Stev. 139.
V Ljubljani, sreda, 22. junija 1921.
Pollnln« plačana v gotovini.
Leto I.
rnarn*m£&t!E2£m3&miBBmkŽi
Izhaja vsak delavnik popoldne
CENE PO POŠTI:
za celo leto K 144'— za pol leta K 72*—
V UPRAVI STANE MESEČNO K1CT—
Uredništvo In opravnBHxs « to* pttaritvi tild Uti. d — Telefon oreinlStva št«, 50 ~» Telefon
*=* upravnFSfvj Ste*, 328 =»
CENE PO POŠTI:
za četrt leta K 36*— ta en mesec K 12*—
DELAVSKI UST POSAMEZNA ŠTEVILKA 80 ™.
Dalo igi red«
... Vlada je sklenila eno najgorostasnej-sih naredb, kar smo jih kdaj čitali v zgodovini kake države. Ta naredba je naperjena proti avtonomističn. gibanju pri nas in na Hrvatskem ter hoče z drakonično silo pritiskati ob tla gibanje slovenskega in hrvat-skega ljudstva. To gibanje ni le politično, niarveč ima v sebi močne socialno-gospo-aarske momente. Centralizem, proti kateremu gre namreč boj, za naše ljudstvo ni e vprašanje politične, marveč tudi socialne m gospodarske odvisnosti in nazadovanja. Istodobno pa hoče sedanja belgraj-ska vlada onemogočiti vsako resno in jač-’e Savsko gibanje. To nam dovoli jasno govori druga točka te naredbe, ki se glasi: »Prepovedujejo se štrajki v vseh državah in samoupravnih napravah. Nadalje v P”vilegiranih bankah, rudnikih, tramvajskih podjetjih in obratih, ki se pečajo z Proizvajanjem svetlobe, vodovodih in obetih z življenjskimi potrebščinami.«
S tem je zakonito prepovedan štrajk ®8romni večini organiziranih ročnih in du^ Sevnih delavcev.
Ne stojimo na stališču, da je stavka končni cilj vsake delavske organizacije.
pa smatramo stavko kot zadnje, najvažnejše in tudi najnevarnejše orožje sa-*noobrambe. Na tem stališču ne stojimo le nil» marveč ogromna večina delavstva vsega sveta. Štrajk je zlo, a včasih potrebno zlo, da se morejo uveljaviti opravičene delavske zahteve. Če se kapitalist ne bo odslej imel več bati štrajka, bodo zahteve delavskih organizacij prepuščene slučajni dobri ali slabi volji podjetnika samega. Da. oi se vladni organi v takem slučaju kaj polnili za delavstvo, to je izključeno. Prvič *®danje vlade noben delavec ne more da bi se potegnila zanj proti Pa i ^°m’ oc* Jca^erih je odvisna, drugič vladnim organom pri najboljši volji sil"11 1° za *° Postavnih sredstev, da pri-s 11° Podjetnike k popuščanju. Zato ni bila ®o prazna fraza beseda, ki jo je prvi iz-v el v konstituanti naš stari Jože Gostin-vlada izda rajša obznano proti ka-Pitalistom. Toda tega sedanja vlada ne bo t0rua, ker ima pred očmi druge interese, ne Pa delavskih.
v Povsod v ententnih državah opažamo ezenje kapitalistov, ki gredo za tem, da se nižajo delavske plače. To vidimo v Franji*1''Angliji in Ameriki. Povsod vidimo tuji da ondotne vlade očividno stoje na stra-111 kapitalistov. V Ameriki n. pr. je novi r®zim novega predsednika povsem odvisen milosti ameriških milijarderjev. Znižanje vskih plač pa ni gospodarsko nikjer upravičeno. 'Zato se delavske organizacije Povsod z vso silo upirajo tem poskusom.
elavstvo ententnih dežela je danes zapleteno v hud boj proti kapitalizmu, ki z znižanjem delavskih plač ne namerava doseči
padca draginje, marveč povišek svojih dividend. Ententni kapitalizem teži za tem, da bi na račun nižjih delavskih plač lahko povečal svoj izvoz v druge države ter se s tem iznova okoristili. To je s stališča kapitalističnega gospodarstva sicer povsem pravilno, ni pa to pošteno in zdravo s socialnega vidika. Zato se delavstvo upira, Ententne vlade pa delavski odpor skušajo zlomiti.
Isto tendenco opažamo pri nas. Le ta razlika je, da ententne vlade s pomočjo svojih parlamentov, kakor n. pr. na Francoskem delajo zakone proti delavstvu, da angleška vlada hoče delavstvo razbiti ravno s štrajki, pri nas pa hoče demokratska vlada to doseči z absolutistično obznano. Niti za en hip ne dvomimo, da sedanja naša
vlada hoče posnemati svoje ententne družice, čeprav poskuša to na zelo neevropski način. Sedanji sistem pri nas odvisi od milosti belgrajskih velebank’ in njihovih gospodarjev, ki sami sede v vladi. Sedanja obznana je le en plod tega sistema, ki vedno in povsod kaže svoje protidelavske težnje,
Jasno je kot beli dan, da bo ta način boja delavstvo stal dosti truda in žrtev, da pa bo izginila obznana, da bo padla sedanja vlada, da bo izginil ves sedanji režim prej, predno se bo delovno ljudstvo odreklo svojim pravicam. Vlada bo s čini, ka-koršna je sedanja obznana, svoj in svojega kapitalističnega sistema konec le pospešila!
Men nsfaos gotona še te teden.
Oblasti p® 800.000 prebivalcev.
Bdgrad, 22. junija, Vlada je napela vse sile, da se ustava vendar-le sklene še to poletje, in sicer še pred Vidovim dnem
—	28, junija, To se bo zgodilo brez hrvat-skih in slovenskih glasov, v kolikor ne vpoštevamo maloštevilnih demokratov. Slovenski socialni demokrati in narodni socialisti so pakt z vlado odbili.
V	včerajšnji seji konstituante se je vršila razprava o 8, oddelku ustave. Po burni razpravi je bilo sklenjeno, da bodo obsegale oblasti največ 800.000 prebivalcev; Vošnjakov predlog, da naj bi se število zvišalo na 900.000 prebivalcev, je bil odklonjen. Sedanje velike županije na Hrvatskem se preurede v oblasti.
Razpravo o 8, oddelku upajo dovršiti do četrtka, nakar bo glasovanje, V soboto naj bi se vršilo glasovanje o prehodnih odredbah, v nedeljo pa glasovanje o celi ustavi, 28. junija, na Vidov dan bo potem pri-
segel na ustavo regent, 29. t. m, pa poslanci v konstituanti, ki se bo s tem izpremeni-la v reden parlament. Tako sta določila,na svojem včerajšnjem sestanku ministrski predsednik Nikola Pašič in predsednik konstituante dr, Ribar,
Belgrad, 21. junija. Danes dopoldne je bila v ministrskem kabinetu v konstituanti konferenca zastopnikov parlamentarnih klubov (ožji ustavni odsek). Razpravljalo se je o VIII, oddelku ter je bil odklonjen predlog dr. Vošnjaka, ki je zahteval za oblasti 900.000 prebivalcev, Z večino glasov je bilo sklenjeno, da se današnje županije oziroma okrožja pretvorijo v oblasti, od katerih bi se pozneje dve ali več županij pretvorilo v oblast, od katerih pa bi nobena ne smela imeti več kakor 800.000 prebivalcev. O XII. oddelku se bo defenitivno sklepalo na prihodnji seji,
Burna sefa italijanskega parlamenta.
Socialisti in fašisti se bijejo s pestmi.
RIM, 21. jun, (Stefani) Na današnji seji poslanske zbornice je socialistični poslanec, ki je govoril o delovanju fašistov, povzročil proteste. Obe stranki sta se spo-
PRIZADEVANJE NEMČIJE.
LDU Nauen, 21. junija. (Radio Grič.) Državni kancler dr. Wirth je opozoril v svojem drugem govoru v Essenu na posebno važnost ruhrskega okrožja za nemško državo ter obetal, da se bo državna vlada z vsemi silami potrudila, da se ukinejo narodnemu gospodarstvu škodljive sankcije. Dožnost vsega nemškega naroda je, da se združi pri velikem delu za izpolnitev reparacij in doseže cilj državne politike, pomirjenje v notranjosti napram zunaj in narodna svoboda.
padli in sta se medsebojno obdelavah s pestmi. Seja se je prekinila, pa se je kmalu brez incidentov nadaljevala.
LDU Nauen, 21, junija. (Radio Grič.)
V	državnem parlamentu so povdarjali vladni zastopniki, da znašajo letne potrebščine za pokritje reparacijskih obveznosti 160 milijard mark,
ČEKOVNI PROMET.
Belgrad, 21. junija. Pri poštni hranilnici in čekovnih uradih v Zagrebu in Ljubljani se je pokazal doslej najvišji promet, ki je znašal 2190 milijonov kron, torej več kakor v marcu.
  gg
DrnZba s«. Mohorja o nevarnosti.
Družbi sv. Mohorja preti nevarnost, da ne bo mogla več delovati za Slovence po svojem prvotnem namenu. Družba je bila ustanovljena za vse slovensko ljudstvo, Nad 90% vseh družbenih članov biva v Sloveniji, kjer naj je tudi sedež Družbe, V vodilih opravilnega reda Družbe se izrečno imenujejo dosmrtni člani, torej člani vse Slovenije, kot tisti, ki odločujejo <* imetju in vodilih družbenega opravilnega reda. Dosmrtni čla*ni morajo torej odločiti, koliko in kako se morajo pravila in vodila izpremeniti, da bo Družba ostala tudi M naprej voditeljica in vzgojiteljica vsega našega naroda. Zategadelj se pa družbeni odbor ne sme več voliti po celovških družbenikih, kakor tudi Družba ne more imeti še nadalje svojega sedeža v Celovcu, kjer ni ne zadosti slovenskih literarnih ljudi in ne svobode.
Upali smo, da bodo vsi odbornik! ostali pri svojem prvotnem sklepu glede
premestitve družbenega sedeža na Prevalje. Žal, da dobivamo iz Celovca povsem neugodne odgovore. Nastal je spor, ki ga je treba poravnati in to čimprej, da se narodno imetje, nabrano med vsemi Slovenci, ohrani slovenskemu narodu. Zato se zdaj razpošiljajo poverjeništvom potrebna pojasnila in glasovnico za dosmrtne Člane,
V	mestih se naslavljajo tiskovine na posameznike, kolikor so znani naslovi. Poverjenike in dosmrtnikc pa prosimo, da smatrajo sodelovanje pri tej izredno važni zadevi za svojo narodno dolžnost, Dosmrt-niki naj se čimprej zglcise pri svojih krajevnih poverjeništvih, da nam poverjeniki nemudoma morejo vrniti podpisane gla* sovnice,
ŠLEZIJ A.
LDU London, 21, junija, (Dun. KU). Reuterjev urad doznava, da je medzavez-niška komisija napravila načrt za umaknitev Poljakov in Nemcev iz Gornje Šlezije. Obe stranki razpravljata sedaj o tem načrtu. Sicer je položaj neizpremenjen.
KRIZA DEŽELNE VLADE NA ŠTAJERSKEM,
LDU Gradec, 21. junija. (Dun. KU) Glavni odbor in konferenca voditeljev klubov deželnega zbora sta se danes pečali * demisijo deželnega glavarja profesorja dr, Rintelena in namestnika deželnega glavarja dr. Ahrerja. Posle deželne vlade vodi sedaj z ozirom na ostavko obeh imenovanih funkcionarjev namestnik deželnega glavarja Pongratz (socialni demokrat).
HERODOVA PALAČA IZKOPANA.
LDU Nauen, 21. junija, (Radio Grič.J Po neki vesti iz Jeruzalema so izkopali v Askalonu del velike palače, ki jo je zgradil Herod. Med drugim so našli tudi kip graditelja palače,
E. Bulwer:
104
Poslednji dneul n Pompejih.
»Ako pa Glavk umrje,c je nadaljevala d°na, >istega dne preprečim vse tvoje umetnije in prepustim tvoji ljubezni samo m°j prah in pepel! Da — ti lahko 'odstraniš n°z in strup iz moje bližine — lahko me vržeš v ječo — me vkuješ v železje, toda P°gumna duša ni nikdar brez pripomočkov, ako je odločena, da uteče. Te le roke, četudi so gole in neoborožene, bodo predale niti življenja. Zveži jih, in te ustnice podo zadržavale vsak zrak. Ti si učen — ®tfal si, kako so ženske rajše umrle kakor ^ bi doživele sramoto. Ako umrje Glavk, bom jaz za njim nevredno živela. Pri vseh bogovih v nebesih, v oceanu in na Zemlji, jaz se zaobljubIjam smrti! Govorila sem k
Visoko, ponosno izravnana pokonci kakor navdahnjena je sfala Jona pred njim jn njeno vedenje in orjenje je navdajalo poslušalca s strahom.
>Pogumno srček je dejal po kratkem Kmom, »v resnici si vredna biti moja! Da sem moral sanjati o taki družici moji vzvišeni usodi in je nisem nikdar “®sel kakor v tebi! Jona,« je nadaljeval rtJr'^iš, da sva rojena drug za more** spoznati nekaj soneta v tvoji lastni eneržiji srr v tvojem
pogumu — v tej visoki in samostojni duši? Ustvarjena sva bila, da združiva najine simpatije — ustvarjena, da udihneva novega duha v ta surovi in preprosti svet — ustvarjena za mogočni cilj, ki ga vidi moja duša s preroškim duhom, ko ruši temo časa. Z odločnostjo, ki je enaka tvoji, kljubujem tvojim grožnjam s sramotnim samomorom. Pozdravljam te kot svojo! Kraljica zemlje, katere niso zatemnila orlova krila, katere ni opustošil njegov kljun, jaz se klanjam pred teboj v spoštovanju in strahu toda jaz zahtevam tvoje spoštovanje in tvojo ljubezen! Skupaj pojdeva čez morje — skupaj ustanoviva kraljestvo in pozni rodovi bodo priznavali rod kraljev, ki bodo izšli iz zveze Arbaka in Jone k
»Tebi se blodi! To skrivnostno govorjenje bolj pristoja kaki kruljavi stari babi, ki prodaja čare na trgu, kakor pa Arbaku. Cul si moj sklep — tako gotov je kakor boginje usode same. Orkus je čul mojo prisego, ki je napisana tudi v knjigi nepozabljivega Hada! Spokori se, o Arbak! Pokori se za preteklost! Spremeni sovraštvo v spoštovanje — maščevalnost v hvaležnost; reši človeka, ki ne bo nikdar tvoj tekmec. To so dejanja, ki pristojajo tvoji prvotni naravi, ki Be sveti visoko in plemenito. Ona imajo veliko težo na tehtnici kralja smrti, ona nagnejo tehtnico onega dne, ko stoji duša, ki je zapustila telo, trepetajoča in prestrašena med Tartarom in Elizi-jera, ona razveseljujejo srce v življenju
bolj in trajnejše kakor zadoščenje trenutne strasti. O Arbak! Poslušaj me in brzdaj ge k -
>Dovolj, Jona. Vse, kar morem storiti za Glavka, se bode storilo; vendar ne grajaj me, ako se mi ne posreči. Vprašaj celo moje sovražnike, ako nisem skušal, ako ne poskušam odvrniti obsodbe od njegove glave, in potem me sodi. Spavaj torej, Jona! Noč hiti, zapuščam te, da zadobiš počitka — želim, da bi imela bolj prijazne sanje o Človeku, za katerega brez tebe ni življenja !<
Ne da bi čakal odgovora je Arbak hitro odšel; morebiti se je bal, da ga ne bi ganile strastne prošnje Jone, ki so ga mučile z ljubosumnostjo celo ko so ga ganile do sočutja. Toda sočutje samo je prišlo prepozno. Akoravno bi mu Jona obljubila svojo roko kot nagrado, bi sedaj — ko je pričal proti njemu — ko je bilo ljudstvo razburjeno — ne mogel rešiti Atenca. Eneržija njegovega duha ga j® delala še vedno zaupljivega, prepustil se je srečni bodočnosti in upal, da bode še triumfiral nad žensko, ki je tako zelo vzbudila njegove strasti.
Ko so mu njegovi strežniki pomagali razpravljati se za nočni počitek, se je pa spomnil Nidije. Čutil je, da je bilo treba, da Jona nikdar ne izve o blaznosti svojega dragega, da mu ne bi odpustila umora, katerega je bil obdolžen; in bilo je mogoče, da bi ji njeni strežaji povedali, da se
nahaja Nidija pod njegovo streho in ona bi jo morebiti želela videti. Ko mu je vse. to prišlo na misel, se je obrnil k enemu svojih osvobojencev:
>Pojdi, Kalijas,« je rekel, »nemudoma k Soziji in mu povej, da ne sme pod nobeno pretvezo izpustiti slepe deklice Nidije iz njene sobe. Toda, počakaj — najprvo se obrni do strežnikov moje varovanke in jim naroči, da ji ne smejo povedati, da se nahaja slepa deklica pod mojo streho. Pojdi — hitro!«
Osvobojenec je pohitel, da uboga. Ke je izvršil svoje povelje glede Joninih stre-žajev, je poiskal častivrednega Sozijo. Ni ga našel v mali sobici, ki mu je bila odločena kot cubiculum; glasno ga je klical po imenu in iz Nidijine sobe prav v bližini je začul glas Sozije, ki je odgovoril:
»Oh, Kalijas, ali si ti, ki ga čujem? —j Hvala bogovom! Odpri vrata, prosim tek Kalijas je odmaknil zapah in žalostni obraz Sozije se je prikazal.
»Kaj! — V sobi z ono mlado deklico, Sozija! Proh pudor! Ali ni dovolj zrelega sadja, da skušaš dobiti tako zelenega —.«
»Ne omenjaj mlade čarovnice!« mu Je' segel Sozija nepotrpežljivo v besedo, »ona bo moja poguba k In povedal je Kaliji celo zgodbo o zračnem duhu in o begu Tesalke.
»Potem se kar obesi, nesrečni Sozija! Ravnokar prihajam od Arbaka s posebnim naročilom do tebe; na noben način ji ne
Stran 2,
■»Novi Čas«, dne 22. junifa 1921,
Stev, 139,
ZANIMIVA 300 LETNICA NA ČEŠKEM.
LDU Praga, 21. jun. (ČTU) Danes se :je vršila v Pragi spominska svečanost na 'Uismrčenje 27 Čehov pred 300 leti, Presed-mik narodne skupščine Tomašek je imel nagovor, v katerem je med drugim poudarjal, da so na morišču med 27 mučeniki poleg Čehov in Slovakov takrat umrli tudi nekateri Nemci. Eden prvih voditeljev lustaje Joahim Schlick je bil po rodu Nemec in ravno on je izgovoril besede: »Nas in naše potomce moramo osvoboditi izpod avstrijskega suženjstva!« Hauenschild in še nekateri drugi so bili tudi Nemci. Zakaj Nemci niso ravnotako priredili svečanosti kakor mi in Slovaki? Ali morda Schlick in Hauenschild nista umrla zanje? Ali nista pomagala osvoboditi svoje potomce iz suženjstva? Zdi se, da so potomci pozabili na : svoje junaške prednike, češki narod pa se ‘je zbudil iz svojega kulturnega suženjstva 'in se oborožil z duhom odpora, dočim je velik del Nemcev s svojo kulturo vsled habsburškega suženjstva zašel na stranpo-ta, po katerih še danes stopa. Upravičeno je vprašanje: če so takrat stali Čehi in Nemci ramo ob rami, ali bi ne bilo prav, ‘da bi se danes tudi potomci onih Nemcev zbudili in si rekli, da je njihovo mesto tam, kjer so umrli njihovi predniki? Egoistični interesi so največji sovražnik državne samostojnosti. Najboljše je, da se samostojnost opira na notranjo silo naroda. Samo narod, ki stoji na lastnih nogah, lahko uspešno izrabi svoj mednarodni položaj, To je mogoče samo v demokraciji, tako v politični kakor tudi gospodarski. Govornik je končal s pozivom na boj proti Habsburžanom.
VOJNA ODŠKODNINA.
Berlin, 21. junija. Berlinski listi javljajo iz Pariza: »Petit Parisien« poroča: Reparacijska komisija se bo posvetovala
o	zahtevah nastopnih držav:	Brazilije,
Kube, Grške, Liberije, Rumunije, Jugoslavije, Siama in Češkoslovaške. Reparacijska komisija se bavi s tem, da delitev načeloma enkrat za vselej določi,
3*oUtični dogodki.
+ Naše gibanje. Zadnje dni se je zopet vršilo več znamenitih ljudskih shodov naše stranke : v Kranju, Škofji loki, Št,. Vidu nad Ljubljano, Povsodi so bile soglasno sprejete resolucije, v katerih ljudstvo odobrava politilko Jugoslovanskega kluba in zahteva, naj brezobzirno nadaljuje boj proti centralizmu.
-4- Laška zelena knjiga o rapallski po-jodbi. Italijanska vlada je izdala »zeleno iftjigo«, v kateri je zbrala listine o rapallski pogodbi. Glasom teh listin sta se Italija in Jugoslavija med drugim zavezali, da bosta spoštovali mirovni pogodbi v St. Germainu in Trianonu, preprečili uposta-vo Habsburžanov v Avstriji in na Mažar-skem in se v tem pogledu diplomatično
f>odpirali med seboj. Pogodba velja dve eti.
-j- Volitve v albanski parlament. Pri
volitvah v Albaniji, ki so se vršile 13.t.m. je bilo izvoljenih v parlament 12 poslancev: 8 katoličanov in 4 muslimani. Predsednik katoliškega kluba Noca Fistule se je mandatu odpovedal.
$nevni dogodki
—	Umrl je v Novem mestu frančiškanski pater č. o, Fortunat Goli. Pogreb bo jutri 23, t, m. Pokojni pater je bil rojen Ljubljančan iz Trnovega, blaga in mirna duša. R. i. p,!
— Zglasila za sprejem v I, letnik drž. moškega in ženskega učiteljišča v Ljubljani
sprejema ravnateljstvo v nedeljo, dne 10. julija t. 1. od 8.—12 ure. Vnanji učenci se lahko zglasijo tudi pismeno. Učenci (učenke), ki so dovršili s povoljnim uspehom 4. razred srednje šole (liceja) ali nastavni razred meščanske šole, ses premejo brez izpita. Sprejemni izpiti za ostale — ako bo še kaj prostora — se bodo vršili 9. in 10. septembra.
— Sprejemni izpit za 1, letnik ženskega učiteljišča pri uršulinkah v Ljubljani bc> 7. julija 1921. Vložiti je treba krstni list, zdravniško spričevalo, izkaz o cepljenih kozah in zadnje šolsko izpričevalo najmanj 3. meščanskega razreda. Iz nižjih razredov s ene bo sprejemalo. Vsaka učenka prinesi s seboj dve poli papirja, držalo s peresom in svinčnik.
— Pasji kontumac. V ljubljanski okolici vlada še vedno strog pasji kontumac, akoravno se že dolgo ni pojavil noben slučaj pasje stekline. Na kmetih so ljudje poletni čas vedno na polju, za čuvaja pa ostane edino domači pes. Kako naj brani hišo, ko mora imeti nagobčnik in poleg tega še verigo? Prosimo okrajno glavarstvo, da nardi konc temu ter omili, oziroma ukine pasji kontumac.
— Zborovanje zagrebškega visokošolskega dijaštva. 19. t, m. se je vršilo v Zagrebu zborovanje dijaštva vseh zagrebških visokih šol. Glavna točka je bila razprava o imenu zagrebške univerze ter. je bil končno sprejet predlog, da se imenuje univerza »Jugoslovanska«.
Izseljevanje v Ameriko iz Češkoslovaške republike, Po zadnjem ameriškem priseljeniškem zakonu se sme v enem letu doseliti v Ameriko največ 14.269 češkoslovaških državljanov. Kakor hitro bo to ste vilo polno/ se zavrnejo vsi nadaljnji izseljenci, najsi bi tudi že imeli po ameriškem poslaništvu vidiran potni list.
— Rešitev stanovanjskega vprašanja v BratislavL Malokje so se lotili rešitve stanovanjskega vprašanja na tako odločen in uspešen način, kakor v'glavnem mestu Slovaške, Bratislavi (prejšnjem Požunu). Predvsem je mestna občina zgradila več velikih stanovanjskih hiš, ki so stale 30 milijonov češkoslovaških kron, zato pa ima prebivalstvo na razpolago 500 novih solnčnih in zračnih stanovanj. Potem pa pridejo obsežne zasebne akcije za zgradbo celih novih mestnih delov. Tu je predvsem podjetje bratislavske stavbinske družbe, ki je že začela z gradnjo posebnega vrtnega mesta. Drugo tako podjetje se je osnovalo pod vodstvom arhitektov Theisza, Jakscha i .dr. Njihov načrt, ki ga podpira Legionarska banka, obsega zgradbo 560 enodružinskih hiš z vrtovi in vsemi potrebnimi javnimi zgradbami (šolami, občinskimi uradi itd.) »Hospodarska banka« bo zgradila 150 enodružinskih hiš z vrtovi. Razen tega namerava arhitekt Dušan Jurkovič zgraditi posebno naselbino po svojem »brzogradbenem sistemu«. Občina gre vsem tem zasebnim podjetjem kar najbolj na roko, predvsem s tem, da že sedaj gradi potrebne ceste, železnice, električne napeljave na kraje, kjer se imajo graditi nove naselbine. Zgled, kako se dejansko rešuje stanovanjsko vprašanje.
— Preganjanje oderuhov v Pragi. Oderuško sodišče v Pragi je od 15, do 31. maja t. 1, obsodilo 38 oseb na 205 mesecev težke ječe in na 414,000 K globe, a zaplenjeno blago je zapadlo na korist splošno-sti, Med obsojenci je bilo 13 trgovcev, 9 rokodelcev, 4 gostilničarji in 2 tovarnarja. Najtežjo kazen je dobil neki trgovec, ki je bil obsojen na eno leto težke ječe in na
smeš dovoliti, da tudi za trenutek zapusti to sobok
»Me miserum!« je vzkliknil suženj. $Kaj mi je storiti? — Do sedaj je morebiti Se pol mesta prehodila. Jutri jo pojdem lovit po njenih starih bivališčih. Vendar obdrži vse to za se, moj dragi Kalijas.<
»Storil bom vse, kar more storiti prijateljstvo, ako se vjema z mojo varnostjo. tToda ali si prepričan, da je zapustila hišo? *■*■? Morebiti se je le skrila kje tukaj?«
»Kako bi bilo to mogoče. Čisto lahko Je prišla do vrta in vrata so bila odprta, kakor sem ti povedal.«
»Ne, ni tako; kajti v ravno tisti uri, katero si omenil, se je nahajal na vrtu Arbak s svečenikom Kalenom. Šel sera tjakaj iskat nekoliko zelišč za jutrišnjo ko-pelj svojega gospodarja. Videl sem izpostavljeno mizo, toda vrata so bila zaprta, to vem; veruj mi, da je Kalen vstopil skozi vrata in jih seveda za seboj zaprl.«
»Vendar niso bila zaprta.«
»Da; kajti jaz sam sera jih zaklenil, ker sem bil nevoljen radi malomarnosti, radi katere bi bili bronasti kipi v peristilu v nevarnosti pred roparji; ključ sem vzel seboj — in ker nisem videl nobenega zanesljivega sužnja, ki mu bi ga mogel izročiti — ga imam še vedno tukaj za pasom!«
»Oh, usmiljeni Bah! Nisem te prosil zaman. Ne izgubljajva niti trenutka 1 Nemudoma pojdiva na vrt, morebiti je ona še vedno
Dobrodušni Kalijas je obljubil pomagati sužnju in potem, ko sta zaman preiskala bližnje sobe in kote v peristilu, sta se podala na vrt.
Nekako v tem času je bilo, ko je Ni-dija sklenila zapustiti svoje skrivališče in se podati na svojo pot. Rahlo in trepetajoč je zadržavala svoj sapo, katero je sem-intja lovila s hitrimi in krčevitimi dihljaji
—	sedaj se je splazila ob stebrih, ki so bili ovenčani s cveticami in so mejili na peristil — sedaj je zatemnevala mirno mesečino, ki se je razlivala preko njegovega štirioglatega središča — sedaj se je plazila pod mračnim in mirnim drevjem in dospela do vrat — ki so bila zaprta 1 Vsi smo videli oni izraz bolečine, negotovosti, bojazni, katero je vzbudilo na obrazu slepke nenadno razočaranje razburjenosti, ako se smemo tako izraziti. Toda katere besede zamorejo popisati neskončno gorje, strast in grozo njenega srca, ki se je zdaj prikazala na obrazu Tesalke? Zopet in zopet so njene majhne tresoče roke tipale po neizprosnih vratih. Uboga stvarica! Zaman je bil ves tvoj plemeniti pogum, tvoja nedolžna prevara, tvoje zvijače, da bi bila utekla psu in lovcem! Nisi mogla videti svojih zasledovalcev, ki sta stala samo ne-koliko korakov od tebe, se smejala tvojim naporom, tvojemu obupu —- ko sta vedela, da si v njihovi oblasti in sta čakala, da s krvoločno potrpežljivostjo zgrabita svoj pleni.
(Dalje.)
20.000 K globe. Radi lažjih prestopkov je bilo obsojenih 45 oseb na 6—30 dni ječe in 40—500 K globe,
£jubtjanski dogodki.
Ij Umrl je v nedeljo v deželni bolnišnici 20 letni strojnik Tonček L e r m a n. Mladenič je upal, da bo odslej podpiral svojo bolehno mater-vdovo, svojo staro mater in mlajšega brata in sestrico. Na njem je bilo upanje družine. Včeraj so ga pokopali. Naj počiva v miru! Težko izkušeni družini naše iskreno sožalje!
Ij Proračun ljubljanske mestne občine za 1. 1921/22. je razpoložen do konca trn. Morebitne ugovere bo pretresal občinski svet.
Ij Aprovizacija, Splošna gospodarska zadruga za Slovenijo v Ljubljani, Gosposvetska cesta 2, nudi svojim članom: moko ojstro iz banatskih mlinov po 16,80 K, za kuho 15.80 K. obe vrsti izborna kakovost, krušno po 14 K, ajdovo belo po 17 K, rženo po 13.50 K, koruzno pp 6 K, zdrob pšenični po 16.50 K, koruzni 7.50 K, bele makarone 2.6 K, polžki in rezance 24 K, sladkor od 40 do 43 K, riž od 18 do 24 K zadnja vrsta najfinejši, kava od 56 do 68 K, žgana 76 K, mast 52 K, olje 44 K, dobro namizno vino 24 K. Člani se sprejemajo vsak dan v zadružni pisarni med uradnimi urami. Delež znaša 50 K, vpisnina 4 K; jamči se z dvakratnim deležem.
Ij Resnica o poštnem oficialu Ivanu Simončiča, Policijsko ravnateljstvo javlja: Z ozirom na dejstvo, da se je tudi dnevno časopisje pečalo z vznemirljivimi glasovi o poštnem oficialu Simončiču Ivanu, kateri je na baje nepojašnjen način v Belgradu iz-izginil, se javlja, da je glasom službenega ugotovila Simončič v Belgradu bil areto-van od sodišča ter se nahaja v ondotnih zaporih. — Dolgo časa je trajalo, predno je ta ugotovitev prišla na dan, <
lj Nesreča, Ddne 19. t. m. se je Marijan Weibel, elektrotehniški vajenec, star 15 let, igral z revolverjem ter se je ustrelil v levo roko tako močno, da je moral iskati pomoči v deželni bolnici. Poškodba je težka.
Ij Ustrelil se je Milan Abradovič, 20
i	letni visokošolec, doma iz Zagreba. Dne 19. junija je šel po Cesti dveh cesarjev. Pri neki šupi v mestnem logu se je ustrelil v glavo. Poškodba je težka. Pripeljali so ga v deželno bolnico.
Jtaša društva.
d Dijaški Orel v Ljubljani priredi 26. junija na Rudniku pri Ljubljani javno telovadbo, spojeno z vrtno veselico. Nastopijo člani, članice, naraščaj s prostimi vajami, člani na orodju. Sodeluje godba z Viča. — Bratski odseki, pridite zastopani v obilnem številu, da bomo dali inicijativo za ustanovitev novega odseka v tamošnjem kraju 1 Bog živi!
d Narodno-gospodarski odsek Razora prireja nocoj — v sredo — ob sedmih v posvetovalnici Jugoslovanske tiskarne zaključni sestanek, Daljši razgovor o gospodarskih vprašanjih — vodi dr. Mohorič. — Udeleže naj se ga vsi obiskovalci tečaja!
gospodarstvo.
Delovno pravo. Justični minister dr. Zehnhoff
je v seji pruskega deželnega zbora dne 15. junija napovedal, da namerava vlada celo justično zakonodajo temeljito reformirati. Predvsem se bo po-vdarila v pravu socialna misel. Treba je izdelati posebno delovno pravo. Glede mladine stoji justična uprava na stališču, da se imajo kazni čedaljebolj nadomestit; s primerno prisilno vzgojo, oziroma izvestnimi državnimi vzgojnimi sredstvi in napravami.
^Raznoterosti.
== Za izenačenje valute v nasledstvenih državah. Ogrski finančni minkter dr. Roland pl. Hegeduš je nedavno v »Prager Tagblattu« priobčil članek, v katerem se zavzema za to, da bi se v vseh nasledstvenih državah uvedla enotna valuta, ker bi se šele na ta način dal oživeti neovirani gospodarski promet. Kot enota za skupno veljavo naj bi bil francoski frank, kar bi dalo tudi zbližanje z latinsko penezno unijo. Na ta predlog ogrskega finančnega ministra odgovarja v istem listu češkoslovaški finančni minister prof. dr. Karel Engliš. Engliš predloga načelno ne odklanja, naglaša pa, da bo mogoče ta načrt oživotvoriti še-le tedaj, kadar bo vsaka izmed nasledstvenih držav v zadostni meri ozdravila in utrdila svojo sedanjo valuto. Na vsak način pa enotne valute ni razumeti tako, da bi se posamezne nasledstvene države odrekle svojemu lastnemu denarju in sprejele skupen novec. V tem slučaju bi prenehala vsaka gospodarska samostojnost posameznih držav, na kar Češkoslovaška republika na noben način ne bi mogla pristati. Enotna valuta bi se marveč mogla uvesti le v obliki tehnično enotne veljave.
Socialni vestnik«
Nega družipe. Na Nemškem imajo po vseh občinah osnovana društva, ki skrbe, da revnejše družine v slučaju bolezni ali začasni odsotnosti matere in gospodinje ne ostanejo brez domače oskrbe. Društvo pošlje taki družini zanesljivo žensko, ki vestno opravlja vsa gospodinjska dela in oskrbuje moža in otroke. Društvu gredo na roko občine, bolniške blagajne, podjetništva itd. Nameravali so ta društva ko-munalizirati, kar je pa društvena zveza odklonila, ker se je ravno dosedanja oblika organizacije najboljše obnesla*
r Umorjen španski polkovnik. Madrid,
21, junija. (Havas) Danes dopoldne so na vrtu Buen Retira našli mrtvega podpolkovnika Girono od generalnega štaba. Okrog devete ure dopoldne je slišal paznik v vrtu 5 strelov iz revolverja. Odšel je v drevoredu, odkoder je slišal strele in našel tam truplo podpolkovnika. Sin Girone je bil aretiran, ker je osumljen udeležbe pri zločinu.
r Važne številke. Na Dunaju izhaja vsak dan 1,200.000 izvodov časnikov, a na krščansko časopisje pride samo 85.000 izvodov. Torej je še 93 odstotkov dunajskih listov v židovsko-prostozidarskih rokah.
r Češčina na vseučilišču v Londonu. Na londonskem vseučilišču prireja redno predavanje v češkem jeziku prof. dr. Frančišek Chuaoba. Učeni profesor je lektor češkoslovaškega jezika in slovstva na Kings College v Londonu.
r Radij za češkoslovaška vseučilišča. Kakor poročajo »N. L.« bodo iz zaloge jahi-movskega radija razposlali gGtovo količino v uporabo štirim češkim univerzam (trem češkim in eni nemški).
r Dragocena monstranca v slovaški cerkvi. Doslej neznani tatje so odnesli v noči na 29, dan maja iz farne cerkve v Va-rini na Slovaškem srebrno močno pozlačeno monstranco in ciborij v vrednosti 80.000 čs. kron. Monstranca je stara skoraj 140 let, pravo umetniško delo, posejano s štirimi velikimi rubini in štirimi češkimi granati ter s 16 manjšimi rdečimi, modrimi, belimi in svetlo-rdečkastimi dragimi kamni, Poleg tega je bila okrašena s sedmimi manjšimi marmaroškimi demanti. Na rnon-stranci je pritrjen zlat venec in nad njim dva angelja s sklenjenimi rokami, Monstranca tehta skoraj 2 kg. Srebrn ciborij je skoraj kg težak, a krožnik je okrašen z vencem obilo pozlačenih angeljčkov. Pc tatovih se neumorno poizveduje.
r Strašen položaj irskih delavcev. Bel-fastovski škof je imel nedavno tega nagovor na društva katoliških žen. V govoru je omenil odnošaje irskih delavcev. Tekstilna obrt skoraj povsod počiva, kar je pol vzročilo katastrofalno brezposelnost žen in deklet. Pa tudi na tisoče in tisoče moških moči je brez dela. Najžalostnejše je, da so odpuščeni zaradi svoje vere, zaradi svojega katoliškega prepričanja. Angleški brezvestneži dobro vedo, kaj krepi odločnost irskega duha, kaj dela, da so Irci še vedno samo Irci. Prav v Belfastu je najhujši angleški teror. Dokaz za to,da so ka^ toličanje odslovljeni iz delavnic samo zaradi tega, ker so katoličani, se vidi iz dejstva, ker so odslovljeni vsi katoličani brez razlike na njih politično mišljenje. — No, božji mlini meljejo počasi pa sigurno. Prišel bo dan, da se bo stresla kramarska duša albionskih sinov ob sadu, ki je zrasel iz tega terorja.
NOVA AVSTRIJSXA VLADA. Dunaj, 21, junija. Zbornični odbor se je danes zopet sestal pod predsedstvom predsednika dr. Weiskirchnerja. Designirani zvezni kancelar Schober je predložil nastopno listo nove vlade: Zvezni kancelar in zunanje zadeve Schober, zvezni podkan-celar in uk dr. Breisky, notranje zadeve poslanec dr. Waber socialna uprava sek* čilski načelnik dr. Pauer, finance dr. Grimm, ljudska prehrana dr. Grunberger, poljedelstvo in šume ministerijalni svetnik dr. Hennet, promet sekcijski načelnik dr, Rodler, pravosodstvo Paltauf, trgovina, obrt, industrija in javna dela sekcijski načelnik dr. Angerer, vojska poslanec Vau-goin. Predlog designiranega zveznega kan-celarja Schoberja je bil z večino sprejet.
Dunaj, 21. junija. V današnji seji narodne skupščine je bila z 98 glasovi proti 62 glasovom sprejeta lista novih ministrov, ki jo je predlagal glavni odsek skupščine, Dunaj, 21. junija. Nocoj se je vršila v predsedniški pisarni zaprisega novega kabineta v roke zveznega predsednika dr; Hainischa,
Odgovorni urednik Anton Marinček.
Izdaja konzorcij »Novega Caea«.
Tlaka Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani,
ki zna nekoliko kuhati, tudi starejšo, sprejmi takoj drullni dr. Brecelj-a, Breg St. 10 v Ljubljani.
Služkinjo
Gradbeno podjetja
Dukit
IJUBLM&A, Resljeva cesta 9.
se priporoča a vsa v to stroko spsdajoBa dol«.