Oar Write Ua Today
Advertising
are
REASONABLE____
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
(TELEPHONE:: C Bel sea 3—1242
CtN« Matter
tlit, IMS ai Um PMt Of fit* \t New Vark N. ¥„
Ael •! Uocrm «f Muck M 187».
No. 226. — Stev. 226.
NEW YORK, THURSDAY, SEPTEMBER 28, I 939—ČETRTEK, 28. SEPTEMBRA, 1939
Volume XL VIL — Letnik XLVI1.
VARSAVAsejePOD
Nemci bodo dobili samo razvaline
BUDIMPEŠTA. Madžarska, 28. sep. — Nem-sko vrhovno poveljstvo naznanja, da se je sinoči Varšava po 20-dnevnem oblegan ju brezpogojno podala. Vsldd bombardiranja je gorelo skoro celo mesto, ki je bilo izpremenjeno v "pravi pekel" z več - i»oči mrtvih civilistov.
POLOVICA MESTA JE POPOLNOMA PORUŠENA
Nekdai ponosno, veličastno mesto ob bregu Visle, je samo se kup kadečih se razvalin. Braniteljem je pričela pohajati <rnunicija, prebivalstvu je že primanjkovalo živeža, mrliči, ker jih niso mogli več pokopavati, so ležali po ulicah, širiti so se pričele razne bolezni, vsled razbitega vodovoda v mestu ni bilo več vode—vsled tega so branitelji prestoli-re omagali in so se morali predati.
BAJONETI IN ROČNE GRANATE POGLAVITNO OROŽJE
Brez vsake pomoči od zunaj, so junaški branitelji Varšave z bajoneti in ročnimi granatami odbijali silovite nemške napade s tanki, medtem pa so nemški težki topovi razbijali .mesto. V zadnjih 24 urah ie bilo v mestu ubitih nad 3000 oseb, največ žena in otrok.
NEMCI BODO JUTRI VKORAKALI V MESTO
Poročilo Exchange Telegrapha iz Varšave naznanja, da je bilo med poveljnikom nemške arma de pred Varšavo, generalom Johannesom Blaiso-witzem in poljskim poveljnikov v Varšavi sklenjeno premirje ob 6 zjutraj ter je bilo dogovorjeno, da bo v petek, 29. septembra, nemška armada vkorakala v mesto ter bo župan Stefan Starzynski izročil mesto nemškemu poveljniku.
PRVI BRANITELJ VARŠAVE JE BIL TEŽKO RANJEN
Begunci pravijo, da je bil prvotni branitelj Varšave general Czuma prejšnji teden težko ranjen in da ie od trda* naihrže podlegel ranam.
Mesto ima do 100,000 vojakov in še vedno o-koli 500,000 prebivalcev, katerim je bila vsaka pot za beg odrezana.
RUSI ZASEDLI PETROLEJSKA POLJA
Ruska armada se bliža Varšavi, toda mesta ne obstreljujejo. Na jugu je ruska armada zasedla vsa petrolejska polia, toda cela pokrajina je opu-stošena, kajti poljski vojaki so z dinamitom razstrelili v«e i>etrolejske naprave in cevi, tako da Rusi petrolejskih vrelcev najtmanj eno leto ne bodo mogli izkoriščati.
Vojna podmornic
Nemškt izgube ladij so večje kot angleške. — Nem-—»—" nadomestiti kapitanov za podmornice.
c *
Bitka med aeroplani in bojnimi ladjami
LONDON, Anglija, 27. Sep.—Winston Churchill. prvi lord angleške admiralitete, je v poslanski zbornici povedal, da se je ponesrečil prvi nemški poskus prebiti angleško pomorsko blokado Nemčije.	X
OBE STRANKI ZATRJUJETE ZMAGO
Berlinsko poročilo ipraivi, da so nemški aeroplani uničili angleško m h tri rn o ladjo za aeroplane in poškodovali eno kri žarko. — Ch urvhill pa je v odgovoru na nemško zatrdilo re-kel, da ni bila poškodovana nobena angleška bojna ladja tel je v dokaz temu prebral radio (poročilo poveljnika angleškega vojnega fcrodovja a<huirada sira Oharle.Ha Forbesa, ki se gla-m: "Včeraj (popoldne je aredi Severnega mofja napadlo 2ft nemških aeropianov Aadron angleških oklopnic, ene matične ladje za aeroplane, križa rit in rušilcev. "Nobena angleška la-m bila, «sdeta in nimno imeli nAcakih izgnA». En nemški aerobian je bd jawfcreljen, drugi pa je bil poškodovan.
LONDON, Anglija, 27. sep. — Prvi lord admiralitete Winston Ohurchili je v poslanski zbornici včeraj rekel, da je Au-g*lija se vedno vladarica na morjih ter je posmehovalno o-meml, da bi mogla Nemčija Angiiijo s svojimi podmornici spraviti na, kolena, kot se ji m posrečilo v svetovni vojni.
Burno ploskianje iie je razlegalo po zbornici, ko je Churcl-.-ill omenil, da so tekom prvega meseca vojne angleške bojne ladje pro.silile nemške tovorne ladje, da so v angleških, ali pa nevtralitih pristaniščih zložila 2,U00,U00 ton blaga.
Churchill je tudi j »o veda I, da je bilo uničenih 7 nemških ih>«1-inomic, kar (»omeni eno desetino nemškega podmorskega J>ro-dovja, ki ne more več ogrožati zavezniškega jmirobnxls4va.
Nemčija more, kot je v svetovni vojni, zgraditi več »pod momic, toda ne more nadomestiti kapitanov in kzvežbanega moštva za podmornice.
Sarkastično je rekel Churchill, da se je Nemčija prepričala, da Angliji na morju ne more biti kos, vsled česar je pričela potapljati nevtralne ladje, kot finske, holandske. šved ske, grške, norveške »a i>elgij-ske.
Churchill je tudi omenil, rla je bil vjet nemški kavalirski poveljnik po<lmornice, ki mu :e <po radio sporočil, na katerem kraju je potopil nek angleški parnik.
"Nekaj ča-a sem premišljeval, na kateri naslov bi mu poslal svoj odgovor," je rekel Churchill, "toda sedaj je v našito rokah in ž njim postopamo zelo otizirno."
Najbolj pa je zanimalo poslance, *ko jim je Churchill navajal podatke o veliki angleški pomorski trgovini po vseh morjih. Povprečno vsak dan — je poročal Churchill — vozi po Fedmih morjih okoli 2000 angleških trgovskih ladij. Iz tega je razvidno, pred kako veli-
ko nalogo je stala angleška ati-miralteia, ko so nemške pod -inornice oh izbruhu vojne pre-žale na angleške trgovske ladje.
Kot je rekel Churchill, je prvi teden vojne Anglija izgubila 35y(KM> ton ladij; urugi teden samo -Mi,UH> ton, tretji teden 121,000, aadnjih i»et dni pa sa-ino D,000 ton.
" V tem času pa nio zajeli i;i obrnili v svojo lastno uporalro {i7,<KJ0 ton več nemških ladij, kot pa jih je bilo naših potopljenih," je rek»*l Churehill.
Medtem ko j«* Churchill priznal, da je prva 'va tedna Anglija izguhiLa l>o,ouo ton petro-leja, je rekel, da je Nemčiji zaplenila ."»o,iMMt ton in jHjleg tega še nuntgo ti>«M- t'»n raznega drugega blaga.
Angleške liojne ladje spremljajo trgovske ladje ter bojne k»dje iu aeroplani zasledujejo i in |>otapljaj6 nemške jiodmor-I nice.
Proti kon<*ii s\ojega govoia l«a j«' Churchill š<* jiovdaril, de seje vojna proti nemškim podmornicam šele pričela in da Anglija hitrejše gradi ladje kot jih nemške podmornice potapljajo.
SUHAČKESEOGLAf AJO
ROOHRSTEK, N. Y., 27. sep. — Mrs. Ida B. Wise iz Des Moines, la-, deželna predsednica Women's Christian Temperance C ni on, je izjavila t likaj nn nekem zborovanju, da morajo davkoplačevalci plačevati pijačo, s katero .se o-pajo reliefni delavci, in osebe, katere dobivajo po«lpore.
— Odprava prohibicije, — ri4kla, — ni davkoplačevalcem popolnoma nič koristila, pač pa baš nasprotno, — škodila jim je.
Mrs. Wise vodi tukaj priprave za 63. letno konvencijo svoje organizacije. Konvencija se
Ali je o
Anglija -
kriva vojne
i
! Mnenje mehiškega lista "Novedades \ — j Mehika bo nevtralna, j toda mrznja proti An-I gliji ni ponehala.
MKXICO CITY, Mehika, 27. i .-ep. — Mehikanci niso nikdar gledali Anglije s prijaznim 1 (M-esom. Ta mržnja je bila j>o-' posobno izražena v odredbi, s
!katero j«' im-hiška vlada razla-
I
stila angleške oljne družin*.
Da.-i j«' Mehika (»oudarila svojo nevtralnost, >e kadarko- | li ji je mogoče, znese nad An-1 j »I i jo.
Tako je liaprimer te dni oh-i :javil list "Novedades" članek,) v katerem pni vi, da je Angli-l ja kri\a >edanje evropske vojne. Anglija ni nikdar izginila svoje ohljulie, da ho revidira-j la krivično versaillsko j>ogod-bo. Nemčijo je hotel potlačiti k tlom ter s tem okrepiti svojo 1 .-vetovlio nadvla<lo. Dawes An-1 glija zanje, kar je sejala.
List *4Ultimas Notieias" piše: — Amerika se bo prej ali slej vmešala v vojno. To zavezniki zatrdrio upajo, kajti edinole Amerika jih lahko reši iz zagate, v katero so zašli. | Mehika bo pa tudi v tem sluča-l ju ostala nevtralna.
(iled^ "Panamske konference pravi list, da se interesi la tinsko-ameriških držav z ozi-rorn na evorpsko vojno zelo razlikujejo. Pojavila se bodo še jako težavna vprašanja, ki ki jih bo pa mogoče zadovoljivo rešiti le v slučaju, da obdr-že latin-ko-ameriške republike svojo nevtralnost.
PROUCAVANJE VOJNEGA NAČRTA
	i m	■K -..'•' - H ■■HL;*
m		HugK 1
	jI ^H^'	H«' m
wm	■ ■ Bt* H ^ -- - i/ ' '	i • • .... J
General sir Kdmmtd Iron-id»», načelnik angleškega ol>rand>-neifa šlaha (levo) in general lord (iort, vrhovni poveljnik angleške armade v Fram-iji, v vojnem uradu .proučujeta vojni zemljevid.
bo pričela prve dni prihodnjega meseca.
ANGLEŽINJE SE PRIPRAVLJAJO NA NAJHUJŠE
Žene vseh starosti polnijo na Birniingham uJici v Londonu vreče s peskom za zavarovanje proti sovražnim zrač nim napadom. Tako utrjujejo poslopja" po vseh angl. mestih.
Amer. farmerji se ne nadajo dobičkov
Cene, ki jih dobivajo svoje pridelke, niso primerne. — Ogromne zaloge pšenice.
WASHINGTON, l> C., 27. sep. — Bvivptka vojua je razočarala ameriške 1'arnierje. S|»očetka so mislili, da jim bo mogoče izvažati uo.>ti svojih pridelkov in da bodo dobili trnje primerno ceno, toda v tem upanju so se pre varil L
"Surplus CoincHfities Corporation'* se je že začela baviti z iia4 rti, kako '»i prevzela nekaj zalog, ki bile namenjene za izvoz.
Po.-ebno so razo« a rani farmerji v >everozapa<lnem delu d«' žele. Poljedelski urad plačuje nizke cene za od vi š na živila, katera potem deli med potrebno prebivalstvo. Sovražnosti v Evropi so prekrižale načrte raznim farmskim organizacijam, ker se bodo v najugodnejšem slučaju (»ojavila šele po preteku nekaj mesecev povpraševanja iz inozemstva. Vlada edinole riža ne prodaja ]mh1 ceno, ker je dos|>elo zadnji čas za riž nekaj večjih naročil.
Zaradi evropske vojne ne more poljedelski urad sestaviti poročila, koliko pšeniee bo po lane v inozemstvo tekom tekočega tiskalnega leta. Dvoje dejstev je trel»a v prvi vrsti vpo-Stevnti: niln"*e ne ve, koliko žita bodo potrebovale razne armade, in kakšne ImmIo transportne možnosti. V letu, ki se je končalo «lne .'»<>. junija, je bilo eksportiranih 600 milijonov busljev pšeniee Zaenkrat ni še nobenega znamenja, da bi se izvoz v tekočem fiskalnem letu kaj povečal. Ob začetku tekočega tržnega leta je 'bilo na vsem svetu na razpolago i»et in pol milijarde b uši je v pšenice, oziroma .*MM> milijonov bušljev več kakor 'eto prej.
Cena mleku v državi New York zvišan?
ALBANY, X. V., '27. sop. — Cena mleku je bila pred dvema dnevoma povišana. Farmerji, ki «s»> dobivali za sto funtov mleka (47 kvartov)	»Im^Io dobivali v*xxloče $2.82.
"Dairy Farmers I nion'' smatra to povišanje kot nadaljno zmago za organizacijo.
Nove cene bodo -topile v veljavo dne 1. oktobra. Državni poljedeljski komisar Holton V. Noves je že podpisal tozadevni odlok.
Povišanje cen je posledica stavke, ki so jo vprizorili new-yorš!:i farmerji letošnje poletje.
NEMŠKA ZVEZA OBDOLZENA SPUONA2E
Zanimivo pričanje urednika socialističnega lista pred Diesovim odborom.
WASfUNOTON, I). ('., 26. sep. — Pred Diesovim odborom, ki preiskuje neameriške delavnosti, je pričal včeraj Gerhard H. Seger, urednik nekega nemškega socijalističnega tednika v New Yorku. Seger je bil svojeoasno "član nemškega rajhsta-ga, loda Hitler ga je .podal v koncentracijsko taborišče, odkoder se mu je .posrečilo pobegniti v Ameriko.
Stger je fpričaO, da je organizacija ^German-Ainericau Bund" v službi nemške vlade ter vrši v tej deželi nekakšno špijonsko službo. "Blind" ima po raznih krajih Združenih držav nad sto podružnic, čijih člani navdušujejo v Ameriki živeče Nemce, .posebno pa mladino, za Hitlerjevo stvar.
Diesov odbor bo poročal o svojih odkritjih državnemuu in justičnemu department!!, in "Bi nd" bo najbrž dbtožen kršenja registracijske in apijonažne postave. Sliena obtožba bo dvignjena tudi proti vodstvu komunistične stranke v Združenih državah.
_

Thursday, September 28, 1939
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
? jr rs rr—• j*. -v*"
«GLAS NARODA
<v$<* or ruoeiM)
99
marmac murnom
of •nrpomttn« ud _ j RUR
to
COMPANY
1. Lopata«, Ah.
it.i ri of Above officer«:.
N1W IOU, N- Y.
rr *
46th Year
inrao
CQBPT BUKDAXB AND HOLXDAXB
MMM«W M^i.
H H«v Ylbrk aa <*fc> M» v4 t? 00
tt	taco
ttniMtrv M ost« lato-.; $7.00
• 91.80
L r ..'"C..____
JES332JS3
izhua tsirf oiN izvzmiii mm m
/z Kapitola:
% i i
.'* V1 Jt , a » i »
7IT /i»_ t 7 ^ »/noi
^ . IZBOLJŠATI MS? 1fc imate ve4**> VSHVWWP^"
WOCTO9, Č**>p#? row* o^goi^iprti po-fef*»fift#*. V^k fMAStagin Pri terjatvi, je
ommmjmn za IZBOLJŠANJE LISTA.
if
WASHINGTON, I?. C., 27. sep. — Poseben odbor Instituta ameriških arhitektov je ugotovil, da bo treba v prihodnjih letih zgraditi vsako leto 50 tisoč novih liisL Edinole na ta način bo mogoče preskrbeti a-meriako prebivalstvo s primernimi stanovanji. K gradnji novih Mš naj bi prispevale občinske ujpnave, državne vlade in zvezna vlada.
PRVI NESPORAZUM
Med Rusi in Nemci ise pojavljajo prva znamenja nesporazuma. liusi namreč -zahtevajo del ukrajinskega ozemlja, ki a je zajedlo nemško vojaštvo.
Vrhovni poveljnik ruske armade Vorošilov je poslal II iti oi ju oster protest, česar posledica je bila, da se je sestala v Brest-Litovsku vojaška komisija, ki bo skušala uravnati zadevo.
Rusija ve hoče takoj polastiti ^voje^a dela Poljske. — Nemčija skuša napraviti čimprej red v poljskem ozemlju, kr ga je osvojila. Tako se bosta slednjič olbe stranki zadovoljili vsaka s svojim »plenom, in vse bo zadovljno z izjemo Poljakov in ITcrajinoev, katerih ni nibčc vprašal za mnenje.
Ko je govoril prejšnji torek Hitler v. Gdansku, je ob-sojtd može, ki so po svetovni vojni sestavljali mirovne pogoje.
— Človek mora nehote "dvomiti o zdravi pameti mož, ki »so vsilili svetu versaillski mir, — je <iejal Hitler.
Da je ta obdolžba precej utemeljena, se je svetovna javnost že zdavnaj prepričala- Kaj je pa z možmi, ki v sedanjem času diktirajo Po4jski mir? Ali so kaj manj slepi, manj neodgovorni in se v manjši meri zavedejo »posledic?
'Delitev Poljske v tri dele — v ruski del, nemški <lel in nemški protektorat, — je istotako polna* dinamita kot je bila katerakoli določba versaiHske mirovne pogodbe.
Dosti smo slišali, koliko zla je povzročil Versailles, toda
DRZEN BEG
IZ KAZNILNICE
Štirje kaznenci so odpeljali s seboj štiri u-radnike, med njimi wardena in načelnika parolnega urada.
MARQUETTE, Mich., l>6. sej). — Iz tukajšnje kaznilnice so pobegnili štirje kaznenci v uradnem avtomobilu. Beg je bil skrajno skrbno in drzno za snovan.
Tekom popoldanskega počitka so vdrli v sobo, kjer so zborovali uradniki parolnega ura-
jda. Zgrabili so wardena, načelnika parolnega urada, nekega pomožneg šerifa in nekega u-radnika ter ji-li tirali pred seboj po hodniku, ter preko dvorišča k izhodu, kjer je čakal u-radni avtomobil.
.Stražniki na dvorišču in na obzidju si niso irpali streljati, boječ se, da bi ne zadeli kakega nra-dnika.
Zlbas-ali so jih v avtomobil, sedli poleg njih in se odpeljali.
Dobro uro nato se je vrnil pomožni šerif v kaznilnico. Rekel je, da so ga vrgli iz avtomobila. Usoda ostalih treh zaenkrat še ni znana.
Kratek čas so uživali svobodo
MENOMINEE, Mich., 27. sep. — štirje kaznenci, ki so pobegnili iz Northern Michigan kaznilnice ter odvedli s seboj wardena, pomožnega še
,	- i x i • •	i« • • v , , >eooj waruena, pomo-znega se-
polagoma so se začele te krivice popravljati in je ze kazalo, • . .	j •
j . , .	..... i . ,	j. '.rita™ dva kazmhuska Uradm-
zl a ca h/i rial rt marcilroi mirnim nn t n n i in na an n-j/nn nrn/iiti
da se bo dalo marsikaj mirnim potom in na lep način urediti. Vsa tozadevna upanja so se pa razblinila v nič, ko so se pojavili na pofcorniei evropske politike nemški narodni socijalisti.
Nihiče ne bo zanikal, da so se .prva leta po svetovni vojni godile narodnostnim manjšinam velike krivice, da so «biie zatirane in izrabljane ter se niso mogle od nikjer nadati nobene pomoči.
'Po svetovni vojni niso bili Čehi in Poljaki ničkaj naklonjeni Nemcem in Avstrijcem, kateri so jih držali cele generacije v suženjstvu, in prva njihova misel je bila, vrniti jim m Ho za dražjo.
-Toda, kakor rečeno, je bilo to le iprva leta, pozneje se je pa marsikaj .pozabilo in uglasilo.
NeiiKni na Češkem in na Poljskem so dobili svoje šoje in so imeli svoje zastopnike v rparlameirtu.
Iznenada se je pa pojavil Hitler ter si izbral bas te narodnostne manjšine kot sredstvo za svoja •zavojovanja
Ni "osvobil" samo sudetskih Nemcev, ampak se je po-lajfti vse Češke in Moravske.
Dejal je, da hrepeni po nemškem Gdansku, pa je poleg Gdansk*. pograbil .polovico Poljske.
VZHODNA POLJSKA PREPUŠČENA RUSOM
Novgorod, Poljska, 27. sep. — Nemška zmagovita armada, ki je v začetku septembra prebila "ne-premisglji ve" poljske utrdbe ob reki Narev, odhaja iz ozemlja med rekama Pizo in Narevom. Te kraje, kot mnoge druge, so Nemci prepustili Rusom, da jih zasedejo v soglasju z dogovorjeno mejo med ^e^nčijo in Rusijo na Poljskem.
WE&- ARlflADA ODHAJA PROTI ZAPADU
V nepretrganih vrstah se po cestah iz Poljske skozi Nemčijo pomikajo nemse armade z vojnim ma-terjajom proti Franciji. Vojaštvo prevažajo po železnicah in cestah, ter tudi s parni ki po Baltiku. Med nemškim in ruskim vojaštvom je bil dolo-Jf j—	pridejo Rusi v Novgorod, da ga za-
aecteja, %ocUk Kusi so se zakasnili za en dan in Ne<m-mk^šaltik Srh«. mwWv	^ Rusi v mesto.
ka, so zapet na varnem. Trije so bili obsojeni na dosmrtno ječo, četrti pa na kazen od liO do 30 let. Vbod oče bodo v samotnih celicah in bodo noč in dan najstrožje zastraženi.
Policisti in stražniki so jih takoj začeli zasledovati. Ko so bili dddaljenii devetdeset milj od kaznilnice, se je njih avto prevrnil, kar jim je onemogočilo nadaljni beg.
Begunci s-ploh niso bili oboroženi. Eden med njimi je imel železen drog, drugi pa iz lesa izrezljano pištolo.
Policisti in stražniki so jih zasledovali v petnajst avtomobilih. Ko se je njihov avtomobil prevrnil ni bil nihče poškodovan. Udali so se brez vsakega odpora.
PREDAVANJE REV. ZAKRAJŠEKA.
SMRTNA NESREČA PRI PODIRANJU DREviA "
Vso sosesk rt je presenetila h trda nesreča, ki se je primerila 4.Wpt. uzitkarioi Julijam Jelenčevi iz Dražgoš. S svojim bratom Tomažem je šla v &oad. Pomagala mu je pri pobiranju drevja. Do res reče je prišlo v grapi, znani domačinom pod imenom S1a,p. Brat Toma® je j>oseknl veliko bukev, ki se je pri padanju zagozdila v veje -so o In ji h dreves. Da jo spravita na tla, sta pričela brat in sestra vleči za Veje. Medtem, ko sta potezala, se jo drevo iznenada zrušilo na tla. Tomaž je Imel še toliko časa. »da je odskočil v 'h ribo vi-tom Kve-tu. Ne pa njegova sestra. Nenadejano se, je odlo-niJiJa velika, veja, ki je padla Jelenoevi naravnost na vrat. Reva je mi bolečine zakričala, a tedaj jo je že sti-nHo ob tla in j*i zlomilo vrat. Jelenčeva je obležala na mestu mrtva. Brat je bil v prvem hipu preveč iz sebe, da ,bi se bil zavvda.1 hu-de resnice. Sole čez čas, ko ni dajala sestra nikakih znakov življenja, se je zavedel krnite resnice. O nesreči je šel obvestit ljudi, nakar r^o prenesli pokojnlco na dom, kjer so jo ijx>ložiii na mrtvaški oder.
ŠTIRIKRAT V ENI NOCl PREGNAN VLOMILEC
Zagorsko dolino je v noči <wl 2. na 3. sept. rtbiskal vsiljiv vlomilec, je budi! z viom-Ijanjem oken in vrat mirno prebivalstvo. Okrog polnoči je prišel do Sršenove trgovine na Lokah ter pričel odpirati vrata. Ker ima trgovec zaradi takih obiskov -posebno signalno napravo, se je začul iz prvega nadstropja strog glas, ki je pognal nepovabljenega nočnega obiskovalca.
Že po t ni uri ^o na Lokah o-knog Ašiča in Roba vsa lajali psi, da so mnoge prebudili 'iz spanja. Ko pa je lajež prenehal, je zaoul mesarski mojster Vir»ko Robavs <la nekdo na lah ko vlaniilja v mesnico. Hitro je vstal in stopil k onu. Vloniilee pa ga je opazil, in zbežar preko ceste proti Ki so ven. *
Nekako ob 3. sjutraj je bil vlomilec na dvorišču pri Wein-bergerju v Zagorju. Najbrže je hotel vse dobro ogledati, zato .F z vžigalnikom ogledoval, kje naj prične svoj popel. Toda fjrav ta čas se je zbudila poslo-vodkhija. Ko je zakričala, .je vlomilec jadrno skočil preko ograje in ■zbežal..
Ker o<l vsega nočnega pohoda ni imel uspeha, je poskusil srečo ofb 3.30 zjutraj se pri lekarnarju Scheichenbauru. ki bi va le nekaj korakov od Weinberger je ve hi-še. Tu pa ni vlomil pri vratih,, amipak je utrl
SLOVENSKI PEVEC: TOMA2 CUKALE
• •
Prijatelj Matija Pogorele me pozdravlja in vzi)odbuja iz tiafljne Minnesote. Pravi, da je zadnjib deset let preživel večinoma v bolnišnicah. Le spretnost zdravnikov in angelsko diobra postrežba sta g» obranili pri življenju.
Želim mu, da bi živel do okrajnih meja človeškega življenja in da hi uspešno uredil *vojo dragoceno zbirko znamenitosti iz prvih dni ameriškega Slovenstva. Spomladi naj se pa odloči in naj po triindvajsetih letih zopet enkrat obišče New York, bo že vsaj vJkiel izpreiuembo med tedanjim ,in se<lanjim časom.
Do takrat upam tudi jaz povsem okrevati.
In če pride, naju ne l»o no-bena k etna zadržala in ura ne 'ho najin gospr^lar.
S poljske fronte so prihajala (poročila o vojnih grozodejstvih, ki so jih Nemci Poljakom očitali, Poljaki pa Nemcem. Vojna je pač vojn-aK in če se nasprotnika srečata, se gotovo preveč prijazno ne poki bo priredil dne 1">. oktobra velik koncert v AVaukcgan, li!. božata.
(Natančnejše poročilo o koncertu nam je bilo obljubljeno in j Ni pa trHba vojne, \la se bomo ga prihodnji teden priol>či!i. — Op. uredništva.) i vzbudi v človeku zver. Tudi v
j normalnih časih se dogajajo neverjetne grozovitosti.
dve šipi h. pričel odpirati ok- Verlefa, m ko >o moža malo' .	ul'»zil v liytiil
na. Že je menda bil zadovo- pobliže ->irU dali. -o dognali, da|f?to&raflJ° enolctn,'-a otroka-Ijen, da bo končno le prišel do r.osi na >obi perilo M« tvnlke,obraz razwk'va znake ve' svojega načrta, pa se oiflasil kakor so -a l.ili na<li pri jiirt-T	trPJjonja.
lekarnar z okna -pali.ie,- s ta-lvem neznan.-u v Sjh* lujih (Ja-| PoU silko bil° stiskano: kini glasom, <bi r-e je vlomilec meljali. Zato .je moral biti Verle j tar
em. A'erfeta so aretirali in,
Newarku, N. J.
esedel, -nato pa zbežal proti Trbovljam.
— To je Isabella Splendo-
v zvezi z :rameljskim umorjemirii,» ^tara	,eto ,lni- Ži%i
\'erieta so aretirali m'I*1 •<voJ,^, Janših v zaduhlem
KAJ VSE IMA HACE NA VESTI?
]»n za.
raeal
Pred pičlim mesecem bilo pcjročauo o strahotni najdbi, ki se je primerila domačinom v
Spodnjih (Jameljnah pod Šum j Škofjeloških ..........
no goro. Na nekem kozolcu -ojžrtvi -ta ,pn-d nm-eeem dni po-naišli v se.no zakopano truploj^ala zakorua Janez in Marija noznanea, že pr<'cej razpadlo.{mi llribernik. Tudi po Škofje
stanovanju v • Včeraj je dala njena mati aretirati svojega moža, jietindvaj-setletiTega Louisa Splendoria. Policiji je povedala: — Moj mož je želel sina, toda želja se
SMRTNA KOSA
V nedeljo, dne 1. oktobra bo Rer. K. Zakrajšek v »dvorani slovenske cerkve na Orni cesti v New Yorku, po drugi sv. maši predaval o raamierah v Jugoslaviji.	«	i ■ :->■
Ravmr ta^o^se bo i-stega dne ■Rev. Zakrajšek vdeleži^ beljevega . koncerta t 81 dv. Nar. Dom« v Brooklymi ter bo tnidi tam, ako bo dopuščal čas, iniel predavanje.
Orožniki in policija so >krbno poizve lovali na vse strani, a niso mogli na sled. Edino upanje, na katero je lahko preiskava irradiFa, je bilo dejstvo, da je bila v klobuku umorjenega označena tvrdka Bregar. l!'!1." ct r	* JI ia
Sv. Lovrcne.
Ugotovljeno je bilo, da v Brogarjevo trgovino v Sv. Lo-vrenicu -o malo poprej neznani storilci vlomili in odnesli za
iševanju se je sum obra-Antonu Hacetu. ki je poprej stalno delal v Verlotovi družbi a je j»o Verletovi aretaciji pobognil.Xi ir/ključeno. da bo aretaciji Antona Hacetaj po jas: jen tuli dvojni umor v 11,11 »polnila. Ro«li!a sem de-hribih. katerega!»»ož je bil strašno jezen. Otročička je pretepel in na vse niogixV načine mučil. Tbogi Isabelli je večkrat pridelal ' tlsiiil gorečo cigareto v ol»raz...
loški okolici j«' m'jiogo I Tace. .
P»-ed kratkim so orožniki a-retirali tudi ITacelovo pajdaši-n jo Kcy.ma.novo, ločeno ženo mesar>keira pomočnika iz Lju-i
Kranja proti Ljubljani. Po a-r^taciji je Rozmanova |w»veda-la, da ima z ffaeetom in nje-rovim. tovariši ni sestanek na
celo majhno zalogo blaga. Pred	Orožniki so ju posku
nekaj tedn, je.poheija v Šiški ^jj /j;liHi	|0(Mtv.,Vtil 0.
aretirala znanega vlomilca St. čitno zaslutila nevarnost, in jn
ni bilo na dogovorjenem kraju
POŠIILJATEIJEM DENARJA
Zaradi političnega položaju v Kvropi naznanjamo onim, ki so nam poslali denar, da ga pošljemo v stari kraj, da ga začasno držimo, dokler ne prejmemo zagotovila, da bo izplačan brez vseh težkoč.
V tem oziru smo se že obrni-V Hoboken, N. J., je v pone- li na pristojno mesto ter upa-
»MI«»t;,l;tMtniii!.jl„niiiitth.l„iu«ii,||.,iifc niiim" l*»»Hinii."'l»<i)iiiiiu»"itnitllt|iii.timt
deljek umrla Angela Snhodo-lec, članifca Slov. Saniostoj. bolniškega podpornega društva, v starosti 42 let. Rojena je bi la v Loki pri Mengešu. Truplo pokojnice - leži v Bosworth pogrebnem zavodu,- 311 Willow Ave., Hofboken, N. J. Pogreb bo jotri ob 9. dopldne na Ar lirigton pokopi see. Iskrekamo naše sožalje.
&DMhh \ ZiQA^u rt ? u/jr 1
ztak^ m? 4tekom <focva zažgale najmanj pwlwU-^Vladna porfe^ja »q večinoma
bombardiranja ubitih vec drugih ljudi kot pa vojakov. "Število žrtev ni mogoče dognati,'* s tem sporočilom je radio postaja umolknila.
mo, da bomo mogli v nekaj dneh sporočiti, da bo zopet mogoče normalno pošiljati denar.
Dčnar v Italijo je mogoče pošiljati ravno tako kot prej.
Ne sprejemamo pa denarja za pošiljatve v Nemčijo in na Poljsko.
Nobena država ne izplačuje več denarja v dolarjih.
LTpamo, da boste to upoštevali in boste prepričali, da to delamo h previdnosti, da obvarujemo svoje rojake pred kafco škodo.
Zahvaljujemo se za dosedanjo in se priporočamo še za nadaljno naklonjenost.
Potniški Oddelek.
Slovenie Pnbl. Co.
('e je jugoslovanska vlada
kdiajkaj dobrega in pametno u-
krenila, je drtbra in pametna
odredba, da bivši ministri ne
. .	.	, ,bonif» več dobivali |K>nzijona.
jane, ko je pravkar nesMa n-e-'i.' i • i-i • .	i
i ■ i ,	, . , ,. i Kdor je bil prej le en dan mi
kaj nakradene robe iz okolice - „ • , . ,
nister je dobival do smrti nu-
ni-tr>tvo plačo, ki je znaša li
na mesec kaikšnih |>etnajst ti-
soč dinarjev. Penzijonirani!«
ministrov je bil cel bataljon,
med njimi seveda le peščica
Slovencev in Hrvatov.
Tinli v tem slučaju je jflede
SHh)v obveljalo staro Pašiče
vo načelo: — Bogatite se, sin-
ei moji ?
Soglasno z zadnjimi |>oroči-li sta Rusija in Nemčija sporazumeli, da bo prva poha sala baltiške države, druga pa Balkan.
Z Balkanom ne bo Nemčija dosti več na dobičku, kot je bila katerikoli tuja država, ki jt kdaj gospodovala nad njim.
Hitler
se je iskreno zahvalil vladi slovaške republike za njeno sodelovanje v vojni proti Poljakom.
81ovaška vlada mu je v rojeni uradnem glasilu odgovorila : — Hitler je častno izpolnil obljubo, M jo je tki slovaškemu narodu. Slovaške samostojnosti ni okrnil, pač je pa v usodni uri vzel Slovaško pod s-vojo zaščito. Adolfu Hitlerju obljubljamo, da se ne bo v nas nikdar prevari!.
Kje so Časi, ko je bobnaio od Urala do Triglava, od «0-spesvete do Črnega morja:
— O j, Slovani, kje so vaše meje; o j, Slovani, kje je vaša kri? . . .
ako nameravate obisk al 1
SVETOVNO RAZSTAVO
boste rabili
MAPO
Mesta New Yorka
DOBITE JO
BREZPLAČNO ako naroČite
Slovensko-
Amerikanaki Koledar
za 1939
, Cena Koledarja je: 50 centov
Imamo jih še nekaj!
*'G las Naroda*
216 West 18th Street N«w York, N. X.
(Lahko pofiljite rsoto v pofttnlh znamkah po 2 oziroma po & cente)
""Hhi^niMllji.iiilll'ai!,{..,,11111111,,j ^ni«
li* ,„1..^..
-
••a L X 8 * A R O D A" ~ N«w Yoif
Thursday, September 28, 1939
m i »wr?
Vesti iz
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
'.! J
ie prpcelp jn se nadaljuje r-ko-zi prihodnjih par tednov v u i min tajnika Slov. Kar. l>otna \fr. John Tavčarja, ob uradnih urah Vieak dan.	'
Stariši, ako želite imeti bo!j-«*c odnosa je s svojim otroci do-uut, tedaj jih brez pomišljanja vpišite za pouk v xk>vensko šolo, da >e priuče slovenskega jezika, ki jim bo prej ali slej gotovo prav pri-šel. Ta af>el je namenjen starišem otrok, ker le vi, starimi, citate te vrstice in od vm je odvisno. Če .bo va.š otrok šel v Šolo ali ne. ('ettra se ne bi poslužili te u-godne priMke, ki se vam nudi. Direktne tpri;-to.jbino za šolanje ni nclbene. Te morete od rasa rlo časa kaj darovali tej orta.novi. se hvaležno sprejme, če ne, pa tudi doibro. Slovenska šola se vzdržuje večinoma od dohodkov potoni svojih fant nil) priredb in od prostovoljnih darov <lru,štev in i>o-sa mean i kov. Kadar ima šola svojo prireditev v dvorani, se razume, da se vpraša starima učencev, dH pomagajo v naprej razprodati čimveč mogoče vstopnic in to z dveh razlogov: prvič, da je prireditev finančno uspešna, drugič da ostala •mladina in od rasti i vidijo, kakšne uHpche se lahko doseže v šoli z malim prizadevanjem.
Tini več jezikov kdo zjia, bolje je zanj. Za sfovenske o-troke, ki večinoma imajo dovolj časa ob sobotah pohajati v slovensko šolo, je že posebno koristno, da se priuče materinega je-zika. Slovenci imamo številne organizacije, društva, klube in domove, ki jih
slovenska sola slovenskega narodnega dpma v clevelanpu
•
\ *>botO ,10. septembra ob 9.; bodo enkrat naiši otroci pre-uri z t raj, v dvorani st. 2, §1 o- vzeli 2a nan*.' S koliko več-v» nekega NTar. t>»ma -na St.!jim razumevanjem jib bodo vo ( lair Ave., >e prične pouk v .dili, če znajo materin jezik, kot k» J* po^ vod-- pa, če ga ne znajo. Ce vi, sta-rtvom Prosvetnega ktaba Slo- i i^i imate kaj spoštovanja do \ruskega Kar. Dom**, in sicer svojega dela in do samega se-e stetn otvarja 16. leto nepre-jbe. če vi spoštujete in cenite trganega pouka. Šola se bo „a^ pridobitve, slovenske or-vi sda <xl*fej Vsako soboto in 1 ga-n raaci je in društva, če vi že bo toliko razredov, kot bo pri ;lite baPjših odnoišajev v druži memo nu podlagi prijavljenih ni, doma in do svojih otrok, te učencev. Vpisovanje v šolo se daj je vaša sveta dolčnost da
pošljite svoje otroke v slovensko šolo. da se priuče slovenskega jezika.
Marsikdo pravi: ja, pa moji otroci nočejo hoditi v slovensko šolo, zato in zato, itd. Kdb pa je tega kriv? Vi sami! O-trok vendar ^prejema vaše u-ka7.e in ne vi njegovih. Zato je vaša doVžnost, da nastopite od ločno in pametno obenem, in otrok pojde v šolo, če vi tako hočete! Ali mislite, da bi o-troci pohajali v druge obvezne javne ali farne a*oJe, če ne bi bilo zadaj: moraš! Nikdar! O-troci in vsi odrasli ljudje i-z-begavajo pouku v splošnem kolikor največ morejo. Za \\se druge stvari imajo časa, samo za učenje ga vedno manjka. Tn vendar je znanje podlaga blagostanju tako posameznika kot celote. Kako moremo pričakovati boljših časov, če ne bomo gledali, da si naši otroci pridobe čimveč mogoče znanja, ki jim utegne pozneje koristiti.
Kadar otroku postane učenje nekoliko težje, navadno išče razne izgovore, da to in ono ni prav; le ram hoče "biti vedno v pravem. Tedaj je čas. stari-ši, da prideje vi osebno z otrokom v šolo in se pogovorite z učiteljico, kaj je na stvari, ne pa dopustiti, da otrok izostane iz šole po nepotrebnem. Dolžnost starišev je: tesno sodelovati i. učiteljico in Prosvetnim odsekom Slov. Kar. Doma, da izobrazite svoje otroke v lastnem, slovenskem jeziku, ki je ključ do tolikih vrat, ki vodijo v srečnejše in »boljše življenje.
Ako stariši opazite netočnosti ali imate morda dobre nasvete za iz popoln jen je s loven-


Dajte prečrtati današnjo število svojemu prijatelju, ki*, > re ni naročnik "Glasa Naroda". Oe ga pridobite za na- " ročnika, boste vstregli njemu, dosti pa tudi koristili nam,. £ ki se moramo kot izdajatelji fcujejezičnega časopisa bori-' f ti v sedanjem času s iprecejšnjimi tezkočami.
Da bo list odgovarjal svoji svtrhi, se mora od dne do I! 'dne boljšati. K temu nam lahko edinole Vi primorete, J [ ;»ko ga pri vsaki priliki priporočate, če se Vam zdi Va-"čega priporočila vreden.
a
4Q-LEJNt) PREISKUŠNJO
IMA
, o\________
KATOLIŠKA JEDNOTA
ELY, MINNESOTA KI IMA

22,000 članov in dya mil Jona
in pol dolarjev premoženja.
Organizacija je zanesljiva, nepristranska in zelo priporočljiva zavarovalnica. Zavarujte $ebe in svoje otroke pri Jugoslovanski kat. jednoti, ki vam nudi poljubno zavarovanje proti bolezni, nesrečam in smrti
Ako je društvo jskj v vaši naselbini, vprašajte krajevnega tajnika za pojasnila, če ne, pišite na glavni urad, Ely, Minnesota.

>ke šole ,ki res že 13 let posluje na stičnih šolskih predmetih, knjigah, ki so importi-ra-ne iz starega kraja, kakorš-ne se ralbijo v ljudskih šolah v Sloveniji, tedaj pridite k sejam direktorija Slov. Nar. Doma, k seji Prosvetnega odseka ali pa podajte svoje nasvete na seji Prosvetnega kluiba Slo^. Kar. Doma; ste povsod dobrodošli. Kič zakulisnega zabavljanja in natoIČevanja ni po-trdba. Jasno in odkritosrčno spregovorite na pristojnem mestu in skušalo fie bo ustreči in sistem izboljšati.
Dokler pa nimamo boljših načrtov od teh, po katerih šola posluje že 13 let, je pa to še vedno dobro in lahko nadaljujemo na dosedanji podlagi.
{Slovenski stari;ši! Z vašim zanimanjem za slovensko šolo, bi se isto dalo res izpopolniti do točke, kot jo imajo Čehi. V češke šole v Clevelandu pohaja nad 800 učencev, imajo do 20 učiteljev in -za vzdrževanje teh šol prispevajo društva — približno 100 društev
'SLOVANOV" koncert
Oas hitro beži, še nekaj dni in evo vam koncert našega slovenskega pevskega društva, "Slovan", kateri se vrši, kot znano,, v nedeljo dne 8. oktobra 1939 v dobro poznaui in priljubljeni veliki Arlington dvorani na 23 St. Marks Place New York City, (to je na Osmi cesti med 2. in 3. Ave.) Začetek bo točno ob 3. uri popoldne. Vstopnina 45 centov.
Moram takoj omeniti, da smo z ozirom na dolgi program ukinili nameravano spevoigro pod naslovom "Ženili se bomo" kot prvotno poročano. ker program bo itak zelo obširen in zanimiv, ker namreč polega na-ušega priznanega pevskega in dramatičnega društva "Domovina" in naših slovenskih tam-bur^šev iz Brooklyna, kateri večkrat igrajo ob nedeljah na veliki radio postaji WJZ tu v New Yorliu, T>odo iz prijaznosti na tem programu sodelo-
— vsako p- $30 letno. Če bi !'ala	slede6a	dru
naša slovenska društva enkrat	pev* dru"
finančno nekoliko izdatnejše ^ CrU*lp ter hr™tsko pev.
' f društvo "Jedinstvo",* oba iz
podjprla slovensko šolo. bi tudi fahko računali na več učiteljev, več razredov za otroke in starejše; bi si omislili nove učne knjige, prirejene nalašč za naše amerlško-sloveneke šole, kot jih imajo Čehi. . .
Za enkrat pa je poglavitno to, da pošljete svoje otroke, ki so v'starosti od 7. do 16. leta ^ slovensko šolo Slov. Nar. Do-Slovensko naobražen otrok vate bo bolj ffpostoVal, * b6l'j cenil vaša dela in prizadevanja in bolj se boste radi imeli med seboj d6ma^ S pridobitvijo znanja slovenskega jezika bo po-• stal tudi boljši Aimer?kanec vaš otrok in od njega boste želi boljši sad.	•
Za Prosvetni klulb Slov. Nar. 4Doma r > -
Erasmus ^orshe, taj.
ADVERTISE IN
"GLAS NARODA'
New Yorka.
Poleg omenjenih druvštev bo sta nastopila na programu tu <ii: Miss Elizaibetli Meitzen, hčerka znane in spoštovane slovenske družine Meitzen iz New Yorka,, katera nam bo zaigrala na glasovir nekaj klasičnih komadov. Naš znani rojak Louis Rupnik, sin dobro poznane slovenske družine v Brooklymi, pa -nam bo zapel v s=olo (baritonu krasen solospev "Ukajzi", Fran jo Prešeren, F. Viiltar. Imena komadov, ki jih bo igrala Miss Meitzen na klavir so: "Slavonic Rhapsody*' od C. Friedman in "Flight o€ the Bunub^bee" od Rim*ky-Korsakov. Ghnenjena je že tudi igrala v slovenski dvorani na Osmi cesti v New Yorku.
Glavni ali častni govor na tem programu pa bo imel, kot že poročano, naš priljubljeni fn visoko' cenjeni Slovenec g. dr. Vladimir Ryibar, svetovalec jugoslovanskega poslaništva v Wasrhingtonu, D. 0.7 kateri bo
j ta dan dospel v New York na-'iašč zato, da vam bo na tem koncertu kaj lepega m koristnega povedal. Sevedat se je tudi oficielno povabilo našega novega generalnega konzula tu Iiv New Yorku. ter >ino« prepričani, da se bo tudi on zfcigotovo odzval našemu vabilu.
iZa ples, kot znano, bo i^ral natš priznani nlovenski orkester r»o imenu: .Jerrv ^Copriv-šek's Orkester po<l vc-dstvom našega znanega in agilnega rojaka Jerry Koprivšeka.
Tudi za želodec okrepčati v vseh ozirih l>o prav dobro z vsem: preskrbljeno, kot sem že zadnjih poročal. Posic-ibno šp radi tega. ker bo iine-1 to pot odbor "Slovana" vse tozadevno v rokah, to je kar se tiče bare in kuhinje.. Prav gotovo tud i iinih pijač, ali celo izvrstne domače špehovke ne bo manjkalo.
Še natančneje glede celokupnega programa bo še prihodnji tedon v tem listu porodno, v obliki nadaljnegu dopisa in obširnega oglasa.
Rojaki in rojakinje o<l blizu in daleč, rezervirajte si ne<le-1 jo dne 8. oktobra 1939 za "Slo-IvanoV" veliki konoert, v Ar-llington Hali, 23 St. Marks PI j (8th St.) New York Oity. Ne bo nobenemu žal, ker prepričan sem. da bo>te na i^tem deležni obilo duševnega užitka itd.
VABILO NA VESELICO!
Uljudno se vabi vse Slovence od tu in iz bližnjih okolic na —
.. .VESELICO...
KATERO PRIREDI
SLOVENSKI DOM, INC. na 36 Danube Street, LITTLE FALLS N Y V SOBOTO VEČER, 30. SEPTEMBRA, 1939
(Pričetek ob 8 uri zvečer.) HiRALA BOSTA KOBRATA SCHWASMCK in ZORCE
VSTOPNINA ZA ODRASLE 25*, OTROCI PROSTI Vdje imajo kupiti pri oiilxjru tiketov za vsoto	N V
VESKLO SVIDENJE V SOBOTO.
—FRANK M ASU*:
Pred dnevi je preminulo Ma ry Matjašič, stara 30 let in ro jena v Cfevelandu. Tu zapušča
____ žalujočega soproga Viktorja.
S vpevskim in bratskim po-',Ivn brata. Matha in Leopolda, zdravom. za slov. pev. društvo in sestri, Rose Novšak in
olevb:laxdhke novice.
v petek, dne 22. septeimbra je preminil v St. John's bolnišnici Michael i^egan, star 31 let. Zapušča očeta Johna, doni i a iz Gornjega Kota spri Žužemberku in tri brate: Jolma, Franka in Antona in tri sestre: Mary. Anno in Helen in mnogo drugih sorodnikov. Rojen je bil v dvoru pri Žužemberku, k j
ŽAiIjOSTNA NOVICA.
Sprejel sem od svoje stare matere Frančiške Svet iz Pod-skrajnika pri Cerknici žalostno vest, da je tam v Dolenji vaKi pri Cerknici umrla njihova sestra, teta mojega očeta. Marija Obreza ter mati rojaka Fr. Obreza, ki se nahaja sedaj baje v New Hampshire, njegov brat John in družina v Akron.
zapušča več sorodnikov. Tu-|° ' in ye*' ^»'»hiikov, kot nje-
L« ^ ! _ 1*1 rt^ 1 ■	4^1 H* u r>< If t Mn li* M.____ _	TT"
kaj je bil 27 let.
** Slovan"
Anthony Svet, tajnik.
jtoast/>vanska šola
V NEW YORKU.. Jugoslovanska šola v New YOrku bo svojim šolskim otrokom orlfprla \Tata za šolsko leto 1930-1940 v solboto, 30. ^ept. rib dveh popoldne v Hartlev Ilouse. 413 West 46th St. New York, K. Y.
Upam. da bodo, kot prej, tudi letošnje leto dobri Jugoslovani rzročili svoje otroke jugoslovanski šoli, ki bo imela pouk vsako soboto od 2. do 5. popoldne. .
Mary Vidošič, učiteljica.
Louise Snyder ter več drugih sorodnikov. Zaidnjih 0 letuje bila zanosi ena v Ricbman Bro>. tovarni. Mati ji je umrla pred 10 meseci.
Nairloma je preminul Anton Struna, star 47 Let. Zapušča Žalujočo soprogo Mary, roj. Močnik in štiri otroke*: Antona, Agnes, on»ož. Homich. Olgo, otnož. Bender in Mary, sestro Jo ž of o v Indianapolis. Tn d., ^Tiuke in več drugih sorodnikov. Rojen je bil v Ga-borjn pri Stični, kjer zapušča sestro Frances Pojončič in več sorodnikov. Tukai ie bival 2S Tet.
gova sestra Frances, }x>r. Kov ša- v Jefferson. N. Y.. mlajši brat Josip z družino in več so-rodnikov pa v stari domovini.
Blagopokojni ženi "želim, naj mimo počiva v domači grudi ter večna luč naj ji sveti. O. stalim pa izrekam svoje naj-iskrenejše sožalje.
Anthony Svet, zastopnik in poročevalce "Glasa Naroda.
w;!tt!i!i. JiffiwrawiKiin! '»!:iwi;«ajinB ^t^:;;;: / ;••;: ,r.r:.. ;
cikaAke vesti.
T>ne 16. septeilibra zjutraj je razstrePba dinamita v mestnem predoru za vodovod na južni strani menta usmtfrtila 42-letne-ira delovo<ljo Antona Trobarja, hrvaške narodnosti in težko ranila slovenskega delavca J. Englicha (Ingolič). Poleg tega je bil težko ranjen tudi neki črnec. Englich, ki je star 52 let, se bori s smrtjo v bolnišnici.

american ■ slovenian auditorium
INC-
Vas vabi na
KONCERT
KATEREGA IZVAJA
PRIZNANI OPERNI in KONCERTNI PEVEC
Anton ŠUBELJ
v korist slovenskega narodnega
doma
NA PROGRAlMlI BODO NASE LEPE NARODNE IN UMETNE PESMI
-KONCERT SE VRŠI V NEDELJO,-
OKTOBRA.
V SLOVENSKEM NARODNEM DOMU 253 IRVING AVE., BROOKLYN, N. Y.
Začetek ob 4 uri popoldne.	VSTOPNINA 40#
Uljudno Vas vabimo, da posetite ta koncert, ker boste s tem koristili Slovenskemu Domu in obenem boste uživali lepoto slovenske pesmi, kot jo zna podati le naš umetnik Anton Subelj.
— Odbor Slovenskega Narodnega Dojma.
m
"H M
HLX9 VIlD9I".ir9tT<

[Thursday, September 28, 1939
-•i
HL0VI1H1 (YUGOSLAV) DAILY
it;: ^liiiiililililllll^^
{[je si bil tako dolgo?
is Življenja — Za "Glas Naroda" priredil L H. =35;
V«i trije se «?mejejo. Stari John pa, ki je se vedno bil v sobi, &e muza in tiho smeje, četudi je vedel, da mora pravi got-pohki služabnik vedno kazati nepremični obrae, ne glede na to, kaj se godi okoli njega. Toda spomni se, da mu je zjutraj mladi gospod rekel:
"John, mala go<podi<čna, ki je pri nas v gostih, bo enkrat moja žena, toda najprej jo moramo nekoliko zrediti, ker je še prebleda in vitka."	J
John je bil zadovoljen. Ako bo to mlado dekle gospodinja v tej brši, tedaj bo morala postati nekoliko bolj stasita *n mora imeti bolj /iva lica. Drugače ni imel ničesar oporekati, kajti Mr. Charlie je ibil zmožen za ženite, in injade gospodične iz Graver*.-tei na, ki je bila tako ošabna in ne ljubezniva in je z njegovim mladim gospodom tako slabo po.-topala, ne bi rad v klet kot njegovo ženo. Pa mu je že bolj všeč dekle, ki je sedaj prišlo.
Vsled tega se je že mogel tudi nekoliko skrivaj smejati. Po kosilu je morala Truda piti sladko nuokko s smetano, nato pa je smela na terasi olb sončnem svitu na naslonjaču kaditi cigareto, toda *<&mo eno. In pri tem se je izkazalo, da -e je Charlie vendarle pri Iduni nekaj naučil in je znal tudi porabiti. — Za Trudo je nažgal cigareto ter jo vtakne v med njene lepo zaokro>žerc ustnice. In skoro pobožno jo gleda, Kako kadi. Lep£e jo je bilo gledati, kot pa Iduno. Truda P« se vpraša, ako je na celem svetu kak človek ki je bolj zavidanja vreden kot ona. Zdi se ji, da je to izključeno..
Charlie sedi tik poleg nje in Truda bi irz srca rada božala njegove lase, toda tega se ne mpa. Samo pusti, da govore njene o«"i in morale so govoriti Vse potrebno, kajti Charlie pod njenimi pogledi diha zelo globoko in ee počuti »*avno tako srečnega kot Truda. .
Na Gravenstcinu je postalo malo bolj dolgočasno, tako se saj dozdeva Iduni. S tremi gospodi iz Kassela je igrala tenis in je tudi povabila dr. Horvata, ki pa je odklonil,, ker je hotel pisati pihano in to je Iduno zelo jezilo.. • Navajena je bila, iia ji je v>akdo izpolnil njeno željo. Ker je bila s labe volje, je igrala zelo slabo in ker je .slabo igrala, je postala še bolj jezna, je zvračala krivdo od enega na drugega, ter je slednjič v slabi volji vrgla lopar v*tran.
Trije Kasselčani jo od strani pogledujejo. Inžinir Poll-ner, ki je bil sodaj pri njej v posebni časti in je že premišljal, ako bi pustil Winnie in bi se držal Mune, se čuti dvojno razžaljenega, ker ž njim ni nič boljše postopala kot z drugimi.
Wi gr«*do v bi So, kjer pride But slabo razpoloženi Iduni na pot in je dobila nekaj pikrih besed pod nos. But pa vse to sprejme ravnodušno, kot vedno. Danes pa mora še posebej misliti, da so Idunini dnevi na Gravensteinu šteti. In poloti se je pomilovanje do sestriČne. Koliko bo vsled tega trpela, ko bo zopet vržena s svoje višine. Toda pomagati ji ne more.
Tudi nedelje bile za Buto polne dela. Mnogo je morala napraviti v hiši, war med tednom ni mogla. Teta Marija velikemu delu v hisi ni bila kos. Napravila je, kar je mogla, toda marsikaj je morala odložiti na Rutine rame.
Po skufpnem zajtrku Rut ni več videla dr. Horvata. Zato se veseli na kobilo, ker bo tedaj navzoč.
Lluniro slatoo voljo more prav dobro razumeti, ker je vedela, da se je-zi samo «zaradi tega, ker se je Truda rešila njenega mučenja. Rut pa se veseli, da jo je Winnie povabila k M^bi. Tn /prav dobro si more misliti, da je vse to naredila Winnifred Txmg-wyjeva. Iduna pa se tudi jezila, ker je dr. Horvat odšel v avo.ie sofoe. Sicer je ob časn, ko so drugi .teni>i' 'mel razgovor s teto Marijo, toda sedaj v resnici
pismo, katerega je sam hotel nekje oddati na pošto. Bilo je prsmo na modnega svetnika Frensena.
Svojemu prijatelju je poročal o svojem sfprejerrru an Gravensteinu in mu je stavil se nekaj vprašanj. Za odgovor je pro-il "postno ležeče" na majhni »pošti v va'si in miu je tudi sporočil, da bo tam vvasffli vprašal za svoja pisma..
Opoldne se Klans pripravi. Nad Iduno se je zaradi njenega obnašanja do Trade tako hudoval, da sedaj ne more več prenašati njene dražbe. Da pa je bil popoldne nameravan obiek pri Oiarlesn in Winnie, je tudi vedel. Spočetka pa ni hotel iti ž njimi, ker ga Charlie ni povafbil; siploh pa nikogar ni povabil. Njegove pomksleke glede tega pa mu je gospa Marija kmalu razgnala. Povedala nra je, da je bila pri njih f svojimi gosti že pogo*toma v gostiih in da sta bila Oba vedno zelo vesela, ako je p rieel kdo na ofbisk. Zato more brez skrbi e drugimi iti..
Ker pa je sedaj s pvojimi diplomatskimi vprašanji tudi dognal, da bo šla tudi But, tedai sklene, da se pridruži družbi. Pri kosilu dnbro opa-zi, da je Iduna razžaljena in da zadeve ne bi prignala do viška, je bil proti njej zelo galanten in ljubezniv in olbžalnje, da ga je ni^mo tako dolgo zadržalo v ni* govi «dbi. IJoleg tega <pa si tu'li pravi, da bo mogel Trudi na kak na«čin kaj pomagati, ako .bi jo Iduna zopet na kak na-nn napadla.
Da ie Iduna imela /nosebne namene iti k Charlesn in Win-pie, ni bilo težko knajti..
Velika naslada je zanj, kadar njegov pogled počiva na Rut i nem mirnem, resnem obrazu, ali pa, če more ž njo izmenjati kak pogled..
Iduna je prišla do spontnanja, da se je na dr. Horvata po krivici jezila; pravi si, da ga ni mogoče tako lahko obvladati kot drage in ravno to na njem posebno občuduje.. Zato sklene, da ga bo zopet sprejela v svojo milost. In tudi ne nfia&a, da mu to jasno pokaže ter se mu odkrito ponuja. Tri-W gospodje iz Kaasela za njo sploh niso več obstojali
fz slovenskih naselbin
KONCERT V SLOV. DOMU V BROOKLYNU.
Kadar je naš pevec Anton Šufbelj sodeloval pri kaki prireditvi, je občilnstvo vedno z burnimi aplavzi izražalo zadovoljstvo in zahtevalo, da je k programu dodal še nekaj pismi. Zato se je Sto venski Nar. Dom v Brooklvmi odločil, da ga naprosi, če bi priredil celotni koncert v korist Slov. Nar. Doma v Brooklvnu. Naš operni pevec je povabilo sprejel in tako nam bo po dolgem času zopet priredil samostojni koncert v nedeljo, dne 1. ok tobra 1939. Na programu so krasne umetne pesmi, kakor "Mornar", Poslednja noč," "Kozak" "Nezadovoljne«" in| razne druge narodne pesmi, ve-' sele in otožne. Nekatera teh narodnih pesmi bo prvič izvajana pri nas. Vsi veste, kako izvrstno zna Anton Šube.Ij izbrati program in vsi veste, da našo narodno pe^em nihče ne zna tako prednašati, kot on. O tem se je že toliko pisalo, da bi bilo vaško nadalnje govoričenje o<h*eč. Na klavirju ga spremlja njesrova nečakinja Miss Pauline Subelj.
Valiimo vas, da posetite ta koncert, Jjer boste imeli lope ure užitka in obenem boste koristili Slov. Nar. Domu. Začetek bo ob 4. uri popoldne.
Drapji rojaki, na svidenje v nedeljo 1. oktobra v Slov. Nar. Domu v BrookJvnu!
Poročevalec.
NOVICE IZ WISCONSIN.
V	Midlamd, Wis., sta se dne 9. septembra poročila v cerkvi Matere božje William Lukas, sin tukajšnje dobro pozantne in spoštovane družine Mrs. Margaret Lukas z Miss Inmo Salo.
Zadnji torek, 19. septembra sta obhajala 40-letnico svojega zakonskega življenja tukajšnja ugledna zakonca Mr. in Mrs. Valentin Jeras-. Njihovi številni prijatelji in sorodniki pa ta dan niso pustili kar tako mimo iti, temveč so se na večer istega dne zbrali ter nepričakovano presenetili sla vi jen ca z darovi in čestitkami..
Pred d.nevi je umrla v Milwaukee, Wis., Frances Kaste-lic, biviša Calumetčanka, stara 76 let in rojena v fimihelu pri Novem mestu. V Ameriki zapušča sina in tri onnožene hčere.
V	bolnišnici v Muirdale, Wis., je umrl Martin Savinc, star 58 let. V bolnišnico, kjer sta bili operirani, se nahajata Marv Huda j in Mary Tratnik.
V	Sheboviranu, Wis., je v bolnišnici sv. Nikolaja umrl rojak John Pire. po poklicu kovač, ki je dosegel lepo starost 70 let. Bil je samski in zapušča nečakinjo M ins Mary Janesh, ki živi v Chicagu.
pri župniji Gospodovega rojstva v San Franciscu, za rajnim Rev. F. Turkom. Svoje mesto bo Rev. V. Vod usek nastopil v prvih dneh meseca oktobra.
SMRT ŽANJE NA WILLARD, WIS.
".Naznanjam vam, da je 18. septen^bra umrl rojak in farmar Somrak. Pokopali smo ga s sv. mašo. Pripadal je k društvu Sv. Družine št. 136 KSKJ. K večnemu počitku ga je spremilo več sobratov.
Po večletni bolezni je 23. s«ptemibra umrl Joseph Ule za srčno nripako. Bil je tudi član društva Sv. Družine št. 136, K«KJ. Doma je bil blizu Ra keka na Notranjskem'.
Somrak in ITIe sta oba imela lepe farme in tudi velike dru žine.
Tudi jaz sem na farmi in nan je 8 v družini, pa imamo vsi do-, sti jela in dela. Otroci so že vsi odraščeni, pa so vsi doma. Odkar sem'se na-elil na farmi, imam najbolj mirno življenje.
Pozdrav!
John Snedic.

(Nadaljevanje prihodnji.)
ROJAKINJA UM® L A.
Dne 19. septenibra popoldne je v Pullman, III., preminula rojakinja Mrs. Bose Bokal, v starosti 62 let. Njeno dekliško ime je bilo: Rose Perme, po domače Grmanderjeva, rodom iz Kota, Šmartno pri Litiji. V Ameriki je bivala od leta 1906. Tu zapušča žalujočega soproga Louisa Bokal in še 2 živa sinova. V Minnesoti zapušča brata Antona Perme.
RAZGLEDNICE
Newyorike
SVETOVNE RAZSTAVE
DOBITE PRI
KNJIGARNI "GLAS NARODA"
S10 WEST 1Mb STREET NEW VOU
S5 RAZLIČNIH RAZGLEDNIC V BARVAH, PREDSTAVUAJO-ČIH NAJVEČJE ZANIMIVOSTI TE OGROMNE RAZSTAVE'
CENA ZBIRKE
50c
Vsoto lahko podjeto v po 2 odroma po 8 c
REDIKA ST-A.VNOST V DENVER, COLO.
V naši naselbini sta slavila 50-letnico svojega zakonskega življenja, ali zlato poroko nam v Denverju ddbro znana Mr. in Mns. Andrej Bojz. Slavnost je bila v .nedeljo 3. septentfbra.
®Mr. Andrej Bojz je bil rojen v vasi Rakitnica, njegova soproga Mrs. Katarina Bojz je pa bila rojena v vasi Blate. Poročena htu bila 23. avgusta 1889 v farni cerkvi v Dolenji vasi tpri Ribnici na Dolenjskem. Mr. Bojz je prišel v Ameriko leta 1893, leta 1895 je prišla njim še njegova soproga in sta bivala v Kansas City, Kan*, tri leta. Od tam sta se preselila v Leadvirie, Colo., kjer sta živela tudi tri leta, nakar sta se preselila leta 1900 v Denver, Colo., kjer sta še r*edaj.
Oba sta v naselbini jako priljubljena, kakor tudi cela njuna družina. Vedno radi pomagajo za vsako dobro stvar, naj bo za cerkev ali za društva.
Mr. Aredrej Bojz je bil izvrsten kovač in je delal v več krajih. Najdalje je bil zaposlen v American Shelting Refining Co. Od te kompanije dobiva sedaj pokojnino.
Mr. in Mrs. Bojz sta imela šest otrok in sicer enega sina in pet hčera.
SMRTNA KOSA
Zadnje dni je .v Elkhart. Ind. umrl rojak Joseph Grac, po domače Grbčev Jože, v starosti 50 let. Doma je bil iz Velike Loke na Dolenjskem. Tukaj zapušča žalujočo ženo, štiri sinove ia eno hčer. .
t
Pretekli teden je umrla v So. Chicago, 111., Mrs. Christina Golob, roj. Primozich, soproga Mr. Johna Goloba. Bila j«' še mlada, toda kljub mladosti je veliko pretrpela. Zapušča ža lujočega soproga, enega sina, tri sestre, tri brate in več sorodnikov.
t
V Pueblo, Colo., je v Corwi-novi bolnišnici umrl rojak Fr. Slak. Nadaljnje podrobnosti o njem nam niso znane.
t
Dalje je v Pueblo, Colo., u-mrla Alojzija Koliolič,, ki je bila doma iz Cerja pri Velikih Laščah..
+
Dne 13. sept. je v Aurora. Minn, umrl Frank Bernik. star 63 let. Bil je star naseljenec in zapušča ženo in sedem odraslih otrok, izmed katerih so štiri hčere in sin v Chicagu, drugi sin je v Miknaukee, Wis. in tretji Še donita. .
iitiiiiil|..,iiiiniiiil illiiiiiii|||.|||iiiiii||.|.|||it 1»»Mtl»'*"1'»|iilMI»»''»l»ntin|l',>«Ut,M(<H.?»Ul||
POZOR ROJAKI!
V ZALOGI IMAMO NO\E PREGLEDNE ZEMLJEVIDE:
Velik pregleden zemljevid
JUGOSLAVIJE
(Na njem so označene poleg mest tudi večje slovenske vasi) stane $ 1.—
Manjši zemljevid
JUGOSLAVIJE
stane 25c Zemljevid jugoslovanskih
BANOVIN
stane 25<
Zemljevid —
CELEGA SVETA
tCnjiga, obsegajoča 48 str., seznam večjih mest s številom prebivalcev. Stane 5(k
SLOVEN! C PUBLISHING CO,
216 West 18th Street New York
iiimi!i||.,|iiiiiiii|,|jl|inniii||.-.|iituiiil| ,||ii !Ull|lMp,U|||||Mll^lll||||iU»tl|lM|||iill«,,»l||.
MEHKO TEŽAKE KNJIGE
KN JIG
Da napravimo prostor za novo zaloga smo znižali cene teh knjig, da vsakemu jih je mogoče naročiti. Storite to še danes, ker bo zaloga kmalo iztekla.
Andrej Rofer (Junaild vodja Tlrolcev
2.	Brlgrajski Biser (Vit o j Jelene)
3.	Beneška Vedeževalka I. Boj in Zmaca (Jowf Spltiman) 5. Božični Darovi {itudoir V rabi > 6 Buoka Vojska
7. Cvetko	(H. Majar)
9. Dedek je pravil (Julij Slapšak) IDRIJSKI RUDNIK OSTANEM«, ""i« Orleanska
1L Dve sliki	(Ksarer MeSko)
12. Duhovni boj (Lovrenc SkupoU)
14.	Fra Diavolo
15.	Fran Baron Trenk (Gjuro I'anituric)
16.	Gttzdovnik, 1. zvezek Gozdovnik, II. zvezek (H. Majar)
17.	Hudo Brezdno (Fr. Krjarec)
18.	Humoreske. Groteske in Satire (Azov in Tern>
. . 19. Korejska Brata, trtira iz misijo-krepe., da ga sme celo prodati | n«v v Koreji (Josef st,nimam
DRŽAVNA LAST.
Pred iprilično treuri meseci je vlada s posebnim odlokmn pooblastila finančnega ministra, <la sme ghnle idrijskega rmlnika iz<lati daljnosežne u-
zasi"*bni družbi. Vsebina tega
KYW. V. VODUŠEfK. ŽUPNIK V SAN FRAJSPCISOO, CAL.
Kakor so nam poročali, je Rev. fVital Voduišek na povabilo nadškofa iz San Franici-sca, Oal., začasno sprejel že t-ako dolgo izpraznjeno mesto
i *CLAS NARODA* S A .	S
$ poni jamo v staro do ^ movino Kdor ga ho-1 j de naročiti za svoje I J sorodnike ali prijate-1 j Ije, to lahko stori. — i j Naročnina za s t a r i j ^ kraj stane $7. — V k | (talilo lista ne poSi- J
i liamo	|
33.
34.
36.
37.
odloka, ki je bil .strogo administrativnega značaja in je tvori! le nekak okvir za mulaljne odredbe, je prišla v javnost v zelo nepopolni, potvorjeni obliki, očividno tisti, ki so odlok čitali, njega niso dobro razumeli. Tako se je zgodilo, da je bila n o na doni a vsa javnost zaskrbljena, abegaiia. Rudarji so se bali, da se jim pod zasebno diutžbo pos!a«hsa položaj.
Upokojenci so vzdihovali, da,^ bc*lo ob prenosu lastništva njihove pravice okrnjene. Vse mesto z vsem okrajem vred je bilo .zaiplašeno z mislijo, da bo zasebna družba v kratki dobi izčrpala vsa ležišča lUde, obratovanje rwlnika llw> prenehalo in mesto z vso okolico bo obsojeno v gospodarsko sntfrt.
Sedaj pa moremo z veseljem sporočiti, da pristojno mesto v444 Rimu odločilo, -da idrijski rudnik ostane državna last. Rudnik bo odp le j odvisen od finančnega ministrstva, ne več owl ministrstva za javna dela.
Vse drugo ostane v glavnem pri starem. Rudarji in vsa Idri-m so vsem oblastvom iskreno hvaležni, da so modro ocenili in razumeli socialne in gospodarske potrebe idrijskega pre-bivaflstva in tako uspešno posredovali na najvišjih mestih v njihovo skupno korist.
20.	Krvna Os veta
21.	Mesija	,I>r. Jeglič)
22.	Mladini Sreem. porestl :»
mladino	( K<nmr MeSkot
24. Maron. krščanski deček z IJba-
43.
V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetni' ikih slik. Naročite jo ie vL
"Naši Kraji"
Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni.
Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane —
n.
i
i
KNJIGARNA "GLAS NARODA
i •) 216 WEST 18th STREET, NEW YORK
■ in i vw M
26.	Musolino
27.	Nm Indijskih Otokih
28.	Oh 50-LHniei dr. Janeza Fv.
Kreka
29.	Parixki ZlmUr
30.	Patria, Povest iz Irske Jnnaftke
dobe	(H. Fed«*rer*
31.	Paberki iz Roia (Ivan Albreht►
32.	Popotniki, novele in trtire
(Milan Pugelj» Požlfcmlee
Pravijiee	(H. MaJ««r>
Pravljice In pripovedke za mladino	(S. Kfwutnlk) Povesti in Slike (Ksaver Meškoi Ptiee Selivke (Tagore; M. Praski Judek (Josip Vole)
39.	Pred Nevihto
40.	Praprefanovr Zcodbe. Povesti
(Anton Stražar)
41.	Prihaja?, povest (Fr. Detela)
42.	Prst Božji, I. zvezek Prst Božji. II. zvezek
(Anton Keller) Preganjanje Indijanskih misijonarjev	(Josef Spillinab) Rdela in bela vrtnira
(Anton Hnonder) 45. Revolucija na Portugalskem 4ff. S'sto s Šesto	(H. Federer)
47. Skozi Širno Indijo 4R. Spisi KriAtofa Smida
49.	Student naj bo (S. Finžear)
50.	Strahote vojne
51.	Suneftki Invalid (S. KoSutnlk)
52.	Sveta Notburga
53.	Tri Indijanske povest
(Josef Splilmnn)
54.	Veferna pisma (Marija Kmetova)
55.	Vrtnar	(Ta core» 50. Volk Spokornik In druge povesti
ta mladino (Ksaver MeSko)
57.	Vajnimir ali Poganstvo In krst
(Josip Ogrlnee
58.	Zadnja Kmetka vojska
(August Seiioa)
59.	Zadnji dnevi nesrečnega kralj«
S. KoSutnik
00.	Zbrani spisi za mladino
(Engelberfc Oangl)
01.	Zbirka narodnih pripovedk za
mladino	(J. Planinski>
02.	Zgodovinske anekdoto
(I>r. Šsrahon)
03.	Zlatokopl	(Jwf Spillmsn)
04.	Zmaj iz Bosne, povest iz bosan
oke zgodovine (S. KoSutnik)
(Vezava nekaterih knjig Je od leia nja nekoliko izkažena.)
Ako ima kaka knjiga vee zvezkov, se šteje vsak zvezek za knjigo.
POZOR!
Ker imamo nekaj teh knjig v omejenem itevilu, navedite pri naročilu več knjig, da Vam moremo postreči.
KNJIGARNA
Glas Naroda
S16
F*WT9BK