta, da so se kon-sumenti v pričakovanju pomladanskega poživljeuja v izdatni meri krili tedaj, ko so bile cene še nizke. Kajti v začetku februarja so bile vse cene nižje kakor kdaj prej v zadnjih treh ali štirih letih. Zato se je začel nato hiter dvig navzgor, tem hitrejši, ker so naznanili ameriški producenti bakra in svinca omejitev produkcije. Če se bo omejitev res uresničila, bodo šle cene še nadalje kvišku; tern bolj, ker bo kovinska potreba v tekočem letu najbrž večja kot je bila v letu 1926. A vidne zaloge so povsod še zelo obsežne in je konsum zaenkrat dobro preskrbljen. Vseeno je bila pa trgovina zadnjih tednov živahna. Cena bakra, ki jo določa Mednarodni sindikat, se je v februarju dvignila od 13 cents na 13.55. Svetovna produkcija v januarju je znašala 147.000 ton. Dovoz, cina iz Vzhodne Azije ni zadosten, da bi kril potrebo. Vršijo se pogajanja za ustanovitev Mednarodnega sindikata cinka in so vse evropske države povabljene, naj mu pristopijo. Kakor vse kaže, bo prišlo v kratkem do združitve, na ta ali oni način. Dunajski goveji sejem (28. febr.). Do-gon 2857 glav; < d tega 638 iz Jugoslavije. Najboljše blago nespremenjeno, do čim se je drugo blago pocenilo za 5 grošev pri kg. Le biki so se podražili za 5 grošev pri kg. Za kg žive teže notirajo: voli I. 1.55—1.85 (izjemno 1.90—2.10), II. 1.20 d kot ladajatelja ln t!«karj#. A. SEVER, Ljubljana.