PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOB O O I L N E FRONTE ZA SLOVENSKO FRIMORJE tata 3. štev. 543 - Cena S lir - 3 jugollre - 2 din gŽSS.ftS v r-dovini Spedizione in abbon. postale TRST, torek, 18. marca 1947 UREDNIŠTVO in UPRAVA, PIAZZA GOLDONI št. 1 - L Tel, št.: Ur. 93806. 93808 - Upr. 93807. Rokopisi se ne vračajo Tržaška industrija je po svojem značaju taka, da lahko služi prvenstveno samo državam svojega zaledja. DISKUSIJA 0 PROCEDURI Britanski delegat hoče postaviti doslej opravljeno delo na glavo v 0S va’ 77- — Namestniki za , mcy° so danes nadaljevali z di-'usijo o proceduri za sestavljale mirovne pogodbe z Nemčijo. , e d;skusi'jo sta ameriški in bri-deI“Sat ponovno predloZ.la Mn" P^^lcge, ki nasprotujejo uov°L.nim na^elcrn berlinskih skle-3. ’ d°ločajo, da so za dokončno n« f*V°- rnirovne pogodbe odgovor-n , iri velesile. Tako je hotel a-lian' deleSat pritegniti k sestavi JU pog;dbe tudii one dežele, ki Se omejile na formalno napoved Ju® Nemčiji. ^emu predlogu sta ugovarjala vn,^W delegat Cauve De Mur-hrma Lisinski, ki je posebno voinn1"!1 7,r'm®r Turčijg. ki je vso ap* ^uliraraT-Ttrnčno pa 26. voj-. 1915 napovedala Nemčiji v> *s®kakor so pa druge drža- vlogo predstavniki stalnih članov Sveta zunanjih ministrov, čeprav bo komisija samostojen organ. Nobenega razloga ni, da bi se oddaljevali od tega povsem pravilnega načrta. Britanski delegat Strang se je Izogibal vsaki diskusiji o bistvu vprašanja in dejal samo, da je nameraval vključiti v. te stalne odbore in pododbore samo predstavnike 18 ali 19 dežel. Diskusija o tem vprašanju se bo nadaljevala na prihodnji seji. Namestniki za Avstrijo so nadaljevali z diskusijo o vojaških do-Irčbah avstrijske mirovne pogodbe. Sporazumeli o se o nekaterih vprašanjih, tako o številu letališč, ki jih sme ohraniti Avstrija; to število mora biti v točnem sorazmerju z avstrijskim letalstvom in s potrebami civilnega letalstva. Nasprotja so nastala glede vprašanja prepovedi Avstriji, da zaposli in vežba v vojaškem alii civilnem letalstvu, v projektiranju, proizvajanju ali vzdrževanju vojnega tpa-terijala one, ki so Sa zdaj nemški državljani ali .avstrijske državljane, ki jim je bila prepovedana služba v avstrijski vojski. Ti, ukrepi so nujno potrebni za preprečenje ponovne oborožitve Nemčije. Vendar je britanski delegat temu oporekal. Današnji seji Sveta zunanjih ministrov je predsedoval Bidault; posvečena je bila poročilom Molotova, Beviaa in Marshalla, ki so trajala štiri ure in pol. Bevin je Izjavil, da bo gospodarska združitev angleškega in ameriškega pod-rcčja ostala v veljavi. «dokler ne bo dosežena gospodarska enotnost Nemčije*. ■'Molotov je v svojem poročilu za-iteval ustanovitev centralne nemške uprave; izrazil se je tudi W~ današnj; seji je britanski de-jfdvig nemške proizvodnje in j. - .a- \ !0 P°dal predlog, ki postavlja« gal, naj se meja za proizvodnjo flav • dcl°feno proceduro najjtkla dvigne od 7.5 milijona na 1C ». 0 in . ■ »do 12 milijonov ton. Zahteval je nadalje nacionalizacijo trustov in kartelov ter reparacije za deset milijard dolarjev. znja ,l so bistveno doprinesle k neku na Primer Iran, pa tudi č?,a ere države, kti so bile nekaj bija ®trani Nemčije, kot Romu- 18 d'v‘?e P°stavila proti Nemčiji j® se ali Bo'g'®,rija. Tudi Itali- »j® udeležila borbe proti Nem- čiji, uu' guv prav v zelo omejenem obse-tern državam J® treba o-Ijanli sodelovanje pri sestav-Vajni.'1 Phrovpg pogodbe s posveto-Sein„w ^asom. Namestniki so na- ^hiO pri=*.i: . J Nato ®kus 80 namestniki pričeli z dri-1° o sestavi stalnih odborov terjjj ko mirovno pogodbo, o ka-na*lo S,° v načelu sporazumeli skl ,r‘nskem zasedanju. Pranco-r6. ®*esat je ptredložil štiri odbo-zatij -P°Mič;ia_ i n - ustavn o _org» n i7 Zn teritofalna Hi^nJ'a. za gospodarsko orga-r'i2cp ’10 ’n r®Pa-racije ter končno za ba bf^vin demilitarizacijo. Tre-sejU, samo rešiti vprašanje odborov in odgcvaria- Izedi ln krSi Potsdamske sklepe, bore agf' ^e’ naJ’ sestavljajo te od-lr,j, J*016?! predstavnikov štirih ve JrL Predstavniki dežel,;ki bi to 8e-n v?' Pred3^difik’ teh odborov e 1 ko, prestavnlk štirih vele-V-tg! Pyedvideva francoski načrt. hrit&nna^‘ J'e takoj izjavil, da ta ob^j'S". Pr®dlog že takoj spočetka Si! n0, -el° 7A sestavljanje mirov-„ °oabe ra p o po'.en neuspeh. *<%■ rov in pododborov, ki bi naj «®lali, is klubov za diskutiranje*. ko v--?' PPP^oče spreminjati v ne- tilo de' udov za aisKut;ran;e». o Višinski. Poudaril je, da je IBM. - S v 0^-V. . - .,- - in7°rmattvne komis'je do-’ da bodo v njej imeli glavno Pri debati o sestavi posve- Iz poročila generala Marshalla, k\je sicer tudi govoril o gospodarski enotnosti Nemčije, je vendar Izzvenel načrt o federativni ureditvi države. Seja se je končala ob 20.5Š0 po moskovskem času. ... Nemške vojaške formacije na britanskem področju Berlin. 17. — «B°rliner Zeitung» poroča, da so na britanskem zasedbenem področju v Nemčiji pričeli z ^TKMOKRItTtt MMPMJA V ZDRUŽENIH DRŽAVAH ^hoUpa daje v Moskvi lekcije o demokraciji ‘ičiia ^lngt0n- I7- — Protidemokra-vajatl arnPanji, ki jo je pričel iz-‘,'4tneri^eiskovalrii odbor za «pro-v 2Da / ° del S; z« delo Schtvellen-postavitl komuni- v,.o st 1 ^ode postavni ki Vnerl.I,anko izven zakona. c o a komunistična stranka 0 fefj. ^ožaju poslala brzojav- Marshallu. Brzojavka ^°st'a^a Sla 2ak°nska predloga, u '^r®dložena kongresu, ta- .j®® sta omejila ustavne pra- ’,J|i j^^^vtla m ko stranko iz-’’ dOVOijna- česar ameriška ustava f' Jennis, tajnik komu-;Jat>00ie&!ranlte' Je lzJav'I nadalje, /■'''-tv i1'^0 11 predlogi tudi grobo lr°k°ustnih izjav o demo-katerimi je nameraval . Poučiti ostale zunanje Petrolejske spletke Beirut, 17. — List «Nadstur» piše o spletkah britanske petrolejske družbe iij, pravi, da je zadnje čase prispelo v Irak in Palestino večje število izvedencev, inženirjev in administratorjev ter britanskih častnikov v civilu. List pravi, da je značilno, da so se vsi ti ljudje nastanili v krajih v bližini turške meje, in da je naloga teh ljudi vse drugačna kakor iskanje petrolejskih vrelcev. novačenjem za tako imenovane formacije iskalcev min. Tisti, ki se javijo, morajo predložiti med drugimi dokumenti tudi potrdilo o odpustu iz vojske ali pa potrdilo o pripadnosti k biyši nemški vojski. Vsakdo ohrani" svoj prejšnji vojaški čin. Ob vpisovanju kontrolirajo istovetnost dokumentov, dočim nima politična preteklost nobene važnosti. Vsa odgovorna mesta imajo nemški častniki. Večina teh prostovoljcev, ki se javljajo, so bivši hitler-evci, po sprejemu v te nove formacije pa niso več podlrženi zakonu za čiščenje. Te formacije delujejo v ameriških, francoskih in nizozemskih vodah v Severnem morju. Tem vojakom je dovoljeno oditi v mesto dvakrat tedensko in vsake tri mesece imajo sedemdnevni dopust. lugoslaviia predlaga vzpostavitev diplomatskih odnošajev z Italijo Rim, 17. — Jugoslovanska vlada je po svojem političnem predstavniku v Rimu, Janhubi pozvala italijansko vlado, naj vzpostavi diplomatske odnošaje med obema državama. V razgovoru z jugoslovanskim predstavnikom je zunanji minister Sforza izrazil svoje zadoščenje nad tem. Gradbena dela v Jugoslaviji Beograd, li. — Gradbena dela v Jugoslaviji so bila lansko leto za 20% važnejša od del,’ki sojih izvršili pred vojno, kljub poznemu začetku gradenj. Razen državnih podjetij so gradila tudi privatna podjetja, razne, državne ustanove ter ljudske oblasti. Letos bodo dela izvršili po načrtu, ki predvideva gradnje, 2.5 krat važnejše od .lanskega leta. Stroški javnih del bodo letos občutno manjši od stroškov lanskega leta zaradi boljše organizacije dela, racionalnejše razdelitve delavnih sil, strojev, kakor tudi najvežje |štednje z gradbenim materialom. Gottwald o Nemčiji ln zunanji politiki ČSR Praga, 17. — Češkoslovaški ministrski predsednik Klement Gott-wald je v svojem govoru v industrijskem središču Kladnu med drugim izjavil: «Upajmo, da bo Nemčija v razdobju ene ali dveh generacij prežeta z duhom miru. Nikakor ni res, da so Nemci- vsi enako vredni in da vsak nemški delavec slici Hitlerju ali Kruppu.» O češkoslovaški zunanji politiki je predsednik izjavil, da mora ostati zvesta prijateljstvu s Sovjetsko zvezo, z demokratično Poljsko in z ljudsko republiko Jugoslavijo, kakor tudi z demokratično Bolgarijo. Ta politika, ki jo podpira bratska Sovjetska zveza, je jamstvo, da ne bo novega Monakova. italijanska mladina pri Tilu Napredna mladina Italije ima nalogo, da ustvari pogoje za medsebojno zbiižanje Spomeniki Kalinimi Beograd, K. — Kakor poroča a-gencija Tass, je vlada ZSSR sklenila postaviti v Moskvi, Leningradu in Kalininu spomenike Mihailu I-vanoviču Kalininu, bivšemu predsedniku ZSSR, ki je umrl lanskega leta. iNTinciemTici mm PREDSEDNIKA TRUMANA Ves svet naj t»i postal kolonija ameriških finančnih mogočnikov Konec policijske ure - še nic miru Jeruzalem, 17. — Po dveh tednih so ukinili policijsko uro v Jeruzalemu in Tel Avtvu, toda sovražne akcije proti Angležem še niso prenehale. Včeraj popoldne ob 17. uri je zletel v zrak petrolejski cevovod med Jalanjem in Hassidim. Skoda se ni znaoa. V Tiberiji Je zletet v zrak jeep z štirimi civilnimi policaji. \ v Moskvi. ^ko prodiranje . tudi v Iran V zvezi z ameri-em v Iran piše reda so Američani v'la frcanj, iri;bUne*> ................. - ^ebtraTUr''ev poslali v Iran tu-iJJ4 Grew amer'ške vojske Ro-IfJJ® dobo’ k" kot ^lan vojaške ItJ^ke Vq halogo reorganizacije Y, biw, General Schwarz-li^lu,^ Policijski šot «Dr.^ik iran5kd0b11 na!ogo reorRa' / v New So lUdi orožništva. Pri- Standardizacija tudi med Anglijo in Holandsko Haag, 17. — Listi objavljajo poročilo o pogajanjih med Veliko Britanijo in Nizozemsko glede standardizacije oboroževanja v teh dveh državah. Agencijo ANT Je v imenu holandske vlade zanikala poročila q tem, zadnje dni pa je neki predstavnik holandske vlade med drugim izjavil: V bodoče bodo morale biti naše vojaške sile opremljene z istim vojnim materialom kakor naši zavezniki. List «Vaar-heid» pripominja, da Je Nizozemska sedaj udeležena pri raznih zavezniških pogodbah, čeprav je zunanji minister izjavil, da Holandska ne raz-hl UKiišk, »\eini. bo udeležena p., nobe.iem bloku. New York, 17. — Bivši trgovinski minister Henry Wallaee je v govoru preko radia ostro napadel intervenciomstično Trumanovo politiko in dejal med drugim; «Dan 12. marca 1947 pomeni preobrat v ameriški zunanji politiki. Amerikanci! Ne grški, ameriški krizi se moramo postaviti po robu. To je kriza v ameriškem duhu. Remica je postalo to, česar sem se ba ko sem nedavno pisal predsedniku Trumanu. Samo ameriško ljudstvo, ki se bo uprlo in takoj pričelo delovati, lahko prepreči katastrofo. Pr-dsednik Truman je v imenu (čir ..racije in človeštva predložil cel program vojaške pomoči. Predložil je posojilo 400 milijonov dolarjev Grčiji in Turčiji, predložil je neomejene izdatke za borbo proti «komunistični ekspanziji)). Dejansko je Truman predlagal, naj ameriška politika postavi svoje položaje na vseh mejah Sovjetske zveze. Ni nobene še tako oddaljene dežele, ki ne b; bila spremenjena v bojišče, če se ta spor razširi v svetovno vojno. Truman kliče k dejanju za borbo proti krizi. Kakšna kriza je neki prisilila Trumana k tc-j intervenciji, kot da se je dogodil drugi Pearl Harbour? Koliko tega še bo m koliko nas bo to stalo? Truman trdi, da grškemu ljud,-stvu manjkajo hiše, da je lačno in oslabljeno. Mi vemo vse to in vemo tudi, da ne trpi samo grško ljudstvo zaradi nesrečnih posledic vojne, marveč vsi evropski narodi, ljudsko Sovjetske zveze. Kitajske in številnih drugih dežel. C« je pomoč potrebnim naš cilj, zakaj sta predsednik in kongres torpedirala Unro? Zakaj ne storimo ničesar v pomoč milijonom brezdomcev v Evropi? Zakaj govorimo samo o 400 milijonih dolarjev, če so potrebe mnogo večje? Zakaj bo od tega 150 milijonov namenjenih Turčiji, ki ni bila naša zaveznica in ki vsekakor ni potrebna? Vsi Amerikanci soglašajo s Trumanom, da je svoboda glavni cilj vseh ljudi in da morajo ta cilj podpirati vse države. Isti Amerikanci pa se vprašujejo, kako je mogoče podpirati nedemokratične vlade Grčije in Turčije v imenu svobode? Turčija je država, ki se je borila proti nam v prvi svetovni vojni in ki nam v zadnji vojni ni hotela pomagati. Turčija je izkoriščala položaj med vojno in prodajala svoj dragoceni krom zdaj Nemcem, zdaj zaveznikom, kdor je pač več plačal. S to špekulacijo je povečala svoje zlate rezerve za četrt milijarde dolarjev. Turška nevtralnost je za mesece in mesece podaljšala vojno in ob njenem koncu pomenila paradiž za nacistične vodi-.telje. Turška vlada nikakor ni reprezentativna, niti demokratična. Turčija namerava ponujenih 150 milijonov dolarjev uporabiti za vzdrževanje svoje vojske, ki šteje milijon mož. Kakšni so cilji te »armade svobode«? Ker nismo vedeli, proti kemu se bo ta armada borila, je bilo vezanih lepo število zavezniških divizij. Churchill Je pozival na diploma-tično ofenzivo proti ZSSR. ZDA, ki sprejemajo to politiko, se obvezujejo, da se bodo borile proti ZSSR z britanskimi viri. Ta politika je tako pasivna, da je Velika Britanija ne more dolgo vzdržati. Zdaj nam Truman predlaga, da vzamemo j obupni položaj v Grčiji na lastna pleča. Britanski tisk, ki je spočetka po veliki večini burno pozdravljal Trumanov govor, je postal bolj previden. Konzervativni listi se izražajo še vedno ugodno. Laburistični listi pa smatrajo, da hoče ameriška velika Industrij? vladati svetu Zmerni krogi menijo, da je ameriški sklep »nepotrebna provokacija«, ki bo poslabšala svetovne odnošaje. Neodvisni list «Reynolds News» piše, da je nedvomno ameriška politika nasprotna socializmu, kamor se prišteva tudi britanski labunzem. Ves svet naj bi postal velika kolonija finančnih mogočnikov z Wall Streeta. List se sprašuje, kdaj bo prišla vrsta na Anglijo. V wash ing tonskih diplomatičnih lcrogih pa se govori že o novih kreditih za Iran, Sirijo. Libanon in Palestino celo za Madžarsko. Predstavniki teh vlad v Washingtonu pa so te vesti zanikali. Nc-kateri arabski listi komentirajo Trumanov govor in se o njem neugodno izražajo. Tako piše libanonski list «A1 Hayat», da poskušajo ZDA ustvarjati novo dobo, ki bi temeljila na moči ene same velesile z atomsko bombo in kapitalom. Trumanove izjave kažejo jasno, da so Amerikanci zapustil; načela zdrave politike in prešli popolnoma na politiko vsemogočnosti dolarja. List obžaluje, da Truman m povedal resnice, kajti Amerika ne brani interese grškega in turškega ljudstva, temveč interese zlasti na vzhodnem delu Sredozemlja z ogromnimi petrolejskimi ležišči. List označuje končno Trumanov govor, kot prvi veliki udarec sodelovanju med zavezniki. Brazilske žene proti terorju v Španiji in na Portugalskem Rio de Janeiro, 17. — 1600 žena, ki pripadajo raznim sindikalnim organizacijam v San Paolo, je pozvalo brazilski parlament, paj pod-vzame odločne korake, da se iz Francovih zaporov v Španiji in na Portugalskem osvobodijo vse antifašistične žene. GRŠKI FAŠISTIČNI REZIIKI kliče na pomoč ameriški imperializem Egipt nasprotuje angleškemu guverner^ za Sudan Kairo, 17. — Večina egiptskega tiska komentira imenovanje generalnega guverneja Sudana Roberta Howeja, ki je zamenjal dosedanjega guvernerja Huberta Huddlesto.aa. List »Saivt El Orna« poudarja, da pomeni imenovanje Angleža na to mesto smrtni udarec za nilsko dolino. Aretacije demokratov na Kitajskem Sangaj, 17. — Poročajo, da so bile izvršene množične aretacije naprednih Kitajcev in oseb, ki se upi-iajo ameriški politiki na Kitajskem. Do teh aretacij je prišlo v Tientsinu, Tsingtau in drugod. Aretirali so nad 7000 oseb. Aretacije vršita skupno kitajska in ame. riška vojaška policija. Beograd, 17. — Predstdnlk jugoslovanske vlade maršal Tito je sprejel člane delegacije italijanske demokratične mladine, ki so na obisku pri ljudski mladini Jugoslavije. Maršal Tito je izrazil delegaciji zadovoljstvo, da je obiskala Jugoslavijo. Italijanski mlad mej so z navdušenj :m pohvalili obnovo nove Jugoslavije ter vlogo, ki jo v tem pogltdu zavzema jugoslovanska mladina. Neki italijanski mladinec je izjavil, da mu je takoj padlo v oči, da imajo jugoslovanski narodi dejansko oblast v svojih rokah in da vladajo organi ljudske oblasti z ljudstvom za ljudstvo. Maršal Tito je odgovoril na pozdrav: tNaša mladina je zares vredna pohvale. Vendar pa ni »iste prišli samo za to, da bi videli, kaj naša mladina dela. Napredna mladina Italije ima veliko dolžnost, da utrdi pot medsebojnega zbliianja in da popravi, kar sta pokvarila fašizem in reakcija. Vaša naloga je, da u-stvnrite pogoje za zbiižanje med našimi narodi. Italijanska mladina ima pri dosegi tega zbližanja prvenstveno vlogo. To svojo željo je pokazala v boju ne samo v Italiji, ampak tudi v Jugoslaviji. V naši vojski so bili napredni italijanski mladinci. Tudi italijanski ujetniki, ki so po sili razmer odšli v sovražnikove vrste. so bili pri nas; odšli so na svoje domove in odnesli simpatije do naše države prav zato, ker so videli tukaj uresničeno tisto, kar jim leži na srcih. Vaš prihod v Jugoslavijo je velikega pomena za zbiižanje med našimi narodi. V kratkem bomo vzpostamli normalne odnošaje z Italijo. Vez med mladino Jugoslavije in Italije bo poglobila m utrdila medsebojne odnošaje, ker so tudi naši splošni interesi skupni v boju proti reakciji in fašizmu. Fn-š’zem f« živi, reakcija pa hoče sejati zmedo med narodi, ustvariti žarišča nemirov in nevarnosti za novo vojno. Po tej veliki vojni, v kateri je b'lo uničenih ixfč 'milijonov človeških &vlj*nj, je razumljivo, da je ena največjih nalog, ki stoji pred mladino vsega sveta, boj proti fašizmu, boj proti reakcionarnim elementom. boj proti vsakemu, ki skuša vnesti razdor med narode. Vi ste lahko to videli v svoji e surovin in polfabri-katov trtaSki industriji in glede nakupa njenih izdelkov, se mora vprašati, ali vse to stoji v resnem polititnem ali humorističnem listu. Občudovanja vredna je našo 11 Trstu izdelovali tudi ovitke tančnost pisca, ki ne pozablja, da za italijanske cigarete in igralne karte, «za katere je bila Italija naravno triišče*. Parravicini tudi poudarja, da je tranzitni promet z «Italijo* do izbruha druge svetovne vojne znaSal eno tretjino, in seveda ne omenja, koliko tega je bilo prometa z Julijsko krajino, ki danes ni več italijanska. Glede preskrbe z živili je Trst po zatrdilu omenjene revije navezan na Beneško in Emilijo, (medtem ko se Jugoslavija ni mogla nikdar uveljaviti kot dobaviteljica Sinil. In, vendar italijanska poročevalska agencija c Ar tis* prav te dni poroča n zvezi s trgovinskimi popajanji z Jugoslavijo, (da bo v najkrajšen času mogoč uvog mesa, perutnine in jajo v Italijo*. Podobnih strokovnih trditev najdeš pri ■ Parravicini ju na ducate. Z njimi bi pisec rad preprečil, «da bi presekali dosedanjo strujo prometa z glavnim tržaškim tržiščem, Italijo* in «da bi od zgoraj naprtili Trstu bodočo gospodarsko strukturo*. Tržačani pa menijo, da je po-loiaj povsem nasproten. Njim postala stalno odlaganje konkretnega uveljavljanja Tržaškega statuta sumljivo »n čedalje bolj čutijo nevarnost, da hi jim «od zgoraj* vsilili dosedanjo prisilno povezanost z italijanskim gospodarskim sistemom, ki jim je v breme. Radi bi ie — po tli letni pokornosti — soodločevali in zaceli z lastnim delom. Kratke Vesti DUNAJ. — Pogajanja med Češkoslovaško in Avstrijo so se zaključila s pogodbo, po kateri bo Avstrija prodala Češkoslovaški nvajhno področje na desni obali reke Thaye-je, kjer bo zgrajen vJlik jez. LJUBLJANA. — Včeraj so otvo-rili razstavo slikarstva in kiparstva jugoslovanskih narodov v Narodni galeriji. Razstavljena so dela umetnikov XIX. in XX. stoletja. Razstavo je svečano otvorila Lidija Sent-jurc, minšter ljudske vzgoje LRS. LONDON. — Strahovita nevihta j; opustošila Britanijo. V nekaterih krajih je brzina vetra, dosegla 125 km na uro. Bilo je zelo veliko nesreč. V Birminghamu sta se zrušili dve zgradbi. MOSKVA. — V moskovskih znanstvenih krogih so praznovali stoletnico Edinosonovega rojstva. Moskovski klub znanstvenikov je priredil poerbno predavanje ob udeležbi odličnih znanstvenikov. Prof. Belkia je predavat o Edisonovem življenju, nato pa so predvajali film »Edison*. LENINGRAD. Na hidnotehnč-nem zavodu so z uspehom končali poiskuse z novim generatorjem, ki izkorišča pritisk morskih valov za proizvajanje električne struje. HAMBURG. — Pretekli teden je večja množica Hamburžanov o-plenila 21 vlakov, ki so voz-li premog Iz Porurja. MOSKVA. — Med ravnateljstvi sčvjetskih industrijskih podjetij m sindikati sklepajo te dni koliktivne pogodbe za leto 1947. BUDIMPEŠTA. — 16. marca je madžarsko ljudstvo praznovalo 99. obletnico madžarske revolucije leta 1848. LAKE SUOCESS. — Ta teden bo gospodarski in socialni svet ZN razpravljal o predlogu Peruja o uvedbi enotnega svetovnega koledarja. JERUZALEM. — Zidovski teroristi so pognal; v zrak v bližina Haife petrolejski vod iraške petrolejske evužbe. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 18. marca 134' »Gliha vkup štriha" Ze dolgo časa so glasila reakcije trobila, da se morajo združiti vsi «.talijanski rodoljubi* proti slovanskemu imperializmu, ki ograža ita-lijhiistvo Trsta. «Lega Nazionale* jim ni zadostovala; zdaj sta se združdi italijanska liberalna stranka .n kvalunkvisti. Ta njihov stvor si upajo imenovati «Narodtia zveza | svobode*. O teh dveh strankah ni potrebno izgubljati mnogo besed. Kvalunkviste so celo v Angliji imenovali fašiste, italijanska liberalna stranka pa je bila edina stranka TRŽAŠKI DNEVNIK Ozadje spletk in gonje proti Delavskim zadrugam Jasno je, da pri Delavskih zadru- , zadružno skupino kar 10.000 članov bivšega italijanskega CLN-a, ki je gah gre za ustanovo, ki je vsemu1 odkrito zagovarjala monarhistično ' delavstvu v ponos, k; je ogromnega obliko italijanske države. gospodarskega in socialnega pame- Italijanstva tu nihče ne ograza, na ^ y.se tržaško delovno ljudstvo, kakšne so njihove demokratične j Jasno da m DeIavsk, svoboščine, smo pa imeli priliko | 2a a kl so v okušati vseh dvajset et fašizma. ; ■ delovrM ,judje. Toga Liberalci, ki so prodali Itaiijo fa- ! * . - . .... . Sistom in kvalunkvisti, ki iz Ia-I“ dob,:° “£?“*> sizma izhajajo, se res krasna druž- . eiemerdi. ki n^jo zgribd^ vpli- ba. »Gliha vkhp striha*. pravi pregovor. Tako ti gospodje uganjajo nov iredentizem, še preden je postalo Tržaško ozemlje stvarnost, ter s svojimi šovinističnimi gesli m programom še enkrat potrjujejo — če bi bilo to spleta potrebno — da so neposredni dediči fašizma. Amerikanci se „zabavajo“ V nedeljo popoldne so prebivalci v ul. Porta prisostvovali prizorom, kakor jih. vidimo ponavadi v filmih iz divjega ameriškega zapada. po vzorcu Tom Miksa, Buffalo Billa itd. Junaki dneva so bili trije ameriški vojaki. Ti trije podjetni sinovi divjega zapada so najprej preskočili vrtno ograjo pri hiši št. 43. Vdrli so v klet in hoteli odnesti plinski števec. Ker pa je bil preveč pritrjen k tlom, so odnesli samo kramp. Vojaki so delali mnogo hrupa m prestrašili prebivalce bližnjih hiš, ki so se v strahu zapirali v svoje domove. Od tam so jo mahnili v hišo št. 31, kjer je eden izmed njih začel Jesti surove testenine. OCividno pa mu niso šle mnogo v slast, ker jih je brž izpljunil. V sosedni hiši so strgali s stene števec za luč in napadli človeka, ki Je zahteval, da mu ga vrnejo. Pozneje so števec vrgli v stran. V vili Corrado so odnesli ženski plašč, ki je visel skozi okno prvega nadstropja. Gospodar in sosedje so zaman protestirali proti takemu početju. Prišla je civilna policija, ki pa tudi ni imela sreče. Amerikanci so jim celo puške iztrgali iz rok. Sele, ko so še precej razgrajali tudi v gostilni «Ai gelsomini*, je prišla ameriška policija in ugnala svoje razgrajaške tovariše. va v tej ustanovi. Zato so najprvo začeli s časopisno kampanjo — v kateri je seveda prednjačila »La vo-ce libera* —, nato pa so dali du-ška svoji podlosti, ki je izraz njihove zahrbtnosti in bojami. Le-to je vodiilo skupino »sociali- DAROVT IN PRISPEVKI Za spomenik padlih borcev je darovala ZAMJK iz Boršta 3000 lir. stov», da se je zatekla na sodišče. Jasno, v volivno borbo niso upali poseči, saj bi se s svojo maloštevil-nostjo le temeljito blamirali! Zato so sS oprijeli kot rešilne bilke sodišča, ki je zahtevo po odloždvi občnega zbora siprejelo, a kljub prošnjam zastopnikov tožiteljev ugodilo tud' zahtevi zastopnikov Delavskih zadrug po vložitvi 500.000 lir kavcije. Tožiteljj vsekakor n>so v rožnatem položaju, saj nlimajo dokazanega gradiva. Nasprotno pa resnični zastopniki Delavskih zadrug lahko predložijo dokumente in pripeljejo na stotine pr!?, k' lahko v vsakem trenutku izpodbijejo trditve tožiteljev. Dceedaj je 50 delegacij izročilo prot" st n e resolucije s 3000 podpisi ogorčenih članov, ki zahtevajo sklicanje glavne skupščine In hočejo pričatti, da so bili zbori pravilno sklicani in da je bil volivni postopek v skladu z zadružnimi prav'll. Čeprav smo že pisali, kdo so to-žitelji, hočemo omeniti fe «odl‘ke» enega izmed njih, ki je vsekakor bolj tipičen kot mlečnozobi Po stogna, Gre za občanskega svetnika Catalan!ja. ki je bil svoj čas likvidator CERG-a (Stavbena zadruga Julijske krajine). Lepa zasluga, kaj ne? Ta svetnik, ki vedno poudarja, da je v'ral predstavnik delavstva, je Imel za svoje takratno delo dokaj mastno plačo. Ljudje se upravičeno vprašujejo, če mu morda spomin na te zlate čase povzroča sline tud! po Delavskih zadrugah? Toda nikar naj ne misli, da ima tudi danes opravka z delovnim ljudstvom zvezanih rok! V odgovor tožiteljem navajamo še nekaj številk. Na pravkar končanih volitvah Je glasovalo za napredno od 39.000, ki sc po zakonu imeli volivno pravico. Poleg tega moramo nujno upoštevata, da je v tem število vključenih okrog 10.000 članov, ki so ali bili izseljeni ali so umrli ati pa je njihovo bivališče neznano. Proti je glasovalo nekaj več kot 100 članov. V primeri z volitvami 1922. leta, ko je od 42.000 članov volilo le 5.000, Je letošnji odstotek vsekakor dokaj lep uspeh. Iz vs'ga tega je razvidno, da skuša peščica protiljudskih elementov s prizivom zavleči celo zadevo in se tako okoristiti. Njihov poziv na takojšnjo vpiso-.vanje nam to zelo jasno potrjuje. Ostalo pa priča dejstvo, da so se zadnje čase vpisali v DMavske zadruge upravniki velikih družb, predstavniki finančnih krogov, bankirji, veletrgovci, trgovci in vsi njihovi podrepniki, torej bogataši, ki so bili vedno največji nasprotniki D-: la rakih zadrug. Pri tem niso zbirali ljudi italijanskih čustev*. Prišli so jim prav vsi najpre-možnejši, pa naj bodo italijanskega, grškega al’ pa židovskega pokole-n,ja. Vso to dovolj pojasnjuje ozadje. Preskrba Mleko ga mestne potrošnike delijo od danes do 31. t. m. m sicer; otrokom do 4. let po 4 škatle izhlapelega mleka po 411 gr na odrezek št. 9; otrokom od 4 do 9 let po 2 škatli ;n starcem nad 65 let tudi po 2 škatli. Stari ljudje dohjo mleko na bone veljavne za čas od 3. do 31. t. m. Cena po 23 lir za škatlo. Odregke za slanino ga bresposelne naj dvignejo danes vodje prehranjevalnih uradov podeželjskih občin v ul. Genova 9 soba 2. Olje delavske zbornice bodo začeli deliti jutri 19. t. m. in sicer: Upokojencem in delavcem pr. zavezniških silah po 2.50 del olivnega-olja na osebo. Brezposelnim tudi po 2,50 del na osebo na odrezek 23 b posebne nakaznice za brezposelne. Od 21. t. m. dalje bodo delili olje tudi delavcem in njihovim družinskim članom in sicer za delavce po 2 del in za družinska elane po Vz del. Biezposelni bodo dobili olje pri smejem trgovcu, vsi ostali pa v trgovini svojega podjetja ali kjer te n’, pri Delavskih zadrugah ali pri «P«ovvidi». Po tros tv kr iz podeželja dobijo olje kakor sled': iz Doline pri Delavskih zadrugan pri sv. Soboti; iz Zgonika v Delavskih zadrugah ali pri «Pravvid';> v Trstu; iz Doberdoba in Staraucana v Tržiču. Olje stane 320 lir liter. Sindikati in reakcionarna gonja Z demagogijo ni mogoče zavreti naravnega razvoja doeodkov Podle laži so edini in glavni argument kampanje, ki jo zadnje čase vodita šovinistični tisk in Delavska zbornica. Prcslula gospoda skuša izrabiti vsako priliko, da bi dosegla svoj cilj: na vsak način zatemniti v-odilno vlogo in zasluge Enotnih sindikatov ter prikazati sebe kot odločilno organizacijo v sindikalnem delu in življenju. »Apolitičnost*, «socialnost*, »demokracija*, in podobno so besede, ki se jih venomer poslužujejo »predstavniki* tržaškega sindalizma. Pač demagogi! S sporazumom o sindikalni enotnosti jim je pričela teči voda v g-tlo. Zato hočejo zavreti naraven razvoj dogodkov. Naravnost smešno! V svojem onemoglem besu je včerajšnja «Voce libera* pisala, da so Enotni sindikati nastali iz političnih razlogov, o Julijskih sindikatih- pa da so izraz teženj »italijanskih proletarcev*. S tem je jasno izpovedala vse! Zanimivo je tudi, da se isti ljudje tolčejo na praa, češ da so predstavniki ogromne večine tržaškega de-lavsta, obenem pa pozivajo vse italijanske delavce, naj se nemudo- PODEŽELJA SV. PETER NA KRASU Mednarodni praznik žena so žene iz Sv. Petra, Hrastja, Radohove vasi in Petelinj nad vse svečano proslavile. V popoldanskih urah so obiskale sirote deejega doma Toneta Tomšiča in jim prinesle mala darilca, popoldne pa so priredile v kino-dvorani kulturno prireditev. Dvorano so okrasile s trobojnicami. Pq otvoritveni besedi tov. Ivanke Požarjeve so se vrstile razne recitacije in pevske točke. Lepo uspela prireditev se je končala z rusko enodejanko «Paska». Prostovoljni prispevki 8000 lir so namenjeni za gradnjo mladinske proge šamac-Sarajevo. TOMASEVICA-MALIDOL V okviru tekmovalnega tedna od 1. do 8. t. m. smo priredile razna predavanja, prodajale značke za vojne sirote in nabrale 803 lir, položile venec padlim borcem za svo- F/ZKULTURA Rdeča zvezda-Lj. PonzianeliO i0:0) _ 9 1 1 I ‘ I AUlgl Mil Vanu, AVI/ 0111U Za jugoslovansko nogometno prvenstvo Rezultati tekem: Pnmorje-Costa- 1 °____________________-2-----*-----!------------ lunga 0:0; Kraljič-Dreher I 2:0; K Tudi v okrožnem prvenstvu je bilo v nedeljo vroče. Srečala sta se nasprotnika, med katerima se bije borba za prvo mesto, ter se po 90' mlačne igre zadovoljila z neodločenim rezultatom. Tako Primorje P kot Costalunga nista v tej tekmi zaigrali tako, kot smo pričakovali. mmmm tmm >*. wmx m Oči vseh športnikov so bile to nedeljo uprte v tekmo Hajduk-Dina-mo, ki Je bila odigrana v Splitu. Po zadnjih uspehih Dinama in neuspehih Hajduka, ni pac nihče pričakoval zmage Spličanov. Nedeljska tekma med Rdečo zvezdo in Lj. Ponziane Je ostala tržaškim športnikom marsikaj dolžna- Obe enajsterici sta .zaigrali globoko pod svojo običajno formo. Tekma je bila sicer polna neučinkovitih tehničnih potez po sredi Igrišča, bila pa je revna v vsem o-stalem. Sele v drugem polčasu je postala živahnejša, vendar pa še zdaleka ne taka, da bi vzbudila večje zanimanje. Edini gol dneva je padel v 20’ drugega polčasa po Jezerkiču. Pri tržaški enajstori-ci sta se izkazala Giannini in Tra-marln ter vsa obramba, popolnoma pa je odpovedal napad. Pri Beograjčanih so ugajali Tomaševič, Jezer-kic in Djajič. Odlično Je sodil sodnik Podupski iz Zagreba. Rdeča zvezda: Lovrič, Stankovič, Petrovič, Djajič, Drakulič, Veljko-vlč, Jezerkič, Tomaševič, Drenovac, Arandjelovič, Sečcrov. Lj. Ponziane; Furlan, Čorba*to II, Caproni, Corbatto I, Giannini, Tramai in, Kovačič, Kortin, Malu-ta, Stivoli, Tommasini. V Beogradu je Partizan odpravil Metalca, skopljanska Pobeda je doma zmagala nad Lokomotivo, tekma med Kvarnerjem in Spartakom se je na Reki končala neodločeno, Budučnost je s katastrofalnim rezultatom pregazila Nafto, Zelezni-č r in 14. Oktober pa sta sl delila torki. Rezultati: Hajduk-Dinamo 2:1; PHrtizan-Metalac 2:0; Pobeda-Loko-mot va 3:0; Kvarner-Spartak 0-0; 14. Oktob r-Zelezničar 2:2; Budučnost Nafta 9:0. Partizan Hajduk Dinamo Metalac Spar tak Pobeda Lokomotiva Kvarner Budučnost Železničar NafU acijska lestvica 16 14 1 1 43 10 29 16 12 2 2 37 6 25 16 12 1 3 52 16 26 LE 11 2 3 43 17 24 16 8 3 5 30 23 18 16 6 4 6 22 22 16 16 5 S 1 27 24 15 16 5 3 8 20 29 13 16 2 7 t 15 24 11 16 4 3 9 30 37 11 16 3 4 9 14 44 10 15 4 1 10 15 30 9 iti 8 3 10 18 42 9 16 2 2 11 13 49 6 Ostali športni dogodki V pokrajinskem prvenstvu je bilo odigranih 5 tekem. Najhujšu borba je bila v Kopru med domačo enajstorico in tržaškim Gishnijem, kateremu je uspelo iztrgati iz »sršenovega gnezda* obe točki. Tudi druga istrska emajstorica ni imela boljše sreče ter je morala na svojem igrišču priznati premoč Goričanov. Rudar je z veliko težavo prermgal miljsko enajstorico, ki mu je bila enakovreden nasprotnik. V Trstu sta bili odigrani dve tekmi. V prvi je Skedenj z lahkoto natresel Postojni 7 golov, v drugi pa je Tovarna strojev nezasluženo zgubila proti Torpedu. Rezultati: Gashni-Koper 1:0; Gor:ca-Izola 2:1; Rudar. Milje 3:2; škedenj-Postojna 7:2; Torpedo-Tovarna strojev 2:0. Skedenj Il-Opčine 7:3; Acegat-Pon-ziana II 10:3; Cebulec-Raubar 2:0 (par forfait). Lahka atletika: V nedeljo sta bili na programu dve prireditvi v teku čez drn in strn. Prva je bila v Gorici, druga na Opčinah. Na obeh prireditvah je sodelovalo veliko število tekmovalcev in tekmovalk, ki so s svojo borbenostjo pripomogli, da sta obe s tehnične in borbene strani odlično uspeli. V Gorici je tek organiziralo novo ustanovljeno športno društvo «Deiavsko športno društvo*, na Opčinah pa opensko športno društvo: Rezultati v Gorioi so sledeči: moški na 2000 m: 1. Furlan Ivan (Tržič) v času 5.45; 2. Maks Emil (Partizan) v času 6.13; 3. Furlan Otelo (Foljan) v času 6.14; 4. Budel Slavko (Prva-čina) 5. Mrzck Ivan (DSZ Gorica) itd. Zenske na 600 m: 1. Silič Metoda (Partizan) v času 3.32; 2. Vuk Laura (Adrija) v času 3.44; 3. Abramič Ana; 4. Tenčič Lidija. 5. Babič Milka itd. Tekme na Opčinah pa so daie sle. deče rezultate: moški na 3000 m: 1. Faidutti Umberto (Kraljič) v času 14.6; 2. Bembi Umberto (Col) v času 14.12; 3. Sedmak Marjan v času 16.2; 4. Košuta Lucijan; 5. Sedmak Lucijan (vsi trije Vesna); 6. Ferfolja Giordano (Kraljič) itd. Zenske na 1000 m: 1. Simonovič Štefanija (Kraljič) v času 6.59; 2. Toffano Luciana (Kraljič) v času 7.5; 3. Canziano Bruna (Kraljič) ; 4. Kocjančič Ada (Sv. Vid) itd. Vrstni red po društvih je sledeč: 1. Kraljič 64 točk; 2. Vesna 21 točk; 3. Sv. Vid 10 točk; 4. Col 9 ročk. bodo, na predvečer mednarodnega ] niku prišla izzivat civilna policija, praznika žena pa smo zakurile kres. ki vtika svoj nos vedno in povsod Teden smo končale s kulturno pri- tam, kjer je ni treba, reditvijo, ki je prav lepo uspela, j glUDENO Na sporedu so bile razne deklama-cije mladink in pionirjev, ki so tudi prisrčno igrali- kratko igrico. Cisti dobiček prireditve smo namenile ža osnovanje čitalnice, k: jo zelo pogrešamo. Seveda nas je tudi pri tem praz- KRONJKA. Policija in igralnice Včeraj okolii 7. ure zvečer se jfe zbrala pred barom' «Astoria», na-spreti cerkvi Sv. Antona, precejšnja skupina radovednežev. Opazovali so, kako je civilna policija odnesla iz bara igralnico in jo naložila na kamion. Pri tem si slišal mnogo komentarjev. Na splošno so govorili, da je Ž5 znano, kako po nočnih barih igrajo za velike vsote denarja. Neka gospa je pripomnila: Dobro, dobro, da je le nekaj naredila policija. Druga je dodala: To bi morali Ze zdavnaj začeti, če bi policija v resnici vršila svojo nalogo... Nato so nekaj namigavali, češ. da je odstčp nekaterih policijskih funkcionarjev tudi v zvezi s tržaškimi igralnicami. Vendar so o tem samo ugibali in niso vedeli nič konkretnega. Neki starejši Tržačan je v pristnem tržaškem narečju razlagal: Saj to je res svinjarija. Po barih črnoborzijanci igrajo za ogromne vsote, po mestu pa vlada taka revščina, kot je še ne pomnino. Treba bi bilo napraviti red. Toda v sedanjo policijo pa nimamo zaupanja. Bo treba že nove... Bombe v Nabrežini Preteklo soboto «o našli v občinskem parku v Nabrežini 13 bomb, od katerih jih je 9 angleškega tipa in 4 «SIPE». Poleg je bil tudi trak za protiletalsko strojnico. Pota'ralci min iz Gradeža so bombe odstranili. Strokovno predavanje. Gospodarska komisija, ustanovljena pri ONOO v Postojni, prireja v postojnskem okraju številna koristna predavanja. V naši vasi smo imeli predavanje o gospodarstvu. Predavatelj je govoril o pomenu gozda za gospodarstvo, o nadzorstvu nad gozdom, o pravilnem izsekavanju, o izvozu lesa in pomenu zaščite ptic v gozdarstvu in poljedelstvu. Predavanja se je udeležilo veliko število ljudi. V Košani, Novi Suši-c1 In Smiihelu pa so se vršila predavanja o sadjarstvu. Ljudstvo sprejema taka predavanja z velikim veseljem. SLAVINA Zadružništvo In obnova. Na množičnem sestanku smo sadarji sklenili, da tudi pri nas ustanovimo sadjarsko zadrugo. Izrazili smo tudi željo, da bi so vršila o sadjarstvu strokovna predavanja. Obravnavali smo tudi razna druga gospodarska vprašanja, kakor o potrebi nadzorstva nad prodajo krompirja, ker ga bomo mnogo potrebovali pri pomladanski saditvi. Pričeli bomo tudi obnavljati porušene domove, za katere imamo že pripravljen les. Lani smo obnovili 4 poslopja, letos jih bomo pa 6. ma vpišejo v Delavsko zbornico, naj izvršijo svojo dolžnost. «Večina je večina, le kadar se vsi odzovejo klicu* zaključujejo. V zvezi s tem prinaša časopisje vest, iz katere iz-veni, da ima le Delavska, zbornica zaslugo, če je prišlo do mezdnega sporazuma za vrtnarje. Človek bi mislil, da je večina vrtnarjev vpisana pri njih!? Dejstvo pa je, da je v Delavski zbornloi včlanjen komaj pičli odstotek organizira nih vrtnarjev, 99% pa je v Enotnih sindikatih. Dejstvo je tudi, da so Enotni sindikati prvi in vedno branili interese delavcev in nameščencev te stroke, saj zastopajo njihovo ogromno večino. r v SPOROČILA IN OBJAVE Društvo «Simon Jenkov priredi danes ob 20.30 v Kraljiču predavanje. Govoril bo prof. Žigon o »Koroški*. Enotni sindikati Banke in zavarovalnice. Danes ob 18. uri bo cdborova seja v ul. Zonta 2. Kovinarji. Danes ob 18. uri ima sejo uradniška posvetovalna komisija. Prehrana. Danes ob 18.30 uri je odborova seja. Le,s'na industrija. Zaupniki ali zastopniki mizarskih podjetij: SCAS-SO, INFORIT, Mobilificlo Giuliano, Senčič in Detoni naj se javijo danes ob 18. uri na sedežu sindikata zaTadi važnih sindikalnih vprašanj. Lepe umetnosti. Danes ob 14.30 urj bo slikarska lekcija pri slikarju Manzini v ul. Garibaldi 2. Pekovski uslužbenci naj se javijo na sindikatu v ul. Imbriani 5-1, kjer bodo dobili dogovorjeno plačilo za delo ob praznikih (Sv. Jožef). Javijo naj se v času od 10.30 do 13. ure po abecednem redu, in sicer: v četrtek 20 t. m. od črke A do F. 21. t. m. od G do P, 22 L m. od R do Z, Rojstva, smrti, poroke Dne 16 in 17 t. m. se je rodilo 14 otrok, umrlo 28 ljudi, poroki pa sta biSi 2. UMRLI: 63 letini Ivan Tricano-vioh, 1 uro star Angel Gregorutti, 33 letna Klara Bullo por. Tamaro, 16 ur sitar Ivan Valebbi, 48 letina Justina Viel por. Zabb'a, 77 letna Angela Indrigo vd. Gombani, 57 letni Ruggaro Stefani, 81 letna El'na Vergnani vd. Grassi, 24 letni Eu-genij Radicohio; 26 letni Nives Ne-mSch, 27 letna Ivana Marini por. Gualo, 75 letna Veneranda Palin vd. Bresciani, 69 letna Ana Metlika vd. Birsa, 81 lftnj Pasquale Ricci, R letna Albina Tuntar, 10 mes. Livro MesBaglio, 1 mes. Astorre Zelco, 23 dni stara Ivana Berže, 62 letni! Karel MiiHer, 40 letni Lionello Rota, 65 let.nl Ernest Vaniglio, 48 letna Marija Vfnier por. Depiera, 56 letni Virgilio Castellan, 80 letna Karla Schmitz vd. Klarut, Profil fašistIte Jutri začne razprava proti morilki angleškega generala VVintona Peklenski stroj v Tržiču V soboto so neznanci vrgli peklenski strroj proti stanovanju Maria Verzegnasslja v ul. Bagni v Tržiču. Eksplozija je povzročila nekaj škode, človeških žrtev pa 'ni b:lc. Tatovi v trgovini Pred dnevi so udrli ponoči v ma-nufakturno trgovino v ulici Com-merclale 3, ki je last gospe Sandak Ane. Odnesli so večjo množino moškega in ženskega perila v vrednosti 200.000 lir. Tatov niso izsledili. imm / t-, t • ''j f t j ■t Marijo Pasquinelli, morilko angleškega generala De VVintona so pripeljali iz Pulja v Trst. Zaprta je v Coroneu. Po dvakrat na dan se sprehaja za kratek čas po dvorišču, ki je ograjeno z visokim zidom, tako da prihajajo do nje samo gla-Epuracijska komisija sporoča, da sovi živahnega vrveža z tržaške je bil s posebnim odlokom odpu- ] ulice. Sprehaja se v družbi z jetni- ščen iz službe Jožef Dardi, delavec j s ko sestro, ki ima nalogo, da jo pri CRDA v ladje:* lnici Sv. Roka čuva, straži Jo pa civilna policija. Fašista so odpustili v Miljah. Dardi Je-že več časa odsoten in se ne ve točno, kje stanuje. Rojena Je v Firencah in Je sedaj stara 34 let. Po poklicu je profesorica filozofije. Je majhna, čoka- ALEKSANDER BECK; 66 VOLOKOLAMSKA CESTA Začudil sem it. V razgovoru z generalom sem dobil vtis, da ne pripisuje obrambni črti posebnega pomena. Zdaj pa je kazalo, da temu ni bilo tako. Odgovoril sem: — Razumem, treba je kopati lažne objekte, tovariš general. — Kapetan šilov nas je v teku dohitel. Na poti, na onem mestu, kamor na« Je privedla stezica, je stal stražar, dvajsetleten mladenič z resnimi »ivimi očmi. Ne dovolj ostro, toda trudeč se je pozdravil generala « častnim vojaškim pozdravom. — Kako živiš, vojak? Mladenič se je zmedel. V tem času nf bilo v naši vojski v navadi, da bi se obračali k nekomu z »vojak*. Rekli smo: »borec*, »rdečear meječ*. Morda »o ga tedaj prvič nazvali vojaka. Panfilov je opazil njegovo zadrego in dejal: — Vojak je — velika stvar. Mi vsi smo vojaki. Daj, povej kako Živiš? — Dobro, tovariš general. — Hm, — je zamrmral Panfilov in pogledal navzdol. Blato je bilo prav do vrha oblepilo težke stražarjeve čevlje. Sledovi blata ■ poti, ki ga je bili očistil s »uhlljadjo ali z ooepkom, so ostali na vlažnih ovojkah ia iznad njih. Roka, ki je držala puško, je bila modra od jutranjega mraza. Dobro? — je zavlekel Panfilov. — Toda povej, kako «U marjlral! ? — D, bro, tovariš general. Panfilov se > obrodi k Si lov*. — Tovariš Sitdv, kako rte marši rali? — Slabo, tovariš general Panfilov j« nadaljeval. — Ne, brate, v vojni se ne živi dobro... Toda naši očetje in naši dedf so umeli ■ prenešati vse to, umeli so premagovati tegobe vojaškega življenja, tolkli so sovražnika. Ti se še nisi, brate moj, srečal s sovražnikom v borbi... Toda boriti se z mrazom, z utrujenostjo, a pomanjkanjem — je prav tako borba, v kateri Je potrebna odločnost. Im ti ne povešaš glave, ne tožiš... To je dobro, vojak! Kako ti je Ime? — Polzunov, tovariš general... Jara sem prav to hotel, tovariš general... — Slaven priimek... Slaven je bil mehanflčar... Hotel «i... pa zakaj niri povedal? — Oprostite, tovariš general. Enostavno nisem mislil. — Vojttk mkra zmeraj misliti. Vojak se mora boriti z utnom. — No, Polzunov«. spominjal se te bom. Želim slišati o tebi. Ali si me razumel? — Razumel sem, tovariš general. Panfilov se je zamislil in gledajoč pred svoje noge je počasi odšel po poti. Nato se je zaustavil in pogledal Silova in mene. — Težko je življenje vojaka, — Je dejal — Ne da se tajiti, težko je. To Je treha govoriti vojaku zmeraj naravnost in če laže, ga je treba takoj poplaviti. Nekoliko je pomolčal in pomislil. — Ni vam treba biti žal vojaka pred borbo, tovariš Silov, toda v borbi... varujte, varujte v borbi. To ni zvenelo kot povelje. Tc je bilo več kot povelje: zaklstev. Srh me je spreletel. Toda takoj je Panfilov ponovil v drugem tonu, starešinsko, strogo: — Varujte... Druge vojske, drugih vojakov nimamo za zdaj pred Mo* kvo. (V iaculVmo te — ne bomo imeli, s čimer bi zadržali Nemca Pi.slovil se je, prijel za vajeti, popel se v sedlo in pdjezdll v diru Ob poti. te postave, oblečena je v temno rdeč plašč. Kretnje so zelo odsekane in nervozne, hodi zelo hitro in, ko govori, nervozno krili z rokami po zraku. Včasih jo jetniška sestra komaj dohaja. Človek ima vtis. kot da ne vidi svoje okolice ali pa da se boji pogledati na sončne žarke, ki so se ujeli v veje drevesa, sredi jetmskega dvorišča, kajti prfdobro se zaveda, da bo jutri že morala odgovarjati za svoj zločin pred Višjim zavezniškim sodiščem. Murija Fasqumelli je znana kot zagrižnjena fašistka. Udejstvovala se je kot fašistična propagandistka in znana je njena izjava v Abesi-niji: »Pobiti je treba te črnce, ki se borijo z angleškim orožjem proti nam*. Bila je tudi v Splitu, kjer se je z vso zagrizenostjo borila za fašizem. Partizani so Jo tudi aretirali, toda ko Je obljubila, da ne bo vec širila fašističnih idej, so jo izpustili. Ostala je še v Jugoslaviji, kjer je sodelovala s sovražniki narodno osvobodilne borbe. Ona je bila tudi tista, ki je iz Istre prinesla lažna poročila «o zločinih nad italijanskim narodom*, v svojem dnevniku, ki ga je poslala v Bergamo s sledečim priporočilom: »Izročite ga novinarjem, kl so sovražniki Rusov*. Po koncu vojne je sla v Milan, kjer jo je zaradi fašističnega delovanja iskala policija. Glavna karakteristika fašistične morilke Je ta, da je sovražila vse, kar je napredno. V Pulju, kjer so šovinisti do skrajnosti razvneli nacionalistično mržnjo, Je tudi v njej dozorel sklep, da izvrši zločin. In tako je padla nova žrtev neofašiz-ma, angleški general De Winton. Vsi oni, ki so podpirali ali pa dopuščali delovanje fašistom so začeli sedaj žeti, kar so sejali. Uspelo planinsko predavanje Pretekli torek je priredilo tržaško planinsko društvo v dvorani »C. C. Poli-grafici* v ul. Trento 2-H. predavanje: «Naše planine v luči veličine in lepote za-padnih Alp*. Predaval je slovenski planinec, vse učili.ški profesor dr. France Avčin, doma iz Šempetra na Krasu. Kavkazu, Se tako razvajen kulturni sla-dokuseo bi bil prijetno presenečen ob izvajanjih m slikah, ki so vezale pozornost , poslušalcev, da so skoraj s pridržanim dihom sledili izvajanjem dr. Avčina pri njegovem predavanju v Trstu. Bilo je to prvo predavanje te vrste med nami, m ne le plani-narske vrste. Predavatelj je z zelo Številnimi barvnimi diapozitivi primerjal lepcte zapadnih Alp, Švicarskih, francoskih in italijanskih, z lepotami naših planin. PoskuSal je s strogo stvarnim presojanjem pokazati — in mislim, da se mu je to posrečilo, — da naSe planine ne le ne zaostajajo v svoji lepoti za zapadnimi, najpomembnejšimi in nafit.šji mi Alpami, ma.rveč jih v marsikaterem pogledu celo prekašajo. Zapadne Alpe so po svoji višini skoraj Se enkrat višje od naših Julijcev, ker cela vrsta gorskih verig presega 1,000 m nadmorske višine. To jim daje posebno oznako z lastno veličastno divjina strmih, često skoraj navpičnih sten in ledenikov. NaSe planine, četudi znatno nižje in manj obsežne, imajo na malem prostoru nakopičenih toliko lepot, da v polni meri opravičujejo slavospeve pesnika lepot naše domovine, Cankarja, in sodbe svetovnoznanih planincev, angleških in drugih, ne le Kugyja, da je to najlepši planinski kotiček, kar jih svet premore. Tesna nakopičenost najrazličnejših planinskih elementov s kontrasti divjih sten s snežišči z zelenim rastliskhn svetom, ki prepleta naše planine v neprimerno večji meri kot alpski zapad, dajaio našim planinskim lepotam posebno mehkobo in pestrost. Tudi s strogo plani narske g a in športnega vidika ne nudijo naše stene m/nogo ali nič manj, saj marsikaka naša stena presega po svoji višini zapadnoalpske, ki imajo le s svojim obširnimi ledeniki svojo posebnost, ki zahteva od našega planinca nekoliko vel-banja. Preko tristo izbranih barvnih diapozitivov je spremljalo zanimivo predavanje oz. mu je tvorilo jedro. Clovrk obstane presenečen pred dovršenostjo fotografskega podajanja najmanjših barvnih odtenkov! V izkušenih rokah umetniško čutečega človeka postane mogočno izrazno sredstvo resnično umetniške sile. Umetniška fotografija, ki je dosegla med slovenskimi planinci za-vidljhx> rtStnO, ima v dr. Avčinu enega najpomembnejših zastopnikov, ki je dosegel tudi v Švici, kjer je mnogo planinaril, zasluženo priznanje. Iz stotin lastnoročnih posnetkov najdišjega dela Alp in le bežne označbe preplezanih poti si je poslušalec napravil približen nojem n velikem, številu izvršenih najtežjih vzponov in o njegovih prvovrstnih plezalskih sposobnostih. Upravičen po testnih plantnarskih izkušnjah in po svoji široki alpinistični razgledanosti. je zakliuč,J da danes tudi zapadne Alpr rimajo več nerešenih alpinističnih problemov in da. zato pozornost naših prvih gornikov odslej ve bo več veljala, za-padu marveč vzhodu v najširšem [romtnu besede miru. Kljub temu, da je dr. Avčini1' kušen in drzen plazalec, ki ne upre nobena stena, mu dar ni planinarstvo športno * korderstvo. Narava, planine mu pesem, ki jo išče, uživa in 11 r ma v svojo fotografsko katnim, v svoje zapiske, ki jih je že & slej poln ePlaninski vestnik*( GARIBALDI. 15: »Lydija», ^ Oberon in A. Marshall. j, BELVEDERE. 15: »Stara ljub4* ne zarjavi*. ¥■ KINO »PROSVETNI DOM* V ^ (La gabbia degli usignoll). Odg. urednik DUŠAN KRES! Tisk Stabvlimento Tip. JUNCA 3 leta starega in kraVt. bro mlekarico prodam. Gorjs*^ Št 74. 1 TRGOVINO JESTVIN na prortK točki prodam. Pojasnila Trst. 0 co, ul. Gatteri 50. PRODAM DVA MAJHNA ® plemenjaka švicarske pasmt 11 mtsecev. Cebulec, Orlek. Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je po dolgi bolezni, previden z zadnjimi tolažili umrl MIROSLAV RAVBAR posestnik Pogreb bo 18. t. m. ob 16. uri iz hiše žalosti. Dutovlje, dne 16. marca 1947. Žalujoči:, žena MILKA, otroci IRENA, BOJAN in MIMI ter bratje V zemlji tevtonski, daleč od svojih dragih, ki so ga neizmerno ljubili, je končal v cvetu mladosti svoje mlado nadepolno, a težko preiskušeno življenje naš nesrečni nepozabni PAVLE Njegovo zlato idealno srce je prenehalo biti 7. 3-1945 v koncentracijskem taborišču Mauthausen, kot žrtev nacifašističnega zverinstva. Trst, 7. 3. 1947. Neutolažljivi starši MARIJA KARLO CUNJA ter brat SERGIJ Prosvetno društvo »Rdeča zvezda* v Sa-ležu priredi na dan sv. Jožefa ob 16. uri IGRO S PLESOM VABLJENI VS1! VABLJENI VSI! NAJELEGANTNEJE KRZNENE PLAŠČE PO najugodnejših cenaH TRST - UL. TRENTO 11 - TELEFON 2937* m+km Priimki v zvezi z gibanjem rioVe! skega prebivalstva; 12.15 srbsk® hrvatske pesmi; 13. presna ria3(. 13.15 reproducirana glasba; M. dobna Anglija; 14.10 čitanje nega sporeda; 14.15 zaključek;1' rcn»v BREŽINI. Danes ob 20. ter E. ob 16. in 20. uri «Kletka slavi14" V IV! A L 1 O G L A3 Podpisan,! tov. Novak Cvetk® Sežane preklicujem kot ncresB’ j kar sem govoril o nekih oseba*1-Novak .