NOVOTEHNA
PRODAJA VOZIL
Novo mesto »25-088 • Trebnie: »44-025 • Metlika 158-197

Belokranjci brez dlake na jeziku
J22HSE51
PTiff
me
IŠKI LIS
iTtJ n
Atili i
EEE
Trn
um
j
imeli, saj je ustava le okvir za različne možnosti in dopušča iniciativnost. A
POMOČ ZA BEGUNCE ŠE PRIHAJA
METLIKA — V metliški občini že nekaj časa nimajo novih beguncev iz Hrvaške, zato pa je zaradi zime toliko več skrbi za okrog 500 registriranih beguncev, medtem ko o neprijavljenih ni natančnih podatkov. Zato so na občinskem Rdečem križu toliko bolj veseli vsake pomoči. Pretekli teden je red malteških vitezov iz Wiesbadna pripeljal 5 ton pomoči, in sicer bio hrano v paketih za dvodnevne obroke, večje količine soli ter koncentrirane vitaminske sokove za otroke. Iz pobratenih italijanskih Ronk so prišli s tovornjakom že tretjič, pripeljali pa so 6 ton hrane, posteljnine in zdravil. Pomoč ni bila namenjena le za begunce, ampak tudi za domačine, ki so v teževah. V skladišče metliškega RK so sprejeli tudi hrano in ležišča, ki jih je v Ljubljani zbrala Milka Milalič. Prav tako pa so pod vodstvom Anteja Jan-drijiča prispevali pomoč za hrvaške begunce gostinci iz Achna, medtem ko je Jandrjjič še posebej obdaroval vse begunske otroke z Miklavžem. ■
■
I
• Krvavi »Ivan Grozni« ni pravi?
8y.
Ssfl
\	<t
i' C/} ___________________
\	>
JAVNA TRIBUNA O PODJETNIŠTVU
ČRNOMELJ — Tukajšnja Liberal-•jo-demokratska stranka bo pripravila vanes, 12. decembra, ob 17. uri v sejni Jobi skupščine občine Črnomelj javno tribuno o državi, gospodarstvu in podjetništvu. Gosta bosta Janez Kopač, Predsednik odbora z,a proračun in javne Pnancev v republiški skupščini, podpredsednik izvršnega odbora LDS ter Poslanec LDS v republiški skupšščini in Edvard Oven, podjetnik in predsednik odbora za podjetništvo pri LDS ter poslanec te stranke v republiški skupščini, »abljeni vsi, ki imajo veliko vprašanj o tej problematiki!
Ob obisku dr. Franceta Bučarja so dali jasno vedeti, da jim je že dovolj praznih obljub republiških gostov — Bo sploh kdaj konec zapostavljenosti?
ČRNOMELJ — Mar Belokranjce že zapušča njihova pregovorna ljubeznivost in gostoljubnost, ali pa jim je že dovolj neštetih obljub, ki jim jih na obiskih po Beli krajini trosijo gostje z republike, od njih pa so doslej iztržili bore malo?
Takšno vprašanje se je ob obisku predsednika republiške skupščine in predsednika ustavne komisije dr. Franceta Bučarja porajalo pretekli teden, ko je obiskal črnomaljsko občino. Predstavniki obeh belokranjskih občin niso bili prav nič uvidevni, ko so mu natrosili svoje dvome o lokalni samoupravi, ki jo bo prinesla nova ustava. Marsikdaj seje gost pred očitki komaj ubranil.
Belokranjci so se strinjali z dr. Bučar-	kaj, ko je vedno vmes denar. Zato ni
jem, naj prebivalci v skladu s svojo vo- odveč bojazen Belokranjcev, da postali0 *n spoznanji sami odločijo, kakšno	nejo slovenski jug, saj sije država že se-
teritorialno organiziranost občin bodo daj določene stvari povsem prisvojila v
upravljanje. Celo medobčinske inšpekcijske službe, katerih soustanoviteljice so občine, so se že postavile nad občine in se prikažejo le še, če jim v občini raztrgajo virman, s katerim bi jim morali nakazati denar. Podobno so se začeli obnašati tudi na davkariji, čeprav še ni centralizirana. In če naj bi razvoj bodoče belokranjske regije, ki bo po Bučarjevih zagotovilih imela poslanca v državnem zboru, gradili na atraktivnosti, ali jim bo to zares uspelo brez zadostnega denarja? Doslej namreč slovenska
država, kot je bilo slišati v Črnomlju, ni enakomerno in z enakim interesom obvladovala vsega prostora. Zato pa so sedaj v Beli krajini ostali v revščini, ki se kaže tudi v tem, da državna učinkovitost greni ljudem življenje, ko morajo za vsako malenkost, ki jo želijo urediti, iz-
• Eden od primerov belokranjske zapostavljenosti v Sloveniji: med vojno je bilo vpoklicanih kar 7 odst. Belokranjcev, ki so, dokler niso povzdignili glasu, sami čuvali belokranjsko mejo s Hrvaško. Ko pa so na republiki delili denar za demografsko ogrožene, so dobili Belokranjci le odstotek denaija, enak deležu števila prebivalcev v republiki: Črnomaljci 1 odst., Metličani pa pol odstotka.
gubiti ure in celo dneve. Vsi resoiji se namreč koncentrirajo na enem mestu, Belokranjci pa se v lastni domovini ubadajo s problemi, zaradi katerih je Slovenija izstopila iz Jugoslavije.
M. BEZEK-JAKŠE
Z gladovno stavko do pravice
V Opremi s skrajnimi i sredstvi proti samovo-Iji in nezakonitostim
Danes v Dolenjskem listu
na 2. strani:
•	Gladovna stavka v kočevski Opremi
na 3. strani:	V
•	Probleme so položili na
na 4. strani:
•	Plin je že v Novem mestu
na 5. strani:
•	Zgodba o jari kači se nadalji
na 6. strani:
•	Plazovi se še vedno niso umirili
na 7. strani:	L \ t\ \
•	»Barabe domov, predsednika na vile!«
na 8. strani:
Novinarji Dolenjskega lista komentirajo
ill. strani:
KOČEVJE — Četrtek, 4. decembra 1991, bo zapisan v zgodovini Kočevja kot dan, ko so se morali Kočevci soočiti z realnostjo gladovne stavke tudi na svojih tleh. Preseči so morali dolga leta negovana iluzorna prepričanja in upanja, da se kaj takega lahko zgodi samo kje drugje. Nekateri Sele sedaj, dober teden kasneje, resnično dojemajo vso resnost in tragičnost odločitve dveh delavcev Opreminega razvojnega oddelka — inž. Vesne Brelih, predsednice sindikata Neodvisnost v Opremi in podpredsednika tega sindikata inž. Franca Mihiča, ki je tudi podpredsednik občinske skupščine Ribnica.
Tragični dogodek je tako kočevsko kol širšo slovensko javnost, pa tudi same predstavnike sredstev javnega obveščanja, razdvojil — nekateri izražajo moralno podporo stavkajočima, za katerima stoji Neodvisnost — konfederacija novih sindikatov Slovenije in njen predsednik France Tomšič, drugi so na strani predsednika Opreme Božidarja Zajca, ki zagovarja interes podjetja in mu ni prav nič mar usoda posa- 2 meznika, delavca. Medsebojne obtožbe obeh sprtih strani — sin- j dikata in vodstva podjetja bo do-končno ovrednotilo sodišče. Ka- i korkoli že se bo spor končal, bo v analih podjetja Opreme Kočevje in sindikata Neodvisnost gladovna stavka obeh Opreminih delavcev ostala še dolgo »črna lisa«.
'Več na 2. strani)
Slovenija bo priznana pred božičem
Dr. Janez Drnovšek na obisku v Novem mestu
NOVO MESTO — »Vidimo se na naslednjih volitvah«, je med burnim aplavzom do zadnjega kotička napolnjene Metropolove modre dvorane ponedeljkovo srečanje z dr. Janezom Drnovškom zaključil organizator Brane Kirn, predsednik novomeškega odbora
MED BELOKRA NJCl —- Dr. France Bučar med predsednikoma skupščine občine Črnomelj Martinom Janžekovičem (na levi) in Metlike Brankom Matkovičem (na desni).
Šmarješke Toplice so dograjene
S prizidkom hotela je zdravilišče v Šmarjeških Toplicah pridobilo sto novih le-žišč in tisoč kvadratov površin — 82.000 nočitev v letu 1992?_
ŠMARJEŠKE TOPLICE — S skoraj polletno zamudo, ki sojo zakrivili predvsem vsi neljubi dogodki zadnjih mesecev v Sloveniji, je bil v petek, 6. decembra, končno slovesno odprt dozidan hotel Šmarjeta v sedaj zaključenem Krkinem zdrav iliškem kompleksu v Šmarjeških Toplicah. Pridobitev je v prisotnosti hotelskih gostov in številnih povabljencev predal namenu predsednik slovenske vlade Lojze Peterle.
na 20. strani:
• Faraonke iz Cankarjeve brigade
'V////////////////////////////////^
NIKOLA MED OTOŠKIMI BEGUNCI — Prejšnji teden je hrvaške otr. ke v begunskem centru na Otočcu daleč od doma le obiskal sv. Nikola, slovenji Miklavž. Prišel je v podobi direktorja ljubljanskega podjetja Gasilska °prema, Alberta Pirša (prvi z leve), ki je centru podarilo sto hlač in nekaj bund, °trok e pa j e direktor obdaril s sladkarijami Vsi obisko valci so bili deležni kratkega, a presunljivega kulturnega programa od doma pregnanih malčkov. Cen-'er na Otočcu, kjer je še vedno 240 beguncev, od tega dve tretjini otrok, je obiskal tudi načelnik Republiškega štaba civilne zaščite Slavko Rajh (drugi z leve) s dodela vkami, ki so prišle na Otočec delat anketo o tem, kako organizirati bivaje beguncev. Novomeščani so z organizacijo vrtca, šole, samopomoči namreč Naredili na tem področju največ. Slavko Rajh je ob tej priložnosti povedal, da bodo slovensko skrb za hrvaške begunce, ki naj bijih počasi tudi izselili iz hote-°v, precej olajšali paketi s hrano, ki jih bo pojutrišnjem začel pošiljati UNI-jl'F, 4 tisoč mesečno, poslal pa je tudi že tovornjak zdravil (Foto: Z. Lindič-Dragaš)
»Hotel je bil ves ta čas, ko smo bili zaradi višje sile prisiljeni dvakrat odpovedati otvoritev, polno zaseden, kar je najboljša potrditev pravilnosti naše investicijske odločitve,« je ob otvoritvi dejal Krkin generalni direktor mag. Miloš Kovačič. Poudaril je, da Krka nikoli ni dvomila o ekonomski upravičenosti investiranja v zdraviliški turizem, za katerega so v regiji dobri naravni pogoji. Krkina Zdravilišča, organizirana v petih poslovnih enotah, so s svojimi 1.250 ležišči nosilec gostinsko turistične dejavnosti na Dolenjskem. Osnovna dejavnost programa, ki daje kruh 560 delavcem, uspešnost pa ji zagotavlja
• Po otvoritvi hotela je bil premier Lojze Peterle v petek zvečer skupaj z Bojanom Brezigaijem, predsednikom Svetovnega slovenskega kongresa, še gost Manager kluba Otočec. Govor je bil predvsem o lastninjenju podjetij.
dobra organiziranost, vrhunska tehnična opremljenost in 80 zdravstveno strokovno usposobljenih kadrov, pa je in ostaja medicinska rehabilitacija. Zdravilišča so bila zadnja leta tako dobro zasedena in zahvaljujoč visoki ravni storitev tako zanimiva tudi za tuje goste, da je padla odločitev o dograditvi v Šmarjeških in Dolenjskih Toplicah.
Zdraviliški kompleks v Šmarjeških Toplicah je po ocenah zdaj vreden 10
Nadaljevalo se bo suho vreme z jutranjimi meglami po dolinah. Mraz bo popustil.
milijonov dolarjev. Hotelski prizidek je k dosedanjim 200 prinesel še 100 novih ležišč in tisoč sodobno opremljenih kvadratnih metrov površin za zdravstveno operativo v zdravilišču. Zdravilišče naj bi s temi zmogljivostmi v prihodnjem letu imelo 82.000 nočitev, od lega računajo na 35-odstotni delež tujcev. V tem njihovem optimizmu jih je
podprl tudi predsednik vlade Lojze Peterle, kije dejal, daje turizem dejavnost, ki jo razne vojne in politične ujme najhitreje prizadenejo, vendar pa se, ko se stanje umiri, od vseh panog tudi najhitreje postavi pokonci.
Z. L.-D.
Danes koledar
Izdajo novoletnega koledarja, ki je priložen današnji številki Dolenjskega lista, je omogočila zavarovalnica Tilia iz Novega mesta. Če koledarja v vašem časopisu ni bilo, ga lahko dvignete v naši naročniški službi.
Uredništvo Dolenjskega lista
PRIZNANJE BO — V pogovoru z Novomeščani je dr. Janez Drnovšek napovedal, da vsaj nemški voditelji gotovo ne bodo snedli dane besede o skorajšnjem priznanju Slovenije, četudi dogovora ES o tem ne bo. (Foto: Z. L-D.)
SDZ — NDS. Dve uri z dr. Drnovškom, ki si ga mnogi Novomeščani kot zelo zaslužnega za to, da seje slovensko osamosvajanje doslej izteklo, kot se je, želijo videti na pomembnejšem mestu v slovenski politiki, je minilo predvsem v pogovoru, kako bo z mednarodnim priznanjem Slovenije.
»Mislim, da bo v kratkem prišlo do priznanja Slovenije, še pred božičem, da bo to storilo nekaj držav, ki jim bodo -potem sledile še druge. ZDA nas bodo verjetno priznale čez nekaj mesecev, morda spomladi,« je ocenil dr. Drnovšek, z vprašanjem izzvan pa potrdil, da bi nas lahko med prvimi priznale Nemčija, Avstrija, Danska, Belgija, Italija, Češkoslovaška in morda še kdo. Simpatij do Slovenije je posebno v Evropi namieč precej, seveda pa v mednarodni politiki vedno prevladajo realni interesi. Ti in strateške ocene so razlog, da ZDA z mislijo na razvoj dogodkov v čisto drugače pomembnejši Sovjetski zvezi toliko časa vztrajajo na celovitem reševanju jugoslovanskega problema. Dr. Drnovšek je potrdil, da so njihove ocene in izjave gotovo spodbudile vojaško agresijo na Slovenijo, brez katere bi bilo, sicer zelo težko, neki dogovor v Jugoslaviji in o slovenskem odhodu iz nje vendarle mogoče doseči. Pričakuje, da bodo ZDA za vojaško posredovanje mirovnih sil na Hrvaškem, da pa ne bodo želele poslati svojih vojakov. Glede modrih čelad je dr. Drnovšek še dejal, da se vojna brez njihovega posredovanja ne bo končala in da bodo morale ostati nekaj let, da bodo vzpostavljeni približno normalni sosedski odnosi.
Za bodoči razvoj dogodkov za Slovenijo se dr. Drnovšku zdi izrednega pomena razsodba haaške arbitraže, da je Jugoslavija država v razpadanju. Avtomatičnega naslednika Jugoslavije torej ni, kar pomeni, da bo treba v okviru mednarodne arbitraže ugotoviti, kaj komu od te Jugoslavije gre. Zaradi gospodarskih težav, v kakršnih smo in ki se bodo verjetno še povečale, je dr. Drnovšek rekel, da povprečno vodenje politike ne zadošča, skupščinsko dogajanje pa jim, težavam namreč, zelo dobro dene. Prehodno obdobje po njegovem ne bi smelo trajali dlje kot pol leta.
Z. L.-D.
ZAKLJUČEN ZDRA VILIŠKI KOMPLEKS — Trakje na novi pridobitvi— te so v zadnjem času vse bolj redke — v prisotnosti Krkinega generalnega direktorja mag. Miloša Kovačiča in številnih gostov prerezal predsednik slovenske vlade Lojze Peterle. (Foto: Z L-D.)
ROBARJEV FILM NA FESTIVALU V TRSTU
TRST — Od 6. do 15. decembra poteka v Trstu tretji filmski festival skupnosti Alpe-Jadran. V slovenski del sporeda je uvrščen tudi film Ovni in mamuti, ki gaje novomeški režiser Filip Rogar-Dorin posnel leta 1985.
I - m raT
Devize za zaupanje
Dr. Janez Drnovšek je v ponedeljek v Novem mestu dejal da bi se s pametnimi potezami Slovenija pobrala v nekaj letih. S pametno politiko in hitrejšimi odločitvami ter z rezervami, ki jih nekaj imamo, bi tudi po njegovem lahko bila kmalu vzpostavljena trdna slovenska valuta. Gre za pritegnitev deviz, ki so v nogavicah ljudi doma in po svetu, pa tudi za pritegnitev kapitala iz sveta, za kar dogovori z Evropsko skupnostjo že tečejo. Za premostitev težav, ki v mladi slovenski državi res niso majhne, znajo pa se zaradi gospodarske recesije še povečati bi bilo izjemnega pomena tudi vzpostavitev zaupanja ljudi Nacionalizacija deviz k temu gotovo ne bo pripomogla. Dr. Drnovšek je prepričan, da bi ljudje bili pripravljeni počakati na prihranke brez sitnarjenja šest mesecev, kar je dovolj dolga doba za nekaj potrebnih enostavnih potez. Prerekanje okrog tega, da naj bi jih dobili v desetih letih, pa še to v obliki obveznic, milostna odprodaja kakšne devize s hranilne knjižice po uradnem tečaju in podobno pa ljudi samo prepričujejo, da je bedak, kdor bi s svojimi morebitnimi deviznimi prihranki še kaj hodil po banki Vlada, banka Slovenije in poslovne banke ter parlament bi se urejanja takih stvari morali lotevati pametneje. Devize, pridobljene z odprodajo družbenih stanovanj, navsezadnje ne bodo za večno.
Z. LINDIČ-DRAGAŠ
■j
'm:
v-
#


TUJINA O NAS
Gladovna stavka v kočevski Opremi — krik na pomoč ali huda zloraba s7akoaloueT
Medsebojno obtoževanje vodstva podjetja in Neodvisnosti se nadaljuje
KOČEVJE — Opremina delavca in sindikalna poverjenika Neodvisnosti, inž. Vesna Brelih in inž. France Mihič, sta v sredo, 4. decembra, začela z gladovno stavko. Tragedija je še toliko večja, ker je Brelihova v tretjem mesecu nosečnosti, o čemer smo zvedeli v petek popoldan, ko je bila zaradi nenadne slabosti odpeljana v bolnišnico, kjer ji je zdravik odsvetoval nadaljevanje stavke. France Mihič pa je, prepričan v svoj prav, ob moralni podpori številnih sindikalnih organizacij, demokratičnih strank, društev, predvsem pa vodstva sindikata Neodvisnost-KNSS s stavko nadaljeval tudi v tem tednu.
Stavkajoča sta povedala, da sta se za stavko odločila potem, ko sta poskusila vse, da bi jima bilo omogočeno normalno sindikalno delovanje, saj je Brelihova predsednica, Mihič pa podpredsednik sindikata Neodvisnost v Opremi. Skrajno nehumani odnosi v podjetju in nedovzetnost predsednika podjetja za pogovor, predvsem z Brelihovo, naj bi onemogočali kakršenkoli dogovor med vodstvom podjetja in sindikatom. Predsednik Opreme Božidar Zajc tega ne zanika. Pravi, da zanj od 13. novembra, ko ji je izdal odločbo o čakanju na delo doma, Brelihova praktično ni obstajala, čeprav je po nasvetu republiškega sindikata Neodvisnost, ki ga vodi France Tomšič, še vedno prihajala na delo. V tem pa je tudi jedro vseh zapletov, ki so privedli do gladovne stavke, pa tudi medsebojnih očitkov vodstva podjetja in sindikata Neodvisnost.
Božidar Zajc očita sindikatu Neodvisnost in osebno Francetu Tomšiču vsaj tri kršitve zakona, in sicer: da ima sindikalni zaupnik delovno-pravno imuniteto od takrat dalje, ko se ga imenuje za sindikalnega poverjenika, da je dal pisno podporo Brelihovi, naj ne spoštuje njegove odločbe o čakanju na delo doma in da je sklical zbor delavcev v Opremi, saj je bil na vabilu njegov podpis. S tem Zajc ne le da zanika obtožbe, da vodi gonjo proti sindikatu v podjetju, ampak tudi obtožuje Tomšičev sindikat, da želi s političnim vmešavanjem v podjetje spodnesti vodstvo podjetja
oz., kot navaja v sporočilu za javnost z dne 8. decembra, da »si ta sindikat prizadeva na najbolj grob in neokusen način ter z nesprejemljivimi metodami gladovne stavke dveh naivnih žrtev pridobiti naklonjenost širše javnosti za svoje nezakonito sindikalno delovanje«.
Zajc ne zanika, daje imenovanje Bre-lihove za sindikalnega poverjenika spodbudilo izdajo odločbe za čakanje na delu doma, saj je po njegovih besedah, z dokazovanjem svojega imenovanja ovirala druge in s tem normalen potek proizvodnje. Odločbo pa naj bi tako ali tako dobila, saj zanjo niso imeli dela. Tudi Mihič naj ne bi bil 3. decembra premeščen na druga dela zaradi sindikalnega delovanja, ampak zato, ker ni zadovoljivo izpolnjeval svojih nalog. Tudi to, daje potem moral vsako uro poročati o svojem delu predpostavljeni direktorici, je v Opremi menda normalno.
V Neodvisnosti menijo, da odločba, izdana Brelihovi, in Mihičcva, kakor jo imenujejo, degradacija ni samo slučajno sovpadala z. njunim imenovanjem za sindikalna poverjenika. Sporna je sama odločba, zoper katero je pravna svetovalka KNSS Irena Virant vložila pritožbo na svet podjetja, ki pa jo je na ponedeljkovi seji z glasovanjem 11 proti enemu vzdržanemu glasu zavrnil. V njej je namreč Brelihovi dovoljeno, da se udeleži ustanovnega sestanka sindikata v podjetju, kije bil 22. novembra in kjer je bila tudi imenovana za predsednico,
Bo nekdanja vojašnica spet vojaška?
ČRNOMELJ — V Črnomlju je bilo že nekaj časa slišati zahteve, naj bi nekdanje vojašnice v središču mesta s 23 objekti na 13 ha ne uporabljali več za vojaške namene. Tudi delegat v zboru občin republiške skupščine je dobil odgovor, da se TO zanje ne zanima. Zato so v Črnomlju tudi razpisali natečaj za vse, ki bi bili pripravljeni imeti v nekdanji vojašnici poslovne prostore. Na razpis seje prijavilo več kot 40 kandidatov. A kako so bili Črnomaljci presenečeni, ko so z republike dobili obvestilo, da bo ambulanto in skladišča nekdanje vojske uporabljal območni štab TO.
To pomeni, da bi ostalo še naprej vojaških 9 objektov s 3.700 kv. metri pokrite površine in poligon, torej ves del ob Lahinji. Poleg tega naj bi pokrajinski štab uporabljal še skladišče v Otovcu in, kar je Črnomaljce najbolj presenetilo, zemljišče pri
Gribljah, ki se gaje prejšnja vojska že odrekla. Ministrstvo za obrambo pa jih je hkrati obvestilo, naj jim iz
V komisiji menijo, naj se bivša vojašnica sredi mesta ne namenja več za vojsko, pač pa so za to primerne stavbe izven mesta. Temu je na seji skupščine pritegnil tudi delegat Vlado Starešinič z utemeljitvijo, daje črmomaljska občina po razvoju v Sloveniji na repu in si kot Sahara vode želi podjetnikov, zato je zavrnil sporočilo obrambnega ministrstva. V LDS pa jih moti, da slovensko vojaško vodstvo izkorišča simpatije in naklonjenost Slovencev do pripadnikov TO, ki so sicer imeli pomembno vlogo pri obrambi Slovenije. Zato pa ni potrebno, da imajo sedaj skladišča v središu mesta in v bližini meje.
Po vsem tem so delegati vseh treh zborov črnomaljske občinske skupščine soglasno sklenili, da vztrajajo pri sklepu, ki so ga sprejeli že pred dobrim mesecem, da torej nasprotujejo vojašnici sredi Črnomlja. Svojo zahtevo so razširili še na zemljišča pri Gribljah, ker se jim zdi nerazumljivo, zakaj bi vojska potrebovala to zemljo.
M. BEZEK-JAKŠE
Nemci v Mariboru
Nemška manjšina se po 45 letih poteguje za svoje pravice
MARIBOR — Mariborskemu odvetniku Dušanu Kolniku, ki je pred slabim letom prvič po drugi svetovni vojni v slovenski javnosti sprožil dotlej tabuizirano vprašanje nemške manjšine v republiki, je treba priznati zavidljivo vztrajnost. Če ne bi bilo njega, bi nekaj sto tistih, ki se imajo uradno za Nemce oziroma Avstrijce in živijo v Sloveniji (po popisu leta 1981 jih je bilo natanko 560, najnovejši podatki bodo znani januarja), v zavesti večine Slovencev najbrž še naprej predstavljalo zgolj nekakšen etnični relikt časa, ki ga ta večina povezuje s ponemčevanjem, izkoriščanjem, vojno.
Tudi v Mariboru, kjer jih živi še kar nekaj, ki bolje govorijo nemško kot slovensko, pravzaprav o teh
ljudeh nihče nikoli ni razmišljal kot o manjšini, ki bi morala imeti kakšne posebne pravice. Večina nemško govorečenga življa je zapustila štajersko prestolnico že po prvi svetovni vojni, v drugem velikem valu pa leta 1945; mnogi mariborski Nemci in Avstrijci imajo zdaj trgovine tik onkraj meje in pridno trgujejo s svojimi bivšimi ali vsaj potencialnimi someščani. Zato še zdaj večina Mariborčanov verjame, da so Nemci, ki so ostali in skupaj z njimi nekaj desetletij namesto bla-godati Marshallovega plana uživali sadove socializma, ostali v mestu tako rekoč po pomoti, ker pač niso utegnili ali hoteli oditi...
Kolnik zdaj to predstavo temeljito spreminja. Teh 600 Nemcev postaja po njegovi zaslugi resna in kajpada legitimna politična tema, ki je zdaj, ko sije priborila prostor v javnosti, ne bo več mogoče zlahka pomesti pod preprogo. Navsezadnje je bila njegova pobuda, da se nemški manjšini priznajo enake pravice kot italijanski in madžarski, sprva pri mnogih deležna skrajne zadržanosti, če ne celo posmeha. Na nedavni tiskovni konferenci v Mariboru pa je lahko že nastopil z dokaj presenetljivim podatkom iz javnomnenjske raziskave mariborskega Studia za politični in ekonomski marketing, iz katere izhaja, daje kar 64 odstotkov Slovencev za enako priznanje nemške manjšine v novi republiški ustavi, kot velja za ostali dve narodnostni skupnosti.
MILAN PREDAN
drugače pa ji je vstop v podjetje prepovedan. To se sicer upira zdravi logiki, da delavec, ki je še vedno zaposlen v podjetju, vanj nima vstopa, razen, če mu to dovoli sam predsednik podjetja, vendar je po oceni Opreminega pravnika to normalno, saj delavec, ki nima dela v podjetju, v njem tudi nima kaj početi in lahko s svojo prisotnostjo le ovira poslovanje. Zato so tudi Brelihovi, kije prihajala na delo kljub izdani odločbi, ki tudi v primeru pritožbe ne zadrži njene izvršitve, zaklenili pisarno, v kateri pa je imela spravljeno tudi sindikalno gradivo. 3. decembra soji pisarno odklenili, da bi iz nje vzela sindikalno gradivo in osebne stvari, vendar gradiva ni vzela, ker z njim preprosto ni imela kam, saj je to še vedno njena pisarna in s tem v bistvu tudi pisarna sindikata. Ker je bila naslednji dan pisarna zopet zaklenjena in ji ni uspelo doseči, da bi jo odklenili, sta se z Mihičem odločila za gladovno stavko, ki naj bi praviloma trajala, dokler pisarne ne bi ponovno odklenili.
* Na petkovem sestanku vodstva podjetja s predstavniki sindikatov v podjetju, ki jo je sklical predsednik Zajc, niso uspeli doseči kompromisne rešitve, g. Zajčje na tem sestanku dejal, naj Brelihova pove, koliko časa potrebuje za opravljanje sindikalne dejavnosti — na kar mu ni natančno odgovorila — in naj potem toliko časa tudi bo v prostorih podjetja, ostali čas pa doma, tako kot predvideva odločba o čakanju. Pozval ju je, naj prekineta stavko, in povedal, da se bo zavzel, da bo svet podjetja že v ponedeljek, čeprav je časa še do 28. decembra, obravnaval pritožbo Breli-hove, kar sc je tudi zgodilo.
Čeprav je sprva resda kazalo, da bosta njegov predlog sprejela, pa sta se po sestanku s člani izvršnega odbora sindikata odločila, da bosta s stavko nadaljevala. dokler ne bosta izpolnjeni njuni zahtevi, da se jima omogoči normalno sindikalno delo in da se ju razporedi nazaj na dela, ki sta jih opravljala.
MOJCA LESKOVŠEK-SVETE
iraški krizi
The New York Times
Guernici, Coventryju, Stalingradu in Dresdnu lahko svet doda še Vukovar in Dubrovnik. Evropa je menila, da je za vedno pregnala obup vsesplošne vojne, vendar fotografija tedna Conrada v Timesu, prikazuje kruto resnico. Ni potrebno, da je to nujna resnica. Gledati fotografije nepokopanih trupel na ulicah Vukovarja pomeni spoznati potrebo, da svet mora ukrepati
Za zdaj so boji na ozemlju države, ki je nekoč bila Jugoslavija, omejeni na Hrvaško. Če civilizirani svet ne bo ukrepal, ni zanesljivo, da se ne bodo razširili.
A li svet res ne more storiti ničesar in lahko to le obupano opazuje? Odgovor mora biti negativen, če želimo, da tako hvaljeni novi svetovni red ne bo le zaščita naftnih virov v Perzijskem zalivu.
Zahodne države razpolagajo z mehanizmi, preko katerih lahko delujejo. NA TO, konferenca o varnosti in sodelovanju v Evropi, Evropska skupnost in Varnostni svet OZN. Kotje že pokazal v Kuvajtu, Zahodni svet lahko prizna nove definicije suverenosti in zna nastopiti proti barbarstvu in tiranstvu.
Svet seveda ne more posredovati v vsakem lokalnem spopadu, vendar je mednarodna skupnost v primeru Jugoslavije, kjer organizirana vojska brutalno obračunava s civilisti v bojih za meje, dolžna posredovati To posredovanje je lahko upravičeno zaradi dveh principov: enostranske spremembe mej s pomočjo sile šene smejo tolerirati, zaščititi se morajo pravice ogroženih manjšin.
Na voljo so različni mehanizmi, od ekonomske blokade do mednarodno odobrene uporabe vojaške sile. Vse to je bilo že uporabljeno v iraški krizi in to je potrebno hitro napraviti tudi v nekdanji Jugoslaviji. Evropska skupnost in Varnostni svet sta pokazala več zaskrbljenosti kot odločnosti.
• »Evropskost« pomeni pri nas, spričo obče družbene bede, predvsem krčenje pravic. (Cigale)
i= zavarovalnica triglav d.d.
POSLOVNA ENOTA NOVO MESTO
ZAGREBŠKA 2 68000 NOVO MESTO
ZAVAROVANCI AVTOMOBILSKIH ZAVAROVANJ
Pozivamo vas k zamenjavi zelene karte!
Glede na znane zaplete v zvezi z veljavnostjo zelene karte vse svoje zavarovance obveščamo, da so vse do sedaj izdane karte neveljavne in jih je potrebno zamenjati z novimi.
Zavarovanci jih lahko brezplačno zamenjajo na vseh sklepalnih mestih, naših predstavništvih in sedežu poslovne enote. Zavarovalnica Triglav d.d. omogoča dvig veljavnih zelenih kart tudi na vseh Kompasovih poslovalnicah na mejnih prehodih.
Zavarovanci avtomobilskega kaska, prosimo vas za razumevanje!
Območje bivše Jugoslavije (brez Slovenije) je postalo območje povečanega tvegaja. Varnost tu veliko bolj kot običajno ogrožajo zunanji dejavniki in ti so v tem času celo povsem očitni in predvidljivi.
Bremena takega tveganja enostavno ne moremo več nositi sami, zato smo povečali zavarovalno premijo za zavarovanje avtomobilskega kaska, tako za nova kot tudi za že obstoječa zavarovanja.
Navedeno povečanje zavarovalne premjje velja samo za:
—	rent-a-car organizacije, ne glede na sektor lastništva oziroma organizacije
—	vozila v najemu (leasing), ne glede na to, ali gre za finančni ali operativni
—	javne prevoznike
—	vozila, ki služijo obrti ali opravljanju kake druge gospodarske dejavnosti
Lepo prosimo navedene zavarovance, da se v najkrajšem roku oglasijo pri nas. Potrebno bo namreč spremeniti zavarovalne pogodbe in poravnati račune za dodatno premijo. Tistim, ki se ne bodo odzvali, na žalost ne bomo več mogli jamčiti za:
—	nevarnosti manifestacij in demonstracij,
—	tatvine, vlomske in roparske tatvine,
—	protipravnega odvzema vozila z namenom, da se uporabi za vožnjo,
—	prevare in utaje pri zavarovancih, ki posojajo vozila in
—	zlonamernih ali objestnih dejanj tretjih oseb
Te spremembe veljajo seveda samo za zgoraj omenjeno področje bivše Jugoslavije in za obravnavano zavarovanje. V ostalem delu Evrope bo zavarovalno kritje ostalo v okviru dosedanje zavarovalne pogodbe, tako kot tudi kritje za vse ostale zavarovalne nevarnosti na področjih povečanega tveganja. Takoj ko se bodo dejavniki tveganja v republikah bivše Jugoslavije zmanjšali, bomo ponovno znižali zavarovalno premijo, zavarovanci pa bodo lahko zahtevali vračilo razlike v premiji za neizkoriščen čas zavarovalne dobe.
ZAVAROVALNICA TRIGLAV -ker življenje potrebuje varnost
Naša anketa
Odločitev pustiti ženski!
Dr. Želimir Šribar je pred dobrim letom dejal, da bo na naslednjih volitvah stoodstotno pogorel tisti, ki si bo slovenskim ženskam, najbolj zaposlenim in pridnim na svetu, upal vzeti pravico do splava. Dr. Šribar je v novomeškem parlamentu poslanec krščanskih demokratov, predvsem pa je ginekolog z dolgoletno prakso, ki ve, o čem govori, če govori o ženskah in splavu. Da ga nobena ne dela iz veselja in osebnega zadovoljstva, je menda jasno. Enako dejstvo, da breme odpravljenega plodu večini obleži za vedno na duši, četudi se danes, ko se splav more narediti v zelo zgodnji nosečnosti, občutje nastajajočega novega življenja izraža kot golo dejstvo, da pač ni menstruacije in četudi je odločitev posledica spoznanja, da plodu pač nikakor ne more donositi in roditi. Ali naj se ohrani dosežena raven na frodročju načrtovanja družine pri nas, zadnje tedne kot edina medstrankarsko neusklajena zadeva okrog nove ustave razplamteva duhove v Sloveniji. Splav je umor, pravica do zla ne sodi v ustavo, poslušajo ženske, kajpada v glavnem iz moških ust. Daje število splavov v zadnjih letih v Sloveniji zahvaljujoč preventivni vzgoji, že začelo vidno padati, da pa so splavi bili in bodo in da se bo z nedovoljenostjo splava samo ponovno močno povečala ženska smrtnost in nerodnost zaradi črnih splavov, daje treba predvsem ustvariti pogoje, da bodo ženske lahko rodile kakšnega otroka več, predvsem pa, daje treba ženski pustiti pravico odločitve v zvezi z nepričakovano nosečnostjo, tega licemcrci nočejo slišati.
NATAŠA KOLENC, pripravnica v Tovarni opreme Mirna: »Povsem nesprejemljivo se mi zdi, da lahko neki dedci odločajo o življenjsko pomembni zadevi, zlasti za ženske. Rojstvo otroka pomeni veliko odgovornost. Zenska in tudi njen partner morata vedeti, kakšno prihodnost bi lahko omogočila otroku. Država v revščini že ne omogoča normalnega razvoja otrok. Tudi zato je strokoven splav nujno in še zmeraj manjše zlo*
MARIJA JAMŠEK, prodajalka z Malkovca: »Imam dva otroka. Mislim, da je prav, če ostane pravica do splava opredeljena tudi v novi ustavi, tako kolje zdaj. Obstaja namreč bojazen, da bi z zakonom to pravico odpravili ali preveč okrnili, to pa ne bi bilo dobro ne za družbo, predvsem pa ne za ženske. Lahko bi se zgodilo, da bi država skušala prisiliti ženske oz. zakonske partnerje v rojevanje nezaželjenih otrok.«
MIRA KERIN, komercialni tehnik v Vidmu Krško: »Mislim, da je prav, da pravica do splava ostane zapisana v ustavi, že zaradi tega, da se ne bi nekoč nekdo spomnil in poskušal uzakoniti kaj drugega. Za to, da se ženska odloči za splav, je več razlogov. Po mojem mnenju pri nobeni odločitev za ta korak ni lahka in ne pride do nje brez zares tehtnega razloga. Kakršnakoli prisila v drugo smer bi rodila samo negativne posledice)'
BOJAN NAGELJ, teritorialec v Cerkljah ob Krki: »Ni potrebno, daje pravica do splava zapisana ravno v ustavi, saj to lahko podrobnej'e določajo drugi zakoni. V ustavo po mojem mnenju sodi tisto, kar širše določa človekove pravice in svoboščine. Iz tega naj bi samoumevno izhajala tudi pravica žensk do lastnega telesa in s tem tudi do splava. Samoumevno je tudi, daje splav le zadnji izhod v silit
POLONA PEZDIRC, knjigovodki-nja na črnomaljski Upravi za družbene prihodke: »O tem, ali splav da ali ne, nima smisla razpravljati v skupščini. Veliko drugih, zelo pomembnih stvari je, o katerih bi morali govoriti poslanci, načrtovanje družine pa naj prepustijo zakoncem, ki sami najbolje vedo, koliko otrok bodo lahko spravili h kruhu.
TANJA VUČIČ, varuhinja v metliškem vrtcu: »Vprašanje odločanja o rojstvu otrok ne sodi v ustavo. To je stvar vsakega posameznika. Žalostno pa je, da o tem odločajo moški. Naj bi vprašali ženske, kaj menijo o vseh teh polemikah, ki so se v zadnjem času tako razmahnile, kot da nimamo nobenih drugih skrbi več.
Sicer pa naj država pomaga vzdrževati
otroke, če jih hoče imeti več.""	______
MARTINA CAR, kalkulantka v ribniškem Mercatorju: »Ostati bi moralo tako, kot je bilo do sedaj. Večji greh zoper otroka je, če se rodi nezaželjen, kot če se sploh rodi. Še huje pa je, če bi se morala ženska v stiski zateči po pomoč k mazačem. Prav je, da ima ženska pravico, da sama odloči, ali bo imela otroka ali ne. Mislim, da bi bilo zelo slabo, da bi imele cel kup nezaželjenih otrok.«
ANA KOSTEN, upokojenka iz Kočevja: »Odločno zagovarjam pravico ženske, da sama odloči, ali bo imela otroka ali ne. V poslovnem svetu ženske še niso enakopravne moškim, sedaj pa naj bi bile postavljene v podrejen položaj tudi na področju intimno-osebnih odnosov. Posledice intimnega razmeija med moškim in žensko nosi predvsem ženska, njej je tudi prepuščena skrb za otroke.
Pravica do splava mora biti zapisana v ustavi.«
NEVENKA POTOKAR, trgovina Bambi, Novo mesto: »Glede splava naj ustava dopušča pravico vsaki ženski, da se sama odloči, ali bo imela otroka ali ne. Če bo naša nova država pokazala pripravljenost, da pomaga preživeti več j	otrok, bomo ženske verjetno več rojeva-
le. Zaenkrat še ni tako. Glede na to, koliko stane, je otrok res naše naj večje bogastvo. Ko bo blaginja za vse, bo rojstev in otrok več'
Probleme so položili na mizo
V brežiškem Agrariacvetju se borijo proti naravnim in političnim ujmam — Gojit-vene mize varujejo proizvodnjo ped poplavami in okolje pred onesnaževanjem
BREŽICE — Na božični in novoletni čas se v brežiški Agrariji Cvetje letos še posebej skrbno pripravljajo, saj imajo od lončnic na zalogi dovoljšnjo količino ciklam in več vrst primul, od rezanega cvetja pa orhidej in vrtnic. Računajo, da se bo z vračanjem tradicionalnih praznikov v naše domove vrnila tudi kultura cvetja, kakršno poznajo na Zahodu, kjer k prazničnemu obisku prijateljev ali sorodnikov sodi tudi šopek cvetja ali lončnica.
»EVROPSKO« MLEKO JE DRAŽJE
LJUBLJANA — Z decembrom se je v Sloveniji spremenil način plačevanja mleka kmetom. Po novem osnova za ceno ni več kalkulacija kmetijskega inštituta, marveč, ker želimo »v Evropo« cena mleka v Evropski skupnosti, pa četudi kupci nimajo evropskih plač. Za začetek bo resda vzetih le 70 odstotkov evropske intervencijske cene, toda že to je opazno podražilo mleko. Kmet bo za decembrsko mleko dobil po 12,80 tolarja za liter in bo z novim načinom obračunavanja obvarovan pred inflacijo. Vendar tudi to ni gotovo, saj je vprašanje, kako bo s kompenzacijami, kijih prispeva republiški proračun, po novem letu.
ž NOVDMtSKE TRŽNIK
Vse tako kaže, da so ta mrzli ponedeljek zamrznile tudi branjevke, saj jih je ob 10. uri ob minus 12 stopinjah Celzija za mizicami na tržnici vztrajalo le trinajst. Ena izmed njih je pripomnila, da bi bilo prav, če bi »ko-munalci« zasteklili ali kako drugače ?aprli stran tržnice, ki gleda na Skrabčevo ulico. Tako vsaj ne bi bilo ^talnega prepiha. Še manj kot prodajalk je bilo kupcev, zato je bilo malo kupčij. Nekatera zelenjava, ki so jo branjevka prinesle svežo na trg, je Prek dopoldneva otrdela in zmrznila. Le redko seje dogajalo, da si jajca na tržnici še dobil po lOuri.Topotjihje prodajalka iz okolice Šentjerneja 'mela po ceni 12 tolarjev še ob 12 uri. Ostale cene so bile naslednje: fižol ,100 tolarjev, jabolka 20 do 45 tolarjev, smetana 60, ocvirki 150, koren in koleraba 30, sirček 100 tolarjev, slivovka 200, kilogram domačih krva-yic 150 tolarjev. Pod stojnico Sadja jn zelenjave in pri Deladiniju pa so bile naslednje cene: solata 90, rdeči radi« 120 (100), cvetača 190 (170), jabolka 45 (40), limone 93 (90), sveže Zelje 24 (20), kislo zelje 66, pomaranče 90, česen 285 (280), mandarine (68), banane (70) tolarjev.
Sejmišča
BREŽICE — Na sobotni redni tedenski sejem so prodajalci pripeljali 250 do tri mesece starih in 49 starejših Prašičev. Prvih so prodali 115 po 150 uo 200, drugih pa 13po80do 130 tolarjev kilogram žive teže.
Tako podaljšanje sezone v novoletne praznike bi v Agrariacvetju toplo pozdravili, saj jih po poplavah v začetku lanskega novembra, ko so utrpeli precejšnjo škodo, neprestano spremlja smola. Poplave so sc ponovile tudi letošnjo jesen, čeprav v nekoliko blažji obliki, hujše posledice pa je imela skoraj dvomesečna mrtva sezona zaradi junijske vojne ter skoraj popolnega razpada nekdanjega jugoslovanskega trga.
»Poplave so neprestana nevarnost, ki se je verjetno ne bomo rešili prej, predno ne bodo zgrajeni učinkoviti nasipi ob Savi. Sedaj smo namreč ogroženi z dveh strani: zaradi dviganja podtalnice in zaradi vdora Save. Nasipi bi rešili oba problema, saj bi zaradi raz-
bremenjenega pritiska vodotoka tudi podtalnica ne naraščala tako. Lani je voda, kije zalila rastlinjake, dosegla višino 40 cm. Talnica ostaja tudi dlje kot pa voda iz Save, to pa povzroča škodo zlasti na trajnih nasadih,« pravi vodja proizvodnje Branko Bosina.
»Visokovodni nasip ob Savi ni zaključen, čeprav se gradi že precej let, zgrajeni nasip na drugi strani Save pa povečuje pritisk vodnih mas na našo stran, kar dviguje podtalnico. Tudi regulacija vodotokov po vsej Sloveniji povzroča, da voda hitreje pride do nas. Nasip na desnem bregu je pri vasi Prili-pe še odprt in od tam se Sava vrača nazaj. Mi smo protipoplavne ukrepe načrtovali že prej, zlasti resno pa smo se
Preživela naj bi le vsaka tretja slovenska kmetija
Brez razvojnega koncepta, ki bi izdatno pospešil strukturne spremembe, za kmetijstvo ni rešitve
Kmetijstvu ob zdajšnji monetarni politiki Slovenije grozi prepad, iz katerega se bo težko še kdaj pobralo. A li je to res interes vseh Slovencev? Slovensko kmetijstvo je prepuščeno ekonomski obrestni logiki, ki jo bodo težko vzdržale tudi druge dejavnosti, tudi take, ki mnogo hitreje obračajo kapital. Kmetijstvo bo zaradi svoje znane vzdržljivosti sicer še nekaj časa vzdržalo, vendar bo konec te zgodbe še neroden. Država, ki vodi mačehovsko kmetijsko politiko, bo kaj hitro ugotovila, da je nasedla monetarni politiki kratkega diha, in bo v bodočnosti z dvojno ceno kupovala svoje zavoženo kmetijstvo. Zbudimo se že enkrat vsi skupaj!
Takoie zapisal v Slovenskih brazdah metliški poslanec Slavko Drago-van, član Slovenske kmečke zveze — Ljudske stranke, ki je mnogo obetala v predvolilnem boju, zdaj pa skupaj z drugimi ugotavlja, da so stvari še slabše, kot so bile. Namreč, kmetijstvo se ne da spraviti na noge ne z obljubami, ne z demagogijo, ne z enostranskim obtoževanjem in podobnim, temveč le s poglobljeno, celovito, v dolgoročne rešitve usmerjeno kmetijsko politiko, ki je oprta na sodobne strokovne rešitve in se ne boji bolečih rezov, ko je treba začeti korenito spreminjati neustrezno kmetijsko strukturo.
Kaj vse bi bilo treba ukreniti zdaj, ko je slovensko kmetijstvo na odločilnem razpotju, so vnovič opozorili kmetijski strokovnjaki na nedavnem blejskem posvetovanju. Učinkovitega kmetijstva, v katerem bodo pridelovalne cene nizke, dohodki kmetov pa veliki, enostavno ne more biti, če ima kar 32 odstotkov slovenskih kmetij največ en hektar obdelovalne zemlje. Po mnenju uveljavljenega agrarnega ekonomista Miroslava Rednaka iz Kmetijskega inštituta Slovenije, in ne le njega, je neustrezna velikostna
Kmetijski nasveti
Da so koline tudi zdrave
Prvi mraz je že pritisnil in po kmečkih dvoriščih vse pogosteje cvili. Domačemu klanju prašičev, kije uradno dovoljeno, se letos večkrat pridružuje 'udi klanje goveda za prodajo, kar pa je prepovedano. Toda ob sedanjem Čudnem plesu cen marsikdo tvega ne le kazen, temveč tudi možno okužbo, Pred katero posebej svari veterinarska služba.
Veterinarska inšpekcija zdaj še posebej svari pred nakupom živali iz obmejnih hrvaških krajev, kjer zaradi vojne lahko izostanejo preventivni Ukrepi, predvsem cepljenje. Če je kupljeni prašič kakorkoli sumljiv, je pametneje dati meso pregledati, če ni morda okuženo s trihinelozo. V ta namen se uporablja pregled preponske mišice. Če gre za živali, ki bodo dale meso za potrebe kmečkega turizma, je pregled obvezen.
V edno znova je treba opozarjati še na nekatere druge napake. Če so jetra mehurjava, nikakor ne smejo končati na gnojišču, kar se še dogaja. Od tam *aj lahko najdejo pot v prebavila psa, prek njega pa se lahko okuži tudi ulovek. Posebno poglavje so kože. Resda se ne izplača odrtih kož prinašati ®dkupovalcem, saj je cena ročno odrtih kož smešno nizka — komaj nekaj tolarjev za kilogram — toda vseeno je bolje, kot pa da končajo po gnojiščih, v gozdu ali ob vodotoku in jih divjad, psi ali mačke vlačijo sem ter tja. Sicer Pa je še en izhod, h kateremu se domači mesarji vse bolj zatekajo: namesto
Koto pripravijo kožo za hrano. Prašiče ošupajo, koža pa ostane ob slani-m in poveča koristen izplen klanja.
Vsekakor lahko pričakujemo, da se bodo s prevzemanjem evropskih standardov tudi na tem področju zaostrile higienske zahteve, kar samo po sebi seveda ni nič slabega. Kako bo z mlekom po novih predpisih, ki jih Pripravljajo, smo na tem mestu že napovedovali. Obvezno hlajenje in mnogo manjše število dovoljenih mikroorganizmov bosta dve ostri zahtevi, K'jima ne bo tako lahko ugoditi. Trg ne pozna usmiljenja.
Inž. M. L.
I
I
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
I
0
0
0
0
0
0
struktura kmetij temeljno razvojno vprašanje slovenskega kmetijstva, ki se v doglednem času ne bo rešilo samo po sebi Potrebna bosta pospešek in socialna pomoč, da se bo s koncentracijo zemlje število kmetij od sedanjih 150.000 postopno zmanjšalo na le 50.000. Ob sedanjem tempu bi ta cilj dosegli šele leta 2.045, do takrat pa bi evropska konkurenca naše
• 6. decembra je bila seja poslanskega kluba SKZ-Ljudske stranke, na kateri so sodelovali tudi predstavniki nekaterih ministrstev. Obravnavali so osnutek proračuna republike Slovenije za leto 1992 in ocenili, da proračun ni razvojno naravnan. Čeprav so v programih kot najbolj perspektivne panoge stalno obravnavajo kmetijstvo, obrt in malo podjetništvo ter turizem, v proračunu te panoge nimajo ustreznega mesta in na ta način programi na teh področjih nimajo nobene možnosti za uresničitev. Popoln izpad sredstev za regresiranje obrestnih mer v kmetijstvu pa bo imel katastrofalne posledice.
Poslanksi klub SKZ-Ljudske stranke
kmetijstvo že zdavnaj stisnila v kot. Oblast, pa naj bo katerakoli, si ne bi mogla oprati rok.
Ne sme se pozabiti, da je Slovenija že sedaj peti največji evropski uvoznik hrane in da imajo prve štiri drža ve uvoznice vse manj obdelovalne zemlje na enega prebivalca. Torej s slovensko kmetijsko politiko nekaj ni v redu. Potrebna bo delna preusmeritev iz govedorejske monokulture, četudi velja živinoreja za našo prednost Potrebna bo podobna zaščitna politika, kotjo poznajo druge evropske dežele, le s to razliko, da bo pri nas morala še bolj spodbujati strukturne spremembe. Če se to ne bo zgodilo, bo večina kmetov prej ali slej propadla, potem ko bomo prevzeli ukrepe, ki veljajo v Evropski skupnosti
M. LEGAN
SREČANJA KMEČKIH ŽENA IN DEKLET
ČRNOMELJ — Črnomaljska kmetijska svetovalna služba priredi v petek, 13. decembra, ob 17. uri v hotelu Lahinja prednovoletno srečanje kmečkih žena in deklet iz krajevnih skupnosti Črnomelj, Tribuče, Talčji Vrh, Petrova vas, Adlešiči, Griblje in Dobliče-Kani-žarica. V sredo, 18. decembra, bo tovrstno srečanje v Dragatušu za KS Dragatuš in Vinica, v soboto, 21. decembra, pa še v Semiču za tamkajšnjo krajevno skupnost. Vsa tri družabna srečanja bodo popestrili s predavanji in kulturnim programom, dodatne informacije pa je moč dobiti na svetovalni službi (tel. 51-265).	__
ODPRLI VINOTEKO
KOČEVJE — V samopostrežnici kočevske Name so pred kratkim odprli bogato vinoteko. Založena je s skoraj vsemi vrstami slovenskih vin, tudi z arhivskimi.
DALJ OB SOBOTAH
KOČEVJE — Kočevska Nama je ob sobotah običajno odprta le do 13. ure, pred prazniki, 14., 21. in 28. decembra, pa bodo delovni čas podaljšali do 18. ure. To bo kupcem gotovo prišlo prav za predpraznične nakupe in nakupe daril.
sanacije lotili po lanskih poplavah,« pripoveduje direktor Agrariacvetja Jože Avšič. »Naš načrt je, da vso proizvodnjo dvignemo na vzgojne mize, vi-šoke 30 do 80 cm. Na ta način dosežemo več stvari hkrati. Preprečimo škodo, ki bi jo na rastlinah povzročile poplave, delavcem olajšamo delo, poleg tega, kar je z ekološkega vidika zelo pomebno, preprečimo odliv gnojil in škropiv v podtalnico, saj vse ostaja na vzgojni mizi.«
Od 5,5 ha, kolikor jih zavzema proizvodna površina Agrariacvetja, sta z novo tehnologijo pokrita dva hektara, torej polovico možnega, kajti za 1,5 ha nasadov vrtnic še nimajo izdelane tehnologije. Ta v svetu že obstaja, a je zaradi visokih stroškov nedostopna. Enako vztrajno kot odstranjevanja posledic naravnih ujm pa se morajo v Agrarii lotevati razpadlega trga. Ta seje v celoti zmanjšal za 30 odstotkov, pri čemer je treba vedeti, daje z nekaterimi sortami, ciklamami in orhidejami, pokrivala kar 80 odstotkov jugoslovanskega trga in je zato tam izpad zelo velik. K sreči so v Agrariji pravočasno predvideli potek dogajanj in se s svojimi predstavništvi po Jugoslaviji že na začletku leta pričeli pripravljati na ustanovitev mešanih podjetij. Tojim je uspelo v Zagrebu, Sarajevu in Skopju. S Hrvaško poslujejo dokaj normalno, preusmeritev na tuji trjg, kjer je konkurenca zelo močna, pa ni stvar enega dne, čeprav so bili prvi uspešni prodori na avstrijsko tržišče že narejeni.
T. JAKŠE
CVETJE NA MIZI — Direktor Agra-rie Cvetje iz Brežic Jože A všič in vodja proizvodnje Branko Bosina ob gojitvenih mizah, ki pomenijo pomebno tehnološko in ekološko pridobitev, hkrati pa nudijo tudi učinkovito zaščito rastlin pred poplavami. (Foto: T. Jakše)
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL...
Ureja: mag Julij Nemanič
Nevarno mrtvilo
Lepa stara navada je, da vinogradnike, ki so oddali grozdje v Vinsko klet v Metliki povabijo na zbor, kjer vodstvo zadruge in kleti analizira trgatev in seznani vinogradnike s problemi panoge.
Kot opazovalec letošnjega zbora in poznavalec razmer pa ne kažem navdušenja niti nisem optimist glede uspehov belokranjskega vinogradništva. Solidno podana poročila strokovnjakov zadruge v razpravi niso dosegla ustreznega odziva med vinogradniki. Časi res niso vzpodbudni za velike načrte, toda mrtvilo je nevarno. In ta zbor je bil mrtvilo. Edino, kar sem videl svetlega, je večja količina odkupljenega grozdja v vinski kleti od lani in večji pridelek metliških trsničarjev. Toda v poročilu je bilo tudi povedano, da kljub večjemu odkupu grozdja letos ni dosežena niti polovica odkupa v letu 1983. Torej bo zopet manjkalo vina, zmogljivost kleti ne bo izkoriščena, kar podraži fiksne stroške in zmanjšuje odkupno ceno grozdja, s tem pa tudi plače delavcem zadruge. Taka ekonomika ne bo poživila obnove vinogradov v Beli krajini, ne bo dvignila blagostanja vinogradnikov, ostalo bo životarje-nje na vasi, v zadrugi pa bo vse po starem. Motil meje podatek, da vino stoji na policah v trgovini in ne gre v prodajo. Osebni standard bo zmanjšal porabo vina, prodaja bo manjša, se pa ne bo ustavila. Kmalu bo morala vsa Slovenija, ne samo metliška klet, vino kupiti, da bo vinski trg normalno posloval. Verjetno že v nekaj mesecih. Sedaj vino kupiti pomeni uvoziti ga za devize. Našli bomo devize za vino kot vedno, ne najdemo pa denarja za obnovo vinogradov. Ne krivim za slabo obnovo samo zadrug, večjo krivdo nosi država, manjšo pa vinogradnik. Ne moremo pričakovati, da bo vinogradnik denar vlagal v obnovo, smetano za njegov pridelek pa bodo pobirali drugi. Saj smo slišali, da trgovina plačuje vinski kleti vino šele 45 do 60 dni po do-
bavi, komercialist pa mi je med zborom povedal, da znaša delež trgovine v maloprodajni ceni vina 30 odstotkov. To je približno toliko od litra vina, kot dobi vinogradnik za kilogram grozdja. Vinogradnik mora celo leto vlagati v obdelavo vinograda denar in delo, torej mu tudi tečejo obresti za denar; trgovina proda vino povprečno v 14 dneh, plača pa ga šele v 45 do 60 dneh, torej služi še obresti od vina. Kako rešiti take probleme? Mislim, da bo v samostojni Sloveniji laže doseči poštene račune s trgovino, kot je bilo prej v Jugoslaviji. Ko smo trgovcem grozili z ustavitvijo dobave, so nam odgovorili, da je v Srbiji in Makedoniji vina dovolj.
Letošnji zbor se mi je zdel kot dialog dveh popolnoma nepovezanih partnerjev, vsak se ukvarja s svojimi težavami, kakor da skupnih ne vidi. Spomnil sem se na zadrugo klasičnega tipa in si predstavljal občni zbor zadružnikov. Prepričan sem, da delovni zbor ne bi bil končan v 90 minutah in bi se vsem mudilo na pokušnjo vin. Ne bi bilo opaziti dveh interesov, dveh strani. V debati bi bilo več življenja, manj nepomembnih kritik, manj dolgo-veznosti, več kritičnih analiz dela na obeh straneh, več obvezujočega dogovora, več rezultatov.
Menim, da bi kljub ekonomskim težavam zbudila pozornost vinogradnikov taka ponudba: »Ponujamo dolgoročni ugodni kredit za obnovo polhektarskih parcel, ugodnih leg za sorto chardonnay.« Tak zadružni načrt in riziko temelji na naslednjih dejstvih:
•	belokranjski chardonnay je odličen in ga primanjkuje,
•	na trgu dosega visoko ceno in kljub temu gre v prodajo,
•	z večjo količino chardonnaya bi osvojili več trga,
•	zmogljivost kleti bi bila bolj izkoriščena,
•	cepljenke prinesejo dohodek in sc dobro prodajo...
Verjetno nam gre še predobro, vsaj nekaterim.
mag. JULIJ NEMANIČ
Zakaj odtegljaj pri mleku
Pojasnilo veterinarske inšpekcije Novo mesto
Pravilnik o kakovosti mleka in mlečnih izdelkov pravi, da je mleko čist, nespremenjen proizvod, dobljen s pravilno in redno molžo zdravih krav, koz ali ovac, ki mu ni nič dodano ali odvzeto. Mleko in mlečni izdelki morajo biti za javno potrošnjo higiensko oziroma zdravstveno neoporečni. Tako torej zakonodaja.
Veterinarska služba opravlja dvakrat letno preiskavo mleka z namenom, da bi preprečila morebitne okužbe z boleznimi, ki se lahko preko mleka prenašajo na ljudi. Naj naštejemo samo nekatere najbolj nevarne: tuberkuloza, bruceloza, leptospiroza. Z mlekom se lahko prenašajo tudi različni povzročitelji drisk pri ljudeh, posebno otrocih.
Spomladi in jeseni jemljejo veterinarji sterilne vzorce mleka od vsakega proizvajalca posebej. V primeru, daje mleko okuženo s povzročitelji bolezni, veterinarska inšpekcija prepove oddajo takega mleka, lastniku živali pa odredi zdravljenje bolne živali. Na osnovi preiskav dobi organizator odkupa mleka — kmetijska zadruga dovoljenje za prodajo mleka za javno potrošnjo. Stroške, nastale pri preiskavah, je dolžan plačati rejec molznic, saj so omenjene preiskave jamstvo, da so njegove krave zdrave oziroma, da je proizvajalec zdravstveno neoporečnega mleka.
Kot vsako leto bo tudi letos v občini Novo mesto Kmetijska zadruga Krka pri izplačilu mleka za november rejcem odtrgala na vsako kravo molznico 142 SLT, kolikor znesejo letošnje dvakratne laboratorijske preiskave.
Prosimo rejce krav, torej proizvajalce mleka, da z razumevanjem sprejmejo * •
•	Opra vil sem nalogo, Jugosla vije ni več. (Mesič)
•	Država je gospodar družbe s tem, da ji služi (Haller)
•	Navada je, da hvalimo mrtve svetnike in preganjamo žive. (Angleški pregovor)
tudi ta strošek. Zavedamo se, da ste obremenjeni s številnimi stroški in daje denar, dobljen od litra mleka, dobesedno prigaran. Vendar upamo, da se boste strinjali z nami, tako kot so se strinjali predstavniki Kmečke zveze, da je najprej treba poskrbeti za svoje zdravje, zdravje svojih najbližjih in nazadnje za zdravje vseh ljudi, ki mleko kupujejo v trgovinah.
UPRAVA INŠPEKCIJSKIH SLUŽB NOVO MESTO VETERINARSKA INŠPEKCIJA
POHVALJENO DRAŠIČKO VINO
Preteklo soboto so imeli vinogradniki iz Drašičev degustacijo letošnjega vina, na katero so povabili tudi mag. Julija Nemaniča. Od 22 vzorcev jih je bilo precej dobre kakovosti, nekatera vina pa bo potrebno z ustreznim kletarjenjem še izboljšati. Mag. Nemanič je dal vinogradnikom navodila ter jih pohvalil, vinogradniki pa so izrazili željo, da bi gostilničarji prodajali dobra domača vina, kijih v Beli krajini ne manjka. Čeprav niso zadovoljni s prodajnimi cenami vina, pa drašički vinogradniki pridno obnavljajo vinograde in zasajajo nove sorte, kot so pinot, muškat in še nekatere.	j. MAVRETIČ
gospodinjski kotiček
Zgodovina vedenja pri mizi
Prvo slovensko knjigo o lepem vedenju pri mizi je izdal leta 1530 Erazem Rotterdamski. V tem času še niso poznali krožnikov v današnjem pomenu, pa tudi vilic še niso uporabljali, pač pa vilicam podobno orodje, s katerim so nabadali meso. Razne tekoče jedi, kot so kaše in ostro začinjene omake, so zajemali s kruhom ali z leseno žlico iz skupne sklede. Meso so rezali na velike kose. Vsak sije položil svoj kos na kruh ali leseno deščico, si ga rezal z nožem, ki gaje moral prinesti s seboj. Koščke so s prsti tlačili v usta ali jih nabadali na nož.
Avtor te knjige meni, da je zajemanje s prsti spodobnejše, še zlasti, če prijemlješ meso s tremi prsti. Grdo pa je, če s prsti posegaš v jed in jih nato oblizuješ. Za brisanje prstov so uporabljali prt in prtiček. Že od davnaj velja pravilo, da ni primerno sedeti za mizo s klobukom na glavi, srebati juho ali ponuditi sosedu načet kos kruha, meso in podobno. Žlica, nož in kozarci za pitje, to je bil prvi namizni pribor. Sprva so bili kozarci iz bivolskega roga, kasneje iz kovine in stekla.
Krožnik in vilice so uvedli v osrednjem delu Evrope šele konec
18. stoletja. Razni mogotci v Italiji pa so zlate vilice uporabljali že v 16. stol. Danes imamo vse to davno razkošje razstavljeno v muzejih. Dragoceno posodje so nekoč izdelovali izurjeni rokodelci in še danes v tej panogi zasledimo močan vpliv umetniškega oblikovanja. Lepo oblikovana posoda, pribor in namizni prti dopolnjujejo celotno podobo doma. Tudi z manjšimi stroški in z nekaj okusa si lahko omislimo privlačno namizno opremo.
Evropski porcelan je prvi izdelal leta 1709 Johann Bottger, ki se je ukvarjal z alkimijo in hotel odkriti recept za izdelavo zlata. No, umetno zlato se mu ni posrečilo, zato pa so z zlatom plačevali porcelan. Šele v drugi polovici 19. stoletja se je porcelan uveljavil v splošni rabi. Glede na način izdelave, na material za okraševanje in vrsto glazure je bil poznan dragocen in navaden porcelan. Porcelan uporabljamo vsak dan, zato ga kupujemo po temeljitem premisleku. Nikoli ne kupimo raznih modnih domislic, temveč takšnega, da bodo njegove oblike vedno lepe, sodobne in praktične.
HELENA MRZLIKAR

IZ NkŠIH OBČIN
P
IZ NkŠIH OBČIN
Spet sto novih delovnih mest?
Iz občinskega razvojnega sklada v drugo razdeljena ugodna posojila 38 programom po znanih kriterijih — Subvencioniranje bančnih obresti
NOVO MESTO — Pred dobrim letom dni sprejeti vladni programje v okviru prizadevanj za prestrukturiranje gospodarstva v okretnejše in učinkovitejše predvidel tudi spodbujanje razvoja zasebnega podjetništva in obrti v novomeški občini. V občinskem sekretariatu za družbeni razvoj je takoj steklo svetovanje vsem, ki imajo idejo, da bi nekaj počeli. Iz občinskega razvojnega sklada pa so pred kratkim že drugič razdelili posojila, s pomočjo katerih naj bi prišli do novih delovnih mest v zasebnem podjetništvu in obrti.
Prva posojila iz tega sklada so bila razdeljena letošnjo pomlad. Občina je s 15 milijoni dinarjev podprla 55 programov. od tega večji del proizvodnih, ki so najbolj zaželjeni. Na osnovi razpisa v avgustu pa so pred kratkim odobrili še 38 razvojnih posojil. Tokrat je bilo razdeljenih nekaj več kot 10 milijonov tolarjev. Za ohranjanje realne vrednosti danih posojil pa je poskrbljeno z valutno klavzulo in 5-odstotno letno obrestno mero.
Zanimanje je tudi to pot močno preseglo možnosti. Za občinsko razvojno posojilo je konkuriralo kar 126 programov, od tega 46 proizvodnih, 30 gostinsko-turističnih, 27 trgovinskih, 19 storitvenih in še štirje drugi. S kreditom so se v sekretariatu za družbeni razvoj odločili podpreti 25 proizvodnih, 9 gostinskih, 3 storitvene in 1 trgo-. vinski program. Vsi ti doslej zaposlujejo sto ljudi, z razširitvijo dejavnosti pa naj bi dajali kruh še 103 novim delavcem.
SREČANJE STAROSTNIKOV KS KANDIJA—GRM
NOVO MESTO — Odbor Rdečega križa Kandija—Grm Novo mesto s svojim klubom za čajanke vabi vse starejše krajane te krajevne skupnosti na prednovoletno srečanje, ki bo v sredo, 18. decembra, ob 16. uri v prostorih krajevne skupnosti (pod vrtcem). Organizatorji se bodo potrudili, da bo srečanje čimbolj domače in prijetno. Niti srečelov ne bo manjkal, k dobremu razpoloženju pa naj bi pripomogla tudi domača glasba. Kot redno ob podobnih srečanjih ob čaju bodo udeležencem po želji izmerili pritisk in dodali kakšen zdravniški nasvet.
Negativni odgovori, ki jih je zaradi preplitke blagajne pač več od pozitivnih, povzročajo tudi nekaj hude krvi, vendar pristojni zagotavljajo, da so bila posojila razdeljena po sprejetih kriteri-
• Že pred časom je bila sprejeta tudi usmeritev o ugodnih »socialnih« posojilih. Gre za posojila brezposelnim ali takim, ki bodo kot tehnološki presežek to vsak čas postali, in tistim, ki bi sprostili delovno mesto. V socialni program kreditiranja je strokovna skupina tokrat vključila 14 vlog, in sicer bo sklad plačal banki za najete kredite obrestno mero nad 5 odst. Šestim prosilcem bo sklad zagotovil depozit, s katerim bodo prišli do posojila na banki, dodeljen pa je bil tudi en brezobrestni kredit iz sredstev za preskrbo prebivalstva v odročnejših krajih. Če bodo banke in zavarovalnice v mestu upoštevale priporočilo občinske vlade, pa bodo imeli prosilci, ki niso dobili posojila iz razvojnega sklada, prednost pri dodeljevanju kreditov v teh ustanovah.
jih. Prednost so imeli programi, ki obetajo dodatno produktivno zaposlovanje večjega števila delavcev in donosnost. V prid je bila tudi lastna udeležba, pridobljena lokacijska ali gradbena dokumentacija, novost proizvodnega programa, plačilna sposobnost prosilca, uspešnost in tekoča likvidnost sedanjega poslovanja, zaključna faza investicije, deficitarnost programa ipd. Prednost so imeli tudi prosilci, ki posojila v skladu ali iz drugih virov doslej še niso dobili. Kriterije, ki so bili upoštevani že doslej, in še nove — na primer opravljanje dejavnosti na demografsko ogroženih območjih —. pa bo posebna projektna skupina
Plin je že v Novem mestu
NOVO MESTO — V začetku decembra so, na jezo mnogih No-vomeščanov in drugih, zaprli za ves promet novomeško Cesto herojev, križišče pri Ljubljanski banki in del Ceste komandanta Staneta. Popolne zapore naj bi bilo konec 24. decembra, promet v tem koncu mesta pa bo verjetno moten še precej v pomlad 1992, ko naj bi bila dokončana rekonstrukcija križišča pri banki.
»Rekonstrukcija križišča pri banki sodi v sklop urejanja priključkov na novi most. Obnovljeni bodo komunalni vodiv tem delu mesta, odvodnjavanje vozišča, urejen bo uvoz do parkirišč za občinsko stavbo in pri športni dvorani, križišče pa bo tudi semaforizirano in urejeno z razvrstitvenimi pasovi. Predvidevamo, da rekonstrukcija križišča dokončana do maja 1992, saj je tu zima. Da so se dela začela v takšnem času, se ne da pomagati, saj je investicija vezana na republiška sredstva. Investitorje namreč Republiška uprava za ceste, ki bo dala tudi večji del potrebnega denarja. Takšna zapora prometa pa bi bila težka v vsakem času, čeprav je zdaj pred novim letom zaradi prireditev v mestu toliko hujša. Tolažimo se
lahko s tem, daje še sreča, da se kaj dela, saj bodo pridobitve vsem v korist,« je povedal Jože Preskar, sekretar novomeškega sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora.
Delo na križišču sovpada s polaganjem cevi za plinovod. Magistralni plinovod do Novega mesta je namreč že zgrajen in plin čaka, da ga od merilno regulacijske naprave spustijo do prvih porabnikov. Sedaj pa je v gradnji primarna mestna mreža, plinovod po Cesti herojev je njen del. Prav zaradi gradnje plinovoda je popolna zapora Ceste herojev, ki naj bi bila, kot rečeno, odpravljena s 24. decembrom, do katerega morajo biti dela opravljena, promet pa bo moten tudi po tem datumu. Do popolne ureditve Ceste herojev pa bo plinovodni jarek za-sipan le v makadamski izvedbi.
Rekonstrukcijo Ceste herojev do križišča s Koštialovo, za kar zdaj intenzivno pripravljajo potrebno dokumentacijo in iščejo za prebivalce ob cesti najmanj boleče rešitve, pa načrtujejo za poletne šolske počitnice. Če bo seveda zagotovljen denar. Investitor bo tudi tu republiška uprava za ceste, novomeški del pa naj bi bil pokrit s prodajo občinskih obveznic.	Z. L.-D.
HITIJO Z DELI — Popolna zapora novomeške Ceste herojev bo prinesla plinovod in kasneje še s semaforji urejeno križišče pri banki. Ker je prometni nered v mestu zaradi tega velik, Pionirjevi delavci hitijo, da bi bilo delo končano do 24. decembra. Delali so tudi v nedeljo, ko so naletavale prve snežinke. (Foto: Z. L.-D.)
občinske vlade zdaj spravila v poseben pravilnik o dodeljevanju kreditov.
Z. L.-D.
SEMINAR O
POSLOVANJU S TUJINO
NOVO MESTO — Trgovsko organizacijsko podjetje Maxus iz Ljubljane prireja v novomeškem hotelu Metropol v sredo, 18. decembra, od 9. do 14. ure seminar o zunanjetrgovinskem poslovanju. Vsem zainteresiranim, ki izvajajo zunanjetrgovinske posle, bodo o carinski ureditvi v Sloveniji, o slovenski zaščitni politiki, o plačilnem prometu in vodenju evidenc govorili strokovnjaki Republiške carinske uprave, Gospodarske zbornice Slovenije in mednarodnega podjetja Slovenijales.
RUSKI KLOVN NA TRGU
NOVO MESTO — V okviru prireditev Veselega decembra bo pred rotovžem na Glavnem trgu v dneh od 16. do 21. decembra vsak dan ob 17. uri najmlajše zabaval sloviti ruski klovn Marin.
Do stanovanja z zavarovalno polico
Pomoč zavarovancem pri odkupu stanovanja
NOVO MESTO — V Zavarovalnici Tilia Novo mesto so se odločili pomagati svojim zavarovancem pri odkupovanju družbenega stanovanja. Vse bolj je namreč jasno, da marsikdo, ki je zaradi vseh informacij o stanovanjskem zakonu in odkupu že sklenil pogodbo o odkupu stanovanja, nima dovolj denarja za njegovo plačilo.
Tilia je denar od pobranih premij vedno nalagala skrbno in v korist svojih zavarovancev. Prenekateri meter asfalta je bil položen z njeno pomočjo, pomaga gospodarstvu, zasebnikom pa tudi šolam, ki jim je lani podarila 16 računalnikov. Najnovejša poteza je del te skrbi za svoje zavarovance, kijih nočejo videti le takrat, ko je treba pobrati premijo, ampak ko so v stiski. Pripravila je projekt življenjskega zavarovanja, prek katerega bo zavarovanec lahko prišel do denarja za odkup družbenega stanovanja.
Premijo, ki jo bo plačeval 7,10 ali 12 let za življenjsko zavarovanje, bo zavarovalnica namreč namesto na koncu zavarovalne dobe zavarovancu izplačala namensko za nakup stanovanja. V primerjavi z bančnimi krediti ah dolgoročnim odplačilom je zadeva ugodna, posebno, ker je koristnik hkrati življenjsko zavarovan. Premije so, kot sicer pri življenjskem zavarovanju, različne, tak odkup sstanovanja pa se pokaže za ugodnega, če ima zavarovanec vsaj 30 odst. svojega denarja za plačilo kupnine. V okviru možnosti bo Tilia skušala tako pomagati čim več svojim zavarovancem.
■■
Tuji interes za novomeške čevljarje
Prizadevanja za reši-tev Tovarne obutve
NOVO MESTO — O težavah, v katerih seje znašel 270-članski kolektiv novomeške Tovarne obutve, ki je še lani posloval z dobičkom, smo nedavno že pisali. Letos se je stanje v podjetju zelo poslabšalo. V prvih devetih mesecih je Tovarna obutve prigospodarila za 13 milijonov tolarjev izgube, kar je dobra četrtina vsega trajnega kapitala v lasti tovarne.
Analiza poslovanja, opravljena v občinskem sekretariatu za družbeni razvoj, je pokazala osnovne vzroke proizvajanja izgube. Fizični obseg proizvodnje seje v devetih mesecih zmanjšal za 16,7 odst., produktivnost pa je padla kar za dobro četrtino ob 6 odst. manj zaposlenih. Zelo je poskočil delež izdelkov slabe kvalitete (od 2,9 na 4,4 odst. proizvodnje), pri čemer večja reklamacija Adidas programa sploh ni všteta. Bile so velike težave s prodajo, tovarno pa pesti tudi pomanjkanje strokovnega kadra in nizka tehnološka raven proizvodnje. V takem poslovanju so stroški nenormalno naraščali, tako da jih s prihodki od prodaje ni bilo mogoče pokriti. Položaj dodatno otežuje odplačevanje opreme Desola, ki je bila kupljena na račun prilivov iz izvoza, ki jih zdaj ni dovolj, ter s kratkoročnimi krediti, ki z visokimi obrestmi tovarno stiskajo za vrat. Težave, ki niso ostale skrite zunanjim, neto-varniškim očem, so povzročile tudi direktorjevo ostavko.
Novomeška vlada je prejšnji teden podprla prizadevanja za sanacijo Tovarne obutve. Nujni pogoji zanjo pa so: usklajeno delovanje vseh funkcij oz. služb v podjetju z nastavitvijo primernih čelnih kadrov, zagotovitev višje tehnološke ravni proizvodnje, nov(i) progra-m(i), finančna sanacija, zmanjšanje števila zaposlenih itd. Vladaje [»odprla tudi morebitno vključitev tujih partnerjev v ohranitev in ozdravitev Tovarne obutve. Nekaj tovrstnega resnega zanimanja za Tovarno obutve namreč je.
G
Predsednik med krščanskimi demokrati
Obisk Lojzeta Peterleta
NOVO MESTO — V petek, 5. decembra, je predsednik slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle med dvema nalogama na Dolenjskem, otvoritvijo prizidka v zdravilišče Šmarješke Toplice in srečanjem z dolenjskimi menedžerji na Otočcu, skoraj celo uro časa naklonil članom IO SKD Novo mesto.
Predsednik SKD Novo mesto Marjan Dvornik je prikazal dosedanje delo občinskega odbora. Nanizal je dejavnosti od skupine za stike z javnostjo prek komisij različnih specialnosti do predlogov in tudi nekaj kritičnih pripomb na delo IO SKD. Spregovorili so še: Igor Sladič o delu in sindikata, Maijan Kel-višar o delu in programu gospodarske komisije, Marjeta Nardin o delu krajevnih odborov, Lojze Simončič o delu in programu na socialnem področju, Nada Božnik o delu regijskega odbora SKD.
Predsednik je na kratko komentiral poročila seh prisotnih. Kljub temu da število članstva in krajevnih odborov SKD stalno narašča, je še potrebno redno in vztrajno delati. Na gospodarskem področju tečejo akcije od osnovnega izobraževanja dalje in so mnoge naloge še odprte. Sociala je neizmeren vir akcij. Poudarek naj bo na zdravi družini in z najrazličnejšimi oblikami samopomoči. Spregovoril je o II. kongresu SKD, ki bo predvidoma sredi januarja prihodnje leto.
NADA BOŽNIK
ZAHVALA RDEČEGA KRIŽA SLOVENIJE
Rdeči križ Slovenije se ob koncu leta zahvaljuje vsem, ki so pomagali pri krvodajalskih akcijah in tudi drugih nalogah Rdečega križa. V tem letu smo bili namreč v Sloveniji velikokrat na preizkušnji in dokazali smo, koliko lahko storimo, če sodelujemo. Vsem težavam navkljub je Rdečemu križu uspelo zagotoviti dovolj krvi za potrebe slovenskega zdravstva, kar je nedvomno zasluga vseh krvodajalcev. Belokranjski pa se bodo lahko znova izkazali januarja, ko bo redna krvodajalska akcija, in sicer v Metliki 28. januarja, v Črnomlju pa 29. in 30. januarja.
JEKLOTEHNA VKAMENCAH — Štefan Špoljar (levo), zasebnik iz Dolejih Kamene, je minuli petek ob svoji kovinarski delavnici v sodelovanju z mariborsko Jeklotehno odprl novo prodajalno, ki bo brez dvoma dobrodošla popestritev tovrstne ponudbe v novomeški občini. Poleg številnih zasebnikov in direktorjev Dolenjske so se otvoritve udeležili tudi vodilni možje Jeklotehne. (Foto: B. B.)
Kmetijstvo še vedno tava v megli
Do konca leta bodo izdelali strategijo razvoja kmetijstva v novomeški občini Kljub vsemu kmetijstvo v občini najuspešnejša gospodarska dejavnost
NOVO MESTO — Novomeški odbor Slovenske kmečki; zveze-Ljudske stranke je v ponedeljek v kmetijski šoli pod Trško goro pripravil pogovor, na katerem je tekla beseda o kmetijskem programu za naslednje obdobje.
Kmetijstvu bo posvečena tudi seja
občinske skupščine v februarju ali marcu, do takrat pa naj bi pripravili strategijo razvoja te pomembne panoge v novomeški občini. Kmetje in kmetijski strokovnjaki svarijo, da kmetijstvo v novomeški občini zastaja. Spodbude za razvoj sicer obstajajo, vendar je jasno, da ne bo moč dolgoročno zastaviti razvoja kmetijstva v občini, dokler ne bo jasnega koncepta razvoja kmetijstva za celo Slovenijo. »Vedeti je treba, kaj in koliko bo država dolgoročno namenjala kmetijstvu, sicer imamo mi lahko še tako lepe razvojne programe, a bomo kljub temu tavali v megli,« je med drugim dejal inž. Ljubo Nenadič, novomeški kmetijski minister.
Novomeško kmetijstvo poleg znanih in splošnih težav, problemov in nadlog tare tudi hudo pomanjkanje strokovnjakov. Kot primer je ravnatelj kmetij-
ske šole, Tone Hrovat, navedel podatek, da ima Tovarna zdravil Krka okoli 1000 ljudi z visokošolsko diplomo, v kmetijstvu v občini pa jih je le 20. Razpravljala so opozorili tudi na znano neskladje med cenami kmetijskih pridelkov ter cenami živil v trgovinah. Ko je bila odkupna cena pšenice 5,5 tolarjev, je bil kruh po 25 tolarjev, isto velja za mleko, meso in druge proizvode. »Kmetijski pridelki so pri nas trikrat cenejši kot v Evropi, cene živil v trgovinah pa so na evropski ravni. In nihče ne more kmetom očitati, da so krivi za to. Zato bo treba organizirati tako zadružništvo, ki bo v korist tako kmetu kot potrošniku. Dejstvo je, da si kmetijske zadruge tudi do sedaj niso gradile razkošnih palač, pač pa so si jih velike trgovske firme,« je dejal Hrovat. Nenadič pa je postregel tudi z bolj optimističnimi po-
datki. Tako je kmetijstvo edina gospodarska dejavnost v novomeški občini, ki ni nazadovala, ampak celo ustvarila več kot prejšnja leta. »Gotovo imajo pri tem pomembno vlogo tudi proračunska sredstva, namenjena za pospeševanje kmetijstva.« Bo pa treba po njegovem razvijati in podpirati tudi druge kmetijske dejavnosti, kajti živinorejska proizvodnja sedaj predstavlja kar 87 odst. strukturi kmetijske proizvodnje v občini in če bi se tako nadaljevalo, bi živinoreja postala kar nekakšna »monokultura«. Tako naj bi prihodnje leto več pozornosti (in denarja) posvetili sadjarstvu in vinogradništvu pa tudi tako imenovanim kmetijskim dopolnilnim dejavnostim.
Dogovorili so se, da bo posebna skupina po preverjeni metodi pripravila okvirno strategijo razvoja kmetijstva v novomeški občini, ki jo bodo potem obravnavali na eni prihodnji občinskih skupščin.
A. B.
ZMOTE — Časi, ko seje vedelo, zakaj hodita skupaj po dva policista, tedaj še tovariša miličnika, so mimo, možje postave pa so kajpak še vedno zmotljivi. Njihovih zmot včasih niti sodniška inštanca ne uspe odpraviti. Upokojenec kot voznik tovor-njačka nedavno na cesti ni uspel dopovedati policistu, da ni dolžan opravljati preventivnih pregledov vozila. Podobno je bilo tudi pri sodnici za prekrške; naložila mu je plačilo kazni in sodnih stroškov, kar je zneslo skoraj za pol penzije, čeprav zakon omenjene preglede izrecno nalaga samo skupnostim, organizacijam, organom in zasebnim avtoprevoznikom. Razliko med upokojencem in pravno osebo naj bi zdaj pojasnila višja sodna oblast, medtem pa bo, če drugega ne, inflacija vsaj zmanjšala kazen.
FOTOGRAFIRANJE — V petek je bila slovesna otvoritev dozidanega hotela v Šmarjeških Toplicah. Bilo je zelo slovesno, gostov se je kar trlo. Vse v kravatah, metuljčkih, svili, elegantne drže in ravnanja. Poskusil je tudi novomeški župan Marjan Dvornik in kazalo je zelo dobro. Ko pa je stopil za mikrofon njegov strankarski šef Lojze Peterle, se je župan ob treh snemalnih ekipah in nekaj novinarskih bliskavicah ročno prelevil v fotografa. Zgodovinski posnetek bo gotovo uspel. Od takrat, ko je brez filma na veliko fotografiral sodelavce, je minilo že mnogo let.
OGLASI — Čas je za iznajdljive. No-vomeščanka se je odzvala na oglas, ki je obljubljal dober zaslužek z branjem knjig za profit. To bo res, vprašanje je le, za koga. Na gospejin naslov je po nekaj dneh prišlo pismo z vljudnimi zahvalami za odziv in predstavitvijo programa. Od zainte- ( resiranih pričakujejo, da preberejo polj ubno avtobiografijo, izdano pri slovenski založbi, napisano v slovenščini, ki mora imeti vsaj sto strani. Branje je treba zaključiti z obnovo na treh pisanih ali dveh tipkanih straneh. Vse skupaj naj bi vrglo od 2.000 do 5.000 tolarjev plus navodila za branje naslednje knjige. Najprej pa delodajalci pričakujejo prijavnico s 150 tolarji za stroške obdelave in poštnino. Novo-meščanka se je odločila, da z branjem za denar ne bo nič, čeprav sicer zelo rada be-re.	I,
ELEKTRIKA — Odkar je Novo mesto miklavževsko-novoletno razsvetljeno, kar se sicer spodobi, imamo v našem uredništvu spet težave z elektriko. Ko [ Glavni trg razsvetljujejo lučke, torej nekako po četrti popoldne in do osme ure zju- i traj, se črke na naših računalniških ekranih spet opotekajo kot pijančki. Sicer pa je bilo lani mnogo huje, saj računalniki sploh oživeti niso hoteli, luči so brlele, telefon pa je crknil. A potrpljenje kaže verjetno porazdeliti, do novega leta je vendar še kar j nekaj delovnih dni.
Ena gospa je rekia, daje bilo v ponedeljkovem srečanju z dr. Drnovškom veliko vprašanj, kdaj bo Slovenija deležna mednarodnega priznanja. Upati je, da Drnovškova večerja nima s tem nobene zveze. Jedel je namreč polže.
ZA ČETRTINO DRAŽJI VRTCI
NOVO MESTO — Čeprav so se novomeški vrtci nazadnje podražili z novembrom (za 14 odst.), so visoka rast cen na drobno v zadnjih tednih ter poprejšnje nižje in kasnejše podražitve od predvidenih pripeljale do novega zvišanja cen s 1. decembrom. Vrtci so dražji za četrtino, za toliko se bodo povečali tudi prispevki staršev za oskrbo njihovih otrok v vrtcih. Podražitev je celo za desetino nižja od zahtevane, zaradi česar bo Vzgojnovarstvena organizacija leto skoraj gotovo zaključila z nekaj minusa v blagajni. Tega naj bi pokrila sama VVO z rezervnimi sredstvi in na račun nižjega obračuna amortizacije objektov.
DEŽURNE TRGOVINE
V soboto, 14. decembra, bodo odprte v Novem mestu do 19. ure, drugod do 17. ure naslednje prodajalne živil:
•	Novo mesto: PC Mercator v Ločni
•	Šentjernej: Samopostrežba Mercator
•	Dolenjske Toplice: prodajalna Vrelec
•	Žužemberk: Market Dolenjka
•	Straža: Samopostrežba KZ.
•	Novo mesto: v nedeljo bo od 8. do 11. ure odprta prodajalna Sa-mopotrežba na Glavnem trgu 23.
Sprehod po Metliki
METLIŠKI KULTURNI DOM ne nosi več imena Edvarda Kardelja, kaže pa, da bodo svoje revolucionarne pridihe v nazivih izgubile tudi osnovne šole. Ni pa slišati, da bi se kdo spotikal ob Cesto bra-stva in enotnosti, ki poteka skozi vso Metliko in zveni danes dokaj tragikomično. V veselih družbah se porajajo nova imena za Cesto bratstva in enotnosti: od Okupatorske ceste pa tja do Ceste veselih bratcev.
V DOLGIH TRAČARSKIH VEČERIH teče ob kozarčku dobre pijače beseda tudi o treh fantih, izhajajočih iz metliških »boljših« družin. Po pripovedovanju naj bi nadobudneži osnovali topol, ki potuje od gostilne do gostilne, vznemirja goste, za nameček pa jih prebuta še s pestmi in verigami. Strah vzbujajoči skupini pripisujejo tudi takšne duhovitosti, kot je petje pod prisilo. To se je bojda zgodilo na črnomaljski železniški postaji. Ko so vročekrvneži odhajali v okrilje matere Metlike, so zapovedali nekaj mlajšim Črnomaljcem, da jim morajo za slovo peti: -Bodimo veseli, veselega srca, smo z luštnega kraja Metlike doma.«
STANOVALCE V STARI ŠOLI PODZEMELJ sta obiskala metliška občinska uslužbenca, da bi se na kraju samem prepričala, kaj je treba storiti s stavbo, ki je sramota kraju in ljudem, bivajočim v njej. Po ogledu so družno ugotovili, da bodo popravili streho, ometali zunanjost bajte, zamenjali vrtno ograjo, poskušali urediti kanalizacijo pa še to in ono. Poudarjeno je bilo tudi, da je bila adaptacija hiše pred leti površno opravljena in da je moral gradbeni material, namenjen prenovi stare šole, izginjati po skrivnih poteh na ne tako skrivna zasebna gradbišča.
Črnomaljski drobir
OPTIMISTI — Črnomaljci so optimisti, ni kaj. Medtem ko precej dobro na lastnih ramenih občutijo vojno na Hrvaškem, saj so v občini še vedno številni begunci, tu in tam pa jo tudi slišijo, še vedno razmišljajo o turizmu v občini. A ne le to, celo »operativni program aktivnosti za področje turizma« so sestavili. Napisan je v glavnem v nedoločnikih, kljub temu pa Črnomaljci ne bi bili, kar So, če ne bi našli v njem celo stvari, ki bi jih bilo potrebno še bolj -poglobiti«. Tako seje eden od njih obregnil ob projekt vinske ceste, pa mu je drugi takoj oporekal: -Ah, kaj bi dajal prednost le eni cesti, saj so pri nas tako in tako vse vinske!« In če je tako, poseben projekt sploh potreben ni.
MARIJA — Tisti bolj zadržani optimisti pa so prepričani, da v črnomaljsko občino turistov ne bo moč zvabiti z nikakršnimi projekti. Morali bi si izmisliti kakšno »finto«, na katero bi padli naivneži. Ena od hibridnih rešitev bi bila ponudba zidanic, ki jih je v občini nekaj sto, in občasno prikazovanje Marije Device. V slednje ljudje še verjamejo, ker pa se zidanice po novem imenujejo prostori za oddih in rekreacijo, naj bi se v njih oddihova-li vsaj turisti, če se že domačini nimajo časa.
TRANZIT — Ko smo že pri cestah in turizmu, ne smemo pozabiti največje želje Črnomaljcev: da bi dobili tranzitno cesto od Jugorja do Vinice. Njihova želja je tako goreča, da ob njej pozabljajo, kaj vse bi z njo izgubili. Ekologija, poseg v krajino in življenje tamkajšnjih ljudi, je sedaj postranska stvar. Vse za cesto, kije zanj dokaz razvoja! Za proteste ob spoznanju, da so se zmotili, ki bo morda prišlo prepozno, pa bo tako in tako še čas.
Trebanjske iveri
FARAONKE — Tudi trebanjska vlada se je seznanila z invazijo -faraonskih mravelj« v treh blokih v Ulici Cankaijeve brigade v Trebnjem. S pravočasnim ukrepanjem želi preprečiti, da se ne bi ponovila mučna zgodba s ščurki na Cvibljah. Tre-banjci si zaslužijo tudi kakšno drugačno slavo. Na primer podjetniško, podobno tisti, ki firmo Barlog in njen izdelek praktis že od mednarodnega obrtnega sejma v Celju drži v ospredju medijske pozornosti.
FRONTA — Dva trebanjska obrtnika, ki soju Srbi tri dni «masirali«, da sta godna za mobilizacijo in fronto na Hrvaškem, sta sicer dokazovala polnoletnost, a vseeno ne želita, da bi nastopala s polnim imenom še v domačih logih. Pomembno je, da sta spet doma, o tem, kako sta prelisičila lokave bizantinske bojevnike pa morda kdaj drugič.
ČESTITKA — Naši bralci so nas opozorili na čestitko po valovih Studia D za trebeljanskega dušnega pastirja. Menda so župniku blagozvočne melodije in dobre želje prijateljev oz. faranov dale novih moči, daje okreval in bo lažje kos Scilam in Karibdam iz posvetnega in duhovnega življenja.
STOJNICA — Odgovorni delavnic pod posebnimi pogoji z Mirne so se letos družno z novomeškimi kolegi dogovorili z organizatorji novomeškega predbožičnega sejma, da bodo imeli stojnico zastonj. Zato je odveč razburjanje nepoučenih, ki so razbobnali. da morajo delavnice stojnico plačati in so zadeve prišle na uho tudi novomeškemu županu, saj organizatorji sejma na novomeškem Glavnem trgu niso požrli besede, kakor sojih nekateri po krivem obdolžili.
S
Pravice hrvaških delavcev na ledu
jjmd
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NtkŠIH OBČIN
C
Tistim delavcem iz Hrvaške, zaposlenim v Sloveniji, ki branijo svojo domovino, pravice in dolžnosti pri delodajalcih mirujejo — Nič plač in prispevkov
METLIKA — Glede na lo, daje bilo slišati vse več vprašanj o tem, kako pri izplačilu prejemkov ravnati z delavci s sosednje Hrvaške, ki so zaposleni v metliški občini — teh pa je okrog 700 — in sojih vpoklicali v vojsko, so iz Metlike zaprosili za stališče republiško ministrstvo za delo. Kot so pojasnili z republike, slovenski predpisi predvidevajo pravico do nadomestila osebnega dohodka le v primeru, če na vojaško služenje pokličejo slovenski oblastveni organi.
Po preteku moratorija ta pravica delavcem, ki so poklicani na vojaške oz.
SPREJEMAJO PRIJAVE
ČRNOMELJ — Kmetijska svetovalna služba v Črnomlju sprejema prijave za obnove sadovnjakov in vinogradov, ki jih bo moč sofinancirati. Natančnejših navodil z republike svetovalci še nimajo, vendar kljub temu svetujejo vsem, ki nameravajo spomladi zasaditi s trtami ali sadnim drevjem večje površine, naj se oglasijo na svetovalni službi.
O KULTURNI DEDIŠČINI
METLIKA — Za vse, še posebej pa za tiste, ki se usmerjajo v kmečki turizem, bo gotovo zanimivo predavanje o tem, kako razumeti kulturno dediščino v sodobnem turističnem življenju Bele krajine. O tem bo v četrtek, 12. decembra, ob 17. uri v sejni sobi skupščine občine Metlika predaval znani slovenski etnolog dr. Janez Bogataj. Na predavanje vabita Belokranjsko muzejsko društvo in kmetijski svetovalni službi iz Metlike in Črnomlja.
obrambne aktivnosti od hrvaških oblastvenih organov, nima ustrezne pravne podlage. Zato po mnenju slovenskega ministrstva za delo ni mogoče zavezovati organizacij in delodajalcev, da delavcem iz Hrvaške izplačujejo nadomestilo osebnega dohodka ne glede na to, ali gre za izključno obveznost ali za akontiranje. Zaradi še vedno neusklajenih medrepubliških dogovorov pa tudi zahtev po refundaciji izplačanega nadomestila osebnega dohodka takim delavcem od Republike Hrvaške ni moč uresničiti.
Vendar je stališče ministrstva za delo, da v prehodnem obdobju, torej do sklenitve ustreznih sporazumov s Hrvaško oz. do ureditve delovnih razmerij delavcev, glede ne že uveljavljene ter predvidene nove predpise v zvezi z zaposlovanjem tujcev (delovna dovoljenja) ter pod pogojem načela vzajemnosti, štejejo odsotnost hrvaških delavcev z dela kot opravičeno, vendar brez pravice do nadomestila osebnega dohodka. S tem pa tudi ni podlage za plačilo davkov in prispevkov, ki se plačujejo iz osebnih dohodkov. Delavcu torej v tem času pravice in obveznosti pri delu in iz
Meja ni samo belokranjska
Obrtniki opozarjajo na težave, v katerih so se znašli predvsem zaradi trde meje s Hrvaško _
METLIKA, ČRNOMELJ — Iz obeh belokranjskih obrtnih zbornic na vse strani opozarjajo na probleme, ki so se pri njunih članih nakopičili zaradi težav pri poravnavanju davčnih obveznosti v letošnjem letu in carinjenju v blagovnem prometu v Beli krajini. Povrh tega, da velja Bela krajina v Sloveniji za manj razvito, so jo precej prizadele najnovejše politične in gospodarske spremembe, k temu pa je močno pripomogel tudi geografski položaj. Številni belokranjski obrtniki so namreč dobro sodelovali s partnerji iz Hrvaške in dru-, gih republik, to sodelovanje pa je sedaj skoraj povsem pretrgano. S tem se je obseg poslovanja belokranjskih obrtnikov zmanjšal kar za 70 odst.
Drugi, prav nič manjši problem be-lokranjkih obrtnikov, pa je neurejeno carinjenje v blagovnem prometu na mejnem prehodu v Metliki. Zato morajo blago, ki ga izvažajo v sosednje republike, voziti na carinarnico v Novo mesto, ki je od Metlike oddaljena 30, od Črnomlja pa 45 km. S tem obrtniki nimajo le velikih stroškov, ampak izgubijo tudi precej časa. Ker pa si v Črnomlju
prizadevajo za mednarodni prehod v Vinici, obrtniki predlagajo, naj bi imeli tudi poleg tega prehoda carinarnico.
Ob vseh teh problemih so na metliškem izvršnem svetu poudarili, da imajo Belokranjci od republike pravico zahtevati olajšave in ugodnosti, saj so vse neugodnosti, kijih lahko prinese meja, že dobili. Meja namreč ni le belokranjska, ampak je nastala v interesu Republike Slovenije, zato naj bi ta Belokranjcem priznala vsaj maloobmejnost in jim zmanjšala določene obveznosti in dajatve.	M.B.-J.
dela mirujejo, če se seveda podjetje ali delodajalec in delavec nista dogovorila drugače.
Delavce, zaposlene v Sloveniji, sicer pa s stalnim prebivališčem v vseh ostalih republikah, ki so jih vpoklicali tuji vojaški oz. oblastveni organi, pa je moč obravnavati bodisi kot da so odsotni z dela brez pravice do nadomestil OD ali pa kot neopravičeno odsotni. Vendar je v dopisu, ki ga je metliški referat za obrambo poslal vsem večjim podjetjem v občini zapisano, da je presoja o tem odvisna od interne odločitve v posamezni organizaciji ali pri delodajalcu.
M.B.-J.
BIVŠA VOJAŠKA STANOVANJA SO POD NADZOROM
ČRNOMELJ - Eno od delegatskih vprašanj na zadnjem zasedanju občinske skupščine seje dotaknilo tudi bivših vojaških stanovanj v občini, predvsem pa, ali so zaklenjena in zapečatena. V vsakem bivšem vojaškem bloku je namreč nekaj stanovalcev, iz blokov pa je slišati prebijanje sten, zato bi bilo prav, da odgovorni sedaj preverijo, kaj se v resnici dogaja. Kolje povedal podpredsednik IS, je v občini 76 bivših vojaških stanovanj, od tega je 28 praznih in so zapečatena ter pod strogim nadzorom obrambnega ministrstva, kije pristojne v občini le obvestilo, da bodo ta stanovanja namenjena za potrebe štaba TO in policije.
IZVRŠNI SVET NI KRIV
METLIKA — V zadnjem času je od obrtnikov v metliški občini vse več pripomb, češ da je občinski izvršni svet sprejel sklep o zaračunavanju obresti za nepravočasno poravnane dajatve. To pa so na izvršnem svetu zanikali ter zatrdili, da so sklenili le, naj Uprava za družbene prihodke dela po zakonih. Poudarili so, da bi morali dati informacijo o razlogih za izteijavo obrtnikom gotovo tudi na obrtni zbornici. Ker si torej obresti ni izmislil izvršni svet, so v tem organu še pripomnili, daje nesmiselno, če se hodijo obrtniki k njim pritoževal.
Topla beseda, ne zdravila
Stanka Nemanič, ena od aktivistk Rdečega križa, o svojem humanem delu — Pritegniti mlade
METLIKA — Mnogi od tistih, ki ne potrebujejo pomoči Rdečega križa, sploh ne vedo, koliko požrtvovalnosti, humanosti, dobrote, potrpežljivosti in marsikdaj tudi odrekanja zasebnemu življenju je pri aktivistih ali bolje aktivistkah — te so namreč v večini — te humane organizacije. Tudi 21 članic krajevnega odbora RK Metlika pri tem ni izjema. Obiskujejo predvsem starejše in bolne ljudi in vse leto skrbijo za njihovo dobro počutje, dobro pa sodelujejo tudi z zdravstvenim domom in Čentrom za socialno delo. Čeprav jih je 21 za 3.300 ljudi, kolikor jih je v metliški krajevni skupnosti, znatno premalo, pa so v zadnjih mesecih temeljito pomagale tudi pri sprejemanju in oskrbi beguncev iz Hrvaške. In žrtvovale se bodo, tako pravijo, dokler bo potrebno.
Ena med mnogimi aktivistkami, ki nočejo prav nič izstopati in si ne lastijo nikakršnih posebnih zaslug, je tudi Stanka Nemanič. To, kar naredi za ljudi, pravi, je zgolj uresničitev njenega notranjega klica, da pomaga. -Čut in sočutje do soljudi
sta mi v 23 letih, kar sem članica metliškega krajevnega odbora RK, že zlezla pod kožo, in če bi danes odšla iz te organizacije, se ne bi prav nič spremenila. Se naprej bi obiskovala ljudi, ki so se navezali name in pričakujejo, da se z njimi pogovorim. Mnogi so namreč bolj kot zdravil potrebni tople besede, ki jo v dandanašnji naglici marsikdo ne zna več dati. Zato pa bi morali toliko bolj v svoje vrste vključiti mlade in jim v začetku pač vcepiti čut in spoštovanje do starejših,« pravi Stanka in zatrjuje, da sama pri svojem poslanstvu ne bo odnehala. Nasprotno, ko je bilo potrebno priskočiti na pomoč beguncem, ji ni bilo škoda časa, ki ga je prebila v skladišču Rdečega križa pri izdajanju robe. Nič kolikokrat je sama ponudila pomoč. »Kako tudi ne, ko pa so bili ti ljudje tako potrebni pomoči, bodisi v hrani ali obleki! Mnogi so pribežali v Slovenijo le z oblačili, ki sojih imeli na sebi,« pravi Nemani-čeva, in hitro pristavi, da so se za delo zavzele vse aktivistke RK, delale pa so pošteno in iskreno.
M.B.-J.
Z LJUBEZNIJO DO OTROK IN OSTARELIH - Stanka Nemanič, po izobrazbi sicer medicinska sestra, kol vzgojiteljica v metliškem otroškem vrtcu svojo ljubezen in prijaznost dopoldne razdaje majmlaj-šim prebivalcem metliške občine, popoldne pa kot aktivistka RK najsta-rejšim. Malčki so tako na vezani nanjo, da seji brez njih niso dovolili niti fotografirati (Foto: M.B.-J.)
Zgodba o jari kači se nadaljuje
Ko so v Črnomlju že upali, da so končno našli prostor za odlagališče odpadkov, rudniška kadunja, ki so jo krajani že zavrnili, spet buri duhove_
Komu posojila?
Za razvoj obrti in podjetništva
TREBNJE — Oglejmo si pobli-že, komu so iz trebanjskega občinskega proračuna razdelili posojila za razvoj obrtništva in podjetništva. Avtomehanik Milan Terzin iz Trebnjega je dobil za gradnjo delavnice 250.000 tolarjev, prav toliko mizar Anton Grm iz Velike Sevnice za posodobitev tehnologije in kovinar Ivan Matoh iz Dolnje Nemške vasi za dograditev obstoječe delavnice in nakup strojev. Po 150.000 tolarjev posojila iz občinskega proračuna za pospeševanje razvoja obrtništva in podjetništva so dobili Gustelj Pavlin iz Stefana za nakup opreme za trgovino z. živili. Orhideja, U.o.o.. Šentrupert za dograditev prodajnih prostorov trgovine z živili in Hom, d.o.o.. Šentrupert za nakup oz. adaptacijo poslovnih prostorov tega gostinskega in trgovskega podjetja. Po 100.000 tolarjev sta prejela Marija Jevnikar z Mirne za nakup poslovnih prostorov za čistilnico in Pal. d.o.o., Gorenje Jesenice za preureditev gospodarskega objekta za potrebe podjetniške dejavnosti. Po 80.000 tolarjev iz proračuna so bile deležne »Antene«, d.o.o., iz Dobrniča in »SPE« Starič, d.o.o., oba za nakup osnovnih sredstev; Vinko Ograjšek iz Trebnjega pa je dobil 40.000 tolarjev posojila za izgradnjo plinarne.
ČRNOMELJ — Realna vrednost denarja, ki so ga v letošnjem letu v črnomaljski občini vložili v gospodarsko infrastrukturo, presega 115 milijonov tolarjev. Vendar so delegati občinske skupščine, ko so pretekli teden razpravljali o teh naložbah, pustili skoraj vnemar tako ceste kot vodovode in eiektro omrežje, precejšnje razburjenje pa je bilo zaradi nedokončane ureditve telekomunikacijskega omrežja v viniški krajevni skupnosti (o tem na drugem mestu) ter o selitvi občinskega odlagališča komunalnih odpadkov z Vranovičev.
Podpredsednik IS Jože Strmec je pojasnil, da so izmed 15 možnih lokacij inštituti prišli na tri. na koncu pa so se
V gradivu so tej problematiki namenili le dva stavka. In sicer, da so izdelane programske zasnove za novo lokacijo v Kanižarski kadunji, ki so sedaj javno razgrnjene in v razpravi zaradi spremembe in dopolnitve prostorskega plana občine. Za to so iz občinskega prora-
• Predsednik skupščine občine Martin Janžekovič je spomnil, da delegati menjavajo bregove: enkrat so na strani Vranovičanov, drugič Ločanov, tretjič se navdušujejo nad Bukovjem. Sicer pa je pri projektu za novo odlagališče odpadkov doslej imela besedo stroka, sedaj pa so na vrsti še krajani. Predsednik IS Tone Horvat pa je pristavil, da izvršni svet ne bo izbral lokacije za deponijo, ampak opredelil le tiste možnosti, za katere se bo odločila stroka. Zavedajo se, da bo IS vedno v istem položaju: kjerkoli bo nova lokacija, bo nekaj krajevnh skupnosti proti. Če pa bo prišlo do zakasnitev, bodo po Horvatovem mnenju krivi tudi delegati. Temu je oporekal Mužar, češ da za dokumente, ki niso dobro pripravljeni, prevzame odgovornost izvršni svet.
čuna namenili 280 tisoč tolarjev. Boris Mužar iz Liberalno-demokratske stranke je opozoril, da so ljudje, ki živijo v bližini bodočega odlagališča odpadkov sedaj še tiho, pričakovati pa je. da bo odpor zelo velik. Leto 1993, ko imajo -dovoljenje« za sedanjo deponijo od prebivalcev Vranovičev in Zastave, je pred durmi, zato je predlagal, naj odgovorni poiščejo še kakšen alternativni predlog za odlagališče. Odprl pa je tudi vprašanje upravičenosti naložbe v projekte za deponijo v kadunji.
odločili za rudniško kadunjo. 15. decembra bo javna razprava zaključena, čutiti pa je, kot je dejal Strmec, da navdušenja za takšno odločitev pri ljudeh ne bo. Poudaril je, da občinski funkcionarji niso tisti, ki naj bi s prstom pokazali. kje naj bi deponija bila, zato so tudi zaprosili ljudi, naj jim dajo usmeritve, sicer pa so o lokaciji v kadunji pred časom delegati že razpravljali. Šilvester
Mihelčič iz LDS je dejal, da bodo kmalu prišli tudi v čustveno stisko. Stroka je namreč eno, življenje drugo. Ali vrenje vode iz kadunje in poplave ob večjem
• JAVNA RAZPRAVA O ODLAGALIŠČU ODPADKOV — V petek, 13. decembra, bo ob 17. uri v črnomaljski gimnaziji javna razprava o novi lokaciji deponije komunalnih odpadkov v rudniški kadunji, na katero so še posebej vabljeni prebivalci vseh prizadetih krajevnih skupnosti.
deževju za stroko, kije veljala 380 tisočakov. kaj pomenijo ali ne, je vprašal, kajti voda in smeti gotovo ne sodijo skupaj. Opozoril je, da bo na javni razpravi še vroče.
M.BEZEK-JAKŠE
V VRTCU ZOPET VIŠJE CENE
METLIKA — Tukajšnji izvršni svet je sicer sprejel predlog povišanja cen v otroškem vrtcu za 36 odst., vendar hkrati opozoril, da so cene v VVO že izredno visoke in da je vprašanje, ali jih bodo starši še zmogli ali pa bodo začeli jemati otroke iz organiziranega varstva. Ekonomska cena v jaslih je namreč od 1. decembra 7.226 tolaijev, v vrtcu pa 5.588 tolatjev. Največ, kar bodo starši plačevali, je polovica teh vsot. IS je tudi predlagal, naj bi imeli v naprej v VVO tri kategorije cen, in sicer v jaslih za otroke od prvega do drugega leta starosti in od drugega do tretjega leta ter v vrtcu. Pripraviti bodo morali tudi analizo cen v drugih vrtcih na Dolenjskem ter opraviti temeljito analizo poslovanja ter varčevalne ukrepe v prihodnjem letu.
• Aristokrat je demokrat s polnimi žepi (Billings)
Denarja niso delili »na lepe oči«
Ne držijo govorice, ki se širijo — Niso se javili perspektivni podjetniki
TREBNJE — Medtem ko so nekatere slovenske občine pohitele z ustanavljanjem skladov za pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva, čeprav za to niso imele pravne podlage, so se Trebanjci odločili, da bodo obrtnikom in podjetnikom za njihove razvojne načrte dodelili posojila iz občinskega proračuna v skupni višini 1.600.000 tolaijev. Na občini zanikajo, da bi ta denar delili »na lepe oči«. Take očitke smo namreč lahko slišali na terenu, govorice pa so bile tudi povod za odbomiško vprašanje.
V razpisu občinskega sekretariata za družbeno planiranje in gospodarstvo so določili, da bodo imele prednost dejavnosti. ki zagotavljajo nova delovna mesta. boljšo oskrbo storitvenih dejavnosti in preskrbo prebivalstva, dopolnjujejo proizvodne in druge programe gospodarstva v občini Trebnje, so ekološko neoporečne in uv ajajo sodoben tehnološki proces. Na razpis seje oglasilo 23 obrtnikov, podjetnikov in občanov, ki so pri občinskem sekretariatu vložili zahtevo za izdajo obrtnega dovoljenja oz. za izdajo odločbe po 147. členu za-
kona o podjetjih. Komisija za oceno programov je pri pregledu vlog ugotovila. daje pet vlog nepopolnih, zato jih pri obravnavi ni upoštevala. Trebanjski izvršni svet je obravnaval predlog komisije in dodelil posojilo še podjetju, ki je registrirano za kmetijsko razvojno dejavnost. s tem pa se je zmanjšala višina sredstev dvema drugima upravičen-
Prej ko slej pa razpis za pospeševanje razvoja podjetništva in obtništva ni prinesel željenih rezultatov, ker sc po bese-
dah sekretarke sekretariata za družbeno planiranje in gospodarstvo Majde Ivanov na razpis niso javili obrtniki in podjetniki z novimi proizvodnimi programi. ki bi bili perspektivni.
P. P. •
• Da bi še bolj smotrno delili denar, bi bilo potrebno po ustanovitvi sklada za pospeševanje drobnega gospodarstva izdelati bolj natančna merila za to delitev. Trebanjci pravijo, da bodo raziskali teren, da bi ugotovili, katere storitvene dejavnosti v občini niso razvite, pa jih potrebujejo, in kateri so tisti proizv odni programi, ki so izvozno usmeijeni in omogočajo zaposlovanje večjega števila delavcev. Izdelali naj bi tudi razvojni program dejavnosti, pomembnih za razvoj turizma.
ra
lili
IZ NKŠIH OBČIN

IZ NKŠiH OBČIN
lii
Se bodo želje uresničile?
»Želiva kmečki turizem z biološko prehrano«
DRAGA — V Dragarski dolini je menda najčistejši zrak v Sloveniji in čudovita, neokrnjena narava nudi številne možnosti za razvoj kmečkega turizma. Franc Vesel in njegova žena Slavica o tem razmišljata vse od dne, ko sta pred petimi leti s hčerami prišla iz Ljubljane v Lazeč, prvo vas ob vstopu v Dra-garsko dolino.
»Občina za to ni imela posluha,« potožita zakonca, ki že tretje leto kmetujeta na 23 ha lastnih kmetijskih in gozdnih zemljišč in 20 ha, iti jih imata v najemu. Trenutno imata 9 glav živine, spomladi, ko naj bi jih bilo s podmladkom 13, pa bosta kupila tudi nekaj prašičev. Rada bi namreč ustvarila zaključen krog ponudbe biohrane. S tem namenom sta letos v sodelovanju s kmetijskim zavodom in kmetijskim inštitutom že poskusno gojila koren, solato, čebulo in kumare.
Skupni pridelek poskusne biološke pridelave treh vrst kumar, ki sta jih gojila na 126 m2 na tri različne načine, je bil 238 kg, kar pomeni, preračunano na hektarski pridelek, 18.917 kg. Najboljši pridelek je dala gojitev vrste levina v kombinaciji
folije in opore, in sicer 28.905 kg/ha. To pa je rekorden pridelek, če vemo, da kumare potrebujejo toplo podnebje in daje njihova gojitev že na 500 m nadmorske višine vprašljiva, Veselova kmetija v Laz-cu pa leži na 800 m.
Zaradi možnosti pozebe sta kumare sejala sredi maja v lončke in jih šele konec junija presadila v zemljo. Ker sta jih zaradi slane pokrivala, sta jih pobirala še ves september, pridelek pa bi bil lahko še večji, če jih ne bi napadla plesen, ki sta jo sicer s škropljenjem z naravnimi škropivi (njivska preslica) ustavila.
Slavica se je že pred osmimi leti začela ukvarjati s predelavo hrane na osnovi naravnih sredstev na svojem vrtičku v Ljubljani. Pravi, daje pri biološki pridelavi hrane potrebno veliko dela, predvsem pa znanja. S poskusnim gojenjem bosta nadaljevala tudi prihodnje leto, že letos pa sta na 35 arih zasejala riž. Upata, da bo na njuni kmetiji kmalu zaživel kmečki turizem, vendar se zavedata, da brez občinske ali republiške podpore verjetno ne bo šlo.
M. LESKOVŠEK-SVETE
Naravne »čistilne naprave«
Sanitarno močvirje v Sušju bo prvo v občini
Bavčar v Fari
Problemi ob slovensko hrvaški meji
FARA — V ponedeljek je bila v Fari razšiijena seja Sveta krajevne skupnosti Kostel. Udeležila sta seje tudi slovenski notranji minister Igor Bavčar in direktor carinarnice Franc Košir. Krajanom, zbranim z obeh strani reke Kolpe, sta odgovaijala na številna vprašanja v zvezi z mejo in postavitvijo carinarnic.
Ugotovila sta, da je nekatere probleme, zahteve in želje možno rešiti že kmalu. Tako, denimo, željo prebivalca Laz, da bi se vsaj občasno, kot preventiva, v njegovi vasi pojavili policisti. Franc Košir je tudi naredil konec večnim ugibanjem, koliko denaija se lahko prenese čez mejo. Povedal je, da se lahko prinese ali odnese 5 tisoč tolaijev, prav toliko dinarjev se lahko odnese, v Slovenijo pa se lahko prinesejo neomejene količine dinarjev in deviz, ki pa se jih lahko odnese le v vrednosti 1000 DEM. Prav tako bo zgrajene 3 km ceste do Kužlja, saj je ta tudi v interesu policije.
Vse probleme, ki niso rešljivi takoj, pa bo moč rešiti, ko bodo sprejeti meddržavni sporazumi s Hrvaško o maloobmejnem prometu, o dvolastništvu in turističnem prometu. Bavčar je še obljubil, da se bo osebno zavzel, tako kot se je že za položitev asfalta do Žage, da bo narejeno na zahtevo večine krajanov Osilnice, 23 km ceste na levi strani Kolpe.
POTREBUJEJO
APARTMAJE
KOČEVJE — Kot nov organizator ponudb lovskega turizma se pojavlja tudi podjetje Oprema Kočevje, ki gostom poleg lova in gostinskih uslug nudi tudi svoje izdelke — lovska oblačila. Manjka jim ustreznih pienočitvenih zmogljivosti, saj zanimanje za tovrstni turizem, ki prinaša visoko zahtevne goste, v zadnjem času narašča. Trenutno nujno potrebujejo 10 apartmajev, ki naj bi jih Kočevci zagotovili v svojih zasebnih hišah.
TEČAJ PLESA
KOČEVJE — LOŽINE — Jutri se v prostorih gostišča Dallas pričenja tečaj družabnega plesa, ki ga bodo vodili člani plesnega kluba Bolero iz Ljubljane. Začetni in nadaljevalni tečaj obsegata 8 vaj po dve šolski uri tedensko. Vpis v gostišču Dallas je možen uro pred pričetkom tečaja.
RIBNICA — Kanalizacija, ki so jo letos speljali iz Sušja proti Bistrici, je bila urejena na črno. Del projekta je bil sicer narejen, ne pa tudi celoten sistem, saj je ta predvideval tudi postavitev čistilne naprave. V iskanju rešitve problema in preprečitve onesnaževanja Bistrice so se v ribniški občini odločili, da bodo pri Sušju, vasi, oddaljeni 7 km od Ribnice, naredili sanitarno močviije.
Sanitarna močvirja naj bi bila najboljše in najcenejše »čistilne naprave« za prečiščevanje sanitarnih voda in vode iz gospodinjstev. V Sloveniji je zaenkrat poskusno uvedenih le okoli 6 sanitarnih močvirij, zato bi o dejanski uspešnosti ali neuspešnosti še težko govorili. Primerna so za manjše kraje, saj se predvideva, da je potrebno za okoli 55 ljudi-onesnaževalcev okoli 100 m2 sanitarnega močviija. Sama lokacija je najprimernejša, če je v bližini vodotok. Odpadne vode usmerjene v takšno močviije, ki je oblikovano stopničasto, se skozenj pretakajo, medtem pa se škodljive snovi s pomočjo sonca in delovanja rastlin razkrajajo.
Komisija za komunalno dejavnost in ekologijo, ki jo je imenoval ribniški izvršni svet, je že maja določila primerno lokacijo pri Sušju ob Bistrici. Ker je v Sušju okoli 200 onesnaževalcev, se bo sanitarno močviije razprostiralo na 4 arih občinskih zemljišč v bližini Bistrice.
Trenutno potekajo dela na projektu, že spomladi pa naj bi to prvo sanitarno močviije v ribniški občini začelo delovati. Projekte mora plačati občina, za izvedbena dela pa bo tretjino potrebnega denarja, ki ga ocenjujejo na okoli
1.500.000	SLT, prispevala republika.
Če bo ta naravni način čiščenja odpadnih voda uspešen, bosta sanitarne-
mu močviiju v Sušju v kratkem sledili še dve v krajevni skupnosti Loški potok. Komisija je 3. decembra na ogledu terena že določila lokacijo v Travniku, glede lokacije v Retjah, kjer je problem odtok iz načrtovanega močviija, pa bodo morali za mnenje povprašati še strokovnjake.
M. L.-S.
SEKAJO ZA NAKUP STANOVANJ
LOŠKI POTOK — Planiranih
11.000	kubičnih metrov letnega poseka gozda na območju krajevne skupnosti Loški Potok bo letos preseženih za okoli 3.500. Vzrok za to je v veliki meri v novem stanovanjskem zakonu. Sekajo predvsem tisti lastniki gozdov, ki ne prebivajo v Loškem Potoku in ki s prodajo lesa želijo priti do denaija, potrebnega za nakup stanovanj. Delavci Gozdnega gospodarstva z njimi sodelujejo pri odkazilu dreves za posek, saj bi bila drugače škoda v gozdu še večja. Zato tudi ni golosekov in večjih primerov črne sečnje.
RIBOGOJNICA V RIBJEKU
vgsi Ri
Osilnica je zasebnik Željko Knavs uredil na potoku (pritoku Kolpe) ribogojnico za postrvi. Trenutno ima v njej 80 kg postrvi. Vzrejene postrvi bo prodajal podjetjem in drugim interesentom predvsem v občini Kočevje pa tudi drugam.
Več očitkov vladnemu predlogu
Z javne razprave o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v Kočevju
KOČEVJE — 3. decembra je bila v Kočevju javna razprava o predlogu pokojninske in invalidske zakonodaje. Udeležba na razpravi, ki jo je organizirala Socialistična stranka Slovenije — Kočevje, je bila skromna, saj je bilo prisotnih le 20 ljudi. Poslanka SSS v družbenopolitičnem zboru Republike Slovenije, Dalja Lavtižar-Bebler, je predstavila glavne spremembe, ki jih prinaša nova zakonodaja.
Vlada zagovarja postopno podaljšanje pokojninske dobe, s čimer daje prednost ekonomskim razlogom pred socialnimi. Zanemarita je področje so-
ciale in vprašanje je, ali bodo zaposleni, ki že tako težko živijo, sposobni vzdrževati vse brezposelne. Povečalo pa se bo tudi število upokojencev. Šele od leta
OBISK IZ NEMČIJE — Prejšnji teden je Kolevje obiskala delegacija predstavnikov vodečih strank v nemškem parlamentu iz Oer — Erckenschvika. Prišli so z namenom, da se seznanijo z dejanskim stanjem v Sloveniji in Kočevju. Kočevski župan dr. Mihael Petrovič je povedal, daje njihov prihod pogumno dejanje, kajti v Nemčiji razpolagajo s protislovnimi informacijami o razmerah pri nas. Prepričani so bili, da tu vlada vojna psihoza in panika in da je gospodarstvo v razsulu. Ponosni so, da bo Nemčija prva priznala Slovenijo in da je kočevsko srečanje potekalo prav tedaj, ko sta se v Bonnu sestala Kohl in Kučan. Dogovorili so se za nadaljnje sodelovanje, ne le na športnem, ampak tudi gospodarskem področju, (foto: M. Gla vonjič)
1993 bo veljal postopen prehod po polletnem razmiku, vendar tako, da se bodo s polno pokojninsko dobo leta 1998 lahko upokojili vsi moški, stari vsaj 58 let, in vse ženske, stare vsaj 53 let.
Pomembna novost je uvajanje prostovoljnega in dodatnega zavarovanja poleg obveznega. Vsi tisti, ki se ukvaija-jo z dejavnostjo, ki jim prinaša dobiček, se lahko zavarujejo za več, kot predvideva obvezno zavarovanje. Ob tem pa ni dobro, da se ohranja razmetje 1:13 med najnižjo in najvišjo pokojnino. Razpon bi bilo potrebno zmanjšati oz. zvišati spodnjo mejo.
Ker vlada ni naredila finančnega prikaza, kaj bi pomenila avtomatična vključitev študijskih let in časa služenja vojaškega roka v pokojninsko dobo, ni mogoče vedeti, zakaj seje vlada odločila le za možnost dokupa teh let. Kljub temu pa je to pozitivna pridobitev glede na staro zakonodajo.
Največja slabost zakona je v tem, da ob uvajanju povečevanja pokojninske dobe ne uvaja nobenih omejitev glede beneficiranih delovnih mest. Tako imajo beneficirano delovno dobo še naprej tudi vsi tisti delavci v organih za notranje zadeve in drugod, ki »sedijo v pisar-
Plazovi se še vedno niso umirili
Ljudje sporočajo na sevniško občino, da po obilnem novembrskem deževju tla ____marsikje še kar naprej polzijo — Velika škoda, ki še ni dokončna
SEVNICA — Poročali smo že, daje dolgotrajno deževje od 20. do 24. novembra povzročilo v sevniški občini veliko škodo. Izredno narasli potoki ter Sava in Mirna so poplavili njive, travnike in tudi nekatere hiše, deževje pa je sprožilo številne plazove, ki so povzročili še več škode. Plazovi so povzročili neprevoznost cest vseh kategorij, porušili so hlev in večjo drvarnico, pretrgali so več poti, zaradi plazu je postala neuporabna ena zidanica, večji plazovi pa ogrožajo sedem stanovanjskih hiš.
Seicreiar občinskega sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora, dipl. komunalni inženir Jože Kolar, pravi, da bo škoda še večja, saj se plazovi še niso umirili. Ocenjevalne komisije so ugotovile, daje doslej nastalo samo za zagotovitev prevoznosti na magistralnih in regionalnih cestah za 3,150.000 tolarjev škode oz. stroškov, na lokalnih cestah le za 90 tisočakov manj, na nekate-goriziranih cestah za 2,755 000 tolarjev, na poljskih poteh, ki služijo kot dostop do posameznih objektov, pa za
3,500.000	tolarjev. Na magistralnih in regionalnih cestah je prevoznost že za-
gotovljena v celoti, na lokalnih cestan omogočajo prevoz s prometno signalizacijo, medtem ko nekateri odseki ne-kategoriziranih cest še niso prevozni, omogočen pa je promet po raznih obvoznicah. Na krajevnih poteh pa v nekaterih primerih še zmeraj ni možen promet.
Za sanacijo magistralnih, regionalnih, lokalnih in nekategoriziranih cest v sevniški občini bi potrebovali skupaj okrog 83 milijonov tolarjev, od tega več kot polovico samo za lokalne ceste. Pri teh ocenah pa niso upoštevali stroškov, ki bi nastali, če naj bi odpravili tudi
vzroke za nastalo škodo. Potem ko so si teren ogledali geologi in geomehaniki, bi bilo potrebno izvesti še geomehanske
• Že po geomehanskih raziskavah, opravljenih zaradi ogroženih stanovanjskih in gospodarskih objektov, so ugotovili, da je potrebno glede na geološko sestavo tal izvesti veliko število drenaž in osnovne odvodnje površinskih voda. Za vse to bi potrebovali prek 23 milijonov tolaijev. V vinogradih in sadovnjakih je potrebno proučiti ekonomsko upravičenost sanacije zemljišč in obnove trajnih nasadov. Tega izračuna še ni niti ni ocenjena škoda.
raziskave in pripraviti tehnično dokumentacijo. za kar bi skupaj potrebovali okrog 9 milijonov tolarjev. Same izvedbe pa realno skoraj ni možno oceniti.	1	P. P.
Ustanovili Demokratsko stranko Kočevje
Predsednik F. Bartolme
KOČEVJE — Po razcepitvi v slovenski SDZ so minuli petek tudi v Kočevju ustanovili Demokratsko stranko, se pravi, da so se priključili Ruplovemu delu nekdanje skupne SDZ.
Na ustanovnem zboru so sprejeli program dela, za predsednika pa so izvolili Franca Bartolmeta. Sklenili so še, da bodo vsi člani — stranka jih ima uradno le 14 in še od teh dva razmišljata, če se ne bi vključila v kakšno drugo stranko — tudi izvršilni odbor stranke. V program so zapisali, da se bo njihova stranka zavzemala za duhovni in gospodarski preporod Kočevja; izboljšanje ekologije (ustavitev vseh obratov, ki nimajo obratovalnega dovoljenja), borili se bodo proti korupciji, itd.).
V razpravi so med drugim poudarili, da prihaja do mnogih nepotrebnih zapletov, sporov in hude krvi med občani tudi zato, ker občinske strokovne službe ne rešujejo zadev skladno z veljavno zakonodajo. Zato prihaja do mnogih
• ZAČASNA PREPOVED GNOJEVKE — Na nedavnem ustanovnem občnem zboru Demokratske stranke so meddrugim razpravljali predvsem o varstvu okolja. Na zboru so prebrali tudi dopis ministrstva za varstvo okolja in urejanje prostora Slovenije o začasni prepovedi gnojenja z gnojevko na površinah Kmetijskega gospodarstva Kočevje. Ta prepoved bo veljala do predložitve gnojilnega načrta, ki ga bo dopolnila ustrezna strokovna institucija. Gnojilni načrt mora upoštevati predvsem stranske učinke gnojenja, ki se pojavijo v vodi ali zraku in tako vplivajo na življenjsko in bivalno okolje. Ce bo gnojevke preveč, so potrebne še druge rešitve ali pa postopno zmanjšanje zmogljivosti farme.
pritožb ne le na najvišje predstavnike občine, ampak tudi države Slovenije. Zahtevali bodo, da se nesposobni uradniki zamenjajo. Ugotovili so še, da je kočevski občinski zbor stranke premalo povezan z republiškimi strankarskimi vodji, nekdo pa gaje opozoril, daje potrebna tudi tesnejša povezava z občani in zavzemanje za reševanje zadev, ki občane vsak dan najbolj žulijo.
J. PRIMC
IZ REPUBLIŠKE SOLIDARNOSTI 57,367.500 TOLARJEV
SEVNICA — Toliko denaija je dobila sevniška občina iz republiške solidarnosti za odpravo posledic zaradi poplav 1. in 2. novembra lani. Koordinacijski odbor za odpravo posledic elementarnih nesreč je razdelil 56.866.670 tolaijev. Večino denarja je dobila industrija, znotraj te pa Jugotanin.
PRIZADETI UPOKOJENCI — Na javni razpravi o predlogu pokojninske in invalidske zakonodaje je Darja Lavtižar-Bebler znala v duhu prave poslanke prisluhniti najrazličnejšim težavam, ki jih imajo kočevski upokojenci (Foto: M. L-S.)
nah«. Tako je denimo lahko minister za notranje zadeve Igor Bavčar z administrativno upokojitvijo hitro upokojil tudi nekatere, ki nimajo dosti več kot 40 let.
Predlog za izenačitev pokojninske dobe žensk in moških je vlada umaknila, kar je tudi popolnoma pravilno, saj je to edini primer pozitivne diskriminacije žensk, ki tudi še na mnogih drugih področjih niso enakopravne z moškimi.
M. LESKOVŠEK-SVETE
VEČERI VALČKOV
SEVNICA — V lepo prenovljenem lokalu sevniškega gostinskega podjetja, v gostilni »Na križišču«, niso le obogatili ponudbe z boljšo kuhinjo in izbranimi vini, ampak se poslej lahko vsak petek od 20. do 24. ure gostje prijetno zabavajo na večerih valčkov in polk z ansamblom Ocvirk. V tem lokalu najdejo svoj kotiček tudi zaključene družbe, ki bi hotele zaokrožiti letošnje leto. V restavraciji hotela Ajdovec pa se bodo v soboto, 14. decembra, pričele zabave z ansamblom Alenka in Marjan, kije nastal iz nekdanjih trboveljskih Mladih upov, znanilr zlasti po rudarski pesmi Srečno. Trboveljčani, ki igrajo glasbo za staro in mlado, bodo gostovali v Ajdovcu tudi preostali soboti do novega leta. Gostinci pa ne bodo pobirali vstopnine ne Na križišču niti v Ajdovcu.
MODRA, ROŽNATA, RAZPOSAJENA
BOŠTANJ — Glasbeno-plesna prireditev pod zgornjim naslovom, ki sojo pripravila dekleta dekliškega okteta Corona iz Boštanja, je preteklo soboto navdušila številno občinstvo v dvorani boštanjskega TVD Partizana. Večno zelene melodije, glasbena spremljava, kostimi, primerna koreografija Polone Gačnik in Romane Pernovšck. kije tudi dala idejo za celotno uprizoritev, so zagotovilo za dober obisk in sprejem prireditve tudi na prihodnjih nastopih okteta Corona. Dekleta sicer nastopajo po vsej Sloveniji štiri leta, prepevajo pa sloven-skifljudske, umetne in renesančne pesmi ter večno zelene melodije
Drobne iz Kočevja
PONAREDEK — O ponarejenih tolarjih smo v zadnjem času že nekaj slišali, zato ni nič čudnega, da seje takšen primerek pojavil tudi v Kočevju. Služba družbenega knjigovodstva je pri kontroli ugotovila, da je bankovec za 1000 SLT ponarejen. Bankovcu za 10 tolaijev je nekdo spretno prilepil dve ničli in ga nato kot tisočaka vnovčil v kavami. Čudno ob tem pa je, da ponarejenega bankovca, kije šel v obtok 27. novembra, kljub temu daje drugačne barve od pravega, da je prilepljene ničle mogoče otipati in daje na njegovi hrbtni strani zapisana beseda deset ostala nespremenjena, niso prej opazili.
NE ZA VSAKO DELO — V kočevski občini je že okoli 1200 nezaposlenih. Nekateri med njimi živijo že v pravi socialni bedi, zato je kočevski izvršni svet naredil seznam socialno ogroženih z namenom, da bi jim pomagal. Povabil jih je na razgovor in iim predlagal, da bi opravljali javna dela. Čeprav so eksistenčno ogroženi, pa niti eden od 40 poklicanih ni bil pripravljen sprejeti ponujena dela.
DANES SEMINAR O KMEČKEM TURIZMU
KOSTELSKO, KOČEVJE — Danes, 12. decembra, ob 17. uri bo v prostorih osnovne šole v Fari seminar o kmečkem turizmu, ki ga organizira domače Turistično društvo Kostel. Seminar je za udeležence brezplačen, namenjen pa je vsem, ki se že ukvaijajo s kmečkim turizmom ali pa se nameravajo ukvarjati s to dejavnostjo. O zakonodaji s področja kmečkega turizma bo predavala inž. Milena Kulovec, ki je svetovalka za področje kmetijstva, gospodinjstva in dopolnilnih dejavnosti pri republiškem ministrstvu za kmetijstvo in prehrano Slovenije. Direktorica zadružne turistične agencije »Vas« d.o.o., Mojca Kraševec, pa bo predavala o trženju. Posebno predavanje bo še o urejanju bivalnega okolja na turistični kmetiji. Po seminarju bo pogovor o reševanju praktičnih vprašanj s tega področja na tem obmejnem območju občine.
Ribniški zobotrebci 1
OBVEZNA UDELEŽBA — V dvorani športnega centra Osnovne šole dr. France Prešeren v Ribnici je bila v petek predstavitev športne ritmične gimnastike. Članice kluba za športno ritmično gimnastiko Narodni dom iz Ljubljane so skupaj z državnimi reprezentantkami predstavile to športno panogo tudi učencem ribniške osnovne šole. Nekdo izmed staršev je izrazil nestrinjanje s tem, daje bila udeležba otrok na predstavitvi menda obvezna in da so za obvezen ogled morali še plačati vsak po 40 tolaijev.
VEČ ZADOVOLJNIH — S preselitvijo ribniške ekspoziture Službe družbenega knjigovodstva v nove prostore v Oničeni hiši so zadovoljni tako delavci Službe družbenega knjigovodstva kot njihove stranke. Delavci se veijetno počutijo prav kraljevsko v primerjavi s prejšnjimi delovnimi razmerami v prostorih v Kolodvorski ulici. Številne trgovine, gostilne in drugi lokali pa so zadovoljni, da lahko po zaprtju gotovino varno oddajo v nočni trezor.
POSLI — Medtem ko nekaterim posel nikakor ne gre, drugim samo tako tako, tretji svoje posle razširjajo, četrti spet z njimi šele začenjajo. Eden takšnih, kije z delom komaj začel, je nov frizerski salon Linija na Griču. Nova mesarija v prostorih bivše zadružne mesarije v Dolenji vasi pa je razširitev ponudbe Mesarije Ambrožič iz Sušja na drugi konec ribniške doline.
Sevniški paberki
MIKLAVŽ — Letošnji Miklavžev sejem, ki ga je na sevniškem Glavnem trgu spel pripravilo športno in kulturno društvo Florjanska, je bil slabše obiskan kot lanski. Še najbolj so bile oblegane stojnice gostincev, kjer so obiskovalci ob kuhanem vinu in medici ugibali, zakaj sevniški Miklavž ni prišel in bil radodaren 6. decembra, kakor je to običajno. So pa bili zato toliko bolj dejavni »parkeljni«. Peklenščki so že na predvečer sv. Miklavža rožljali z verigami po nekaterih ulicah, da je bilo strah in groza.
BONI — Skupina prizadetih navadnih delavcev sevniškega Merkatorja, kot so se nam predstavili v anonimki, se nam je pridušala zavoljo »demokracije«, ki da jo zganjala direktorja Merkatoija, gospoda Ješelnik in Imperl. Delavci tožijo, da imajo že tako nizke plače, zdaj pa še tistih fič-nikov ne dobijo, ampak del plače predstavlja za 2.500 tolarjev obveznih bonov, ki jih lahko zapravijo samo v sevniškem Merkatorju. »Če se s lem ne strinjamo, pravijo gospodje: Pa nasvidenje!« — tarnajo delavci in se sprašujejo, kako naj zdaj plačajo elektriko, stanarino in še druge stroške, saj marsikomu že tako ni kaj dosti ostalo od plače. Pozanimali smo se na Merkatorju, kako je s tem in so nam odvrnili, da v teh kriznih časihpočno podobno še v marsikaterem podjetju. Gre pač za preživetje!
BOHOR JF VSTAL Delavci sev-niške obrtne zadruge Bohor so izrekli nezaupnico svojemu direktorju Vojtehu Ro-gliču. Taje dal II delavcev na čakanje oz. v suspenz. Prihodnjič: Bohor žari!
Krške novice
ZA SPOLZKE PRILOŽNOSTI — Novotehna si na odprtju avtomobilskega salona v Krškem obeta veliko gostov, predvsem gospodarstvenikov. Ob tej priložnosti gostitelj pripravlja tudi prikaz delovanja najnovejših snežnih verig, prav tistih, ki so kot plod domačega znanja letos dobile nagrado Eureke. Zaenkrat še ni čisto razjasnjeno, ali si organizator tokrat zares obeta zelo snežno zimo ali pa tako spolzke gospodarske razmere, da bi bilo za gospodarstvenike priporočljivo, da se odenejo v to domače znanje, da jih na njih ne bo spodneslo.
SLIKAJTE ROŽNATO - Črno-belih filmov tudi v Krškem, tako kot marsikje drugje po Sloveniji, ni več moč dobiti. Je to resnično pomanjkanje ali le posledica diskretne direktive vsem trgovcem, češ, tako bodo fotografi, zlasti pa časopisni fotoreporterji slikali razmere bolj rožnato?
BODITE POZORNI! — Danes popoldne bodo poslanci vseh zborov krške občinske skupščine sprejemali nov odlok o javnem redu in miru v občini Krško, ki prinaša nekaj pomembnih novosti, zlasti kar se tiče varstva občanov in premoženja, onesnaževanja okolja in varstva zunanjega videza naselij. Zato že sedaj opozarjamo vse, ki so bili na teh področjih malomarni, naj bodo v prihodnje previdnejši.
Nov« v Brežicah
ŠE V ILEGALI — Kdor se v teh mračnih zimskih dneh podaja z avtomobilom na pot po Bizeljskem in Kozjanskem, naj vzame s sabo dobre specialke in sovoznika, kijih bo znal brati, ali pa se pripravi na ustavljanje in spraševanje. Tisti, ki so zadolženi za postavljanje oznak krajev in kažipotov, so na ta lepi del Slovenije pozabili. Edino opravičilo, ki bi ga kdo lahko potegnil iz zadnjega žepa za takšno stanje, je to, da so kraji pač ob meji in da se nikoli ne ve, kdaj bi po naših cestah spet zabrnele sovražne kolone. V tem primeru bi se sovražnik res znašel v veliki zagati, tako kot vsi, ki jih pot prvič privede v te kraje.
NOVI VUKOVAR? — Če boste hodili v okolici Mokric in domačine, četudi samo za šalo, spraševali, kaj mislijo o tem, da bi jih dali Hrvaški v zameno za kos jadranske obale, vam svetujemo, da to storite iz primerne razdalje. Uporniški plamen v očeh, ki vas bo oplazil, je nevarnejša od žara, s katerim so vukovarski borci branili svoja ognjišča, in obljublja, da bi ob vsakem poskusu take izdaje slovenski vladi ne bilo prizaneseno tako, kot je bilo hrvaški ob padcu Vukovarja.
OBMEJNA SEKSUALNA VZGOJA — »Kam, oča?« je uvoženi mladi miličnik vprašal možakarja, ki jo je po nedovoljeni bližnjici mahal na hrvaško stran. »Kam? Samo po sperme skočim tjale čez,« je odgovoril možakar, miličnik pa je vzrojil, češ, pri teh letih pa norca brijete iz mene s takimi neumnostmi. Toda možakarja je že zaradi spoštovanja do starejših le spustil čez. In kmalu je možakar po isti poti prikorakal nazaj in zaupno pomahal miličniku pred nosom z drobno stekleničko: »Vidite, po tole sem šel. Za moje svinje je. Hrvaški prasci so boljše pasme.«
IZ BR£2ISK£..^| PORODNIŠNIC^*'^
V času od 1. do 7. decembra so v brežiški porodnišnici rodile: Irena Rožman iz Brežic — Urško, Hudorovič Nevenka z Gorice — dečka, Anica Romanič s Senovega — Katjo, Martina Mihelin z Bizeljskega — Andrejo, Jerica Urbanč iz Veniš —Kajo, Marija Pavlovič s Sel — Jernejo, Martina Habinc iz Hrastja — deklico, Paša Hotič iz Brežic — Marselo, Anica Žu-pevc iz Raven — deklico. Čestitamo!
V času od 23. novembra do 1. decembra so v novomeški porodnišnici rodile: Aleksandra Lučič iz Osijeka — Tajano, Mojca Kapler iz Ravni — Davida, Vesna Redžič iz Siska —Diano, Valerija Cerar iz Breznika — Silva, Jožica Avsec iz Dolža
—	Jožeta, Marija Udovč z Zajčjega Vrha
—	Tejo, Marija Ljubi iz Loške vasi — Benjamina, Nevenka Lahne iz Šmatjcških Toplic — Matevža, Luca Aščič iz Mirne Peči — Marka, Mihaela Tomažin z Gmajne — Uroša, Nada Jurejevčič iz Vranovičev —Antona, Jadranka Muc iz Mišincev — Sunčico, Anica Deželan iz Zagrada — Tjašo, Sonjica Štubljar iz Kamanja — Vlada, Slavica Smrekar — Sterk iz Črnomlja — Urško, Tatjana Junc s Sel pri Straži — Boštjana, Ivanka Banko iz Dvor — Matica, Tanja Strniša iz Dol Toplic — Filipa, Jožica Sladič iz Goljeka —Domna, Majda Obštetar iz Mačkovca
—	Aleksa, Gordana Grbič iz Karlovca — Andrejo, Biserka Popovič iz Duge Rest
—	Andrejo, MarijaJCralj iz Boršta — Janija, Viktorija Jerlan iz Martinje vasi — Sašo, Martina Zupančič iz Polja — Jerneja, Marija Pleš iz Karlovca — deklico.
IZ NOVEGA MESTA: Atifa Kadriba-šič, Pot na Gorjance 26 —Semira, Sabina Cilenšek iz Mačkovca 25 — Matija, Vesna Avbar z Zagrebške ceste 14 — Matija, Anica Perko, Ob Težki vodi 55 — Jožico, Tatjana Turk, Ob Težki vodi 27 — Anže-ta, Zdravka Drenik, Nad Mlini 41 — Ano, Andreja Beg s Ceste brigad 16 —Miha. Čestitamo!
m
ii
IZ NKŠIH OBČIN
mi
IZ NKŠIH OBČIN
C
Salon izraz zaupanja v Posavje
Novotehna napoveduje avtomobilski prodor na posavsko tržišče — Zaupanje v partnerstvo — Spomladi v Novem mestu in Krškem tudi General Motors
KRŠKO — Jutri, v petek 13. decembra, ob 11. uri bo Novotehna iz Novega mesta v stavbi ob stadionu Matije Gubca v Krškem poleg že obstoječe prodajalne odprla še nov salon za prodajo avtomobilov iz proizvodnih programov Citroen, Škoda, Golf in konec koncev tudi Zastave, kolikor jo bo še moč prodajati, nekako od konca prvega četrtletja prihodnje leto pa bodo tam na voljo tudi avtomobili iz programa General Motorsa.
Sektor avtomobilov, kamor sodi vozil in servise, ki ga vodi Stane Romih,
tudi novi avtomobilski salon, je ena od dejavnosti, ki naj bi predstavljala v naši realizaciji deset odstotkov, v dohodku pa 6 do 7 odstotkov. Ker tega letos iz objektivnih vzrokov ne dosega, poizkušamo z dopolnitvijo in razširitvijo ponudbe, z boljšimi plačilnimi pogoji in drugačnim odnosom naših prodajalcev do kupca ta poslovni rezultat izboljša-
z dodatnimi seminarji za osebje miselnost dokončno spremenili. Če pa so se poslovili od stare miselnosti, se ne nameravajo posloviti tudi od nekdanjih partnerjev.
»Kar zadeva Krško in Posavje nasploh, lahko rečemo, da je bilo to do nedavnega naš največji kupec, zaradi poznanih gospodarskih težav tamkajšnjih partnerjev pa je kupna moč padla. Menimo, da ostaja področje za nas še vedno interesantno, zato smo se odločili, da poleg naše že obstoječe trgovine in predstavništva odpremo še salon, kar pomeni, da dopolnjujemo našo ponudbo. Menimo, da je poslovno in moralno, če okrepimo svojo prisotnost tam, kjer smo v zlatih časih posavskega gospodarstva bili uspešni. Prepričani smo namreč, da bo kljub sedanjim težavam jutri to gospodarstvo splavalo. Na otvoritev smo povabili vse, s katerimi poslovno sodelujemo preko avtomobilov,

ter poslovne partnerje iz PTT sistema, elektrogospodarstva in industrije, skupaj prek 130 ljudi. Tako bo otvoritev tudi priložnost, da se s svojimi poslov-
• Novotehna je v tem obdobju veliko investirala, še največ v zadnjih kriznih časih, kar je vsekakor pozitivno. Otvoritev salona avtomobilov v Krškem je le ena v vrsti investicij, kijih je letos že opravila ali jih ima za bljiž-njo prihodnost še v načrtu. Aprila letos je kupila poslovno stavbo Novo-lesa v Novem mestu in v njej oktobra odprla tehnično prodani center, avgusta je bila odprta trgovina v blagovno servisnem centru v Metliki, usposobili so servis za avtomobile Golf, januaija bo v Kandiji odprt salon avtomobilov Citroen, konec prvega četrtletja pa bo v prostorih novomeške občine na Novem trgu, kjer je bilo včasih predstavništvo Goijan-cev, odprt salon avtomobilov General Motorsa.
nimi partnerji še enkrat srečamo ob zaključku poslovnega leta 1991 ter pogovorimo o problemih in načrtih,« meni direktor Niko Galeša.
T. JAKŠE
ti,« pravi direktor Novotehne Niko Galeša.
Nove prijeme narekujejo razmere na avtomobilskem trgu, kjer je v zadnjem, času že čutiti večjo ponudbo, kot je povpraševanje. Tako so se morali tisti, ki se ukvarjajo z avtomobilsko trgovino, čez noč preleviti iz avtomobilskih distributerjev v prodajalce, kar je pravzaprav normalno, čeprav za tiste, ki jim je vloga razdeljevalcev blaga ugajala, nekoliko boleče. Marketinška miselnost na avtomobilskem trgu pri nas je nekaj novega, za kupca vsekakor dobrodošlega, saj se je iz moledovalca za kakršnokoli prevozno sredstvo pod kakršnimikoli pogoji prelevil v kupca, ki lahko izbira. Direktor Niko Galeša pravi, da so v njihovem novoorganizi-ranem sektorju avtomobilov za prodajo
»NIČ NE BOMO POSLUŠALI, NIČ GLEDALI!« Tako napolnjena je bitu dvorana gasilnega doma v Smedniku le nekaj minul. Predstavniki občine Krško in Sa vaprojekla so se zaman trudili, da bi prišli do besede. Slišati je bilo le: »Smetišča ne maramo, tukaj imate podpise in pika Filme na televiziji pa glejte sami!«. (Foto: J. Pavlin)
W

%
Stanko Klemenčič
Zamenjati se ne dajo
VELIKA DOLINA — V zvezi s slovenskim izhodom na morje in savudrijskim polotokom je bilo v zadnjem času v časopisju že marsikaj zapisanega, med drugim tudi ugibanja o tem, če se ne bi dala morska meja le popraviti s ponovno priključitvijo dela polotoka Sloveniji, medtem ko bi Hrvaški, ki je bojda zainteresirana, odstopili grad Mokrice z okolico. To so seveda računi brez krčmarja, ki so domačine v okolici Mokric, kamor so take vesti tudi že prišle, močno razburile, saj nikoli niso bili in tudi nikoli ne bi hoteli živeti pod Hrvaško.
»Po mojem to nikakor ne more priti v resna razmišljanja. Kolikor jaz vem, nas nikoli ni nihče nič spraševal o tem in kolikor poznam ljudi, bi se temu z vsemi silami uprli,« pravi predsednik krajevne skupnosti Velika Dolina Stanko Klemenčič, ko smo ga povprašali, kaj meni o teh govoricah, ki so seveda tudi njemu prišle na uho.
»Mislim, daje bolje, če se ukvarjamo z resnejšimi zadevami, kot pa razpravljamo o takih čenčah,« pravi predsednik. »To pa je za nas telefonija, ki smo jo pričeli graditi že leta 1981 in je bilo omrežje že zgrajeno v letih 1985 in 1986. Nekaj manj kot polovica, kakih 80, priključkov je bila leta 1988 res priklopljenih, druga polovica pa čaka še danes, ker centrala v Jesenicah na Dolenjskem nima dovolj zmogljivosti. Upajmo, da se bodo stvari sedaj, ko je zamenjana centrala v Brežicah, pričele urejati tudi pri nas.«
T. J.
»Barabe domov, predsednika na vile!«
V krajevni skupnosti Raka ne marajo deponije odpadkov — »Krško naj najde drugo lokacijo!«
SMEDNIK — Prebivalcem vasi Ravno, Mali Koren, Gmajna, Kržišče in Smednik v krajevni skupnosti Raka je prekipelo. Tiho so morali biti takrat, ko so jim izselili vas Veliki Koren in na tistem mestu odprli rudnik kremenčevega peska. Tiho so bili takrat, ko so polagali temeljni kamen za današnjo nuklearko. Tokrat so jim po sklepu izvršnega sveta skupščine občine Krško na območju degradiranih površin peskokopa Ravno ponudili deponijo komunalnih odpadkov. V torek, 3. decembra, so v prostorih gasilskega doma na Smedniku pripravili razgovor s krajani. Tokrat so — za spremembo — morali biti tiho najvplivnejši predstavniki krške občine in lahko so zadovoljni, da seje vse skupaj končalo brez tepeža.
Torkov večer v mrzlem gasilskem domu si bodo zapomnili tako krajani kot razlagalci načrta za novo deponijo. V veliki sobi so se na razgovor s krajani temeljito pripravili predstavniki Savaprojekta in predstavniki občine: župan Vojko Omerza, predsednik izvršnega sveta Franc Černelič, član izvršnega sveta za prostorsko planiranje Franc Jenič in Franc Glinšek. Stene so krasili lično obarvani zemljevidi, grafikoni, v kotu je čakal televizor za prikazovanje video kasete, na mizi so bili za najtežja vprašanja pripravljeni debeli fascikli in učene knjige.
Kar pa seje tisti čas pred sestankom dogajalo pred domom, je bolj spominjalo na kavbojko. Vpitje je bilo slišati vsevprek, med tem tudi stavke: »Bi radi Krakovo? Orožja imamo dovolj! Predsednika na vile!« in podobno«. Ko seje soba v domu napolnila in so želeli zaradi mraza zapreti vhodna vrata, seje spet začelo vpitje. »Kaj nas sploh kličejo, po kaj smo sploh prišli? Barabe, pojdite domov, in če želite smeti, si doma skopljite jamo in se zastrupljajte!« Član krške skupščine Jože Žabkarje razlagalcem povedal, da »nobenega zbora ne bo, ker so vsi proti, in če bo treba, jih bo prišlo tisoč«. Krajani so ob glasnem negodovanju zapustili dvorano in izključili tok. Zatem seje nekaj bolj ozaveščenih krajanov le vrnilo v dvorano. Prišla je tudi elektrika in razgovor je stekel.
Predstavnik Savaprojekta inž. Miran Jakhel je kot vodja študije povedal, zakaj so se odločili prav za to lokacijo odlagališča smeti za občine Krško, Brežice in Sevnica. Na območju teh občin je nešteto črnih odlagališč odpadkov. Tudi
»komunalci« iz strnjenih naselij odvažajo odpadke na neurejena začasna odla-
• DEPONIJE NA RAVNEM NE BO — Predstavniki krške občinske vlade, podjetja Sava-projekt in tamkajšnje komunale so poskušali v petek, 6. decembra, ob 18. uri v telovadnici OŠ na Raki krajanom prikazati, kakšno deponijo bi dobili na Ravnem, kjer naj bi bilo novo odlagališče za tri posavske občine (Krško, Sevnica, Brežice). S seboj so prinesli, tako kot v torek, posnetke deponij v Avstriji in Švici, zgrajenih tako, da ne obremenjujejo okolja. Poleg omenjenih posnetkov so nameravali občanom predstaviti tudi načrte za omenjeno deponijo, vendar niso imeli kaj več sreče kot v torek. Krajani so se počutili ogoljufane ravno zaradi teh načrtov, čeprav gre po besedah člana krškega izvršnega sveta za ustaljen postopek. Ker so na petkovi razpravi našli tudi različne podatke o prepustnosti tal, so se odločili, da bodo v primeru ponovne razprave o deponiji na Ravnem zahtevali recenzijo. Sklep javne razprave: deponije na Ravnem ne bo, krajani ne dopustijo. (M. Molan)
gališča. Takšno stanje ne more trajati večno, zato že nekaj let na tem območju razmišljajo o veliki deponiji in trajni rešitvi. »Pripravili smo sedem lokacij: Ravno, Selce pri Leskovcu, Gunte, Rožna pri Brestanici, Gornji Leskovec, Mali Kamen in Jurički Dol. Potem, ko smo pri vseh lokacijah upoštevali več faktorjev (velikost smetišča, prekrivni material, geološka struktura, naravna in
kulturna dediščina, oddaljenost od naselij, cestne povezave, čiščenje izcednih vod, odvoz in drugo), je »zmagal« peskokop Ravno. Rešitev smo videli v tem, da se uporabi velik izkop v velikosti več kot 22 ha. Novo deponijo bi uredili po vseh evropskih normah,« je peščici krajanov po neuspelem zboru razložil inž. Jakhel.
Med tistimi, ki so predstavnikom občine in Savaprojekta postavili največ vprašanj, je bila najglasnejša Županova Justi z Ravnega: »Prej bi se morali priti
pogajat s krajani, ne pa sedaj, ko je že vse skupaj pripravljeno in zrelo! Od sedanjega Kremena smo dobili le blato in prah; če bi bilo tukaj smetišče, bi nas oskrbeli še s steklimi lisicami, podganami, strupi in podobno nadlogo. Tuje krakovski gozd, poplave, štirideset vodnjakov, hiše so prav na robu bodoče deponije. Nič nimamo proti, da tudi naš kos Slovenije dobi urejeno odlagališče odpadkov, vendar ga poiščite tam, kjer daleč naokoli ni ljudi!«
J. PAVLIN
Brežičanom
mirno
življenje
Besede notranjega mini-stra Igorja Bavčarja
BREŽICE — V soboto zvečer je bil tukaj občni zbor Demokratske stranke, ki se ga je udeležil tudi koordinator te od SDZ ocepljene Ruplove skupine, slovenski notranji minister Igor Bavčar. Spregovoril je o napetih političnih časih, ki so še pred nami, o oblikovanju tako imenovane slovenske politične sredine, komentiral pa je tudi pojave, ki te dni močno vznemiijajo Brežičane, namreč obnašanje in položaj nekaterih častnikov bivše jugoslovanske vojske, ki te niso zapustili ali pa se s hrvaških bojišč vračajo v Slovenijo.
Minister Igor Bavčarje med drugim dejal tudi: »Mi smo z našo lastno zakonodajo postavili načela, po katerih lahko ljudem ne samo damo, ampak tudi odvzamemo državljanstvo, po teh načelih lahko tujce izženemo iz države, jih proglasimo za nezaželene osebe, ljudi lahko preganjamo na podlagi pozitivnih kazenskopravnih predpisov. Vse te metode bomo uveljavili, da bomo preprečili, prvič, prihod pripadnikov tujih oboroženih sil in tujcev na naše ozemlje, drugič, podeljevanje državljanstva tistim, ki služijo tujim vojaškim formacijam in tujim oboroženim silam in tretjič, na podlagi spremembe štiridesetega člena zakona o državljanstvu tega statusa ne bomo podeljevali tistim, ki so kakorkoli sodelovali z agresoijem v času napada na Slovenijo. Mislim, da je to poleg dejavnega nastopanja slovenskih policistov tisto, kar lahko tudi prebivalcem Brežic jamči mirno življenje.«
Na občnem zboru je bil za predsednika brežiške podružnice Demokratske stranke izvoljen Franc Pacek.
T. J.
NAČRTI ZA NOVO POKOPALIŠČE
BRESTANICA — Sedanje brestaniško pokopališče je premajhno, poleg tega pa po mnenju nekaterih tudi ne ustreza več današnjim navadam in potrebam v zvezi s pokopavanjem preminulih. Brestaničani bodo naredili novo pokopališče, in sicer ga želijo urediti po zgledu nekaterih podobnih objektov kot neke vrste park. Pokopališče v Ši-tah, kot pravijo kraju, kjer bodo pokopavali v prihodnje, bo veliko nekaj čez poldrugi hektar. Doslej so za pokopališče že pripravili nekaj začetne dokumentacije.
•	Poslanstvo, ki hoče to deželo spet narediti slovensko, bo pregazilo demokratična pravila, Neslovence in demokratične Slovence. (Kreft)
•	Nisem Kristus v Kani Galilejski (Prometni minister Kranjc)
•	Tisk mora nadzirati oblast, in ne obratno. (Splichal)
Z malo potrpljenja do boljših zvez
Nova telefonska centrala Iskra IS 2000/224 omogoča več kvalitetnejših telefon-______skih povezav — Nekaj začetnih motenj do kmalu odpravljenih
BREŽICE — Prejšnji teden so bili mnogi telefonski naročniki v brežiški občini nejevoljni nad telefonskimi zvezami, saj nekaj časa nekaterih predelov tako rekoč ni bilo moč poklicati, zapleti pa se pojavljajo še sedaj, bodisi zato, ker nekatere stare številke ne veljajo več, bodisi zato, ker je treba nekatere napake še odpraviti.
Za kaj pravzaprav pri vsej stvari gre, nam je povedal Ivan Golobič, referent za tehnične investicije pri novomeški PTT: »Devetindvajsetega novembra smo v Brežicah priključili novo vozliš-čno telefonsko centralo. Z njo smo nadomestili dosedanjo centralo, ki je zaradi tehnološke zastarelosti in pomanjkanja ni bilo več možno širiti. V ta namen je bil zgrajen tudi novi telekomunikacijski center. Nova centrala je iz Iskrine proizvodnje, tako kot prejšnja, le daje ta digitalna centrala s programskim krmiljenjem model SI 2000/224.«
To je trenutno ena najmodernejših central, ki jih je moč dobiti pri nas. Omogoča uvajanje novih tehnologij in dodatnih storitev naročnikom, na primer razpoznavanje zlonamernega poziva, avtomatsko beleženje podatkov o dohodnih in izhodnih pozivih, se pravi da v je možno v primeru, če naročnik meni, da je račun previsok, preveriti,
kateri klici so bili opravljeni — tako številke, ki so bile klicane, kot številke, s katerih je bila številka poklicana — možna je preusmeritev poziva na drugo izbrano številko, če je naročnik odsoten itd.
Začetna zmogljivost nove centrale je 3600 telefonskih priključkov, medtem ko jih je imela stara 2000, s tem da bo možno to centralo širiti v obstoječih prostorih do končne kapacitete 10 tisoč priključkov, kar bi moralo zadostovati za srednjeročne pa tudi za dolgoročne potrebe brežiške občine. Trenutno so na novo centralo priključeni že vsi stari naročniki, to je približno 1.800 številk, v kratkem pa bo opravljen tudi tehnični pregled narčniškega omrežja, nakar bo možno vključevanje novih naročnikov. Z vključitvijo nove centrale so tudi povečane zveze z nadrejeno centralo v Krškem, tako da je brežiško vozlišče bolj odprto.
»Menimo, da se bo telefonija na področju občine Brežice občutno izboljšala, saj obstoječa telefonska centrala ni več omogočala vgradnje nekaterih komponent, s katerimi bi lahko povečali število medkrajevnih zvez oziroma zmanjšali notranje blokade. Vključitev nove centrale pa je hkrati tudi pogoj za povečavo končnih telefonskih central na
• Ob vključitvi centrale je bilo potrebno spremeniti precej naročniških številk, kar bo nekaj časa vplivalo na kvaliteto telefonskega prometa, se pravi, da bo malo zmešnjave. Vsi naročniki so dobili pisna obvestila o spremenjenih številkah, izdan je bil interni imenik za naročnike brežiške centrale, se pa pojavljajo motnje. Nove številke so dobili vsi tisti naročniki, ki imajo dvojčke, medtem ko so samostojne številke ostale nespremenjene.
področju občine Brežice, kot so Bizeljsko, Jesenice, Cerklje, Globoko in druge, kjer sedaj nismo mogli povečevati števila novih naročnikov,« pravi Ivan
Goloblč-	T. JAKŠE
Novinarji Dolenjskega lista komentirajo ♦ Novinarji Dolenjskega lista komentirajo
Je bil Novoles oškodovan ali ni bil
»Ker zakona o lastninjenju ni se dogaja odtujevanje družbene lastnine na različne načine. Pra v y zadnjem času je obseg tega zelo velik, tolikšen, da ga ni več mogoče puščati skritega očem javnosti, zadeve družbene lastnine pa so javne zadeve in se jih lahko javno obravnava,«je na množično obiskanem srečanju v novomeškem Metropolu pretekli torek dejal slovenski pravosodni minister dr. Rajko Pirnat. Srečanje je pripra vilno vomeš-ki odbor SDZ—NDS. Lastninjenje je sedaj ena najbolj vročih slovenskih tem, novomeško srečanje pa je bilo prvo tovrstno javno soočenje dr. Pirnata, in sicer z vodstvom novomeškega podjetja Novoline, ki ga je ta minister že pred časom navrgel kot enega od primerov divje privatizacije. Zatrdil pa je, da o njem in o drugih ne bi govoril, če ne bi imel v rokah dokazov.
Dr. Rajko Pirnat je y torek v Novem mestu opisal, kako se je zgodila di vja oz. neustrezna privatizacija v Novolinu. Podjetje je bilo vpisano y sodni register 2. oktobra lani s 4,246 milijona din ustanovitvenega kapitala Novoles je prispeval 3 milijone, metliška Kolpa 924 tisoč, deset delavcev Novolesa pa 322 tisoč din, od katerih so v začetku vplačali le 64 tisoč din, potem pa so mesečno dodatno vplačevali normalno visoke vložke. 4. aprila letos je bil s spremembo y registru ustanovitveni kapital zmanjšan zaradi izpadlih prilivov terjatev. Novoles je namreč dva milijona, od treh, ustanovitvenega kapitala prispeval v obliki terjatev, Kolpa pa celoten znesek. S spremembo v registru so ustanovitveni kapital Novolesa zmanjšali na dva milijona din, Kolpe pa na 700 tisoč din. Kapital zasebnikov je ostal enak. Nato pa se je po besedah dr. Pirnata zgodilo nekaj nenavadnega V dveh dneh v letošnjem maju je 22 zasebnikov vložilo v podjetje velike zneske. Največji je znašal kar 1,04 milijona din. Položnice so bile napisane na istem pisalnem stroju in pri vseh je bila uporabljena napačna tarifa plačilnega prometa Dr. Pirnat je dejal, da so ugotovili, da je bil del sklada skupne porabe podjetja Novoline prenesen na njegov žiro račun, nato pa knjižen kot kapitalski vložek posameznikov v podjetje. Po ponovni spremembi ustanoviteljskih deležev so imeli zasebniki že 4,583 milijona din, delež družbenega kapitala, v katerem se je pojavil z manjšim deležem še Slovenijales, pa se je od približno 90 zmanjšal na 37 odst. Zakaj se je vse to dogajalo? Zakaj je Novoles 14 dni pred prisilno poravnavo ustanavljal nova podjetja terjatve pa prenesel na enega s čimer je bila dana možnost, da so udeleženci prisilne poravnave oškodovani za 40 odst. terjatev? Dr. Pirnat je dejal, da je zaradi suma nepravilnosti njihova stranka (zakaj ne raje dr. Pirnat kot pravosodni minister?) dala pobudo centrali SDK, ki je kot eden od kontrolnih mehanizmo v povsem neučinkovita, naj opravi pregled finančnega poslovanja podjetja Novoline in vseh podjetij, s katerimi je kapitalsko povezan.
Na ministrove obtožbe seje odzval direktor Novolina Dušan Plut. »Minister ni povedal, koliko premoženja je Novoles vložil, koliko ga ima danes oz. koliko je bil Novoles oško-do van. Trditev o prenosu sredstev skupne porabe je laž. Minister ne citira sklepov skupščine Novolina Novoline je bil ob ustanovitvi vreden 12 tisoč mark, danes pa je vreden več kot milijon mark. Vsaka marka, ki je prišla v Novoline, je danes vredna 1,2 marke. Novoles je f začetku vložil 148 tisoč in dodajal toliko, da ima zdaj 279 tisoč mark, na kar bo v enem letu dobil 20 odst dobička Za koliko je bil No voles torej oškodo van?« Plut je na vrgel še vprašanje, koliko položnic se sme napisati na en stroj, ter podatek, da je ministrstvo za pravosodje s podpisom dr. Rajka Pirnata ravno v Novolinu naročilo pripravo projekta privatizacije nekaterih objektov v lasti ministrstva Minister je hotel videti dokument, da bi se prepričal, ali mu niso kaj podtaknili k podpis, »saj ministrstva vendar ni mogoče privatizirati«, a mu ga iz Novolina niso pokazali. Na trditev, da bo vsaka marka prinesla 1,2 marke, pa je dr. Pirnat dejal, da bo v povprečju to res, a da bo ena vložena marka enim prinesla več, drugim manj. Za prenos sredstev skupne porabe pa ima dokaze v obliki kopij virmanov. Dejal je tudi, da je popolnoma nemogoče, da bi podjetje y enem letu podvojilo svojo vrednost brez razpisa in dejanskega plačila delnic, za kar so iz Novolina trdili, da se je zgodilo. A ndrej Šter, podpredsednik stranke, ki je Novomeščanom predvsem govoril o blokadi pri sprejemanju lastninske zakonodaje v skupščini oz. v zboru združenega dela, je vprašanje Pluta o številu položnic ocenil le kot na videz smešno. Dejstvo je, da so vplačila, očitno, šla z enega mesta
Oglasil se je tudi Tone Panjan, sodnik, ki je registriral Novoline, kije opravil postopek prisilne poravnave Novolesa, od nedavna pa je zaposlen v Novolina »Teh dejstev ne zanikam. Na njihovo navajanje v negativnem kontekstu divje privatizacije doslej nisem reagiral, ker sem bil prepričan, da se bo to končalo. Vnaprejšnje obtožbe in razčiščevanje takih stvari v javnosti za pravosodnega ministra niso primerne. Sicer pa sem Novoline registriral kot še tisoč drugih podjetij, tudi spis prisilne pora vna ve No volesa, ki je bil pr-
vi večji takšen primer in so se ga vsi bali na sodišču, mi je bil dodeljen. Doslej v tem postopku ni bila ugotovljena nobena napaka, niti v postopku revizije, ki sem ga sam zahteval Svobodna volja upnikov je, ali bodo pristali na pora vna vo ali ne, sodišče to itak le potrdi Spis pa je bil od sodišča zahtevan s strani pravosodnega ministrstva šele, ko je bilo y medijih, da isti sodnik, ki je registriral Novoline in vodil prisilno poravnavo Novolesa, zdaj odhaja na vodilno mesto v Novoline. To niti ne drži, saj gre le za mesto strokovnega sodelavca, odkrito pa sem povedal, da odhajam iz pravosodja zaradi boljših materialnih možnosti drugje. Ko pa sem 2. oktobra 1990 registriral Novoline, še ni bilo predloga prisilne poravnave Novolesa, ki je bil vložen skoraj dva meseca kasneje,«je povedal Tone Panjan, na kar je dr. Pirnat dodal, da ni nikoli trdil, da je bilo s prisilno pora vnavo kaj narobe. Glede javnega navajanja sicer nespornih dejstev v negativnem kontekstu pa se je dela! nevednega.
Kaj zdaj? Po javnem nabiranju političnih točk ministra dr. Pirnata in strankarskega prvaka SDZ—NDS na račun divjih privatizacij naj bi stvari vendarle vzele v roke ustanove oz. organi, ki jih imamo in ki se morajo ukvarjati tudi s takimi rečmi, če naj bomo pravna družba. Za to pa je dr. Pirnat kol pogoj navedel sprejem lastninskega zakona
Z. LIND1Č-DRA GA Š
Mlini tudi
nagrajujejo
počasi
V Sloveniji so bila letos že podeljena številna nacionalna priznanja za pomembne dosežke v raznih dejavnostih, in to od Prešernovih pa vse do Bloudkovih nagrad Področje vzgoje in izobraževanja je eno od redkih, če ni celo edino, za katero letos takšna priznanja niso bila podeljena oziroma sploh niso bila razpisana.
Gre seveda za znane in ugledne Žagarjeve nagrade, s katerimi so do zdaj nagrajevali šolnike, pedagoge, vzgojitelje in druge zaslužne posameznike za njihove ustvarjalne in
O NOVOLINU — Slovenski pravosodni minister in prvak SDZ—NDS dr. Rajko Pirnat (levo) je v No vem mestu spodbudilja vno soočenje s predsta vniki Novolinea na temo di v je pri vati-zacije. Strankarski podpredsednik Andrej Šter (desno) mu je asistiral y obtožbah zbora združenega dela v slovenski skupščini zaradi nesprejema lastninske zakonodaje. (Foto: Z. L.-D.)
nacionalno pomembne prispevke na vzgojno-izobraževalnem področju, in kar nekaj teh nagrad je šlo tudi na Dolenjsko, v Belo krajino in Posavje.
Pravega razloga za to, da je Slovenija v letu 1991 in tako sploh prvič, odkar so bile uvedene Žagarjeve nagrade, ostala brez teh nagrajencev, pa pravzaprav ni. Nedvomno imamo ljudi, ki bi takšne nagrade zaslužili, in tudi pravno osnovo za podeljevanje. Skratka, lahko bi preprečili, da se kontinuiteta podeljevanja ne bi pretrgala, če bi to resnično hoteli
Kajti če že ni več uporaben dozdajšnji Zakon o nagradah in priznanjih Staneta Žagarja, ker je zastarel, poleg tega pa vsebuje primesi preživele ideologije, bi morati napisali in sprejeti nov zadevni zakon. Časa za to je bilo dovolj, sposobnih ljudi, ki bi znali napisati pravo besedilo in vanj vliti pravega duha, pa tudi ni nikoli manjkalo.
Leto 1991 se končuje, no vi zakon, ki naj bi nadomestil dosedanjega, pa je bil ne tako dolgo nazaj še v osnutku. To je bilo moč prebrati tudi v sporočilu, ki ga je objavil predsednik Odbora za podeljevanje Žagarjevih nagrad in priznanj Ivan Godec. Sporočilo navaja, da se Odbor zavzema za to, da bi z novim zakonom uveljavili številne novosti
Nagrada, kakorkoli že se bo imenovala, naj bi bila najvišje državno priznanje Republike Slovenije za izjemne uspehe in dosežke, ki pripomorejo k razvoju teorije in prakse y šolstvu. Odbor za podeljevanje Žagarjevih nagrad in priznanj meni, naj bi vsako leto podelili vsaj po eno nagrado za vsako od vzgojno-izobraževalnih področij, npr. za predšolsko vzgojo, osnovno izobraževanje, srednje izobraževanje, višje, visoko in podiplomsko izobraževanje itd.
Počasno rojevanje omenjenega zakona moti. Ja vno se je že oglasila poslanka slo venske skupščine iz vrst šolnikov in zapisala, da bi morali sprejem zakona o teh nagradah pospešiti, ne pa dovoliti, da ti »mlini meljejo tako počasi«. Tak zakon res ne bo razpihal črnih oblakov nad šolstvom, bo pa omogočil, da bodo dobili zasluženo priznanje tisti, ki kljub razmeram, kakršne so, dajejo od sebe, kolikor največ morejo.
Nepodelitev Žagarjevih nagrad v letošnjem letu in prepočasno rojevanje novega zakona o teh nagradah sta že tako moteča, da sta zbodla tudi že šolskega ministra dr. Petra Venclja, kije izjavil, da je treba res storiti vse, da bodo nagrade za leto 1991 podeljene čim prej ali vsaj skupaj z nagradami za leto 1992.
1.	ZORAN
Viničani naj bi plačali že plačano
Je res zgolj splet nesrečnih okoliščin pred nekaj dnevi pripeljal do resnega telefonskega problema v viniški krajevni skupnosti? Ali morda bolj drži, da je temu problemu že začeta rasti brada, da pa je sedaj bolj izbil na plan zato, ker so Viničanom začeli popuščati živci? Njihove potrpežljivosti je bilo očitno dokončno konec. Precej čudno je namreč, da te-
lefonsko omrežje, ki so ga začeli graditi letu 1984, še vedno ni v uporabi, čeprav je že tri leta tudi popolnoma zgrajeno in se je začelo | na nekaterih delih celo že uničevati. Ljudem ' ki so vložili veliko denarja, dela, materiala skupaj kar 3.000 DEM za telefonski priključek, je bilo dovolj poštnih monopolistov in tudi odgovornih mož z občine, ki so pred trenit leti sprejeli s pošto sporazum, po kateret> \ morajo vsi, ki se na novo priključijo na telefon, plačati dodatnih tisoč mark za širitev dodatnega omrežja PTT y občini Prav ta prispevek pa je postal za Viničane najbolj sporen in zagrozili so, da so pripravljeni protestirati sredi Črnomlja, če ga občinski možje ne prekličejo. Slišati je bilo tudi, da bi moral zaradi tega odiranja odstopiti celo kdo U občinske vlade.
Med Viničani je dobesedno vrelo in mnogi si niso upali napo vedati posledic, ki bi sledik če bi črnomaljska vlada vztrajala, da dobi od njih 270.000 DEM. Ljudje niso razumeli kako morajo za telefonski priključek, ki je v mnogih krajih, zlasti od Vinice proti SinjentU Vrhu, poleg žarnice edino, kar so dobili p° drugi svetovni vojni, plačevati znatno več, kot je p navadi v razvitih krajih. Je torej res, do bodo reveži sedaj morali dajati denar še TO napeljavo telefona razvitim in bogatim? So to tiste obljube, ki jih znajo zapeli republiški funkcionarji, ko se pripeljejo v Belo krajino-da bodo Belokranjci dobili zeleno mejo, ki b° morala biti seveda dobro opremljena tako s cestami kot vodo, elektriko, telefonom, y zameno pa bodo varovali mater Republiko Slovenijo? In da jim bo seveda	te dobrine pč
skrbela mati Slovenija. Vendar takoj tudi dodajo, da za zdaj še nima denarja. Do takrat pa naj Belokranjci, tako so jih pač navadili’ segajo v svoje žepe.
Nerazumljivo je namreč, da bi morali Viničani plačati 1.000 DEM prispevka samo zato, ker telefona niso imeli prikjučenega — a ne po svoji krivdi-— čeprav so vse obveznosti, ki so jih imeli pri gradnji, poravnali. Da ji res tako, priča primer tistih 20 srečnikov, ki so jim telefon, čeprav so ga gradili skupaj z ostalimi, takoj priključili. Ti so bili dodatnega plačila oproščeni »ln če je tako,« so rekli Viničani, »bomo poskrbeli, da bodo tudi oni brez telefona. Bomo imeli vsaj eno zadoščenje. « To pa ni edina grožnja, kijo je bilo zadnje dni slišati iz Vinice. Občinska vladaje sicer poskušala najprej popustiti tako. da ji priznala 20 odst. popust ter vrednost marki po slovenskem uradnem, in ne borznem tečaju. Pa se krajani niso vdali. Potem je bilo celo slišati iz izvršnega sveta, da se temu plačilu lahko odpove, ne ve pa, če bo ravnal odgovorno do tistih, ki so prispevek morali plačati Pa to ugibanje in tuhtanje občinske vlade Vi-ničanov očitno ni ne zrahljalo ne omajalo t njihovih zahtevah. In kot kaže, se jim jesicet po vsem upra vičena trma splačala. V občinski vladi so sklenili, da tistim, ki so pogodbe lU telefon podpisali v letih 82 in 83, dodatnegl prispevka ne bo potrebno več plačevati Volk je torej sit, koza je ostala cela, zahtevam jf zadoščeno, vprašanje pa je, ali bi bili jeza it huda kri sploh potrebni, če bi se odgovoriti občinski možje in krajani usedli skupaj, preden so slednji izgubili potrpljenje.
M. BEZEK-JAKŠE
V Dl
MBRU
^ 20% POPl/fTA
za takojšnje plačila
* PRENOVA OKEN*
* okna * vrata * senata * obloge * hiše *mont. stene * dopolnilni program
I
Saloni pohištva in keramike:
Krško, Cesta krških žrtev 100, tel. in fax: (0608) 31 -302 Novo mesto, Resljeva 2, tel. (068) 22-305 Prodajalna barv in lakov, Novo mesto, Partizanska 21, tel. (068) 28-950
vas vabijo
k ugodnemu nakupu pohištva do 31.12. 91
za takojšnje plačilo od 10 do 40% popusta
za obročno odplačevanje do 6 mesecev samo 5% obresti na
mesec
Poseben novoletni popust in presenečenje za vsakega desetega kupca!

Trgovina na drobno, debelo in inženiring d.o.o.
Ulica talcev 9, Novo mesto
V Elbi smo vam pripravili
za gotovinski nakup nad 2.000 SLT od 5 — 30% praznični popust za:
•	elektroinstalacijski material	r***
•	svetila — lestenci, plafonize, reflektorji	vVA
•	klubske mizice	rrr
•	bela tehnika
• gospodinjski aparati in
• akustika
68000 Novo mesto Ulica talcev 9 Telefon: (068) 24-884
AmjfM PKOPA/A
polken in stilnih vrat F0REL
IJELOVICA
lesna Industrija ŠKOFJA LOKA. Kidričeva 58 Tel- 064)631-241, teleta*: 064632-261

Predstavništvo:
NOVO MESTO, C METLIKA, Vinogradniška 41, tel. (068) 58-716
NOVO MESTO, Ob Potoku 5, tel. (068) 22-772
V
Delovni čas: vsak dan od 8. do 15.30 ure in vsako prvo in tretjo soboto v mesecu od 7. do 12. ure.
p.o.
Razpisna komisija Avtopromet, gostinstvo in turizem »GORJANCI« Vavta vas 36, Straža
razpisuje
po sklepu delavskega sveta prosta dela in naloge
GLAVNEGA DIREKTORJA PODJETJA
Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	visoka izobrazba cestno-prometne, ekonomsko-komer-cialne, strojne ali pravne smeri
—	pet let delovnih izkušenj, od tega tri leta na vodilnih delih in nalogah
—	aktivno znanje vsaj enega tujega jezika.
Kandidati naj pisne ponudbe z vsemi dokazili pošljejo v osmih dneh po objavi razpisa na naslov: Avtopromet, gostinstvo in turizem Gorjanci, Vavta vas 36,68351 Straža, s pripisom »za raz-pisno komisijo«.
kandidati bodo o izbiri obveščeni v osmih dneh po opravljeni izbiri.
J,
Ste pravkar ustanovili podjetje ali pa ga ustanavljate?
Imate vpeljano dejavnost, s prodajo pa niste zadovoljni?
Želite predstaviti vašo dejavnost, a ne veste kako?
Marketing	pozna rešitve,
primerne za vašo dejavnost in vaš žep!
Za tisk vam pripravimo:
znak podjetja vizitke dopise
propagadna sporočila vseh vrst in poskrbimo za objave v časopisih, revijah, na radiu, TV, itd.
Z našo pomočjo je uspeh v vaših rokah!

DOLENJSKI LIST
marketing tel. (068) 23-610 fax: (068) 24-898 Pokličite nas, obiskali vas bomo!
Knjige za razrušene knjižnice na Hrvaškem
Prva pošiljka v Sloveniji zbranih knjig grebu — Zbiranje podarjenih knjig se i
že v Za-nadaljuje
LJUBLJANA — Minuli četrtek je Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani odpremila v Zagreb prvo pošiljko knjig, zbranih v Sloveniji za razrušene knjižnice na Hrvaškem. Na vozilo so natovorili 1867 knjig, ki sojih podarile knjižnice širom po Sloveniji, poleg njih pa še založniki, individualni darovalci in drugi.
Deset knjižnic je v tej akciji zbralo 1055 knjig, največ, 260, Knjižnica Otona Zupančiča in Knjižnica Velenje (200). Sto ali več knjig so podarile še: NUK Ljubljana (120), Studijska knjižnica Mirana Jarca v Novem mestu (118), Univerzitetna knjižnica Maribor (103) ter Narodna in študijska knjižnica v Trstu (100).
Založniki so prispevali 200 knjig, od tega založbe, ki so razstavljale na nedavnem Slovenskem knjižnem sejmu v Cankarjevem domu v Ljubljani, 91 knjig. Slovenska ma-
tica 58, AD1T Ljubljana 41 itd. Temeljno javno tožilstvo v Ljubljani je darovalo 211 knjig.
Izkazalo seje sedem posameznikov, ki so podarili 401 knjigo, vsi pa so iz Ljubljane. Ciril Ulčarje prispeval kar 146 knjig, Srečko Rudolf jih je podaril 111, Andrej Jerovšek in Dare Balažič pa po 60. Med darovalci je tudi pisatelj Anton Ingolič, njegov dar pa šteje 20 knjig.
Zbiranje knjig za razrušene hrvaške knjižnice se v Sloveniji nadaljuje. Posamezniki, ustanove in društva lahko pošiljajo knjige v Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljano, Turjaška 1, kije zbirni center za Slovenijo. Tu bodo skupaj z Zvezo bibliotekarskih društev Slovenije posrkbeli, da bodo knjige, ustrezno opremljene, prispele v zbirni center Hrvaške. Ta je v Hr-vatskem saboru kulture v Zagrebu.
1. Z.
PREDAVANJE DR. PLUTA
NOVO MESTO — V torek, 17. decembra, ob 18. uri bo dr. Dušan Plut predaval v Študijski knjižnici Mirana Jarca o temi okolje in razvoj. Predavatelj, ki je član Predsedstva Republike Slovenije, profesor in ekolog, bo poslušalcem predstavil svojo najnovejšo knjigo Entropijska zanka.
»JAJCE« ZA NAJMLAJŠE
NOVO MESTO — Novomeška Pionirska knjižnica misli tudi na najmlajše obiskovalce in bo skupaj s Študijsko knjižnico Mirana Jarca v njeni veliki čitalnici jutri, v petek, 13. decembra, pripravila dve zaključeni predstavi lutkovne igre Jajce za otroke iz novomeških vrtcev. Gostovalo bo Lutkovno gledališče iz Ljubljane, predstavi pa bosta ob 10.15 in 11.30.
PRED A VKCIJO RAZSTA V A — Obiskovalci so si minuli četrtek zvečer v avli zdraviliškega hotela v Šmarjeških Toplicah z zanimanjem ogledati razstavo slik, ki jih je osemnajst slikarjev prispevalo za avkcijo, katere izkupiček bodo namenili za obnovo porušenih kulturnih spomenikov v Dubrovniku. Na posnetku: obiskovalci so že kake pol ure pred otvoritvijo razstave na omenjeni večer posedli za omizji (Foto: 1. Zoran)
Slovenski slikarji za Dubrovnik
Osemnajst slikarjev prispevalo devetnajst slik, ki so od minulega četrtka na ogled v Šmarjeških Toplicah in jih bodo danes prodali na avkciji, prvi na Dolenjskem — Pokrovitelj je novomeški izvršni svet — Sodelujejo mnogi sponzorji
____________Pokrovitelj je novomeški izvršni svet — Sodelujejo mnogi sponzorj
ŠMARJEŠKE TOPLICE — V tukajšnjem zdraviliškem hotelu bo danes, v četrtek, 12. decembra, ob 19. uri avkcija umetniških slik, katere izkupiček bodo namenili za obnovo kulturnih spomenikov v Dubrovniku. Za prvo tovrstno avkcijo na Dolenjskem je osemnajst znanih likovnih ustvarjalcev prispevalo devetnajst slik, katerih skupna vrednost je ocenjena na 321.000 SLT. Javno dražbo in prodajo bo vodila SKB Autema, znana avkcijska hiša iz Ljubljane.
(SAMO)KRITIKA — Dirigenti Franci Arh (Kapele), Drago Gradišek, selektor Brlek, Janez Zupanc in Janez Ceglar so po reviji odkrito izmenjali poglede, na vse pa je revija napravila zelo dober vtis.
Organizatorjema novomeškemu storitvenemu podjetju Rudolf in Activ-studiu, je uspelo za to humanitarno akcijo, katere geslo je Kultura za kulturo, pridobiti umetniška dela naslednjih akademskih slikarjev in slikarjev: Mitje Berceta, Draga Cifreka, Dušana Filipčiča, Hermana Gvardjančiča, Janeza Hafnerja, Staneta Jagodiča, Aleksandra Saša Jarca, Alojza Konca, Jožeta Kotarja, Jožeta Kumra, Jožeta Marinča, Simona Mlakarja, Janka Orača, Mirne Pavlovec, Borisa Siča, Branka Suhyja, Klavdija Tutte in Staneta Žer-ka. Vsak je za avkcijo prispeval eno sliko razen Zerka, kije dal dve. Cene posameznih del, ustvarjenih v različnih
Čedalje boljša kakovost orkestrov
8. revija pihalnih orkestrov Posavja — Nastopilo 220 godbenikov
SEVNICA — »Orkestri rastejo, podmladka je vse več in kvaliteta je vse boljša. To je ena zadnjih letošnjih revij in po kakovosti zelo izstopa, samo z eno majhno pomanjkljivostjo: da se program preveč ponavlja. V naši amaterski glasbi je precej odvisno od dirigenta. Na primer godba iz Loč je s prihodom novega dirigenta Jožeta Rusa pridobila veiiko veljavo,« je komentiral sobotno 8. revijo pihalnih orkestrov Posavja v Sevnici prof. Vladimir Brlek, strokovni sodelavec za glasbo pri ZKO Slovenije, ki seje udeležil večine podobnih revij po Sloveniji.
Po uspešnem nastopu skupaj okrog 220 posavskih godbenikov iz Sevnice, Loč, Kapel, s Senovega in iz Krškega v pretesni kulturni dvorani v sevniškem gasilskem domu je bilo zanimivo prisluhniti pogovoru prof. Brleka z dirigenti nastopajočih godb. Vsi so soglašali, daje opazen napredek, pa tudi, daje ta zahtevna ljubiteljska kulturna dejavnost medijsko preveč zapostavljena.
Prof. Janez Ceglar s Senovega je opozoril, da se v majhnem kraju, kakršno je Senovo, soočajo z naglim osipom godbenikov, saj je trenutno kar 20 god-
benikov manj kot v najboljših letih pihalnega orkestra Svoboda. Tako so odnehali trije hornisti, razpadal je cela saksofonska linija Senovčanov. S po-dobimi zagatami se srečujejo tudi Sev-
Slike, vse posvečene Evi
V Krki bo razstavljala Irena Polanec, mariborska slikarka, ki je dolgo živela in slikala v Parizu
NOVO MESTO — V galeriji novomeške Tovarne zdravil Krka v Ločni
KONCER T STARE GLASBE — Ansambel za staro glasbo Ramovš Consort, ki ga sestavljajo Klemen Ramovš (kljunasta flavta), Domen Marinčič (violončelo) in Andrej Misson (čembalo), je pred 17 poslušalci v Galeriji v Miklovi hiši v Ribnici izvedel Italijansko sonato za kljunasto flavto v c-molu. (Foto: M. L.-S.)
Koncert Klemena Ramovša
Izvajalci stare glasbe gostovali tudi v Ribnici
RIBNICA — 6. decembra je bil v Galeriji v Miklovi hiši v Ribnici koncert ansambla za staro glasbo Ramovš Consort. To je bil zadnji nastop ansambla v okviru slovensko-avstrijske turneje, ki seje pričela s koncertom v Narodni galeriji v Ljubljani, 20. novembra.
Ramovš Consort je v dveletnem obdobju svojega delovanja nastopil že v številnih krajih Slovenije, Italije in Madžarske. Goji predvsem glasbo baroka, torej tisto, kije nastajala od začetka 17. stoletja do Mozartovih predhodnikov v sredni 18. stoletja, v svojem repertoarju
pa imajo tudi dela, ki posegajo še dlje v preteklost, tja v čas zgodnje renesanse.
Pri izvajanju glasbenih del uporablja ansambel instrumente, ki so izdelani po vzoru originalov v nizki intonaciji in ne-temperirani uglasitvi. To mu omogoča karseda avtentično zvočnost, poslušalcu pa s tem še bolj približa glasbo in tudi sam čas pred četrt stoletja in več, ko so ta, sodobnemu glasbenemu poslušalstvu manj znana dela nastajala in se izvajala.
M. L.-S.
tehnikah in slogih ter z upodobitvami najrazličnejših motivov, so od 8.000 do 37.000 SLT.
ničani, toda vseeno so po mnenju Janeza Zupanca v zadnjih treh, štirih letih naredili več kot prej v desetih letih. Naposled imajo Sevničani tudi nove inštrumente in njihovo igranje še lepše zveni. Prof. Drago Gradišek, dirigent najbolj številnega, kar 62-članskega pihalnega orkestra Videm Krško, kije tokrat po mnenju Brleka po kakovosti le nekoliko izstopal, je menil, naj bi orkestri v prihodnje poskrbeli za čim pestrejši izbor različnih zvrsti za nastope na podobnih revijah.	p. P.
bo razstavljala svoja slikarska dela Irena Polanec iz Maribora. Predstavila se bo z deli iz cikla Eve. Razstavo bo v sredo, 18. decembra, ob 13. uri odprl podpredsednik slovenske vlade Matija Malešič.
Irena Polanec je slikarka, ki je bolj znana v tujini kot v domovini. Se neuveljavljena seje v začetku sedemdesetih let odpravila v Pariz, kjer pa je kmalu opozorila nase. Veliko je razstavljala in dobivala laskave ocene. Njena dela so spoznali ljubitelji likovne umetnosti širom po svetu. Razstavljala je v Angliji, ZDA, Italiji, Švici, Avstriji in seveda v Franciji. V Sloveniji je malo razstavljala in še to največkrat v okviru skupinskih razstav.
Irena Polanec ne prihaja na Dolenjsko prvič. Od Dolenjcev so jo najprej spoznali Trebanjci. Kot slovenska slikarka iz Pariza je Irena Polanec sodelovala na enem od vsakoletnih Taborov likovnih samorastnikov v Trebnjem. Bila je navdušena nad Taborom, ugotovila pa je, da po slogu nekako ne sodi med ustvarjalce, ki se zbirajo na samorastniških srečanjih v tem dolenjskem kraju.
Ob slikah Irene Polanec, kakršne bodo na ogled tudi v Krkini galeriji, je Tone Svetina, slovenski pisatelj in kipar, med drugim zapisal: »Njene slike ponujajo močan estetski užitek in globoko filozofijo izpovednosti. Učinkovito uporablja ženske prasimbole, da z njimi slika lepoto življenja. Skoraj na vseh njenih slikah iz cikla, posvečenega Evi, se pojavlja jabolko. Kot simbol, ki v sebi skriva ljubezen, spoznanje, užitek in hkrati tudi strup.«
I. Z.
■ • Novinarstvo je literatura na hitro. (Arnold)
Branko Suhy: BESEDE PRIJATELJA, akril/platno, september 1991
Branko Suhy bo razstavljal v Zagrebu
NOVO MESTO - Na letošnjo poletno vojno v Sloveniji in na še vedno trajajočo vojno v sosednji Hrvaški, kjer pa je še neprimerno bolj srdita, uničevalna in grozljiva, so se ustvarjalno odzvali že številni besedni, glasbeni, likovni in drugi umetniki pri nas in po svetu. Novomeški akademski slikar in grafik Branko Suhy je v protest proti vojni ter nasilju nad ljudmi, njihovim imetjem in kutlurnimi dobrinami ustvari! obsežnejši cikel takih slik. Z njimi ne izraža samo svoje in splošne zgroženosti nad početjem jugosoldateske in tako imenovanih srbskih prostovoljcev na Hrvaškem in ne samo solidarnosti z ljudmi, ki so se znašli v strašni človeški stiski, temveč nakazuje tudi smeri in poti do človekove notranje pomiritve, ki je pogoj za kakršenkoli mir.
S temi deli se bo Branko Suhy predstavil zagrebškemu občinstvu. Razstavo bodo odprli jutri, v petek, 13. decembra, v Muzejsko-galerij-skem centru Gradec na Katarininem trgu 5 v Zagrebu.
Slike so na ogled v avli oziroma galeriji zdraviliškega hotela že od minulega četrtka, 5. decembra, zvečer, ko je razstavo odprl v imenu Izvršnega sveta Skupščine občine Novo mesto, pokrovitelja celotne prireditve, njegov predsednik mag. Boštjan Kovačič. Ob otvoritvi je bil kulturni program, v katerem so nastopili vsi vnaprej najavljeni, razen Dolenjskega okteta, in sicer Instrumentalni trio, ki ga sestavljajo učitelji Gla-bene šole Marjana Kozine iz Novega mesta, kitarist Dušan Pavlenič in pesnica Neža Maurer. (Slednja je po nastopu dejala, da ni zadovoljna, ker soji dovolili prebrati le dve pesmi iz zbirke Litanije za mir, čeprav je bil prvoten dogovor, kot je poudarila, drugačen.) Omenimo še, da so se otvoritve udeležili številni obiskovalci iz Novega mesta in drugih krajev.
Na koncu je treba poudariti, da bi organizatorja ne mogla sama izpeljati te akcije brez sodelovanja in pomoči sponzorjev, kot so: Dolenjski muzej, Studio D, Krka, Ljubljanska banka, A-banka Novo mesto, SKB Novo mesto in SKB Auterna Ljubljana, Zavarovalnica Tilia, Pionir, Hrast, Dolenjka, Komunala itd., pa zasebna podjetja in obrtniki. Vseh sponzorjev, ki kakorkoli sodelujejo v tej humanitarni akciji, ki se bo končala z nocojšnjo avkcijo slik, je nad trideset.
I. ZORAN
PESNIŠKI VEČER JANEZA KOLENCA
NOVO MESTO — Novomeška ljudska knjižnica, ki domuje v prostorih Glasbene šole Marjana Kozine (Jenkova 1), pripravlja literarni večer novomeškega pesnika Janeza Koneca, avtorja več pesniških zbirk za odrasle in otroke. Literarni večer bo v petek, 20. decembra, ob 18. uri v prostorih Ljudske knjižnice, Kolenčeve pesmi pa bosta brali Staša Vovk in Božena Petrov.
Samosfoma
SLOVENIJA 1991
Gallusov čas
V Miklovi hiši razstava Slovenija in Ribnica v 16. stoletju — Otroške risbe
RIBNICA — Od torka, 3. decembra, je v Miklovi hiši v Ribnici odprta razstava, ki jo je ob 400-letnici smrti Jakoba Petelina-Gallusa pripravil ribniški muzej. V berljivih, povezanih, a tematsko ločenih zapisih, ki so domiselno izobešeni na velikih kartonskih panojih, so prikazane splošne razmere in samo življenje v Sloveniji in s tem oz. še posebno v Ribnici v 16. stoletju. Prikaz časa, v katerem je živel tudi Gallus in o katerem vemo relativno malo, je pripravila kustodinja muzeja, etnologinja Mojca Šifrer.
Obiskovalci razstave si lahko ogledajo tudi na otroško prijeten način prikazani Gallusov čas, njegovo rojstvo in življenje. Pismene izdelke, obogatene s številnimi risbami, so pripravili učenci osnovnih Šol v sklopu raziskovalnih nalog o Gallusu in času, v katerem je živel.
Dober dan, kruh
Tak naslov ima knjiga, ki jo je izdalo Žito
Dušica Kunaver je napisala in s pomočjo ljubljanskega Poslovnega sistema Žito izdala zanimivo knjigo o kruhu. Dala ji je saganovski naslov Dober dan, kruh, govori pa o kruhu v slovenskem ljudskem izročilu. Delo bogatijo fotografije in ilustracije; prve je prispeval Janez Pukšič, druge pa Marko Kočevar, ki je knjigi začrtaI tudi grafično podobo.
Kunaverjeva se je pisanja o kruhu lotila drugače kot pred leti pesnica Svetlana Makarovič, ki je kruh, katerega pečejo Žitovepekarne kot nekakšno specialiteto, znan pa je pod imenom poprtnik, poveličala v verzih. Iz knjige Dober dan kruh predvsem zvemo, da kruh v slovenski tradiciji ni le vsakdanja hrana, pač pa ima tudi simbolni pomen.
Veliko naših starih rekov in pregovorov ima kruh v svoji pomenski oziroma sporočilni sredici V vsakdanjih pogovorih večkrat slišimo, kako da je kdo zlahka prišel do belega kruha Kdor brez kakršnegakoli truda lagodno živi za tega pravimo, da si prideluje kruh brez motike. Tudi vemo, da se zarečenega kruha največ poje.
S kruhom so bili povezani številni naši ljudski običaji, nas spominja Dušica Kunaver. Ob rojstvu otroka je moral biti hlebec na mizi—za rojenice, da so novorojencu napovedale čim srečnejše življenje. Kruh že od nekdaj spremlja poroke, smrti, simbolizira gostoljubje.
Ob izidu knjige v začetku decembra so v ljubljanski Galeriji Kompas pripravili slovesno predstavitev in pravcato srečanje s kruhom. Bila je razstava krušnih izdelkov pa razstava umetniških slik z upodobitvami kruha. Na ogled so bile slike Franceta Godca, Marka Jakšeta, Dušana Lipovca in Darka Slavca
Srečanje s kruhom so s svojo navzočnostjo počastile ugledne osebnosti iz slovenskega javnega življenja, med drugimi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Janez Milčinski pa član Predsedstva Republike Slovenije pisatelj dr. Matjaž Kmecl, ki mu je tudi pripadla čast slavnostnega govornika pesnica Svetlana Makarovič in še nekateri Kot prvi pa je imel priložnost povedati nekaj misli o kruhu in celotni prireditvi glavni direktor Poslovnega sistema Žito, Rudi Kajtner.
I. Z
Četrtek — dan za kulturo
Kulturni dom Krško pripravil za december tri kulturne prireditve za odrasle in dve za mlade obiskovalce
KRŠKO’ — Četrtek je vaš dan za kulturo — pod tem geslom vabi Kulturni dom Krško obiskovalce na prireditve, ki jih pripravlja za december in to, kot rečeno, ob četrtkih. Spored seje pravzaprav že začel, kot prvi je bil na vrsti večer mirne in pantomime Gib in tišina, ki ga je 5. decembra izvedel kubanski rojak Andres Valdes iz Ljubljane. V četrtek, 19. decembra, bo v veliki dvorani Kulturnega doma Krško muzikal za mlade, Mi se ne damo, plesna prireditev z Mojco Horvat iz Ljubljane in njeno plesno skupino, nastopila pa bo tudi pevka Romana Krajnčan. Ta razvedrilni večer bo hkrati abonmajska prireditev.
Za četrtek, 26. decembra, so najprej načrtovali koncert Silva Štingla, bo pa gledališka predstava. Omenjenega dne zvečer se bo velika dvorana Kulturnega doma spremenila v okroglo dvorano, kjer se bodo obiskovalci nenadoma znašli sredi dogajanja na nekem angleškem dvorcu. Tako bo namreč tekla predstava Leticije in luštreka, gledališkega dela Petra Shafferja, ki ga je za Cankarjev dom v Ljubljani režiral Dušan Jovanovič, v njem pa nastopajo Milena Zupančič (Leticija), Polona Vetrih (Lotte) in Iztok Valič (Framer/Bar-dolph). Generalni pokroviteljici predstave v Krškem sta novomeška zavarovalnica Tilia in krška agencija Alja.

Kulturni dom Krško je seveda mislil tudi na mlade obiskovalce in zanje povabil v goste Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane, ki ima naštudirano pravljično igro Trnuljčica. Omenjeno gledališče je gostovalo na krškem odru v ponedeljek, 9. decembra, in za mlade obiskovalce kar trikrat (dvakrat dopoldne in enkrat popoldne) uprizorilo Trnuljčico. Za mlade bosta tudi dve dopoldanski predstavi že omenjenega muzikala Mi se ne damo, ki bo na sporedu 19. decembra.
I. Z.
TOKOVI ČASA
NOVO MESTO — Jutri, v petek, 13. decembra, ob 11.05 bo v Studiu D pogovor z Borutom Kržišnikom, diplomiranim psihologom in glasbenikom, ki mu je londonska založba Re-comerdend Records pred kratkim izdala ploščo. Naslov plošče je Tokovi časa, Kržišnik pa nastopa kot skladatelj in izvajalec, pri čemer uporablja najrazličnejše instrumente in zvočila, od lesene palice do računalnika.
VESELA OPERETA
DOLENJA VAS — V soboto, 7. decembra, zvečer je v dvorani CD-16 v Dolenji vasi gostoval mešani pevski zbor župnije Rakovnik. Uprizoril je veselo opereto Pri belem konjičku.
Cerkvi v Šmarju vračajo lepoto
Obnovitvena dela v Marijini cerkvi v Šmarju pri Šentjerneju odkrivajo lepoto, ki je ________sad stoletnega stilnega razvoja arhitekturne lupine
Že nekaj časa tečejo intenzivna obnovitvena dela' na cekrvi Marijinega rojstva v Šmarju pri Šentjerneju. Kot eden zahtevnejših problemov se je pokazala obnova zunanjščine.
Prve omembe naselja oz. cerkve v srednjeveških listinah že leta 1330 izpričujejo obstoj srednjeveške cerkvene stavbe, ki pa so jo kasnejše predelave močno preoblikovale, deloma celo uničile. Pri načrtovanju obnove zunanjščine je bilo zato potrebno upoštevati večstoletno stilno rast cerkve, to pa pomeni, da so bila potrebna zahtevna raziskovalna dela, ki so izluščila prvotno gotsko zasnovo in njene številne spremembe od 17. stoletja do danes.
Pri načrtovanju raziskav smo si pomagali z nekaterimi letnicami, ki so opredeljevale posamezne podobe cerkve in njihove spremembe. Tako omenja vizitacijski zapisnik iz leta 1609 nov zvonik, baročen lesen kasetiran in poslikan strop, poslikano cerkveno zunanjščino. Oblika kamnitega glavnega portala, sestavljena iz menjajočih se večjih in manjših kamnov, kaže baročne stilne značilnosti iz začetka 18. stoletja. Verjetno je bila cerkev takrat deležna tudi drugih obsežnejših predelav, npr. povišanja ladje, preoblikovanja oz. odpiranja novih okenskih odprtin na ladiji in prezbiteriju, nove oltarne opreme.
Leta 1873 so cerkev razširili: k sever-
ni in južni steni ladje so prislonili stranski kapeli, s tem pa uničili velik del srednjeveške, že barokizirane ladje. Sočasna s to predelavo je tudi sedanja oblika polkrožnih okenskih odprtin v prezbiteriju, zakristija, poenotenje streh ladje in prezbiterija, njeno polkrožno obokanje in centralizacija notranjščine. Zadnjo večjo prenovo zunanjščine in notranjščine je cerkev doživela leta 1925.
Sondiranje beleževje odkrilo na južni zunanji steni ladje fragmentarno ohranjeno srednjeveško poslikavo z nedoločljivim prizorom, ki jo je ob ba-rokizaciji prekrila prav tako še nedoločljiva poslikava, na vhodni fasadni pa je
kave smo sneli, odločili pa smo se za obnovo in prezentacijo baročne rozete nad glavnim vhodom.
Na prezbiteriju smo ob sedanjih polkrožnih oknih odkrili ostanke starejših, kasneje zazidanih in delno poškodovanih gotskih šilastoločnih okenskih odprtin, nepoškodovano je ohranjeno le okno ob zakristiji. Na stenah ladje smo našli več zazidanih oken; njihova oblika in lega pričata vsaj o dvakratni barokri-zaciji prvotne stavbne zasnove. Na prezbiteriju smo nakazali obrise gotskih šilastoločnih okenskih odprtin, starejša okna na stenah ladje pa smo dokumen-
bua okoli okrogle prezračevalne odpr tine naslikana rozeta. Fragmente posli
KRONA PRENOVE ORGEL — Župnijska cerkev sv. Miklavža v Sevnici ima dragocene orgle, ki jih je leta 1862 postavil v to cerkev orglarski mojster Le-onard Ebner po mehaničnem sistemu. Brata Zupan iz Kamne Gorice sta jih leta 1895popravila, opremila z novimi klaviaturami ali manuali. Letos paje Škofijska orglarska delavnica iz Maribora opravila temeljito prenovo orgel. Obnovljene orgle je v nedeljo blagoslovil v Škofovem imenu kanonik msgr. Viljem Pangerl iz Maribora. Pri bogoslužju je prepeval sevniSki cerkveni zbor, ki gaje spremljala organistka Betka CimperSek (na posnetku). (Foto: P. Perc)
( \
Slovenski koledar ’92
Slovenska izseljenska matica je te dni že 39. leto zapored poslala rojakom po svetu Slovenski koledar. Izseljenstvo se je s spremembami, ki so letos temeljito prevetrile razmere v domovini, bolj odprlo do matice, na poti k nji ne ležijo več ideološke in tabujske ovire, povezanost je večja, kot je bila kdaj poprej, vendar zaradi tega potreba po takšni publikaciji ni prav nič manjša, morda je celo še večja, saj je treba nekatere zdaj odprte steze med domovino in izseljeno Slovenijo uhoditi. Spoznavanje domovinske in izseljenske Slovenije je temu le v prid, svoj delček pa prispeva tudi Slovenski koledar.
Koledar za prihodnje leto je zasnovan po preskušenem konceptu
iz treh enot: iz koledarskega dela, literarnega almanaha in razdelka Slovenci po svetu. Koledarski del prinaša vrsto aktualnih in drugih zapisov, v katerih avtorji opisujejo sedanje in pretekle trenutke slovenstva, od političnih pregledov do zgodovinskih zanimivosti. Literarni almanah je vsebinsko pester, med avtorji pa so poleg domačih tudi ustvarjalci z vseh koncev sveta, kjer slovenska literarna tvornost še živi. V razdelku »Slovenci po svetu« so natisnjeni zanimivi pregledi iz nekdanjega in sedanjega delovanja slovenskih izseljencev.
Slovenski koledar ’92 torej ponuja pestro branje, zanimivo tako za bralca na tujem kot za bralca v domovini.
MiM
tirali in na obnovljeni fasadi ne bodo vidna.
Kljub številnim bolj ali manj temeljitim predelavam je osnova stavbe nedvomno še srenjeveška. Tudi iz tlorisa je jasno razvidna njena poznogotska oblika z dvopolnim prezbiterijem in podložno pravokotno ladjo.
Cerkvena stavba je smiselno sestavljena iz prezbiterija, ladje, razširjene z dvema stranskima kapelama, in zvonika. Prizidek zakristije in njena naslonitev k podložni južni stranici prezbiterija kvari enovito podobo celote. Zaradi nespretne povezave z ostalimi deli arhitekture nastajajo vlažni in zanemarjeni vogali, morebitno ohranjanje neuglednega prizidka zakristije pa bi onemogočilo tudi tehnično neoporečno izvedbo nujno potrebnega osuševanja cerkvenih zidov.
S tem pa smo že nakazali nadaljnja prezentacijska dela: poleg dokončanja obnove fasad tudi osuševanje zidov in s tem povezano nižanje terena okoli cerkve, beljenje notranjščine in ureditev prostora v pritličju zvonika, restavriranje kvalitetne oltarne opreme, morebiti tudi kvalitetna poslikava niš na stranskih kapelah.
Sedanja podoba Marijine cerkve v Šmarju je rezultat stoletnega stilnega razvoja arhitekturne lupine, z njim povezanih velikih sprememb in predelav, ki so jih povzročili različni družbeni odnosi, velike želje naročnikov in malo manjše znanje mojstrov. Vse skupaj pa je izzvenelo v kvalitetno in slikovito podobo vaške podružnice, zato je tudi namen obnovitvenih del, poleg strokovnih raziskav, vrniti cerkvi nekdanjo lepoto.
Pa še to: dela izvaja podjetje Agrokombinat iz Krškega, obnovo zunanjščine pa sta finančno omogočila ministrstvo za kulturo R Slovenije in proračun občine Novo mesto.
MARINKA DRAŽUMERIČ Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto
Zima bo dolga
Skrb RK za begunce
KOČEVJE — V kočevski občini imajo trenutno prijavljenih 345 beguncev. Večina jih je nastanjena pri svojcih in znancih. Vsi, ki imajo status begunca, so upravičeni do pomoči v hrani, obleki in obutvi, imajo pa tudi zdravstveno zaščito. Denarja, ki seje zbral na žiro računu RK Kočevje od posameznikov, učencev osnovnih šol, delavcev Snežnika in posameznih ustanov in ki se še vedno zbira, beguncem ne dajejo. Tajnica OO RK Kočevje Jožica Klarič je povedala, da denarja ne razdeljujejo zato, ker ga bodo, kot kažejo razmere na Hrvaškem, potrebovali kasneje, v času zime. Beguncem razdeljujejo občasne republiške pakete s hrano, hrano, ki jo tako kot že od vsega začetka zbira Karitas, in tudi hrano, ki jo zberejo preko akcije Mercatorja — Trgopro-meta Kočevje, ki ima v vseh svojih poslovalnicah posebni prostor ali vozičke, kamor lahko kupci odložijo za begunce že kupljeno hrano. Večjim begunskim družinam Da še dodatno pomagajo s kruhom Žito-Pekarna Kočevje in z mlekom Mercator-Kmctijsko gospodarstvo Kočevje. Mercator-Gozdno gospodarstvo pa je štirim begunskim družinam v Koblarjih, Cvišlerjih, Dolgi vasi in Predgradu na dom oz. kraj bivanja dostavil po 10 m3 goli, vse seveda brezplačno.
Kljub rušenju grad ni pozabljen
Skupni napori Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto in občine za rešitev trebanjskega gradu, ki se mu je zrušil okrogli stolp
Zdi se, kot da je šele rušitev stolpa razgibala pristojne in povzročila zaznaven premik k sanaciji kulturnega spomenika. Pa vendarle ni tako. Poskusi, da bi »Baragov grad«, kot ga zadnji čas nekateri imenujemo, rešili pred propadom, segajo v leto 1978. Takrat je Ljubljanski zavod za spomeniško varstvo opravil presojo statične trdnosti stavbe in opozoril na dotrajani stolp. Uporabnik gradu, stanovanjska skupnost, gaje do danes uporabljal kot stanovanjski objekt in mu je uspelo le delno popravljati strehe.
Na pobudo Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Novega mesta je občina Trebnje financirala izdelavo osnovnega načrta. S fotograme-trično metodo so strokovnjaki Zavoda za fotogrametrijo geodetske fakultete univerze v Zagrebu izdelali posnetek zunanjega in notranjega obrisa tlorisa, vseh štirih zunanjih fasad, dveh prcve-zov in dveh fasad dvorišča. Za detajlno izdelavo načrtov bi morali izseliti pre-
bivalce, zato je bilo delo prekinjeno.
Občina Trebnje je že letos spomladi oblikovala projektno skupino za proučitev možnosti prenove in vanjo pritegnila mag. Vladimirja Mušiča, dipl. inž. arh., strokovnjaka Urbanističnega inštituta Slovenije iz Ljubljane. Na osnovi njegovega okvirnega predloga pristopa k prenovi je mogoče nadaljevati delo, vendar je predpogoj izselitev stanovalcev. Spontana porušitev je vendarle pospešila delo. Zato je ZVNKD Novo mesto izvedel strokovno oceno stanja. Strokovnjak statik Stojan Ribnikar, dipl. inž. gradb, kije med drugim reševal tudi poškodbe v Kotoru, Budvi in Dubrovniku, je ocenil, da ni mogoče zaustaviti rušenja stolpa. Stolp v spodnjem delu ni ogrožen, zgornjega dela pa ni mogoče začasno utrditi. Ker ni več vezan na zidove gradu, je treba stolp v vsakem primeru podreti, urediti nove temelje in nato ponovno pozidati.
Delo torej poteka v naslednjem vrstnem redu. Delavci Gradbeništva Zu-
pančič so očistili ruševine, ločili na deponijo uporaben kamen, odstranili les in drobir ter zavarovali cesto. Izvršni svet bo sistematično izseljeval stanovalce. zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine bo nato dopolnjeval arhitektonske načrte gradu ter pripravil podlage za projektiranje.
Najprej naj bi se izdelal projekt temeljenja in ponovne pozidave porušenega stolpa, nato pa stolp tudi pozidal. Dela naj bi bila izvedena v letu 1992. Za celotno prenovo pa je mogoče pričakovati nadaljnje delo takoj po izdelanih posnetkih gradu, ko bo mogoče govoriti o razpoložljivem prostoru, funkcionalnih povezavah med prostori in etažami ter izkoriščanju podstrešja v nove namene.
Z delom projektne skupine smo sproti seznanjali javnost.
Izvršni svet občine Trebnje Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto
/S*
Vv
Xv

Iv.,
TELEVIZIJSKI SPORED
m
■/•S'
ČETRTEK, 12. XII. SLOVENIJA 1
8.35 — 13.40 in 14.55 — 0.10 TELETEKST
8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK, ponovitev
9.00 TOK TOK, kontaktna oddaja za mladostnike ŠOLSKA TV:
9.50	RAZVOJ MEHANIKE
10.20	NEKOČ JE BILO... ŽIVLJENJE: MEZGOVNI SISTEM 10.45 RISANKA
10.50	SLOVENCI V ZAMEJSTVU
11.20	ZGODBE STIGA TREN-TERJA, švedska naniz., 5/6
12.20	VIDEOSTRANI
13.30	DNEVNIK 1
15.10	VIDEOSTRANI
15.20	MOZAIK SLOVENCI V ZAMEJSTVU, ponovitev
15.50	SOVA, ponovitev 16.40 EP VIDEO STRANI
16.45	POSLOVNE INFORMACIJE
16.50	POROČILA
16.55	SLOVENSKA KRONIKA
17.05	MOZAIK
ENTROPIJSKO NAČELO, ponovitev
17.30	V ČETRTEK OB 17.30
18.35 SPORED ZA OTROKE IN MLADE
TELOVADKA, franc, nadalj, 6/10
19.05	RISANKA 19.15 TV OKNO
19.30	DNEVNIK 2
19.55	VREME
20.05	EVITA PERON, amer. nadalj , 4/4
21.00	TEDNIK
22.00	DNEVNIK 3. VREME
22.30	POSLOVNA BORZA
22.45	SOVA
TAKSI, amer. naniz., 8/12 V OBMOČJU SOMRAKA, 11. epizoda amer. naniz.
0.00 VIDEO STRANI
SLOVENIJA 2
17.10	Euroritem (18 oddaja) — 17.30 Studio Ljubljana — 19.30 Dnevnik HTV — 20.00 Danes v skupščini — 20.30 Paralaksa (nizozemska dok. serija, 1/5) —
20.55	Mali koncert — 21.05 Večerni gost: Luko Paljetak — 22.00 Tenis (posnetek iz Muenchna) — 23.30 Yutel
PETEK, 13. XII. SLOVENIJA 1
8.35— 11.20 in 13.15 — 2.10 TELETEKST
8.50	VIDEO STRANI
9.00	TV MOZAIK KLUB KLOBUK
EVITA PERON, amer. nadalj., 3/4
EURORITEM, 18. oddaja
13.30	DNEVNIK 1
15.15	VIDEOSTRANI 15.25 SOVA, ponovitev
16.45	POSLOVNE INFORMACIJE
16.50	POROČILA
16.55	SLOVENSKA KRONIKA 17.05 MOZAIK, ponovitev
TEDNIK, ponovitev
18.10	TOK TOK, kontaktna oddaja za mladostnike
19.00	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2
19.55	VREME
20.00	FORUM
20.20 DOKUMENTARNA ODDAJA
21.15	TRGOVINA Z MAMILI, angl. nadalj., 2/6
22.10	DNEVNIK 3, VREME
22.45	SOVA:
PRI HUXTABLOVIH, 20. epizoda amer. naniz.
HENNESY. angl. film LJUDJE POČENEJO VSE MOGOČE, 1. oddaja amer. varietejske-ga programa
SLOVENIJA 2
17.10	Euroritem (ponovitev 18. oddaje) — 17.30 Studio Maribor — 19.00 Domači ansambli: ansambel Nagelj (ponovitev) — 19.30 Dnevnik SA — 20.00 Koncert orkestra Slovenske filharmonije (prenos 1. dela) — 20.35 Oči kritike 21.15 Mozart na turneji (12/13) — 22.10 Tenis (finale grand slama) — 23.45 Yutel
SOBOTA, 14. XII. SLOVENIJA 1
8.20— 1.25 TELETEKST 8.35 VIDEO STRANI 8.45 TV MOZAIK
8.45	ANGLEŠČINA - FOLLOW ME, 30. lekcija
9.10 RADOVEDNI TAČEK 9.25 IZ STARE SKRINJE
9.45	PRAVLJIČNI PORTRET
10.00 PRAVLJICE IZ MAVRICE 10.15 ALF
10.40 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 11.55 VEČERNI GOST: LUKO PALJETAK 12.50 OČI KRITIKE 13.30 DNEVNIK 1 13.40 MOZAIK, ponovitev 15.50 DRUGA GODBA 16.20 SOVA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 POROČILA
17.05 ČAROVNICA, KI TO NI BILA, kanad. film
18.40 PARALAKSA, ponovitev niz. dok. serije, 1/5
19.05	RISANKA
19.20	TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME
20.00	UTRIP
20.20	ŽREBANJE 3X3 20.35 KRIZKRAŽ
21.50	SOVA
MURPHY BROWN, 2. epizoda amer. naniz.
22.15 DNEVNIK 3, ŠPORT, VREME
22.50	SOVA:
ZAČETKI MAFIJE, italij.-amer. naniz., 1/5
FINANČNI SVETOVALEC, angl. film
SLOVENIJA 2
13.00	Videonoč (ponovitev) — 16.00 Te-leski 90 — 16.30 Tenis (finale) — 19.00 Garfield in prijatelji — 19.30 Dnevnik HTV — 20.15 Filmske uspešnice: Zgodba a Ann Jillian (amer film) — 21.50 Tenis (posnetek) — 23.20 APZ Boris Kidrič (slavnostni koncert ob 10-lctnici) — 0.30 Yutel
HTV 1
7.10 Sporočila beguncem — 7.25 Dobro jutro, Hrvaška — 8.00 Poročila — 8.05 TV nadaljevanka — 9.00 Informacije —
9.05	TV šola — 10.00 Poročila — 10.05 Reportaže, Mirovne pobude — 11.00 Informacije — 11.05 Spored za otroke —
12.00	Poročila — 12.05 Dokumentarni program — 14.00 Poročila — 14.15 Igrani film — 16.00 Poročila — 16.10 Glasba, reportaže, vključitve — 17.00 Poročila v angleščini — 17.05 TV drama —
18.00	Poročila — 18.10 Dokumentarni program — 19.10 V začetku je bila beseda - 19.30 Dnevnik 1 — 20.15 Politični magazin — 22.00 Zakaj se bojujemo (amer. dok. serija) — 23.00 Dnevnik 2 —
23.50	Poročila v nemščini — 23.55 Poročila v angleščini — 0.00 TV izbor — 1.00 Poročila
NEDELJA, 15. XII. SLOVENIJA 1
7.45 — 12.45 in 13.25 — 0.25 TELETEKST
8.00 VIDEO STRANI 8.10 OTROŠKA MATINEJA:
ŽIV ŽAV
TELOVADKA, franc, nadalj., 6/10
9.35	GLASBA SKOZI ČAS, 6/16
10.35	GARFIELD IN PRIJATELJI, ponovitev
11.05	V1DEOMEH
11.35	OBZORJE DUHA
12.00	LJUDJE IN ZEMLJA
12.30	DNEVNIK 1 13 40 TVARIFTF
1440 JOHANN SEBASTIAN BACH, nemška nadalj., 4/8
15.30	SOVA, ponovitev
16.50	EP VIDEO STRANI
16.55	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	POROČILA
17.05	POZDRAV MARY, amer. film 18.40 EP VIDEOSTRANI
18.50	RISANKA
19.00	TV MERNIK
19.20	SLOVENSKI LOTO
19.30	DNEVNIK 2
19.55	VREME
19.59 ZRCALO TEDNA
20.20	D. Jovanovič: ŽRTVE MODE BUM BUM, adaptacija gledal, predstave
21.25	EPP
21.30	ZDRAVO
22.50	DNEVNIK 3, VREME
23.25	SOVA:
RAZREDNIK, amer. naniz., 4/22 ZAČETKI MAFIJE, italij.-amer. naniz., 2/3
SLOVENIJA 2
9.55	Veleslalom (m), 1. tek — 12.55 Veleslalom (m), 2. tek — 14.00 Športno popoldne — 19.30 Dnevnik HTV — 20.00 Svet narave: Tek za življenje (angl. po-ljudnoznan. serija, 2/6) — 20.50 Drugačne zvezde: Gospodarji živali (potopisna reportaža, 5/6) — 21.20 Izbor filmov J. Tatua. Počitnice gospoda Hulota (franc, film. ČB) — 22.45 Yutel
PONEDELJEK, 16. XII. SLOVENIJA 1
8.35 — 10.40 in 13.15 — 0.30 TELETEKST
8.50 VIDEO STRANI
9.00	MOZAIK, ponovitev
10.30	VIDEO STRANI
13.30	DNEVNIK 1
15.00	OBZORJA DUHA, ponovitev
15.20	SOVA, ponovitev
16.45	POSLOVNE INFORMACIJE 16.50 POROČILA I
16.55	SLOVENSKA KRONIKA
17.05	MOZAIK, ponovitev ZDRAVO
18.30	SPORED ZA OTROKE IN MLADE
19.10 RISANKA
19.20	TV OKNO
19.30	DNEVNIK 2
19.55	VREME
20.05	M. Jesih: EN SAM DOTIK, posnetek gledal, predstave
21.45	OSMI DAN
22.30	DNEVNIK 3
23.00	EP VIDEO STRANI
23.05	SOVA:
V OBMOČJU SOMRAKA, 12. epizoda amer. naniz.
ZAČETKI MAFIJE, italij.-amer naniz., 3/5
SLOVENIJA 2
17.00	Teleski 90: Pripravimo se na smučanje (ponovitev) — 17.30 Studio Ljubljana - 19.30 Dnevnik KP — 20.00 Tri- j bute to.... — 20.30 Entropijsko načelo j (angl. poljudnoznan. oddaja, 2/2) " jj
21.00	Sedma steza — 21.30 Omizje " i
23.00	Yutel
TOREK, 17. XII. SLOVENIJA 1
8.35 — 12.45 in 13.15 — 1.05 TELE- <1 TEKST
8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK, ponovitev
9.00	ZGODBE IZ ŠKOLJKE
10.00	V ČETRTEK OB 17.30. .
ponovitev	|
11.00	ANGLEŠČINA - FOLLOW ME, 32. lekcija
11.25 SEDMA STEZA 11.55 OSMI DAN
12.40	VIDEO STRANI
13.30	DNEVNIK 1
14.30	VIDEOSTRANI
14 40 MOZAIK, ponovitev
ANGLEŠČINA - FOLLOVV ME.,
"X7 Iplzpna
15.05	SOVA, ponovitev
16.45	POSLOVNE INFORMACIJE 16.50 POROČILA
16.55	SLOVENSKA KRONIKA
17.05	MOZAIK ŠOLSKA TV
18.10	SPORED ZA OTROKE IN MLADE
19.10	RISANKA 19.20 TV OKNO
19.30	DNEVNIK 2
19.55	VREME
20.05	MALA GLORIA, amer. nadalj-2/4
20.55	NOVOSTI ZALOŽB
21.05	NEW KIDS ON THE BLOCK VZTRAJAJ, 2. oddaja
21.55	DNEVNIK 3, VREME 22.25 POSLOVNA BORZA
22.40	SOVA:
DA, PREDSEDNIK, angl. naniz-
3/8
ZAČETKI MAFIJE, italij.-amer. naniz, 4/5
GLASBA SKOZI ČAS, 10/16
SLOVENIJA 2
Opomba: slalom (m), 1. tek 9.55, 2. tek
12.55
17.10	Euroritem (19. oddaja) — 17.30 Studio 2 Koper — 19.00 9. revija obrtniških pevskih zborov Slovenije — 19.30 Dnevnik SA — 20.00 Žarišče — 20.30 Umetniški večer: Povečava, igrani film
22.30	.- 23.15 Yutel
HTV 1
9.15 Poročila — 9.20 TV koledar — 9.30 Otroška oddaja — 10.00 Šolski program
—	12.00 Poročila — 12.10 Video stran'
—	12.20 Satelitski programi — 16.45 Poročila — 16.50 TV koledar — 17.30 Hrvaška danes — 18.15 Otroška oddaja -r
18.45	Znanstveni program — 19.1* Risanka — 19.30 Dnevnik 1 —20.00 Serijski film — 20.55 Žrebanje lota — 21.00 V velikem planu — 22.30 Dnevnik 2 —’
22.55	Kino-klub Evropa — 0.25 Poročil8
SREDA, 18. XII. SLOVENIJA 1
8.35	— 11.10 in 13.15 — 1.05 TELETEKST
8.50	VIDEO STRANI
9.00	TV MOZAIK, ponovitev ŽIV ŽAV
MALA GLORIA, amer. nadalj-2/4
EURORITEM
13.30	DNEVNIK 1
15.10	VIDEOSTRANI 15.20 SOVA, ponovitev
16.45 POSLOVNE INFORMACIJE
16.50	POROČILA
16.55	SLOVENSKA KRONIKA
17.05	MOZAIK, ponovitev
BOJ ZA OBSTANEK DOMAČE OBRTI, nizozemska izobraž. oddaja, 13/13	.
17.50	SPORED ZA OTROKE IN MLADE
19.00	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2
19.55	VREME
20.05	FILM TEDNA	.
FALLING OVER BACKWARDS’ kanadski film
21.55	INTERVJU
22.35	DNEVNIK 3
23.10	MARLBORO MUSIČ SHOW 23.40 SOVA:
ALF, amer. naniz.
ZAČETKI MAFIJE, zadnja epizoda amer.-italij. naniz.
HTV 1
9.15 Poročila — 9.20 TV koledar — 9.30 Otroški program — 10.00 Šolski program
—	12.00 Poročila — 12.10 Video stran'
—	12.20 Satelitski program — 16.45 Poročila — 16.50 TV koledar, Šolski program — 17.30 Hrvaška danes — 18.1-’ Otroški program — 18.45 Poljudnoznanstveni program — 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 1 — 20.00 Filmski večer
—	22.00 Dnevnik 2 - 22.25 Dokumentarni program — 23.25 Poročila
DOLENJSKI LIST
Št. 50 (2208) 12, decembra 199J.

NAGRADA V NOVO MESTO
Žreb je izmed reševalcev 46. nagradne vkrižanke izbral HELENO PETRIČ iz Novega mesta in ji za nagrado dodelil knjigo Slavka Dokla Uskoška princesa. Nagrajenki čestitamo.
Rešite današnjo križanko in rešitev pošljite najkasneje do 23. decembra na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 48.
REŠITEV 46. NAGRADNE KRIŽANKE
Pravilna rešitev 46. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: OZN, PREMOR, LA-KOTNICA, ATOL, ANET, TALAR, JAK, GALI, OPONA, BERN.
. PLAN, PLUT, OSLAR, LU, LE-OTNSKA, ABAK, AIR, ATAKA, AKA, SCOTT, LATERAN, TASSO, ATONIJA.
m
Pisatelj mora biti v prvi vrsti mislec,, ki o stvareh misli jasno, stvarno in povsem logično. Mora prikazovati življenje stvarno in po resnici, torej tako, kot vidi, ne pa da prepisuje tisto, kar je videl napisano.
M. KRLEŽA Pride trenutek, ko pozabimo, kdo smo, in se identificiramo s svojo družbeno vlogo. Tedaj zločinec ubije, rabelj usmrti, letalec odvrže napalm bombe.
C. CHARMES
NAGRADNA KRIŽANKA	št, 48
				Dl ORIENTALSKO BARVILC ZA LASE	1 vrsta	Špica POSODE J NA KOLESU		| STOP THE i USTAVITE VLAH i WAR IN i VOJNO NA j CR0ATIA | HRVAŠKEM J. . 	1				r NARKOZA	VNETJE MOŽGANSKE MRENE	BISTVENA SESTAVINA. IZVLEČEK	MOŠKI SUKNJIČ ZA SLOVESNE PRILOŽNOST!
					' ..		1 1 AVTOR j J. UDIR		PASJE ZELJE ""EMANUEL LASKER				
				MIT GERM I —9-_ _| KEM SIMBOLI ZA KISIK |				ANTIČNO MESTO V SIRIJI BUŽNJK					
I \\ -v V *•	y			R fu|	>									
"M		• fv i-1/		ANGL ATLET (SEBASTIAN)	CELJSKA FIRMA BELG. MESTO (BOJNI PLIN IPERIT!)				AM VRSTA KUNE REZULTAT VKOPA- VANJA				
				>									
KRATICA ZA 0RDINIS	V	IKRAVEC	OBUVALA ZNANI NEKD JUG. NOGOMETNI							JEZ, NASIP kapuca”			NEKDANJI AVSTR ZVEZNI KANCLER (JULIUS)
EVROPSKI TUR						BIBLIJSKA OSEBA	PRISTANIŠKE NAPRAVF RIMSKI . CESAR					ENICA	
PRAOČE ČLOVEŠTVA				VEČNOST GE0METR. . «WEM_				NASLOV REDOVNEGA DUHOVNIKA SU					
DL	POPUSTU- VEC MIHEVC 'EDO								Zensko ime KEM SIMBOL ZA BERILIJ				
Španski SLIKAR IJ0 AN)					ARABSKI OKRASEK								
DRŽAVNI PRORAČUN					NOR Človek						ACI BER- TONCELJ		
Krvavi »Ivan Grozni« ni pravi?
Ali čaka na sodno usmrtitev zaradi storjenih vojnih zločinov nedolžen človek namesto zloglasnega »Ivana Groznega« iz Treblinke — Na morišče?
Za Žide je bil sodni proces, kije pred tremi leti tekel proti ukrajinskemu vojnemu zločincu Ivanu Demjanjuku, boleče podoživljanje holokavsta in najbolj tragičnih dni v zgodovini židovskega naroda. Televizijske kamere so dan za dnevom v živo prenašale sodni proces in v izraelskih domovih so preživeli taboriščniki, njihovi potomci in drugi z grozo in gnusom zrli v obraz človeka, ki ima na vesti življenja premnogih pripadnikov njihovega naroda in vest obteženo z nečloveškim trpljenjem, ki ga je sadistično povzročal. Danes ta'* sodni proces zbuja še nekaj drugega: dvom, ali jc na obtoženski klopi sedel pravi človek.
Osem bivših taboriščnikov koncentracijskega taborišča Treblinka je na sodni razpravi prepoznalo obsojenca. Zanje ni bilo dvoma, da je obdolženi Ivan Demjanjuk res zloglasni Ivan Grozni, taboriščni stražar, ki seje izživljal z mučenjem taboriščnikov celo na njihovi poslednji poti, ko jih je gnal v plinski krematorij in je še žive ljudi metal v peč. Obsojenec je ves čas zatrjeval, da ni Ivan Grozni, da ga niso nikoli tako klicali, daje sicer bil taboriščni stražar, vendar ne zloglasna taboriščna zver. Toda pričevanja bivših taboriščnikov so bila bolj prepričljiva in sodni senat ga je spoznal za krivega ter ga 18. aprila 1988 obsodil na smrtno kazen.
Od tistega dne do danes zdaj že 71-letni obsojenec čaka v izraelskem zaporu na dan, ko sc bodo odprla vrata njegove celice in bo zakorakal na morišče. V zadnjem času pa seje resno zastavilo vprašanje, ali ni morda le imel prav, ko je trdil, da ni zloglasni taboriščni Ivan Grozni.
Izraelci so namreč prišli do novih dokaznih gradiv iz uradnih sovjetskih arhivov, iz katerih je mogoče sklepati, daje Demjanjuk bil taboriščni stražar, vendar ne tisti, ki so mu zaradi krutosti nadeli naziv Ivan Grozni. Med dokumenti so pričevanja 20 nekdanjih stra-
žarjev iz taborišča Treblinka, ki sojih zajeli v letih po vojni in jih likvidirali kot nacistične sodelavce. Stražarji pod nazivom Ivan Grozni niso omenjali Demjanjuka, temveč Ivana Marčenka. Opisovali so ga kot temnolasega človeka podolgovatega obraza z izrazito dolgim nosom, velikimi ušesi in z brazgotino na zatilju. To je opis, ki se nikakor ne sklada z opisom v osebni izkaznici obsojenega; na smrt čakajoči je svetlolas in bolj okroglega obraza.
V arhivih so odkrili tudi izvirni Dem-janjukov identifikacijski dokument, v katerem je njegova fotografija in podatki, iz katerih sledi, daje bil na tečaju za taboriščnega stražarja in daje opravljal ta posel v taborišču Sobibor, vendar ni nikjer omenjeno taborišče Treblinka, kjer je pravi Ivan Grozni počenjal grozodejstva leta 1941.
Je torej Demjanjuk žrtev sodne pomote? In kdo je potem bil? Alije bil le navaden stražar ali ima tudi krvave roke?
»Z moralnega gledišča je vseeno, ali je Demjanjuk porinil v peč človeka v Sobiboru ali v Treblinki,« meni državni tožilec Michael Shaked. »Mar bomo po letih sojenja, ko smo dokazali, da je bil Demjanjuk nacistični kriminalec, prosili za njegovo oprostitev?«
Petčlansko vrhovno sodišče mora še pred koncem leta, torej v kratkem, odločiti, ali je Demjanjuk zločinski taboriščni stražar s pridevkom Ivan Grozni ali ne. Če bodo presodili, da gre za pravega človeka, potem ga pred rabljevo zanko lahko reši samo še pomilostitev izraelskega predsednika.
Demjanjukova usoda je med pravniki po svetu zbudila precej zanimanja, saj zastavlja vprašanje, ali so smiselni sodni procesi proti vojnim zločincem iz druge svetovne vojne, katerih identiteta je zelo sporna. Adolf Eichmann ali Klaus Barbie, ki sta bila oba sojena precej let po koncu vojne, sta priznala svojo istovetnost in prisotnost na mestu

_3VCT V &TKVIUCAH - 8VKT V ŠTEVILKAH- SVET V ŠTEVILKAH
Zadovoljstvo z delom in plačo
Marljivost in zavzetost na delovnem mestu je eno, zadovoljstvo pri delu pa drugo. Mednarodna raziskovalna družba ISRC je anketirala delavce v nekaj državah sveta in dobila podatke, ki kažejo, da so na splošno s svojim delom in vsem, kar ga spremlja, najbolj zadovoljni Nemci, s plačilom pa singapurski delavci. Graf kaže v prvih stolpcih odstotek anketiranih, ki so splošno zadovoljni s svojim delom, v drugih pa odstotek tistih, ki so zadovoljni s plačo.
zločinov, Ivan Demjanjuk pa je oboje vztrajno zanikoval. Kako po skoraj pol stoletja dokazati, ali laže ali govori resnico? Sum pa gre vedno v prid obtoženemu.
Sam sodni proces je bil v marsičem sporen. Obtoženega so javno obsodili kot vojnega zločinca že pred sojenjem, celo minister pravosodja Avram Sharir je pred sodbo govoril o njem kot o nacističnem zločincu. Med sodnim procesom je eden od preživelih taborišnikov vrgel kislino v obraz Demjanjukovega branilca Sheftela, zaradi česar je advokat oslepel na eno oko. Ko je bila izrečena sodba, je množica v dvorani prepevala: »Smrt, smrt!«
S sedanjimi pravnimi normami vse to dogajanje ni uglašeno, a človek si ne more kaj, da bi ne pomislil, da je teža milijonov žrtev morilske mašinerijc, katere del je bil Demjanjuk, tako strahotna, da ta neuglašenost ne more motiti vesti.
MiM
(Vir:Newsweek)
* MINI ZANIMIVOST: m VREČAR VELIKAN
Avstralski paleontologi so pred kratkim slavili lep uspeh. V suhem rečnem koritu na puščavskem območju Pilbara so odkrili celotno okostje velikanskega izumrlega vrečarja, ki je živel pred 200 tisoč leti. Gre za prvo popolnoma ohranjeno okostje diprotodona, največjega vrečarja, kar jih je kdaj živelo na svetu. Žival je bila visoka dva metra in težka poldrugo tono.
Kruta noblesa
Video razkril umazano početje
Angleži slovijo kot veliki ljubitelji živali, vendar tudi kot strastni lovci. Posebnost otoškega lovstva je že nekaj stoletij lov na lisico, udeležba na njem pa je nekakšno spričevalo odličnosti. Nanj je zelo temno senco vrgel video posnetek, ki gaje skrivaj posnel nek ljubitelj živali in z njim pokazal, daje lov na lisico lahko kruta stvar. Ko so video posnetek vrteli na televiziji, jc bila javnost šokirana.
Posnetki elitnega Quornskega lova na lisico so pokazali, da so nekateri lovci ravnali izredno kruto. Avtor filma je posnel, kako je eden od lovcev izvlekel iz brloga lisičjega mladiča, psi pa so ga takoj živega raztrgali. Posnel je tudi prizor, ko so mladiča zbezali iz brloga pred pasje gobce in tako prisilili samičko, da mu je sledila. Žival je poskušala odvrniti pozornost psov od mladiča nase, zato je iz zavetja stekla ven, psi pa so jo raztrgali.
Zaradi teh dejanj, ki so v nasprotju z nenapisanami pravili lova na lisico, je že odstopil predsednik Quorna, štirje ugledni člani, med njimi tudi princ Charles, pa so izstopili iz združenja. Na pritisk javnosti bo angleški parlament razpravljal o prepovedi lova s psi na lisice, srnjad in zajce.
Več kot copati
Atletski copati daleč od obuval
Grški atleti so tekmovali bosi, danes pa so na nogah atletov vrhunski izdelki, katerim bi prej lahko rekli naprave kot obuvala. In nikakor niso poceni, saj je treba za vrhunske modele odšteti lep kup denarja. Seveda dragih copatov ne kupujejo le atleti, postali so priljubljeni tudi zunaj športnih stez, zato ne čudi podatek, da ameriška industrija športnih obuval obrne vsako leto okrog 5,5 milijarde dolarjev.
Med najnovejšimi dosežki so Aviini .copati s kompresijskim sistem za blažitev udarcev, Reebokov nov model ima vstavljene napihljive blazinice, ki jih športnik po potrebi napihne, da mu čvrsto oklepajo nogo v gležnju, Puma pa je te dni poslala na trg model s tako imenovanim diskovnim sistemom. Novost je v tem, da copati nimajo običajnega jezika in vezalk, marveč ploščico, s katero se zavezuje in odvezuje obuvalo. Zadošča, da uporabnik obrne ploščico, in copat se sam zaveže, s pritiskom na sredo ploščice, pa se razveže. Copati so menda odlični, saj se ne zategnejo samo notranje vezalke, marveč tudi posebni stabilizatorji okoli gležnja.
TBC se prebuja
Morilka iz preteklosti ponovno na delu
Tuberkulozaje bolezen, ki seje drži nadih romantike, zanjo so umirale mlade lepolice in sanjavi pesniki, a v resnici je to kruta in neusmiljena bolezen, kije pobrala ogromno življenj. Se sredi tega stoletja so ljudje množično umirali za njo, predvsem so bili žrtve revnejši sloji, delavstvo in v mesto priseljeni podeželani. Antibiotiki sojo potisnili v kot, kjer je nekaj desetletij mirovala, zdaj pa je ponovno pokazala zobe.
Zdravniki so sicer pričakovali obolevanje za tuberkulozo pri obolelih za aidsom, ker so pač neodporni zoper bolezenske klice, vendar so bili hkrati prepričani, da bodo z antibiotiki lahko nadzorovali bolezen in njeno širjenje. Njihov optimizem pa seje porušil, ko seje razvedelo za najnovejše primere. Pred kratkim je prišlo uradno poročilo iz ene od newyorških jet-nišnic, da so paznik in 13 zapornikov umrli za tuberkulozo. Vznemirljivo je predvsem dejstvo, da bolezni niso mogli zaustaviti z nobenim znanim antibiotikom.
To je bil v zadnjih dveh letih že šesti primer takšne tuberkuloze v ZDA. Strokovnjaki govorijo o tuberkulozi, odporni do antibiotikov. Posamični primeri so se pojavili že prej, vendar so bili zelo redki vse do osemdesetih let, ko se je za zdravila odporna tuberkuloza ponovno začela pogosteje pojavljati pri aidsarjih, brezdomcih in revežih. »Tuberkuloza je ponovno postala morilka,« pravi strokovnjak za to bolezen dr. Micheal lseman.
Sonce ima prste vmes
Dogajanje na površini Sonca vpliva na rast temperature zemeljskega ozračja — Se pripravlja svetovna katastrofa?
Ogrevanje zemeljskega ozračja je že dolgo eno od tistih velikih strokovnih vprašanj, zaradi katerega prihaja do številnih sporov in razhajanj. Vsekakor gre za usodno zadevo, sajje od nje odvisna usoda človeštva. Ce namreč drži trditev nekaterih strokovnjakov, da se zemeljsko ozračje vse bolj ogreva in da raste povprečna temperatura, potem nas v daljni bodočnosti čaka pravi pekel in vsesplošna katastrofa. Razumljivo je, da zaradi zlovešče sence, ki jo na svet meče ta znanstvena podmena - na njeni strani so številni zelo močni dokazi -, raziskovalci skušajo odkriti, kateri so vzroki globalnega ogrevanja, da bi katastrofo, če je seveda mogoče, kako preprečili.
Dosedanje raziskave so pokazale, daje velik krivec za ogrožajoče dogajanje človek sam. Ce bi zmanjšali emisije plinov, ki nastajajo pri zgorevanju fosilnih goriv v prometu in pri pridobivanju toplotne in električne energije ter pri proizvodnji nekaterih polsurovin in izdelkov, bi_se stanje lahko bistveno popravilo. Žal pa nevarnost s tem ne bi bila povsem odpravljena, saj na dogajanje vplivajo tudi naravni dejavniki, na katere pa človek nima nobenega vpliva.
Doslej so odkrili, da k pregrevanju pripomore ognjeniška dejavnost, da
delovanje nekaterih mikroorganizmov v oceanih ni povsem brez učinkovanja, razmišlja pa se tudi o drugih, eksotičnih naravnih dejavnikih, kot je denimo učinkovanje termitov. Če bi ostalo le pri tem in bi človeštvu uspel veliki cilj, zmanjšati škodljivo lastno delovanje, potem bi se lahko oddahnili, saj nobena od omenjenih naravnih dejavnosti ne vpliva bistveno.
Najnovejše odkritje dveh danskih strokovnjakov pa je zadevo zapletlo. Ugotovila sta, da ima pri rasti globalne temperature vmes prste tudi Sonce. Eigil Friis Christensen in Knud Lasscn z Danskega metereološkega inštituta sta raziskala 130-letno obdobje, za katero so na voljo natančni meteorološki podatki o nihanju povprečnih temperatur. S pomočjo računalniškega modela za simulacijo dogajanje na Soncu za isto časovno obdobje sta ugotovila, da je rast globalne temperature v tesni povezavi s občasnimi spremembami v jakosti aktivnosti Sonca. Gre za obdobja, ko se na Soncu pojavijo tako imenovane sončne pege.
Njuno odkitije bodo začeli skrbno preverjati s satelitskimi meritvami. Kaj več gotovega se bo dalo reči šele čez nekaj desetletij. Upajmo, da sta danska meteorologa v zmoti.
HS Sl
!
♦
:
KMETIJSKA ZADRUGA KRKA
TOZD OSKRBA NOVO MESTO Cesta komandanta Staneta 10
objavlja prosta dela:
—	vzdrževalca elektrotehnične smeri
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
—	da imajo končano šolsko izobrazbo IV. stopnje elektrotehniške smeri in 4 leta ustreznih delovnih izkušenj.
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom.
Kandidati naj pisne vloge z dokazili o končani šolski izobrazbi in opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo na gornji naslov v 8 dneh po objavi.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh.

BOŽIČ V PODOBAH IN PESMIH
Darilna zbirka božičnih voščilnic in božičnih pesmi
t>e>žie
it- /utcžaAahs in-/leAmiA,
Bliža se božično in novoletno praznovanje. Poslati bo treba božične voščilnice, na božični večer
pa si vsi želimo tudi globlje dojeti ta stari družinski praznik. Pri Založbi Mladika v Ljubljani smo prvič na Slovenskem zbrali bogat izbor žlahtnih božičnih voščilnic iz časa pred drugo svetovno vojno in jih v imenitnem barvnem razkošju ponujamo v knjigi z naslovom BOŽIC V PODOBAH IN PESMIH.
Pesmi v tej knjigi so najprej slovenske ljudske, ki se pojejo, narodne, ki pripovedujejo o Jezuš-čku, Mariji in Jožefu, in pesmi o božiču slovenskih mojstrov vezane besede od F. Prešerna do J. Snoja.
Trdo vezana elegantna knjiga, v kateri je 55 pesmi in 30 barvnih celostranskih božičnih voščilnic, obsega 108 strani Za uporabo je kot posebno založbino darilo knjigi priloženih 12 barvnih božičnih voščilnic. Oboje pa je nameščeno v prozorni praznični škatli.
Dvanajst izbranih božičnih razglednic pa je mogoče dobiti tudi v posebnem prazničnem zavojčku.
NAROČILNICA
—
Naročam:
□	BOŽIČ V PODOBAH IN PESMIH (knjiga + darilne voščilnice) Ceno 900 SLT bom plačal po povzetju.
□	BOŽIČNE VOŠČILNICE (12 voščilnic v barvnem ovitku)
Ceno 200 SLT bom plačal po povzetju.
Priimek in ime .................,............................
Naslov ......................................................
Poštna številka in pošta ....................................
Številka osebne izkaznice ............... izdane pri ........
Matična številka ........................... poklic ..........................
Naslov zaposlitve ............................................................
Naročilnico pošljite na naslov: ZALOŽBA MLADIKA, Šubičeva 10,61001 Ljubljana ali telefonirajte na št. 158-000, fax 213-943.
Datum .......................... Podpis
POTA
m stu?
Cestarjem pomagata Bog in albanska sol
Novomeški cestarji si morajo denar za zimsko službo sami zaslužiti — »Upamo, da nam bo Bog s toplim vremenom tudi letos stal ob strani« — Namesto tuzlanske sedaj albanska, tuniška in sovjetska sol
dežurni
/mrolajo
Zagotovo se je minule dni, ko so prve snežinke pobelile ceste, znova našel kdo, kije svojo jezo nad zimskimi nevšečnostmi stresal nad dolenjske cestarje. Krivi so za vsak zimski zastoj, za avto v jarku, za spolzko cesto, za zlomljeno roko ali nogo, za to, če delavcev ni v tovarno ali otrok v šolo. Kriviti cestarje je pač navada, kot je na Dolenjskem navada za vsako krajo kokoši obdolžiti Cigana. Dolenjski cestaiji ne tajijo, da jim na več kot 800 kilometrih magistralnih in regionalnih ter prek 1400 kilometrih lokalnih cest po brežiški, črnomaljski, kočevski, krški, metliški, novomeški, sevniški, ribniški in trebanjski občini uide kak spodrsljaj, pravijo pa, da bi teh moralo biti, oziraje se na zakon verjetnosti, zavoljo pogojev, v kakršnih delajo in živijo, vsaj še nekajkrat več. Odrekanjem, iznajdljivosti in požrtvovalnosti gredo zasluge, da temu ni tako.
VLOM V HIŠO — 5. decembra med 8. in 12. uro je nekdo vlomil v stanovanjsko hišo Nevenke Jarc v Zabrdju in ji odnesel radiokasetofon, moško ročno uro in dve kaseti, tako da je škode za 15.000 tolarjev.
ODNESEL TORBICO Z DOKUMENTI — V noči na 3. december je bilo vlomljeno v osebni avto R 5, last Novo-meščana Marjana Zvera. Iz vozila, parkiranega v Lamutovi ulici, je nepridiprav odnesel moško torbico z dokumenti in lastnika oškodoval za 3 tisočake.
UKRADEL AVTORADIO — 2. decembra popoldne je nekdo s prodajne police blagovnice Merxa v Metliki ukradel avtoradio znamke Fenner, tip AF 083, in tako trgovce oškodoval natanko za 16.256,30 tolarja.
TAT V STANOVANJU — Na 1. decembra dan med 11. in 13. uro je nekdo iz stanovanja Ivana Zorana v Šmarjeških Toplicah zmaknil 14.000 tolarjev. Tatu še iščejo.
OSIROMAŠENE PRIKOLICE — Neznan storilec je v času med 3. in 6. decembrom z avtomobilskih prikolic, parkiranih v mireaski IMV, odvil in odnesel 4 zaključne luči, s čemer je tovarno prikrajšal za 5 tisočakov.
TRAKTOR Brez kolesa — v
noči na 4. november je neznan storilec s traktorja, ki gaje imel Franc Fortun iz Pristavice pri Velikem Gabru parkiranega v gospodarskem poslopju, odvil zadnje levo kolo in ga odnesel neznano kam. Fortun je vsaj ob 15 tisočakov.
KJE JE AKUMULATOR? - V noči na 7. december je neznanec vlomil v osebni avto Z 750, last Vide Šter iz Novega mesta. Na Šegovi ulici parkirano vozilo je ostalo brez akumulatorja, vrednega 4.000 tolarjev.
»Da se v denarju ravno ne kopljemo, kaže podoba cest, zimska služba pa prinaša še dodatne probleme. Voznikov navsezadnje to ne zanima, hočejo pač tisto, kar od nas zahteva zakon — zagotoviti prevoznost cest. Sliši se hudo enostavno, naš odgovor je enako enostaven: po slovenskih normativih so naše kapacitete za zimsko službo dovoljšne, imamo dovolj ljudi, tudi področje radio zvez je dobro pokrito. Celo soli imamo navzlicjugoslovanski zmešnjavi, novim mejam in blokiranemu prometu dovolj za tri četrtzime. Resda ne iz Tuzle, kije vsakoletno Sloveniji namenjala 30.000 ton soli za posipavanje cest in pločnikov, pač pa smo si jo morali zagotoviti iz Albanije, Tunisa in Sovjetske zveze. Soli, kije trikrat dražja od tuzlanske. Pa vendar se zgodi, da nas zima preseneti. Zakaj?« na videz laično razmišlja Franc Gole, direktor Cestnega podjetja Novo mesto, ki ima pri roki seveda tudi odgovor.
Na črno zaprto križišče?
Na soi sila
soglasje za zaporo Ceste herojev se je »obe-« se zapora križišča — Prometniki so zanjo izvedeli iz odločbe
NOVO MESTO — Če logar kmetu odkaie le eno drevo za posek, ta pa jih potem podre deset, bo kmet kaznovan (vsaj moral bi biti), kaj pa se zgodi v primeru, ko nekdo na eno in povsem konkretno izdano soglasje za opravljanje nekega dela obesi še ducat drugih? Nii. To se namreč bolj ali manj redno dogaja v Novem mestu, tudi najnovejša gradnja za skrbno varovanim in ograjenim deloviščem na križišču Ceste herojev in Ljubljanske ceste pri poslopju Ljubljanske banke pri tem ni izjema.
Vse se je začelo že prve dni oktobra z razpravo in ogledom o enosmerni ureditvi Ceste herojev, spremembo prometnega režima je narekovala napeljava plinovoda, kot izvajalec del se je takrat pojavljal novomeški Pionir. Strokovnjaki — med njimi tudi uslužbenci UNZ Novo mesto, ki skrbijo za prometno varnost — so si bili enotni, da enosmerna ureditev ne pride v poštev, kajti plinovod poteka kar meter od roba pločnika. Jasno je bilo, da bo zavoljo varnosti delavcev, pešcev in voznikov potrebna popolna zapora ceste, in tak je bil tudi sklep. Hkrati s tem pa je bil sprejet dogovor, da dela potekajo od jutra dd večera, tudi ob sobotah, s čimer se je strinjal tudi Pionir kot iz vajalec del Hkrati se je strinjal tudi z desetdnevnim rokom zapore, ki ga je postavila komisija; dela naj bi tako potekala med 15. in 24. oktobrom. Potem pa so se pričele vrstiti zmešnjave v obliki odjav in prijav dogovorjenih deL
Z dopisom številka 3691 je Pionir oktobra obvestil pristojne službe, da se bodo dela pričela ob dogovorjenem roku, hkrati so bila izdana tudi vsa potrebna soglasja za obvozno pot. Ni naša stvar ugotavljati, kaj se je dogajalo zatem in zakaj se je Pionir delu odpovedal, dejstvo je le, da se je v vlogi izvajalca napeljave plinovoda nenadoma znašel ljubljanski Gradiant, ki je 30. oktobra republiškemu ministrstvu za promet
in zveze naslovil novo vlogo za izdajo odločbe o zapori Ceste herojev(ne pa tudi za zaporo križišča; op.p.), ki sodi med magistralne ceste. V njej je zaprosil za zaporo ceste med 25. novembrom in 5. decembrom, v Ljubljani izdana odločba je govorila, da bo cesta zaradi napeljave plinovoda zaprta med 26. novembrom in 10. decembrom. In če že imajo vsi ti zapleti takšno ali drugačno pojasnilo, lega nikakor ni moč reči za novo odločbo, ki je prišla iz Ljubljane.
Brez poprejšnje razprave, ogleda, sklica komisije, ne da bi kogar koli vprašalo za mnenje, je ministrstvo za promet in zveze izdalo odločbo, v kateri zavoljo obnove(l) zapira za promet križišče pri Ljubljanski banki in Cesto herojev do 24. decembra. Tisti, ki so za promet in varnost v Novem mestu odgovorni, so za zaprtje najprometnejšega novomeškega križišča izvedeli šele iz odločbe. So v Ljubljani takšno — mimogrede tudi nezakonito — pot ubrali zato, ker so upravičeno slutili, da do voljenja za take vrste zaporo v času, ko se po mestnih ulicah in Glavnem trgu prevažajo Miklavži, Božički in dedki Mrazi, ko Miklavževi in novoletni sejmi vnašajo dodatno prometno zmedo, s strani novomeške UNZ ne bi dobili? So imeli pri tem početju nemara kak drug blagoslov?
te tako debela knjiga novomeških gradbenih podvigov zadnjih let dobiva novo poglavje. Kdaj bo izpisano, ne ve nihče. Sola in izkušnje so nas doslej učile, da zima za tovrstna opravila ni najprimernejši letni čas, hkrati nam je nekdo na uho prišepnil, da Pionir po 20. decembru odhaja na kolektivni novoletni dopust in da se lahko temu primemo zavleče obnova križišča. Nemogoče bi se nam zdelo, ako bi bilo drugače, navsezadnje tudi vsebina knjige novomeških gradenj, kjer častni poglavji pripadata avtobusni postaji in blagovnici, drugačnega razpleta ne bi sprejela.
B. BUDJA
»Zimska služba spada v redno vzdrževanje cest, za slednje pa republika namenja skromne denarce. Naj v ilustracijo le povem, da dobimo v te namene iz Ljubljane toliko denarja, kot ga za redno vzdrževanje cest v devetih občinah, kijih naše Cestno podjetje »pokriva«, 238 zaposlenih delavcev porabi za osebne dohodke. Kako visoki so ti, povedo obrazi zaposlenih ob plačilnih dneh. Kje so potem vsi drugi stroški, po-trošni material itd.? Vsaj še dvakrat toliko denarja potrebujemo za vzdrževalno službo, zaslužimo ga sami. In to tako, da delavce s cest pošiljamo na gradbišča, zaposlujemo jih pri asfaltira-
Franc Gole: »Da lahko opravimo zimsko poslanstvo, moramo čez leto cestarje s cest pošiljati na razna delovišča, da zaslužijo zase in potrebe zimske službe. «r
mestnih ulic. Skupaj je torej v zimski službi okoli 350 ljudi. Z vsemi temi kapacitetami dosegamo kakih 80 odsto. avtrijskega nivoja, kar je vsekakor zadovoljivo, zatakne pa se pri specialni namenski opremi. Manjkajo nam sodobni plugi, posipalci, stroji za čiščenje snega. Naši posipalci so domače izdelave, ta oprema je bila sodobna pred dvema desetletjema; na račun tega potrošimo trikrat več soli, kot bi bilo potrebno. Evropa ima danes računalniško vodene posipače, v Slovenija sta danes le dva taka. Samo naše cestno podjetje bi jih za magistralne in regionalne ceste potrebovalo vsaj 16, eden pa stane okoli 5 milijonov tolarjev. Še večji problem so odmetači snega, na srečo tega zavoljo milih zadnjih zim ne občutimo, le upamo lahko, da nam bo Bog tudi letos stal ob strani.«
Zakon jasno in glasno pravi, da so za prevoznost cest odgovorni cestaiji. Sled-
• S kalcijevim kloridom bodo tudi letos posipane ceste le na novomeškem in trebanjskem območju, uporaba te novosti namreč prinaša ogromne izdatke. Novomeški cestaiji tudi pravijo, da ga ob posipavanju porabijo vsaj nekajkrat preveč, kajti za njegovo uporabo nimajo prave opreme, slednja pa je izredno draga.
njih dvorišč, gradnji mostov, izdelavi muld in še česa. V to smo prisiljeni, če nočemo plavati v rdečih številkah in če hočemo voznikom zagotoviti kolikor toliko normalne razmere za zimsko vožnjo. Kajti če bi naši cestaiji lahko ves svoj delovni čas preživeli na cesti, bi bili po organizaciji in uspešnosti cestne službe zagotovo enaki Avstrijcem. Ceste bi bile vzdrževane in urejene, bankine pokošene, tako pa na račun zimske službe varčujemo pri letni. V Dravski banovini je cestar živel zgolj s cesto in od nje, danes si mora kruh služiti še drugje. In prav zato, ker so naši ljudje in mehanizacija do zadnjega drugod, po raznih gradbiščih, se zgodi, da nas zima tudi preseneti.«
Bolj kot na papirje in predpise se cestarji pri organizaciji dežurne službe za zimo zanašajo na lastne oči in izkušnje. »Tudi to je prihranek,« pravi Gole,»kajti plan zimske službe zahteva dežuranje od 15. novembra napfej. Koliko denarja bi s tem do danes vrgli v nič! Poslušamo vremenske napovedi in dežurstva prilagajamo tem. Za boj z zimo na magistralnih in regionalnih cestah imamo letos v devetih cestnih bazah na Dolenjskem, v Posavju in Beli krajini ter na kočevskem in ribniškem območju na voljo 50 tovornjakov, 9 nakladalnikov, tri univerzalna vozila, »Unimag« imenovana, tri grederje, ob tem pa še okoli 100 kooperantov s traktorji za čiščenje lokalnih cest ter nekaterih novomeških
Streljanje ob meji je vsakodnevna stvar
Gardisti si dajejo duška s streljanjem tudi na slo-vensko stran
KRŠKO — Posavskim obmejnim delavcem nikakor ni lahko in dolgčas. Za to dokaj redno poskrbijo neznanci iz sosednje Hrvaške, doslej znane ugotovitve kažejo, da gre za pripadnike Zbora narodne garde, ki si po vrnitvi z bojišč dajejo duška s streljanjem.
Tako je 7. decembra med 21.45 in 22.05 nekdo v Slovenijo poslal več rafalov, med njimi so bili tudi svetleči naboji, ki so natanko pokazali smer streljanja. Na srečo pa krogle niso zadele nikogar. Streljanje je bilo slišati tudi predvčerajšnjim ponoči, v torek, 3. decembra, pa so bili ogroženi celo miličniki. Okoli 16.25 je namreč nekdo iz Bregane streljal na slovensko stran, občan, kije to videl, je streljanje prijavil miličnikom. Slednji so se ob 16.05 odpravili na ogled, neznanca pa ni motilo, da ne bi še njim namenil nekaj rafalov. Možje postave so si morali kožo reševati v zaklonu. Taki so pač vsakdanjiki v Posavju ob slovensko—hrvaški meji.
OŠKODOVANI
BANKIRJI
ČATEŽ — Med 17. novembrom in 1. decembrom je nekdo vlomil v počitniško hišo Ljubljanske banke, DO Ljubljana, v čateških Termah. Nepridiprav je odnesel televizor, sesalec za prah in kavni mlinček, tako da je skupne škode vsaj za 55 tisočakov.
ZASEGLI PIŠTOLO IN NABOJE
METLIKA — Metliški mejni miličniki so 4. decembra na prehodu ustavili osebni avtomobil, v katerem je sedel uniformiran pripadnik Zbora narodne garde. V vozilu so našli avtomatsko pištolo M 70 A in dva okvirja s 60 naboji kalibra 7,62 mm. Vse to so gardistu seveda zasegli.
STRELJAL V HIŠO
VISEJEC — 34-letni F.N. z Mirneje utemeljeno osumljen, daje 30. novembra zvečer z avtomatsko puško streljal v hišo Petra Škufce z Visejca. Krogla je v hišo priletela skozi okno, zadela v strop spalnice, se odbila in preluknjala odejo in jogi. Na srečo na postelji takrat ni bilo nikogar.
nji so to sposobni zagotoviti, seveda pa za kaj takega potrebujejo ustrezno opremo. Začaran krog torej, v katerem bodo hočeš nočeš morali svoje mesto najti tudi vozniki. Na Zahodu nihče ne vpije in preklinja cestarjev, če mu je usojeno uro, dve ali tri prebiti v zastoju zavoljo snega, prav tako nikomur ni odveč v zimskih dneh v prtljažnik vreči
• »Če nočeš imeti opravka z novinarji in policaji, potem je potrebno za dežuranje vselej odrediti šefa, ki bo moral tudi noč preživeti na službenem mestu, hkrati pa bo znal takoj in učinkovito organizirati vse potrebno za boj s snegom in poledico,« iz svojih izkušenj govori Franc Gole.
lopateo, deko in posodo z rezervnim gorivom. Pri nas pa bi še januarja hoteli na Vršič z letnimi gumami!
B. BUDJA
SMREKE PADAJO
PANGRČ C.RM, PRAPROČE — Neznanec je pred dnevi v gozdu v Pan-grč Grmu posekal kar šest smrek in tako novomeško GG oškodoval za 25.706 tolaijev. V približno enakem času pa je nekdo v gozdu pri Prapročah posekal in neznano kam odpeljal dve smreki, s čimer je bil Ignac Vodopivec z Roj oškodovan za 10.000 tolaijev.
OB 63.000 TOLARJEV
. NOVO MESTO — Še neznan storilec je med 5. in 6. decembrom iz predsobe stanovanja Gvida Hrena V brezovem logu odnesel lep plen; v žep si je stlačič nič več in nič manj, kot kar 63.000 tolaijev.
ZASEGLI AVTO
NOVO MESTO — 6. decembra so policisti zasegli osebni avto opel kadett, last 34-letnega N.Z. iz Bele krajine. Obstaja namreč utemeljen sum, da so na vozilu ponarejene številke šasije.
Po vlomu v lovski dom je podtaknil požar
Policistom je uspelo prijeti Silva S. iz Kočevskih Poljan
NOVO MESTO — V letošnji 7.november sega vlom, ki si ga je nekdo privoščil v Gačah. Vlomil je namreč v lovski dom, last gojitve-' nega lovišča Medved iz Kočevja, od tam pa odnesel več steklenic alko-; hola. Storilec je očitno vedel, da je za ostra očesa policistov pustil preveč sledov, zato je ob odhodu enostavno podtaklnil požar, kije uničil vso opremo. Resda so bili po zaslugi krajana gasilci hitro na kraju po-’ žara in ga skupaj s sosedi tudi pogasili, toda povzročena škoda je bila vseeno ogromna; ocenili so jo na kar 5 milijonov tolaijev.
Stekla je obsežna in temeljita akcija iskanja storilca, način vloma in še nekatere ugotovitve so akcijo vodili v pravo smer, pred dnevi je; možem postave naposled uspelo' prijeti storilca. Gre za 22-letnega Silva S. iz Kočevskih Poljan, za katerega kaže, da ima na vesti še nekaj, kaznivih dejanj. Tako tudi vloma v osebni avtomobil, ki gaje imel avstrijski državljan parkiranega pred gostilno Štravs v Podturnu. Kot smo na kratko že pisali, sta takrat iz vozila izginili lovska puška in lovska oprema, hkrati pa še nekaj deviz, tako da je bilo skupne škode za kar 672.000 tolarjev.
Vprašanje je, kdaj in ali sploh bo oškodovani Avstrijec ukradene stvari dobil nazaj. Silvo S. je namreč puško in opremo že prodal, enako tudi devize, ves izkupiček pa veselo zapravil. Za Silva S. je preiskovalni sodnik novomeškega temeljnega, sodišča odredil pripor.
Trgovina s ponarejenimi tolarji
Na Dolenjskem je vse več primerov ponarejenih tisočtolarskih bankovcev — Kriminalisti prijeli 34-letno Novomeščanko I.R._
NOVO MESTO — Ponarejevalcem denarja posel cveti, kot na Slovenskem še ni nikoli doslej. Uvedbo nove nacionalne valute so mnogi s pridom izkoristili, tolarski bankovci spreminjajo podobo, desettolarski se spreminjajo v tisočto- ^ larske, zaslužek je dober, še zlasti zavoljo neprevidnosti in naivnosti občanov.
Prejšnji teden, točneje v četrtek, je novomeškim kriminalistom uspelo prijeti 34-letno I.R., doma iz Novega mesta. Ženska je skušala v dveh trgovinah in v slaščičarni vnovčiti ponarejen bankovec za 1000 tolarjev. Prodajalci so resda opazili, da gre za ponaredek, toda o tem niso nikogar obvestili, niti miličnikov niti UNZ, njihov edini odgovor na odkritje je bil, da ponarejenega denarja pač niso sprejeli, kupljeno blago pa so zadržali. Toda I.R. se ni dala kar tako, naposled je svojo starejšo sorodnico nagovorila, naj poskusi še ona. Ta je stopila na novomeško pošto, tam pokazala ponarejeni bankovec in zatrdila, daje ponaredek dobila pri izplačilu socialne pomoči. Dobrodušni poštarji so ji verjeli in ponarejeni bankovec zamenjali s pravim, na srečo pa vso zadevo hkrati prijavili tudi novomeški UNZ. Šele na podlagi te prijave so možje po-
PO DOLENJSKI DEŽELI
•	Sezona vinogradniških dpravil za vinski letnik 1992je odprta. To je naznanil tisti, ki je minule dni v vinogradu Hudejčana Antona Kiča na Golušniku pri Otočcu posekal natanko sedemdeset trt.
•	Zakonsko in siceršnjo gozdno anarhijo nekateri s pridom izkoriščajo. V spomin na te čase ostajajo goloseki, Ivo Zupančič pa si bo to obdobje zapomnil po tem, ker je ostal brez popolnoma novih gozdarskih čevljev, spravljenih v kleti stanovanjskega bloka v Ulici Slavka Gruma.
•	Nimajo pa vsi enakih potreb. Veliko jih je, ki nekaj dajo tudi na dobro prehrano. V te namene je nekdo vlomil v klet bloka na Zagrebški ulici Vlom bi bil nesmiseln, ako v kleti ne bi stala zamrzovalna skrinja, iz katere je izginilo več kilogramov mesa, ki ga je lastnik Franc Požun ocenil na 6.000 tolarjev.
•	V novomeško Germovo ulico se zmikavti vse raje zatekajo, temu spoznanju bo zagotovo prvi pritrdil Marjan Lapajne. V pičlih nekaj dneh je bil že drugič okraden, tokrat mu je iz pisarne nekdo odnesel natanko 22.350 tolarjev. Natančnejše lokacije te pisarne iz varnostnih razlogov na izdajamo.
stave pričeli z iskanjem storilke in jo kot smo zapisali že uvodoma — tudi prijeli.
Opisani primer pa še zdaleč ni osamljen. Zadnje mesece je UNZ Novo mesto namreč prejela več prijav o tem, da so neznani storilci skušali vnovčiti ponarejen bankovec za 1000 tolarjev, storilce ta čas še iščejo. Samo v zadnjih štirinajstih dneh so bile podane tri take prijave, v vseh treh primerih je bil ponaredek tudi vnovčen, prevara pa odkrita prepozno. Šlo je seveda za desettolarske bankovce, katerim je nekdo prilepil dve iz bankovca za 10 tolarjev izrezani ničli.
VLOM V JEDILNICO
KRŠKO — V dneh med 29. novembrom in 2. decembrom je bilo vlomljeno v jedilnico IGM Sava Krško, enota na Bregah. Nepridiprav je bil usmiljen, odnesel je le zaboj jupija, vreden 500 tolarjev.
HRAST PADEL NA AVTOMOBIL
ZABUKOVJE — Na lokalni cesti v Zabukovjuje prišlo 5. decembra ob 13.10 do hude nezgode Tega dne je 22-letni Dominik Kolman v gozdu nad cesto podiral drevje, njegova žena pa je na cesti opozarjala voznike na nevarnost. Mahala je tudi proti avtomobilu, ki ga je nasproti pripeljala 29-letna Marija Krajnc iz Za-bukovja, slednja pa njenih opozoril očitno ni videla ah jih vzela dovolj resno. Peljala je naprej, prav takrat pa seje na cesto zrušil hrast. Padel je na avtomobil, ga domala povsem uničil, voznico Krajnčevo pa hudo ranil. Odpeljali sojo na zdravljenje v celjsko bolnišnico.
Ne pojavljajo pa se na Dolenjskem le ponarejeni tolarji, pač pa tudi njim zgolj po imenu izredno sorodni ameriški dolarji. 29.novembra je občan z Dolnjega Vrhpolja skušal na Ljubljanski banki v Šentjerneju zamenjati bankovec za 100
• Bržkone je vse zapisano dovolj za resno opozorilo občanom, zlasti pt> trgovcem. Tolarski ponaredek je moč odkriti že z otipanjem bankovca, kateremu so dodatno nalepljene ničle, ki povečujejo njegovo nominalno vrednost. In kaj storiti v primeru takega odkritja? »Osebo, ki vam je tak denar izročila, si natančno oglejte, ponaredka se ne dotikajte več, pač ga zavarujte do prihoda policistov. V primeru, da storilec zbeži, si zapomnite smer bega, če seje odpeljal z vozilom, si zapomniti vsaj tip avtomobila, p° možnosti zapišite še registrsko števil; ko. Seveda pa o vsem skupaj čimprej obvestite najbližjo postajo milice ah UNZ Novo mesto, telefon 92 ah 21—080,« svetujejo novomeški možje postave.
ameriških dolaijev za slovenske tolarje Povedal je, da je dolarje kupil od neznanega preprodajalca.
B. B.
OBLEŽAL NEZAVESTEN
RADULJA — 5. decembra okol' 14.30 sta Štefan Perc iz Zabukovja in Bojan Žnidarič iz Radulje v gozdu nad vasjo podirala drevje. Medtem ko je Perc z motorno žago odstranjeval debelejše veje z debla. Žnidarič pa s sekiro klestil tanjše, seje sprožila veja in Žnidariča udarila po glavi. Obležal je nezavesten, zadnja novica pa pravi, da se doslej ni osvestil niti v celjski bolnišnici, kamor so ga nemudoma prepeljali.
VOZILA PO LEVI - 37-letna Amalija Kraševec iz Lopate seje 5. decembra ob 21.50 peljala z osebnim avtomobilom Z 126 po regionalni cesti iz Lašč proti Kočevju. Ko je zapeljala Že izven Lašč, je z avtom zavila na levi vozni pas, takrat pa ji je nasproti z lado karavan pripeljal 46-letni Franc Berkopec iz Jedinščice. Slednji seje sicer umikal in skušal trčenje preprečiti, vendar je do nezgode vendarle prišlo. Voznica Kraševčeva se je pri tem hudo poškodovala, enako tudi njeni sopotnici, 27-letna Saša Kraševec in letno dni starej-
ša Jožica Tomšič, obe iz Lopate. Poško-dovanke so prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico, materialno škodo p* so ocenili na 300.000 tolarjev.
OSTAL BREZ KOLESA — Novo-meščan Ivan Grabič je imel prejšnji teden svoj osebni avto parkiran v skupnih gara; žah na Cesti herojev. Neznanega dne ah noči pa je do vozila stopila enako neznana oseba in s katrce ukradla kolo ter pokrov rezervoarja. Grabič je ob vsaj štiri tisočake.
BESEDO IMAJO ŠTEVILKE
odbojka
SUPERLIGA, ženske, 6.KOLO: LIK TILIA—PALOMA BRANIK 0:3 (-1,-13,-12)
Lik Tilia: Klun, Akrap, Ogrinc, T urk, Ni. Briški, Na. Briški, Hočevar, Drobnič, Strnad, Vidmar.
LESTVICA: 1 .Paloma Branik 12...4. Koper Cimos 8,5.LIK Tilia 4,6.Par-tizan Tabor 2,7.Nova Gorica 0.
Pari prihodnjega kola: LIK Tilia-Koper Cimos, Bled—Nova Gorica itd.
SUPERLIG A, moški, 6.KOLO: TO-VIL OLIMPIJA—GRANIT PRESKRBA 30, VILEDA MARIBOR— FUŽIN AR 3:1, SALONIT—NOVI GRANITI KAMNIK 2:3, PIONIR je bil prost.
LESTVICA: l.Vileda Maribor 12,
2.Tovil Olimpija 10, 3.Novi Graniti Kamnik 6, 4.Fužinar 4, S.Salonit 4, 6.Pionir 4, 7.Granit Preskrba 2.
Pari prihodnjega kola: Vileda Maribor—Pionir, Tovil Olimpija—Salonit, Granit Preskrba—Fužinar, Novi Graniti Kamnik prost.
rokomet
moški, —ŠRK
11.KOLO:
VELENJE
SUPERLIGA,
INLES RIKO 19:19(11:11)
Inles Riko: Gelze, Mohar, Šilc 1, Marolt, Tanko, F.Lesar, P.Lesar 5, A. Mihelič 1, S.Mihelič 6, Jurič 3, Manček 3, Sinanovič.
LESTVICA: l.Pivovama Laško 21... 9. Presad 8,10. Ajdovščina 7,11 .Inles Riko 5, 12. Preddvor 5.
Pari prvega spomladanskega kola: Inles Riko—Ajdovščina, Pivovarna Laško—Preddvor,	Pomurka—Presad
itd.
SUPERLIGA, ženske, 11.KOLO: OPREMA—PRIMOŽ 23:23 (13:9) Oprema: Jesenko, Klarič, Lindič, Guštin 10, Vuk, Križman 2, Klančar, Bejtovič 3, Dragičevič 2, S Jerič 6, Pe-
BRANIK—IMV NOVO MESTO 27:27 (12:13)
IMV Novo mesto: Knafeljc, Popadič, Repinc, Vučkovič, Klobučar 3, Hvala 3, Drčar 5, Pavlenič 1, Pate 3,Turk 5, Tomas 4, Dolenc.
LESTVICA: L'Velenje 21,2.01impi-
' Opren
5.Krim 11, 6.Kranj 9, 7.Primož 7,
ja 20, 3.Mlinotest 17, 4,Oprema 13,
8.Burja 7, 9.Branik 3, 10.IMV Novo mesto 2.
Pari prvega spomladanskega kola: Mlinotest—Oprema KOčevje, IMV Novo mesto—Krim, Olimpija—Branik itd.
I.SOL, moški, 11. KOLO: ČRNOMELJ—PIVOVARNA	LAŠKO
25:28(16:12)
Črnomelj: Plut, Bohte 2, M. Papež 5, Kmetič 1, Čengija 1, Pezdirc 1, J. Papež 8, Grabrijan 2, Lozar 3, Novak 2, Satošek, Matotek.
DOBOVA—VELIKA NEDELJA 35:21 (15:10)
Dobova: Kuhar, Levec 4, Voglar 4, Starec 3, Bratanič, S. Deržič 4, Veče-rič 2,1. Deržič 7, Polovič, Glaser 10, Kranjc 1, Žitkovič.
KRŠKO—KROG 17:17(8:10) Krško: Božič, Kekič 3, Keše 1, Iskra 5, Bogovič 4, Martinčič 1, Vrtovšek 1, Urbanč, Kukavica, Novak 1, Rakar 1, Brodnik.
LESTVICA: l.Pivovarna Laško 19, 2.Dobova 17,3.GPG Grosuplje 15,4. Krško 14...8.Črnomeli 10 itd.
Pari prihodnjega kola: Črnomelj—Krško, Emens Dol—Dobova, Pivovarna Laško—Kamnik itd.
košarka
1.	REPUBL1ŠKA LIGA, rdeča skupina, 11. KOLO: CELJE—PODBOČJE 78:98 (28:44)
Podbočje: Vego 25, Davidovič 7, Marčetič 4, Plevnik 2, F. Rozman 7, B. Rozman 4, Krajcar 21, Krivokapič 8, Jurečič 9, Rostohar 3, Krošelj 6, Vaupotič 2.
LESTVICA: l.Mavrica Ilirija 21,
2.	Tinex Medvode 21,3.Rogaška Do-nat Mg 20, 4.Elektra 17, 5.Podbočje 16, 6.Čomet 14, 7.Celje 12, 8.Smelt Olimpija 12.
Pari prihodnjega kola: Podbočje— Smelt Olimpija, Comet—Celje itd. II.SKL, zahod, ženske, 5.KOLO: NOVO MESTO—VRHNIKA 77:36 (40:14)
Novo mesto: Zupančič 9, D.Verstovšek 20, Žagar 17, Čavlovič 23, Birsa 4, Kotnik 2, J. Verstovšek 2. LESTVICA PO PRVEM DELU: l.Novo mesto 8,2. Jesenice 7,3.Šen-tvid 6 itd.
kegljanje
I.	slovenska liga, moški, 8.KOLO: LJUBLJANA SCT—KOČEVJE 5314:5024
LESTVICA: l.Fužinar 16...6.Kočev-je 6 itd.
II.	slovenska liga, zahod, moški: ILIRIJA—RIKO 4987:4934 Il.slovenska liga, vzhod, moški: INGRAD—KRŠKO 4859:4749 Il.slovenska liga, zahod, ženske: ETA KAMNIK—KOČEVJE 2334:2235
Superligašem sedaj zimski odmor
Nebleščeča bera dolenjskih rokometnih ekip po jesenskih obračunih v obeh su-_____perligah — V sobotnem zadnjem kolu vsem trem po točka
V soboto je padel zastor nad letošnje obračune tako v moški kot v ženski rokometni superligi, pri čemer velja zapisati, da so dekleta decembra odigrala še dve koli spomladanskega dela prvenstva. Dolenjski izkupiček ni ravno bleščeč, resnici na ljubo pa moramo zapisati, da je pred tedni kazalo še veliko slabše.
Rokometaši Inlesa Rika so jesen zaključili daleč od napovedi in želja. Cilj ekipe je bil zagotoviti si mesto nekje v sredini lestvice, serija porazov pa je »lesaije« pripeljala v položaj, ko bodo morali zastaviti vse moči, da se spomladi rešijo najhujšega. Prvi del so namreč končali z eno samo zmago in tremi remiji, zadnjega so v soboto doma izpulili Velenjčanom. Gostje so bili namreč na pragu zmage, v 53. minuti so vodili že z 19:15, toda v razburljivi končnici so igralci Inles Rika navzlic temu, da so zastreljali kar štiri sedemmetrovke, rešili dragoceno točko. Brez nje bi jesenski del prvenstva končali na zadnjem mestu.
Dekleta so — kot že rečeno — jeseni odigrala še dve koli spomladanskega dela superlige. Obe sta Novomeščankam prinesli veliko veselja, čeprav bi si, po igri sodeč, namesto dveh zaslužili štiri točke. V sobotnem derbiju dna lestvice so bile v Mariboru znova na pragu zmage, vodile so skozi celo srečanje, v 42. minuti že z 21:18. Potem pa je prišlo, tudi po zaslugi sodnikov, do preobrata, branikovke so izid izenačile in celo povedle. Imele so dve igralki več in prednost dveh zadetkov, toda pravici je bilo vendarle zadoščeno. Igralke Iemveja so tako dokazale, kako daleč se da priti z resno vadbo. Še v prvih
V SOBOTO
HOLLYJEV MEMORIAL
BREŽICE — TVD Partizan iz Brežic pripravlja za soboto, 14. decembra, tradicionalni in letos jubilejni 20. Hollyjev memorial v športni gimnastiki. Pionirke bodo pričele z nastopi ob lO.uri, pionirji pa ob 15.00. Ljubitelji gimnastike vablje-
KOŠARKARJI ZA BEGUNCE
TREBNJE — V petek, 13. decembra, ob 18. uri bo športni dvorani v Trebnjem košarkarska tekma med evropskimi veteranskimi prvaki ljubljansko Olimpijo in veterani košarkarskega kluba Trebnje. Za Olimpijo bodo nastopili tudi nekdanji asi iz zlate generacije Daneu Žorga, Basin in drugi. Prihodek tekme, ki jo prireja košarkarski klub Trebnje, je namenjen hrvaškim beguncem.
Pionir |	po	prvem d	leli	ipi	rec	Izadnji
Končan prvi del prvenstva v moški in ženski odbojkarski superligi						
Odbojkaiji novomeškega Pioniija so v sobotnem šestem in hkrati zadnjem kolu prvega dela prvenstva v superligi počivali, odmor jim je bržkone prišel še kako prav, da razčistijo in urt;<ifto nekatere stvari v ekipi. Kajti tega, da bo lani najuspešnejši slovenski odbojkarski kolektiv konec prvega dela pričakal na čApričakoval.
predzadnjem mestu, pač i
Odmora pa v šestem kolu ni hilo za kočevske igralke, ki so se doma pomerite z vrsto mariborske Palome Branika. Gostje so po pričakovanju dosegle še šesto zapo redno zmago, le malo pa je manjkalo, da •
JUTRI ZNANI ŠPORTNIKI LETA
NOVO MESTO — Jutri zvečer bo v prostorih gostinske šole slovesnost, na kateri bodo preglasili najboljšega športnika, športnico in športni kolektiv Novega mesta za leto 1991. Pičla denarna sredstva pač narekujejo skromnejšo, a nikakor manj prisrčno slovesnost, na kateri bodo podelili še občinska Bloudkova priznanja in plakete, proglasili pa tudi najboljše ekipe in posameznike letošnjih delavskih športnih iger novomeške občine. Za razliko od prejšnjih let je tokrat izbira športnikov leta prepuščena anketi med novomeškimi športnimi delavci, skromna izbira pa kaj dosti ugibanj ne dopušča. Letošnji rezultati pač govorijo v prid Gorazda Štanglja, Marjete Sajovec in Kolesarskega društva Krka.
jim Kočevke niso odščipnile prvega niza na letošnjem prvenstvu. Igra je bila namreč veliko bolj izenačena, kot kaže rezul--,tat, to seveda velja za drugi in tretji niz. V drugem so gostiteljice vodile že s 13:11, v tretjem pa z 12:11, vendar prednosti niso znale vnovčiti. Navzlic temu pa so prijetno presenetile z igro; še posebej je to pomembno, ker Kočevke dve naslednji tekmi igrajo na domačem igrišču in imajo tako lepo priložnost, da se preselijo v varno zavetje sredine prvenstvene razpredelnice. Tam jim je oziraje se na kvaliteto igralk in izkušnje tudi mesto. Kaj lahko pa se zgodi, da se jim bo v primeru sobotne zmage nad koprskim Cimosom nasmiha- . lo celo četrto mesto, ki vodi v zaključni plaf ofT za naslov prvih slovenskih državnih prvakinj.
O tem so pred pričetkom ligaških bojev sanjali tudi Pionirjevi odbojkarji, toda izkupiček vsega dveh zmag v šestih srečanjih je slab obet za tak konec. Še zlasti, ker igra pioniijevcev na vliva kakega posebnega upanja. Že sobotna tekma v Mariboru med starima znancema in še lani izenačenima tekmecema Viledo in Pioniijem bo pokazala, kako so Novomeščani izko- , ristili štirinajstdnevni premor. Na preše-, nečenje seveda ne gre upati, velika spod-' buda pred odločilnimi obračuni bi bil vsaj en osvojen niz. Še posebej, ker bo decem-
bra odigrano še eno kolo spomladanskega dela prvenstva.
TEKAŠKI PRIREDITVI
LJUBLJANA — Ljubiteljem smučarskih tekov se letos obeta vsaj dvanajst množičnih rekreativnih prireditev, žal med njimi nobena na Dolenjskem. Prvi množični tek bo v soboto, 14. decembra, na Pokljuki; dolg bo osem kilometrov, že po tradiciji pa posvečen padlim borcem Cankarjevega bataljona. Že dan kasneje, v nedeljo, bo prav tako na Pokljuki uvodna sprehajalno—tekaška prireditev na 5 in 10 kilometrov dolgih progah.
TURNIR V MALEM NOGOMETU
ŠENTJERNEJ — NK Zidaki iz Šentjerneja pripravlja v soboto, 28. decembra, ob 8.uri turnir v malem nogometu, ki bo v dvorani osnovne šole. Prijaviti seje moč 26. decembra, ko bo v okrepčevalnici Grabnar v Rojah žrebanje, prijave pa zbirajo tudi na telefon 42—398. Najboljše čakajo poleg pokalov še denarne in praktične nagrade.
Z GOJZARJI IN CEPINOM
• Jože Jaki in Marko Hrovat sta konec letošnje plezalne sezone začinila z njunim letos najtežjim vzponom: še pred slabim vremenom sta v Zadnji Mojstrovki nad Tamarjem kot prva prosto ponovila smer, imenovano Mavrica. Ocenila sta jo s VI — za premagovanje 600 metrov dolge smeri pa porabila 10 ur, medtem ko je z dostopom in sestopom na Vršič plezanje trajalo kar štirinajst ur.
o Štiije pripravniki novomeškega al-
pinističnega odseka so se prej nji teden udeležili izpitov za alpiniste. '• ih je letos prvikrat organizirala K nisija za alpinizem pri PZS. Da so bili izpiti temeljiti in obsežni, kaže tudi podatek, da so trajali kar sedem ur; za usp sno oceno je bilo potrebno prakočne vaje opraviti stoodstotno, temu pa dodati še obilo teoretičnega znanja. Novomeški alpinistični odsek je tako poslej številčnejši za tri nove alpiniste: Ivana Hrovata, Jožeta Jakija in Marka Hrovata.
OBLJUBA
PLAVALNEGA
MARATONCA
NOVO MESTO — Martin Strel, znani plavalni maratonec iz Trebnjega, kije svoje znanje in moči preizkušal že v vodah Nila, preplaval Sueški kanal, nastopal na mnogih tekmovanjih po Evropi, hkrati pa je edini, ki je doslej v treh etapah preplaval reko Krko od izvira do izliva, se je ondan oglasil v našem uredništvu. »Če bo Slovenija postala mednarodno priznana država, bom temu dogodku v čast preplaval reko Krko od njenega izvira do izliva v eni etapi,«je obljubil Strel, v isti sapi pa dodal, da bo ta maraton hkrati njegov prispevek v boju za čisto in zeleno dolenjsko lepotico. Prepričani smo, da bo Martin Strel svojo obljubo moral izpolniti, pokroviteljstvo nad tem dogodkom pa bo prevzel Dolenjski list.
čakovanim dolenjskim derbijem s Črnomljem, ki bo ena osrednjih predstav sobotnega predzadnjega kola jesenskega dela prvenstva.	g g
kolih so bile vsem nasprotnicam lahek jutranji zalogaj, s prihodom trenerja Slavo-ljuba Popadiča so se stvari spremenile, rezultat tega sta dve točki, na kateri nihče pred tedni še pomisliti ni upal. Škoda le, daje bilo toliko tega zamujenega, kajti z igro, ki so jo Novomeščanke pokazale v zadnjih kolih, na zimski odmor zanesljivo ne bi odšle kot zadnje. Neljub spodrsljaj pa so si v soboto privoščile Kočevke. Namesto tega, da bi že bolj ali manj dokončno potrdile četrto mesto na lestvici, so doma izgubile točko. Presenetil jih je Primož, kije spremo izkoristil slabo in nepovezano igro domačih igralk. Slednje so sicer prvi del tekme zanesljivo zaključile v svojo korist, tudi v nadaljevanju povedle s 14:10, namesto zanesljive zmage pa so potem dovolile gostjam, da se razigrajo in osvojijo nenadejano točko.
Izredno zanimivo pa je bilo v soboto v republiški ligi, kjer se Dobovčani dve koli pred koncem še niso odrekli boju za naslov jesenskih prvakov. Le malo je manjkalo, da jim na poti k temu niso pomagali Črnomaljci. Slednji so v tekmi z vodilno Pivovarno Laško namreč vodili vse do 38. minute, imeli so celo rezultat 19:15, toda potem kot da so se ustrašili velike zmage. Točki sta tako odšli s Celjani, ki so tudi obdržali prednost na lestvici pred Dobovo. Ta je po pričakovanju gladko opravila z Veliko Nedeljo, novo zmago pa si Dobovčani obetajo tudi v soboto v Dolu. Zanimivo in do zadnjih sekund negotovo tekmo pa so videli v Krškem, kjer se je morala domača ekipa krčevito boriti, daje Krogu iztrgala točko. Slaba igra Krčanov ni nič kaj dobra napoved pred težko pri-
Sevniški šahisti osmi, krški pa deseti
SEVNICA — V soboto se je končalo prvenstvo v vzhodni skupini II. slovenske šahovske lige, zadnje kolo pa je prineslo zmago ŠK Milana Majcna v Malečniku pri Mariboru s 4:2, medtem ko so Krčani osvojili točki v Zagorju z rezultatom 3,5:2,5.
Končni razplet je bolj ali manj pričakovan, naslov prvakov je pripadel ekipi Slovenj Gradca, medtem ko so Sevničani, za katere so v zadnjem kolu igrali Smerdel, Kranjec, Mesojedec, Šibilja, Grilc in Kun-škova, osvojili imenitno osmo mesto, Krčani pa deseto. Končni vrstni red je naslednji: 1.Slovenj Gradec 9 (22), 2. Poljčane 9 (20), 3. Rudar Trbovlje 8
(20.5)	...8.ŠK Milan Majcen Sevnica 7
(17.5)	, 10. ŠK Krško 6 (17) itd. Sodelovalo je petnajst ekip, katere od prvouvšrče-nih pa bodo prihodnjo sezono nastopale v I. republiški ligi, zaenkrat še ni znano, saj se pripravlja reorganizacija tekmovalnega sistema po regijah.
J. BLAS
NOVOLETNI
NOGOMETNI
TURNIR
NOVO MESTO — Športna zveza Novega mesta je organizatorica novoletnega nogometnega tumiija, ki bo potekal
3.	in 4. januarja 1992 v športni dvorani pod Marofom. Organizatorica sprejema prijave do 20. decembra na naslov: Športna zveza Novo mesto, p.p. 30. Prijavnina znaša 1500 tolaijev, poravnati pa jo je moč na žiro račun zveze 52100—678— 80347. Vse ostale informacije je moč dobiti na telefon (068) 26 606, dodajmo le še, da prvouvrščeno ekipo čaka 7.000 SLT nagrade, drugouvrščeno 5.000 in tretjeuviičeno 3.000 tolaijev. Nagrade čakajo tudi najboljše strelce, igralce in vrataije.
USPEŠEN NASTOP BOKSARJEV
NOVO MESTO — Po treh letih od ustanovitve boksarske sekcije v Novem mestu ta šport že žanje prve rezultate. Minulo nedeljo je namreč novomeško ekipa nastopila na boksarski reviji v Kamniku, kjer so poleg domačinov in Novomcšča-nov sodelovali še boksaiji iz Kranja in Ljubljane. Največji uspeh je dosegel 15-letni Novomeščan Djeladini, kije bil proglašen za najboljšega mladega boksarja revije, enakovredna tekmecem pa sta bila navzlic porazom tudi Judež in Maj-storovič.
STRELJANJE ZA MIKLAVŽA
KRŠKO — SD Trap iz Krškega je minulo soboto pripravilo tradicionalno že 10. Miklavževo tekmo v streljanju na glinaste golobe. Na strelišču LD Studenec je ostro oko in mirno roko preizkušalo 39 strelcev, v ekipnem seštevku je zmagala LD Globoko pred LD Artiče in LD Bizeljsko, v posamični konkurenci pa Jože Žabkar (SD TRap Krško), drugi je bil Vr-stovšek (Globoko) in tretji Strunjak (Dubravica).
LOVORIKA STJEPANA UUBIČA-VOJVODEGORAZDUŠTANGUU— V Krkinem hramu na Trški gori so predstavniki zagrebških Sportskih novosti prejšnji teden proglasili najboljšega kolesarja pravkar iztekajočega se leta. Laskavo in ugledno priznanje Stjepana Ljubiča— Vojvode si je z imenitnimi nastopi, zlasti pa z zmago na izredno težki etapni dirki «Po Kanadi« prikolesaril starejši mladinec Gorazd Štangelj. Priznanje mu je izročil lanski dobitnik lo vorike Bogdan Fink, medtem ko so pred njim to priznanje zagrebškega športnega časopisa prejeli še Sandi Papež, Valter Bonča, Gorazd Penko in Jure Pavlič. Že ta imena dovolj zgovorno povedo, kakšna je »teža« Štangljevih letošnjih rezultatov. (Foto: B. B.)
Prekinili so serijo porazov
Košarkarji Podbočja zabeležili peto zmago nad pr-_________venstvu rdeče skupine I.SKL
Po nekaj zaporednih porazih, ko so nekateri v Podbočju že pričeli biti plan zvona, so dolenjski košarkarji vendarle prekinili črno serijo in v Celju dosegli svojo peto zmago.
Košarkaiji Podbočja so v Celje odpotovali odločeni, da osvojijo novi točki, temu primerna je bila tudi njihova igra. Že od prve minute naprej so zaigrali agresivno v obrambi in zbrano v napadu, edinkrat so Celjani na tekmi povedli, ko je bilo 2:0 zanje. Vse ostalo je bilo v znamenju gostov, ki so od rezultata 22:20 dosegli v devetih minutah kar 20 točk, Celjani pa vsega 2. Prvi polčas so tako zaključili s presežkom šestnajstih košev, zato je trener Strgar dal v drugem delu priložnost vsem dvanajstim igralcem. Izkazano zaupanje so prav vsi s pridom izkoristili in prednost do konca tekme celo še povečali. Med boljšimi igralci sobotne tekme omenimo Krajcarja, ki se je izkazal z metanjem trojk, od petih poskusov je bil kar štirikrat uspešen.
Priložnost za novo zmago in potrditev, da tista serija porazov ni bila realen odsev vrednosti in kvalitete ekipe, imajo košarkaiji Podbočja že to soboto, ko bodo ob 19.uri doma igrali z mladinci ljubljanskega Smelta Olimpije. Vse razen novih točk gostiteljev bi bilo prvovrstno presenečenje.
Prvi del prvenstva pa so v soboto sklenila dekleta v II.republiški ligi, Novomeščanke so z visoko zmago nad Vrhniko le še potrdila prvo mesto. Varovanke treneija Žure so tako ta del sklenile brez poraza, časa za slavje pa ni, kajti ligaški obračuni se nadaljujejo že v soboto, ko Novomeščanke potujejo v Šentvid, ki jim bo ob Jeseničankah najtrši nasprotnik v boju za vstop v višji tekmovalni razred.
MIRNOPEČANKAM DVA NASLOVA
MIRNA PEČ — Tuje bilo minulo soboto letošnje občinsko prvenstvo osnovnih šol v šahu. V štirih kategorijah se je pomerilo 70 učencev iz sedmih šol, največ uspeha pa so imeli gostitelji. Med starejšimi in mlajšimi pionirkami so naslove občinskih prvakov osvojile Mirnopečanke, druge pa so bile vrstnike iz Šmaijete; pri starejših pioniijih je zmaga odšla v Šmihel, Mirna Peč je bila druga in Dolenjske Toplice tretje med mlujširni pionirji pa je zmagala OŠ Grm pred OŠ Mirna Peč in OŠ Šmihel.
»Lekcija« pokrovitelju
Melamin ni igralcem že dve leti namenil prebite ____pare — Kdo bo poravnal dolgove?
KOČEVJE — Upoštevaje le pogoje za delo in prizadevnost ostalih struktur v klubu bi morali namiznoteniški igralci kočevskega Melamina prvi del letošnjega prvenstva v I. slovenski ligi zaključiti na repu lestvice. Toda Komac, Lesar, Špelič in Lasan so s trenerjem Maijanom Oražmom naredili nemogoče, prvenstvo so neporaženi zaključili na prvem mestu.
Pred tremi leti je pokroviteljstvo _ nad klubom prevzel Melamin, toda tisti, ki so od tega koraka pričakovali veliko, so se krepko ušteli. Tudi Marjan Oražem, kije hotel s pomočjo Melamina namizni tenis narediti za pa-
Marjan Oražem: »Rezultati za peti-co, uprava in pokrovitelj nezadostno.«
radni šport Kočevja. Toda sponzor se za to ni zmenil, ekipo in treneija je pustil na cedilu, celi dve leti ni klubu od-ščipnil niti prebite pare. »Milo rečeno, gre za nekorekten odnos. Če nas res-. nično ne želijo, naj to povedo. Odšli bi drugam, poiskali novega pokrovitelja. Navsezadnje smo ekipa, ki v slovenskem športu nekaj pomeni, namizni tenis ima v Kočevju bogato tradicijo in tudi rezultate,« razočarano govori trener Oražem.
Edini denar, ki gaje klub letos dobil za tekmovanje, je bilo 52.000 tolaijev, ki mu jih je namenila športna zveza. Jasno kot beli dan, da tega de-naija še dolgo ni več, igralci sami posegajo v žepe, kajti igrajo pač zase, igrajo zato, ker želijo igrati. Druge koristi v športu zaenkrat ne iščejo.
»Ker ni bilo denaija, nismo nastopali na turniijih, mladi se niso imeli kje kaliti in dokazovati. Bojim se, da bo delo z mladimi, ki je bilo doslej ponos kočevskega namiznega tenisa, zamrlo.« Klub danes dolguje raznim naslovom 3.500 mark; znesek ni pretirano velik, toda očitno je za zaspano klubsko upravo tudi to prevelik zalogaj. Komac, Špelič, Lasan in Lesar si takšnega odnosa ne zaslužijo, brez izgubljene točke so prišli do naslova jesenskih prvakov. Vse kaže, da bo naslov prvakov tudi ostal v Kočevju. To bi pomenilo, da bo klub naslednjo sezono nastopal v slovenski superligi. Seveda pa tako elitno tekmovanje zahteva temu primemo upravo in spon-zoija, ki to ne bo le na papiiju.
M. GLAVONJ1Č
PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA

I
Novo v Sotelskem
Po težkih časih je vas le zaživela
ODGOVOR NA PRIPOMBO F. G. IZ RODIN
je, kaj je bilo z zamrzovalno skrinjo. »Na kif
Upokojenci protestiramo ob draginji
Slovenski javnosti
Vse politične stranke so lansko spomlad v svoje volilne programe in na zborih volivcev dajale razne obljube, med njimi tudi, da se bodo
zavzemale za tak nov pokojninski al upokoj
zakon, ki bo omogočal upokojencem dostojno življenje. Prav tako so se zavzemali za bolj human zakon o zdravstvenem zavarovanju in zdravstvenem varstvu, kot je sedanji. Ko pa so bile volitve opravljene, so poslanci na svoje volilne obljube popolnoma pozabili.
Že večkrat smo v lanskem in letošnjem letu seznanili Skupščin in Izvršni svet Republike Slovenije, da upokojenci nismo socialna kategorija in to tudi nočemo biti, saj nas je preko 400.000. Ne želimo biti odvisni od milosti prav nikogar, saj gre za naše pravice iz minulega dela. Naše minulo delo je vedno primerljivo, še več, naša ustvaijalnost v minulem obdobju, delovni čas, obseg zaščite pri delu, delovna dis-
ciplina in drugo se ne more primerjati z današnjim. Žal
ilostno je to, da smo sedaj upokojenci povsem pozabljeni. Te odrinjenosti, ki jo vsak dan bolj občutimo, si s svojim minulim delom prav gotovo nismo zaslužili.
Upokojenci se ne strinjamo z mešetarjenjem na račun naših pravic, kajti država je dolžna skrbeti, da bo naše upokojensko življenje vredno človeka, in zagotovili sredstva za pravočasno izplačilo pokojnin.
Nikogar nič ne prosimo, ampak odločno zahtevamo, da se poslanci vseh strank, Skupščina na Izvršni svet Republike Slovenije zavzamejo, da se ustavi nekontrolirana rast cen (zlasti stanarina, elektrika, ogrevanje, prehrambeni artikli in drugo)!
Zveza društev upokojencev Slovenije
Predsednik: STANKO HVALE
Marsikdo še ni slišal za Sotelsko, vasico, ki se razprostira ob cesti Krško — Brestanica. Vas ima okrog 30 hišnih številk in 86 ljudi.
Pred petdesetimi leti so skoraj vse So-telčane Nemci odpeljali v taborišča. Po končani vojni smo se vrnili v izropano vas. Hudo je bilo, vendar smo preživeli. Življenje se je počasi normaliziralo. Nekaj vaščanov seje zaposlilo v rudniku Senovo, nekaj v brestaniškem kamnolomu in krški Celulozi. V nekdanjih trapistovskih prostorih pa so odprli tudi tovarnico likeijev in čokolade, kjer je dobilo delo precej delavk iz bližnje okolice. Ko seje pater, kije bil njihov mojster, upokojil, je odnesel s sabo tudi recepturo, zato so delavnico zaprli. Čoko-ladnica se je preselila v Ljubljano, žvečilni gumi pa so preselili v pekarno v Staro vas, kjer je še danes. Zopet nam je ostala le zemlja za preživljanje, čeprav nam je Zadruga pobrala njive v Vrbini, v zameno pa smo dobili v Sotelskem nekaj travnikov.
Lani smo dobili v vas težko pričakovani telefon, letos asfalt, nov vodovod iz Krškega in kabelsko televizijo. Za vse to smo tudi krajani globoko posegli v žep in naredili veliko prostovoljnih ur. Potrebovali bi še avtobusno postajo. V kraju smo bogatejši še za frizersko-brivski salon. Trgovine in gostilne nimamo, sicer pa Krško ni tako daleč stran, da ne bi mogli nabaviti, kar potrebujemo.
G. C.
Na pripombo F. G. iz Rodin v rubriki Halo, tukaj bralec Dolenjca, kije bila objavljena v 49. številki Dolenjskega lista, se je oglasil serviser gospodinjskih strojev Dančulovič. V pismu pojasnju-
jta klic stranke sem prišel pogledat skrinjo, ki je delovala v zelo slabih pogojih. Skrinjo sem odpeljal v delavnico m se s stranko dogovoril, da bom sosedi avljena. Ddprl ganje gnezdo in razpadlo instalacijo. Sporočil sem stranki, da skrinje ni vredno popraviti. Po treh telefonskih klicih je serviser sporočil, naj pridejo po skrinjo, vendar tega niso storili. Po enem mesecu je serviser skrinjo odpeljal na Dinos.«
NIKOLA DANČULOVIČ
Kdaj praznik metliške občine?
Praznujmo na dan sv.
t
lorijana
Skupščina občine Metlika je 28. novembra v Dolenjskem listu razpisala javni natečaj, s katerim bo zbrala predlog za praznik občine Metlika in predlog za razpoznavni znak občine Metlika.
Sprašujem se, zakaj razpisujejo za nekaj, kar že imamo. Ali nima Metlika kot zelo staro mesto svojega lepega grba na občinski stavbi? Zakaj ne bi bil še naprej naš razpoznavni znak? Bodimo ponosni na našo najstarejšo požarno obrambo, kakor tudi godbo. Naša godba še danes nosi naziv Mestna godba Metlike.
Za praznik občine predlagam dan, ko je Metlika postala mesto, če se seveda to lahko kje poišče. Primerno pa bi tudi bilo, če bi bil občinski praznik povezan z gasilci. Saj so prav gasilci skozi stoletja obstoja imeli v svojih vrstah rodove Metličanov. Pričevanja o našem gasilstvu hrani najstarejši gasilski muzej v Metliki. Praznujmo občinski praznik na dan gasilskega patrona sv. Florijana, ki praznuje v začetku meseca maja.
Veliko Metličanov in Belokranjcev je poneslo v svet svojo in našo Metliko, na katero so ponosni, zato bi morali biti ponosni tudi mi: Radi se vračajo v svoj kraj, spominjajo se metliškega grba na Mestni hiši. Res je, da se časi močno spreminjajo, toda vsega pa le ni potrebno spremeniti.
ALENKA MEŽNARŠIČ Levstikova 12 Metlika
Še enkrat: »Mlatili prazno slamo«
Še druga plat zasedanja občinske skupščine v Trebnjem — Bralci naj po tem dodatnem pojasnjevanju ocenijo, ali je bilo med slamo tudi kaj zrnja________
Pod tem naslovom je novinar Dolenjskega lista poročal oziroma ocenil delo zadnjega zasedanja občinske skupščine Trebnje. Smatram, daje tak način nekorekten, žaljiv. Napisano je toliko polresnic, namigovanj, da to nujno zahteva osvetlitev tudi druge strani »prazne slame«.
Kot soudeleženec te mučne »mlatve« bom skušal na kratko opisati »vihar v kozarcu vode«. Bralci pa naj potem ocenijo, ali naj še naprej hodimo v trebanjsko malo šolo parlamentarne demokracije mlatit, če mlatimo samo prazno slamo, ali ne.
Zasedanje se je odvijalo z rutinsko ročno telovadbo do točke kadrovske zadeve. Predlog občinske komisije o
točko »razrešitev v.d. ravnatelja OŠ Trebnje«. K tretji točki, soglasje k imenovanju v.d. ravnatelja OS Trebnje, je odbornik iz zbora krajevnih skupnosti predlagal, naj se to opravi s tajnim glasovanjem. Predlog ni bil sprejet, četudi bi bil že skrajni čas, da javno glasovanje opustimo, kadar je to v zvezi s človekom, njegovo eksistenco, položajem
itd. V primeru, da je oseba prisotna, še toliko bolj.
Temperatura se je dvignila pri četrti
točki, pri imenovanuju članov v svet
oš.c..............
Odbornik iz ZZD je ugotovil, da so OŠ Trebnje n
prvi točki, to je imenovanje v.d. direktorja bolnice Novo mesto, i
torja bolnice Novo mesto, je šla skozi brez bistvenih pripomb. Enako je bilo s
kandidati za OŠ Trebnje neprimerni. Za enega se je celo spraševal, kje spi! Banalno. Kolega iz ZKS je vztrajal pri tem, da ni pošteno niti prav, da vsi gravitirajo na centralno šolo. Ža nadaljnji dvig temperature je poskrbel odbprnik iz ZZD, kije ugotovil, da so za OŠ Mo-
BO€/ITf DEDIČ
Poi	niževaln	oravi	lar	ijev	Ju	itranjki
Območna organizacija ZSS Slovenije v Krškem k pismu Antona Tomažiča (Dolenjski list 28. novembra) — Preklic suspenza za obtožene delavce						
Območni odbor sindikata delavcev v tekstilni in usnjarski industriji za Posavje je na seji 2. decembra med drugim obravnaval razmere delavcev v podjetju »Jutranjka« iz Sevnice, ki so nastale po »medijski vojni«, in prišel do naslednjih zaključkov:
1. Varovanje pravic delavcev iz dela in delovnega razmerja je stvar sindikata. To nalogo smo tudi opravili na način in v postopkih, ki so v sporih med delodajalcem in delavcem predpisani ali dogovorjeni v zakonih, kolektivnih pogodbah ter mednarodnih konvencijah in paktih.
2. Učinek teh ukrepov je bil:
—	preklic suspenza za vse obtožene delavce
—	izrečena kazen, ki jim za take prestopke gre po internih aktih podjetja
—	delavci delajo na svojih delovnih mestih tako, kot so doslej
—	zagotavljamo jim tudi pravno pomoč pri morebitnih nadaljnjih postop-
POPRAVEK LETNICE
KOČEVJE — Tiskarski škrat nam jo je zagodel tako, daje v nedavno objavljenem članku o predstavitvi obnovljenega oltarja v cerkvi Corpus Christi na Trati v Kočevju zapisal, da je bilo območje te cerkve z okolico proglašeno za kulturnozgodovinski spomenik leta 1983, dejansko pa je bilo to leta 1988. To je bilo objavljeno v Uradnem listu aprila 1988, medtem ko je občinska skupščina Kočevje sprejela sklep o tem decembra 1987. Na napako nas je opozoril Rajko Jenko, predsednik odbora za obnovo tega parka na Trati, ki je dodal, daje napačno letnico povzel tudi kočevarski časopis »Gottscheer Zeitung«. Za opozorilo in sporočilo se gospodu Jenku najlepše zahvaljujemo.
OPOZORILO NEVESTNIM LASTNIKOM GOZDOV
ADLEŠIČI — Lastniki parcel ob cesti od Dolenjcev pri Adlešičih do Plešivice so pred leti asfaltirali cesto, ki sojo v zadnjem času začeli uničevati nevestni lastniki tamkajšnjih gozdov, ki iz gozdov s traktorji vlečejo hlode po cesti v dolino. Zato jih gradbeni odbor za gradnjo omenjene ceste opozarja, naj tega ne počno več, ampak naj les odpeljejo z vozovi. Prav tako opozarjajo, da na cesto ne bodo smeli s tovornjaki, saj je cesta grajena le za tovor, kine presega 5 ton teže. Ljudje, gre za domačine, bi se morali zavedati, da z vleko delajo škodo sami sebi, prav tako pa ne dajejo lepega zgleda s tem, ko puščajo okleščene veje kar na cestišču.
3.	Nismo se strinjali s prenagljenimi ukrepi vodstva ali organa upravljanja podjetja, zato smo preko naših služb tudi varovali obtožene delavce. Še manj pa se strinjamo s tem, da voditelji neke stranke nabirajo »predvolilne točke« na živčnih stresih delavcev, kijih ti doživljajo ob strahu za delo in najnižjo možno socialno varnost.
4.	Brez želje po poučevanju pa gospodu Tomažiču priporočamo, naj svoje strankarske cilje uresničuje v parlamentu in vladi, kjer imajo moč in pooblastila za sprejemanje ukrepov, s katerimi bodo preko organov oblasti preprečili ali kaznovali vse morebitne zlorabe, prisvajanja in poniževanja.
Opravimo torej vsak svoje delo!
Za odbor: JOŽE ČERNOŠA
VOJAŠKE VAJE VELIKO STANEJO
Vodovodna cev pušča naprej
Lepljenje cevi se ni obneslo — Za nestrokovno popravilo kriva stanovalka nad mano?
Pred mnogimi leti je v bloku na Trdinovi 5b počila vodovodna cev in voda je z vso močjo pljusknila po steni v mojem pritličnem stanovanju. Prišli so iz Stanovanjskega podjetja, zrušili strop v stranišču in močno počeno cev z nečim zamazali oz. zlimali. Vzdržala je tri ali štiri leta. Lepilo je popustilo in voda seje zopet razlila po steni. Zopet so prišli strokovnjaki iz Stanovanjskega podjetja, zrušili strop v stranišču, zalepili cev, pa je zopet držalo za nekaj časa. Ko se je voda čez čas ponovno razlila po steni, so zopet prišli iz Stanovanjskega podjetja, že tretjič, z njimi je prišel vodovodni inštalater Martin Bedek. Zrušil je strop in zalepil počeno cev. To je bilo nekako pred štirimi leti. Sedaj pa je stena zopet polna madežev, kar kaže, da se bo voda zopet razlila. Že pred enim letom sem s tem seznanila Stanovanjsko podjetje, vendar k meni ni bilo nobenega. Šteno v kuhinji pa vse bolj zamaka. 25. novembra sem zopet telefonirala.
Prišel je vodovodni inštalater Martin Bedek, kije zadnji rušil zid in lepil cev. Rekel mi je, da mi je že pred leti povedal, kje je napaka. Odvrnila sem mu, da jo je potrebno odpraviti. Dejal mi je, da je to težko, ker je napaka pri stanovalki nad mano, nje pa dopoldan ni doma. In to naj bi bil razlog za nepravilno popravilo pred leti? Obljubil je, da se bo oglasil 25. novembra popoldan, da se bo zmenil za popravilo napake s stanovalko nad mano. Ni ga bilo. Gričar iz Stanovanjskega podjetja mi je povedal, da cevi ne bodo menjali in da bodo cev popravili takrat, ko bo voda zopet zalila steno.
Sprašujem se, ali je razlog za to, da cevi ne popravijo, res stanovalka nad mano, ki je dopoldan ni doma. Morda pa krivda leži v strokovnosti tega podjetja?
MARIJA LIPOVŠEK Trdinova ulica 5b Novo mesto
OB PRAZNIKIH ŠE DEŽURSTVO
V času božičnih in novoletnih praznikov pričakujemo večje število zdomcev in izseljencev, ki bodo čas obiska izkoristili tudi za urejanje statusnih in drugih upravnih zadev, ker slovenski pooblaščenci v tujini še ne opravljajo konzularnih zadev. Sekretariat za notranje zadeve občine Novo mesto bo v tem času imel, izven rednih delovnih dni, organizirano dežurstvo. S tem želi omogočiti urejanje nujnih zadev tudi izven rednega delovnega časa ali uradnih ur.
Morebitne stranke pozivamo, da se izven rednih delovnih dni zglasijo na Postaji milice Novo mesto, ki bo imela pregled odgovornih upravnih delavcev s področja upravnih zadev. Postaja milice bo dala ustrezno informacijo za ureditev zaželjenega upravnega postopka.
SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE OBČINE NOVO MESTO
kronog zaslužnejši drugi, in ne predlagani.
Predsednik komisije je pojasnil, da so vse stranke imele dovolj časa za predlaganje kandidatov v te svete. Nekatere so to storile, druge ne. Slišati je bilo predlog za poimensko glasovanje oziroma da se glasuje po šolah. Da bi se končala ta mučna debata, sem podpisani predlagal glasovanje celotne liste petnajst imen, to je od a do e. Po končanem glasovanju je predsednik SO ugotovil, da je predlog komisije v celoti sprejet. Tu sem protestiral zaradi nejasnosti ob glasovanju. Da bi se stvar razčistila, je bilo predlagano, naj se posluša magnetofonski posnetek. Taje bil tako nejasen, da je predsednik skupščine predlagal ponovno glasovanje po zborih. Predlog je bil soglasno sprejet. Po kratki pavzi je ZZD sporočil pozitiven rezultat. Do istega rezultata je prišlo tudi v ZKS. Trdno sem prepričan, da bi tudi naš DPZ prišel do istega rezultata, če ne bi prišlo do nesklepčnosti, in to po zaslugi nekaterih gospodov, kateri so že večkrat pokazali svojo hrabrost s predčasnim zapuščanjem sej. Tokrat so se res posebno izkazali. Če tega ne bi storili, bi motiva za »mlačev« ne bilo.
Imen ne navajam, da bi se prah čim-prej polegel. Če bi pa kdo tudi to želel, so mu imena na razpolago!
MARJAN DOLENŠEK
Še: Pravica do splava, pravica do ubijanja j
i
t
5
Še drugačno mnenje
Danes se veliko razpravlja o splavu — »Ali naj bo pravica do abortusa Zapisana v ustavi ali ne?«
Pri vsem tem pa je ironija to, da o tem odločajo tisti, ki jim tega ne bo potrebno mikoli storiti — moški. Nihče
k
S
to
to
tudi ne vpraša za mnenje tistih, o katerih se odloča — žensk.
Kaj torej menimo me?
Večina žensk se zavzema za to, da splav ostane legalen, pravica do le-tega pa zapisana v ustavi, kajti če se »izrine« v zakon, se lahko kaj hitro ta zakon
Sl
v
i
t
K
i
spremeni ali celo ukine.
Ženske te pravice ne izrabljamo in
Delavstvu že grozi socialna katastrofa
Javni protest
Predsedstvo Sveta Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je Skupščino Republike Slovenije in njen Izvršni svet že večkrat javno opozorilo na čedalje slabši materialni in socialni položaj slovenskega delavstva, ki grozi, da bo prešel v socialno katastrofo. Drastični padec kupne moči prebivalstva, nezadržno naraščanje cen osnovnih življenjskih proizvodov ter energije in zamrznitev plač bodo pripeljali mlado Republiko Slovenijo na rob zloma.
Vsega obsojanja je vredna politika, ki najprej zamrzne plače, nato pa dovoli veliko povečanje cen mleku in mlečnim izdelkom, kruhu, olju in drugim proizvodom.
Zato najostreje protestiramo proti taki politiki in pozivamo Izvršni svet Škupščine Republike Slovenije, da z ustreznimi ukrepi takoj zaustavi naraščanje cen osnovnih življenjskih proizvodov in energije. Kolikor se Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije na to ne bo odzval, se bomo na organiziran način ustrezno odzvali Svobodni sindikati Slovenije.
mag. DUŠAN SEMOLIČ predsednik ZSSS
večina se nas za abortus sploh ne bi odločila, vendar si želimo in zahtevamo, da o svojem telesu odločamo same oz. skupaj s partneijem.
Pri tem tudi nihče ne pomisli na otroke, ki bi se rodili nezaželjeni, bolni ali pajim preprosto ne bi mogli zagotoviti življenja, dostojnega človeku.
Kaj bi bilo s temi otr6ki? Ali jim lahko država ali kdo drug zagotovi preživetje?
Logično je, da se za prepoved splava zavzemajo katoliško usmerjene stranke in predvsem cerkev, ki svojim vernikom strogo prepoveduje to dejanje. Naj ostane le pri tem. Zavedati se moramo, da vse ženske niso religiozne in bi jim s to prepovedjo kratili osnovno človekovo pravico — svobodno odločanje. O bodočem otrokovem rojstvu naj tako odločata le partnerja ali ženska sama, saj bosta zanj tudi skrbela.
Ker država ne more zagotoviti ljudem varstva, naj jim pusti vsaj pravico do svobodnega odločanja tudi o tako svetem, kot je otrokovo rojstvo.
In ravno zato, ker je življenje tako sveto in hkrati tudi tako »težko«, bi mer rali o tem dobro razmisliti, pretehtati vse argumente in protiargumente, predvsem pa vprašati za mnenje ženske.
Ali nas imajo moški zopet za nevedne?
IRENA ŠKUFCA Ljubljana
K
'mi
'it
to
to
to
ZAHVALA
Organizirana akcija zbiranja oblačil, obutve, posteljnine in hrane, ki jo je vodila občinska organizacija RK Trebnje v občini za pregnane na Hrvaškem, je lepo uspela, saj seje zbralo 6860 kg robe, ki smo jo takoj odpeljali. Za uspešno
H
I
H
li
fl
h
*
k
\
h
to
h
1
to
to
tu
V/Sp,
to
to
k
K
izvedbo akcije se zahvaljujemo vsem tistim organizacijam RK, gostilnam in
trgovinam, ki so se aktivno vključile, v zbiranje, ter gasilskim društvom, ki so odstopila prostore. Zahvaljujemo se vsem darovalcem, še posebno čebelarskima družinama Trebelno — Mokronog in Trebnje za darovani med ter podjetju Zlamatex — Vreček Zlata, Cesta pri Vel. Gabru, za darovana nova otroška oblačila.
V imenu tistih, ki bodo vaš dar prejeli, najlepša hvala.
OO RK TREBNJE
RIBNICA — Pred kratkim je ribniški izvršni svet poslal na republiko dopis, v katerem jih obvešča o obremenjenosti že tako slabo stoječega ribniškega gospodarstva z veliko in dolgotrajno od-sotnotsjo delavcev zaradi vojaških vaj. Republiškemu ministrstvu za obrambo so predlagali, naj bi poskušalo najti način, da bi se s temi stroški enotno obremenilo celotno slovensko gospodarstvo.
Zelena meja v očeh Zelenih
Če se prebivalci in občine ob meji ne bodo bolje organizirali, ne bo zanje dobrih rešitev
Glede novonastale meddržavne meje se med slovenskimi strankami pojavljajo različne težnje. Nekateri bi radi, da je meja »trda« in naj bi služila predvsem kot filter za Neslovence. Drugi pravijo, da se zavzemajo za zeleno in varno mejo. Vse je še nejasno. Kaj pa zelena meja pomeni v očeh Zelenih Slovenije?
Vsekakor naj bi meja ne bila črta, po kateri raste ščavje in grmičevje in ob kateri je vse puščeno vnemar, ker seji ne sme nihče približati. Po meji naj, nasprotno, tudi ne bi rasla le zelena travica. Želeni se dobro zavedamo, da zamišljena mejna črta reže na pol njive, gozdove, potoke in travnike. Na pol reže lastništva, posestva, celo hiše. Zato mora meja ostati živa, življenjska. Na pol je razdeljena tudi reka Kolpa, če jo vzamemo za primer. Vsi vemo, da je ta voda ena zadnjih čistih. Ob njej bi radi razvili turizem, reka je primerna za ribolov in kopanje. Na tem smo delali do sedaj, zakaj ne bi tudi v prihodnje? Kolpa pa ni edini projekt.
Zdaj je medrepubliška meja postala meja med državama in kot tako jo je treba tudi pojmovati. Vendar ne kot mejo med dvema sovražnima sistemoma. Občine in ljudje ob meji morajo poleg neizogibnih negativnih posledic razmejitve dobiti nekatere olajšave, kijih
ima vsaka na evropski način odprta meja. Če imajo po eni strani manj možnosti kot prej, jih morajo po drugi strani dobiti več. To se da urediti z maloobmejnim prometom. Zeleni vemo, daje med prebivalci ob meji dosti takih, Jci vzdržujejo dobre odnose s sosedi, ne nazadnje jih je veliko sorodstveno povezanih. Kako je te odnose v sedanjih neurejenih razmerah težko vzdrževati, se zaveda marsikatera obmejna občina. Vendar pa do danes ni bil sklenjen še noben sporazum, ki bi urejal te zadeve. Š Hrvaško je potrebno čimprej skleniti meddržavne sporazume, ne glede na vojno. Vojna namreč na življenje ob meji dejansko nima večjega vpliva. Usodnejši in negativnejši vpliv imajo neurejene maloobmejne zadeve! Odprti so problemi dvo-lastništva, maloobmejnega prometa, zdravstva itd. Ali je vzrok nerazumevanje problemov v pristojnih ministrstvih ali v namernem zavlačevanju?
Nujno je, mislimo Zeleni, da obmejne občine čimprej oblikujejo komisije, ki bodo dobro proučile lokalne obmejne probleme, potem pa bodo sedle skupaj in na osnovi zaključkov pritisnile na pristojne republiške organe.
Za zelene Slovenije: BOŽO FLAJŠMAN sekretar predsedstva

PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA
Slovenska ustava naj bo brez 54. člena
Priče naj končno spregovorijo!
Povojnih zapisov ni, vsaj ne v arhivih, so le spomini preživelih prič, ki pa sprave ne jemljejo resno in dogodke ter podatke prepuščajo pozabi_
nebi nikoli nihčesve-Joval odpravo plodu
Spodbudo mi daje torkovo televizij-'0 žarišče. Pišem pa kot mati treh JJjok, zdravstevna delavka, krščanska ^okratka in kristjanka. Želim, da bo Moča ustava države Slovenije ustava,
* katero bom z veseljem pooblastila Mjega poslanca, da zanjo glasuje. To ■'i bo ustava brez člena 54. Vsa sprejemanja v zvezi s tem so odveč. Kot Jjti želim sebi, mojim otrokom in Mn ljudem, da jim ne bi nikoli nihče 'hoval odprave spočetja življenja. t>am, da bodo minili časi splavljanja rtačin nepoučenosti. Ob raznih fvstvenih težavah je bilo materam nvano, da zaradi 1% možnosti 'are »plodu« splavijo. Učili pa so nas , i, da je približno 4% vseh nosečnosti ^odov« patoloških (nezdravih, ne-l^vilnih). Zamislite si veselje matere,
11 je v tem strahu donosila in, hvalabo-fj, rodila zdravega otroka. Ne vemo, fiksno je število na ta način splavljenj otrok. Poznam tudi mater z več Moki, kije brez poprejšnjega vprašanja M ginekologu spremljala pisanje napo-Me,za odpravo svojega otroka. Ni-Mr ni prosila zanjo.
Zdravstveni delavci so mnogokrat v ftevah. Od medicinskih sester do gi-Mtologov. Nihče ne prevzame rad odpornosti. Zakaj moja prijateljica ni Ma postati ginekologinja? Ker je od-"Mila opravljanje splavov v času spe-JJzacije. Zakaj se zgodi, da v nedeljo rPoldne zazvoni telefon na kirurgiji in /fei vprašanje: »Kateri anestezist ali vjlezijska sestra je danes dežurna?« M sem v bolnici kot pacientka in sem /* to sama tudi slišala. Nekdo tega pač Jjjelal, iskali so pravega sodelavca: Ne jMtri nikogar črniti ali mu kakorkoli Mati dobro ime. Prav zato želim in tem, da bo ustava ščitila življenje od ?vetka (spočetja) do konca. Upam, da J*lahko ginekolog tudi nekdo, ki ne bo Ml prekinjati življenja. Da bo sodelo-Mje pri posegu vsak zdravstveni dela-lahko odklonil. Poudarjam: pri na-/teem dejanju! Prepričana sem tudi, da ? Oačin omenjene možne pravice ne ^manjkalo zdravstvenih delavcev za Melovanje. Seveda morajo v zvezi s M tako stroka kot šola na seh nivojih , ? ludi država omogočiti čim večjo Mžno mero poučitve obeh spolov o Minem in družinskem življenju, njenih lepotah in odgovornostih. Raje bi Mu namreč rekla odgovornost kot
Nediča.
, Pa poglejmo še na politično področ-Politika je sestavni del našega življe-Ja. Prek nekaterih načel se pač ne da. jko krščanski demokrati vztrajamo Vrtanju člena 54. Poudariti moram, J* nikdar do sedaj slovenski krščanski /Mokrati nismo govorili o prepovedi Jjva. Zavzemamo se za svetost spočela življenja, za veselje do življenja. V jjdlogu ustave Republike Slovenije je |Mi člen, ki dosedanje pravice zagotav-" Se naprej. Po zgledu Evrope (to ni /Mo Poljska) naj te materije ne obrav-Ma ustava, temveč ustavni zakon. (Strah pred družinami z veliko otroki J/bodo v bodočnosti delali za vse nas) °dveč. Strah pred krščanskimi de-Mrati je tudi odveč, preberite naš Mgram, dobro nas poslušajte ih se, le-j/1 prosim brez podtikanja pri interpre-. Vah, pogovarjajmo naprej, i. Naj dodam tudi naslednje: za črtanje jVa 54 ni samo SKD. Pa kakorkoli se ^."nenujem, v meni prevladuje vernik, /Mtjan, zato želim življenju prijazno Mivo Republike Slovenije.
NADA BOŽNIK
•‘Revelik razkorak
RNOMELJ — Slovenska kmečka , e*a-Ljudska stranka iz Črnomlja je j^tedi visokih cen mesa v prodajalnah C trganja potrošnikov, češ koliko pri L1" zaslužijo kmetje, od kmetijske sve-il valne službe zahtevala izračun stroš-
pri klanju 550 kg težkega pitanca v genskih klavnicah. Po cenah iz. prebega tedna je dobil kmet za 308 kg ;jtea po 160 tolarjev 49.280 SLT, /Mnica pa je imela za kritje stroškov ?e8a pitanca 24.447 SLT dohodka. Mudi še dodatnih 15 odst. trgovske MŽe in 3 odst. davka je cena v malo-v°tlaji 270 SLT za kilogram mesa. V Mrvalni službi menijo, daje razkorak ceno mesa, ki ga dobi plačano Mt, ter tisto, ki jo mora plačati po-,^nik v trgovini, prevelik. O cenah v B°vinah bi gotovo morali kaj reči tudi Mošniški sveti, res pa je, da so bili po (Anih Kmetijskega inštituta za le-j nji movember stroški prireje mlade-* Phanega goveda 103,51 SLT za 1 kg r,e teže, kmetje pa so dobili plačanih le •SO SLT
^ ---------------------------
.°iyamiia: ena ženska preveč. Mo-Tomija: isto. (Vilde)
Prejšnji mesec so mi prinesli pričevanje, kakor gaje zapisal časopis Slovenec 16. decembra 1943 kot aktualen odziv na trenutne dogodke. Ker bo te dni minila obletnica in ker je prav, da iščemo resnico, želimo predstaviti odmev na likvidacijo nekaterih Novomeščanov v oktobru tistega leta. V zakup jemljem, da so spominski zapisi za umrlimi vedno nekoliko polepšani. Kljub temu pa zapis kaže na drugačno vlogo teh ljudi v življenju našega mesta, kot nam je bila vsiljena. Osebnostne lastnosti, kot so delavnost, doslednost, družinskost, podjetnost, gotovo niso primerljive z obtožbami »v imenu ljudstva«, ki so pomenile smrt v Mihovški jami.
Eden najboljših telovadcev, sicer pa višji računovodski inšpektor, Jože Pavlič je označen takole: »Bilje eden naj-simpatičnejših mož v Novem mestu. Kamor koli je prišel, je bil smeh in zabava. Bilje pravi Gorenjec, odkrit in vesel, pa če so bili časi še tako težki in če je imei še toliko skrbi in dela«.
Da so bile likvidacije političen obračun, kaže tudi zapis o Juriju Verbiču: »Pokojni Jurij Verbič je bil vzor pravega Slovenca in katoličana. Po svoji naravi dobričina, jeklen značaj. To je bila njegova odlika. Živel je le za dom. V javnem življenju se ni udejstvoval, dasi je čvrsto branil svoje protikomunistično prepričanje in ga vedno javno pokazal.«
Posebno pohvalo podjetnosti spominski zapis namenja Alojziju Grilcu: »Čez nekaj dni pa so ga ponovno aretirali, ga vodili po zaporih in končno tudi usmrtili. Trgovino in delavnico so mu izropali, tako da njegova žena sploh ne bo mogla voditi obrti. Imel je krasno delavnico, saj je zaposloval dnevno okrog 20 pomočnikov in vajencev.«
Vprašujem se, koliko se je lahko udejstvoval v vojnih dogodkih oče šestih otrok? Ga ni morda le slepo sovraštvo »osvoboditeljev« pahnilo v smrt, saj je kot uradnik podružnice Vzajemne zavarovalnice poznal izredno veliko ljudi: »Bilje pravi sin Krasa, značajen in odločen narodnjak. V zadnjem času je bil tudi načelnik Ljudske posojilnice v Novem mestu in mu je bilo to mesto zaupano prav zaradi njegove poštenosti in natančnosti v službi.«
Jernej Sitar, mizarje deloval v obrtniških organizacijah in bil vedno v prvih vrstah »za prospeh« vsega obrtništva v novomeškem okraju: »Bil je poznan med obrtniki kot poštenjak in zaveden strokovni delavec. — Zapušča ženo s šestimi nepreskrbljenimi otroki. Podjetje, ki je bilo res moderno, so mu komunisti tako zropali, daje ostala žena sedaj brez vsega.«
Ti zapisi ne želijo odpirati polemike, pač pa vzpodbuditi priče povojnih dogodkov v naši občini — predvsem v
mestnem zaporu — da končno spregovore o tistih dogodkih, ki so zbrisani iz zgodovinskih virov. Zakaj pa naj bi bilo medvojno dogajanje vzpodbuda za to? Pisani viri, ki so mi bili dostopni, zadevajo le dogajanje med vojno, pa še to v črno-beli tehniki, ki gotovo ne razkrije resnice. Povojnih zapisov ni,'vsaj ne v arhivih. So le v spominu preživelih prič, ki pa sprave ne jemljejo resno in prepuščajo pozabi za mnoge žive predragocene podatke o njihovih bližnjih. Zakon narave pa vsak dan znova iztrga koga izmed nas in zmanjšuje možnost odgovoriti na vprašanja o postopkih, udeležencih sedmih procesov in krajev pokopov.
In vendar imajo vsi mrtvi pravico do groba, pravico do imena, pravico do spomina.
MARJAN DVORNIK
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
5!
4
4
4
4
4
4
Pripombe h kritiki, objavljeni prejšnji teden
V prejšnjem DL je bila objavljena kritika koncerta Društva' mrtvih pesnikov in Barakude, kije bil v petek, 29. 11.1991. Avtor, kije podpisan samo z inicialkami I. U., je večino, ki je na koncertu bila, zelo presenetil s svojo kritično vsebino. Zato je moj odgovor namenjen predvsem tistim, kijih tam ni bilo in bi si lahko ustvarili napačno predstavo.
Toda ker se mnogo stvari izve, se je zvedelo tudi ime avtorja, kar pa je odkrilo pravo bistvo članka. (Avtor članka je izrazito pristranski, saj ga s »človekom iz Ljubljane«, ki naj bi ga opeharili skupini, veže osebno prijateljstvo.) Dejstvo je, da so fantje res dva dni (ne en dan, kot piše I. U.) pred koncertom odpovedali sodelovanje z njim, čeprav jim je že dva meseca obljubljal popolno organizacijo spektakla. Kot seje izkazalo teden dni prej, je lahko ponudil le še razsvetljavo in dimne efekte za nespremenljivo visoko ceno.
Res je, da zelo dobro poznam obe nastopajoči skupini, vendar sem se lotil članka sam in resnične podatke poznam, ker sem pomagal pri organizaciji. 1. U. našteva mnoge pomanjkljivosti, kijih je privlekel za lase. Nihče ni namreč obljubljal pet ur koncerta in vsakdo, kije prebral napoved v DL, je vedel, da bo trajal le tri ure, kar pa je bilo preseženo. Oprema je bila za novomeške razmere celo zelo dobra. (Ljubljančan je postavil samo za lighl-show dvakrat tako visoko ceno, kot so bili stroški celega koncerta.) Glede nasveta I. U., da naj jih le-ta toži. bi mu jaz svetoval, naj se pač navadi prej podpisovati pogod-
be, če se hoče preganjati po sodiščih, svoje cene pa naj prilagodi tržnim razmeram. Naj povem za ilustracijo še to, da je bila sedanja bilanca koncerta minimalen dobiček, če pa bi sodelovali s »sposob-nežem iz Ljubljane«, bi bil vsaj 1000 DEM v minusu, kar je za skupini srednješolcev in študentov kar precejšnje breme. I. U. tudi ni bil zadovoljen z zvokom in izborom pesmi. Mislim, da sta to prvi nekomercialni skupini po Rudolfovem, Drevoredu in Županovi torti s tolikšnim številom svojih skladb in fraze o preganjanju novomeškega mrtvila niso iz trte izvite.
DMP (prej Proteus) so v treh letih tudi večkrat igrali na raznih dobrodelnih prireditvah in fantje pravega dobičkonosnega igranja skoraj ne poznajo, zato toliko bolj moti izraz »Društvo mrtvih prevarantov«.
Gre namreč za skupini, ki sta del novomeške mladinske populacije, ki se pač bolj ali manj uspešno trudi kulturno oživiti Novo mesto (MKC, KNŠ, Čopa Ca Bana...), v nasprotju z nekaterimi bivšimi generacijami, ki znajo pač le nekonstruktivno kritizirati.
Res manjka v nastopu skupin malo več skromnosti in je preveč podcenjevanja publike, vendar če tudi jaz uporabim I. U.-jevo frazo: Če je bil to fičo, ki bo zrasel v Rolls Royca, potem bo treba v Novem mestu zgraditi stadion velikosti Wembleyja.
P. S.: Ne vem, če bo tudi moj odgovor neokrnjen, vendar bo vsaj podpisan s polnim imenom!
GREGOR MACEDON1
TOMAŽ PENGOV-SIMBOL POPOTNIKA — Majhna cerkvica, tišina, polna glasbe, pogled vase... »dih vetra, neme sence, na robu mesta ptice, samotna cesta«. Nekako tako bi označil tisti petkov večer v Vavti vasi Bilo je malo ljudi hvalabogu, kar je dalo ambientu še večji čar. Tako sem prvič zares spoznal Tomaža Pengova, kitarista, pesnika narave in ubogega človeka, simbol popotnika, boema. Sicer sem ga videl in slišal že prej, vendar vedno »ubogega« zaradi pijače, vedno nekje, kamor on in njego va pesem ne sodita. In tako se ti lahko Tomaž Pengo v pra v hitro priskuti Kakor se je že marsikomu, pa ne bi bilo treba, ker je zelo dober tipičen slovenski kantavtor. Posega v Slovenca, njegovo zgodovino, opisuje zapuščanje kmečke grude in drvenje v mesto (»Tihe so njive«), skromno pa se dotakne tudi Slovenčeve miselnosti, zavesti, kijo pokaže tudi v »Napisi padajo«. Tuše spomni temnejše zgodovine našega naroda pred morda desetimi, petnajstimi leti, ko so naši visoki možje zaradi ne vem kakšne ideologije spreminjali imena krajev, ulic: »Napisi padajo, padajo v blato, v gnoj naše stvarnosti.. Napisi padajo, kdaj bomo mi?!« (Foto in tekst: Marko Zajc)
; Mega koncert še malo drugače ;
POMOČ ZA BEGUNCE V KLANJCU
SEVNICA — V zagorski občini Klanjec, kamor je sevniški Rdeči križ nedavno odpeljal poln tovornjak pomoči, je že okrog 1300 hrvaških beguncev, pričakujejo pa, da jih bo celo 1500. Za malo in revno občino Klanjec je to že preveliko breme. Zato je vsaka pomoč še toliko bolj dobrodošla. Pretekli petek se je na sedežu občinskega odbora RK v Sevnici mudila delegacija občinskega izvršnega sveta in Rdečega križa te hrvaške občine. Hrvati so se s sevniško županjo Bredo Mi-jovič, predsednikom vlade Marjanom Kurnikom in predstavniki OO RK pogovarjali o nadaljnji pomoči. Zahvalili so se za dosedanjo pomoč, domov pa so odpeljali pretežno koristne stvari za dojenčke in ženske, od pleničk, krem in mil do hlačk, ki sojih sešile dijakinje sevniške srednje tekstilne šole; blago zanje je prispeval Inplet, ukrojili pa so jih v Lisci.
PREDRAGA VODA IZ CISTERN
METLIKA - Prebivalci više ležečih vasi v metliški občini, ki jim ob suši zmanjka vode, se pritožujejo, ker morajo za cisterno vode, ki jim jo pripeljejo v vodnjak, plačati 1.000 tolaijev. Pravijo, da niso v enakem položaju s tistimi, ki jim ob suši vozijo vodo v rezervoarje in plačajo samo vodarino, torej le borih 25 tolarjev za prost, meter, in tudi ne s tistimi, ki pomanjkanja vode tako rekoč ne občutijo. Za gradnjo vodovoda pa je šel tudi njihov denar iz samoprispevka. Ker morajo večjim kmetom pripeljati vodo tudi po dvakrat na teden, to predstavlja že tako velike stroške, da se je sedaj zganil tudi občinski izvršni svet, ki je sklenil najti rešitev, predvsem pa določiti najmanjšo ekonomsko ceno, za katero je še moč pripeljati vodo v vodnjake.
te
te
te
te
te
te
te
te
te
te
$
te
te
te
te
te
te
te
te
te
te
te
te
te
te
te
te
te
te
te
te
te
te
te
te
te
te
te
te
te
te
te
te
te
te
te
te
te
te
te
te
te
te
te
te
te
te
te
te
te

V Krškem smo se poslovili od slikarja samouka in dolgoletnega ljubiteljskega delavca v kulturi - Viktorja Zemljaka. Rojenje bil v Zagrebu, starši so izhajali iz Brestanice, zato seje sem vedno vračal. V Zagrebu seje izučil za črkoslikarja. V Berstanici je bil pred vojno vodja naraščajnikov pri telovadnem društvu slovenskih fantov. Po vojni je bil član jugoslovanske misije, kije skrbela za povratek izgnancev iz Nemčije in vračilo ukradene kulturne dediščine. V brestaniški kroniki je po vojni zapisan kot vodja dramske sekcije. Bilje med soustanovitelji tamkajšnjega moškega pevskega zbora.
Po preselitvi v Krško leta 1958 je sodeloval pri obnovi kulturnega doma. bil je vodja mladinskega odra. Mnogo let je bil tajnik zveze kulturnih organizacij krške občine. Posebej je znan kot slikar krajinar. Mnogo značilnih krajinskih vedut je zanamcem ohranjenih prav na njegovih slikah. Sodeloval je na 15 samostojnih in 20 kolektivnih razstavah. Bilje velik občudovalec narave. Na svojih akvarelih in oljih je vedno našel, kar je pogrešal v sivini stanovanjskega bloka. Ko se je počutil najbolj osamljenega, seje vedno zatekel prav v Brestanico. Mislim, da je tam pognal najmočnejše korenine. Nekdo je v Zemljakovo knjigo vtisov z razstav po Posavju, Sloveniji, sosednji Hrvšaki in tudi drugih deželah zapisal, da so njegove slike podobe duše. Kot eden tistih, ki smo ga pogosto srečevali s slikarskimi potrebščinami, tihega in marljivega, vem, daje v slike vlival tudi svoje življenje, zato je prezgodaj izgorel. Vrsta nedokončanih del v njegovi sobi žal ne bo več deležna njegovega čopiča.
DRAGICA NUNČIČ
Ne dovolimo, da bi vse nazadovalo
Odprto pismo ljudem dobre volje
Zveza prijateljev mladine Črnomelj poziva vse ljudi, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja v teh časih z otroki, naj po svojih močeh pomagajo narediti življenje in delo otrokom čim znosnejše. Veliko stvari je danes narobe, največjo ceno pa bodo, kolje to v navadi, plačali najmanj zaščiteni, in to so naši najmlajši.
Večina travm odraslih se konča prav pri njih. V bivši državi, ki umira, so se kršile in se zdaj grozljivo kršijo elementarne človekove pravice. Žal pa tudi pri nas ni vse tako, kot bi moralo biti. V našem mestu Črnomlju, kije s vsakim dnem dlje od glavnega mesta in ostalih mest, je premalo storjenega za kvalitetno preživljanje prostega časa. Vse manj je kvalitetnih kutlurnih predstav, dejavnosti, ker zanje preprosto zmanjkuje denarja. Sole so slabo opremljene, športnih igrišč je malo, veliko otrok telovadi v razredih in na hodnikih, šole zmanjšujejo interesne dejavnosti iz znanih razlogov in še bi lahko naštevali.
Pa vendar, marsikaj se da storiti z dobro voljo in nekaj tolarji. Božični in novoletni čas sta prava priložnost za to. ZPM in ZIK Črnomelj bosta v prednovoletnem času organizirala Novoletni direndaj z bogatim kulturnim programom. Pozivamo vse ljudi in organizacije, naj po svojih močeh pomagajo s tem, da se bo leto 1991 za večino otrok našega mesta pravljično končalo. Načrtujemo tudi pomladni direndaj, poletni, jesenski direndaj in še kaj.
Pomagajte nam z idejami, nasveti in s svojim lobijem (saj vemo, da ga imate!) in na svidenje takrat, ko bodo ugasle iskrice spet svetile v otroških očeh!
Tajnik ZPM Črnomelj: prof. JASNA ŠERUGA-MUREN Predsednik ZPM: DARKO KOČEVAR
DUO SNEMA
K RŠKO — Krški Duo Abrams seje pred časom predstavil z dvema skladbama v oddaji na 2. programu zagrebške televizije. Danes snema v Ljubljani v studiu Televizije Slovenija za oddajo Video noč, v kateri bo predstavil prav tako dve skladbi.
Veseli
metliški
december
Številne prireditve za otroke in odrasle
V tem mesecu se bo v metliški občini zvrstila vrsta prireditev za otroke. Tako bo od 3. do 13. decembra v Ljudski knjižnici sprejem za otroke iz male šole pod naslovom Spoznajmo se. Od 16. do 20. decembra bodo v knjižnici spoznavni dnevi za prvošolce, vse te dni pa bodo ob 13. in 15. uri tudi zanimive video predstave. 23. decembra bodo vsem obiskovalcem zastavili knjižno uganko.
Metliški otroški vrtec bo pripravil 14. decembra'od 10. do 12. ure odprti dan za vse predšolske otroke, ki ne obiskujejo te ustanove. Agro-pop bo 19. decembra v športni dvorani razveseljeval učence metliške in podzemeljske osnovne šole in srednje tekstilne šole iz Metlike. Dedek Mraz bo s spremstvom in programom obiskal in obdaril vse predšolske otroke, in sicer 23. decembra v Podzemlju (ob 13. uri), 6. decembra na Radoviči in Suhorju (ob 14. oz. 16. uri), 27. decembra v Drašičih in Rosalnicah (ob 14. oz. 16. uri) ter 28. decembra ob 9. in 11. uri v Metliki.
Osrednje občinske prireditve bodo letos v novem poslovno-trgov-skem centru. V soboto, 28. decembra, se bo ob 17. uri s svojim programom predstavila metliška mestna godba na pihala. Naslednji dan bo ob isti uri nastopil črnomaj-ski ansambel Hop, Cefizelj, prišel pa bo tudi dedek Mraz s spremstvom. V ponedeljek, 30. decembra. bodo ob 17. uri nastopili učenci vseh osnovnih šol v občini, 31. decembra pa bo zaključek leta s silvestrovanjem na prostem v organizaciji gostilničarja Petra Badovinca.
VLADK A ŠKOF občinska ZPM, Metlika
Mk
t]ftaUuA)twr
20 LET LPZ GLOBOKO
Te dni, natančneje 30. novembra, je lovski pevski zbor Globoko praznoval dvajsetletnico obstoja. Ob tej obletnici so naši lovci pripravili program, v katerem so nam predstavili svoje delo. Vse skupaj so popestrili s pesmimi, ki sta jih poleg njih zapela še pevska zbora iz Trbovelj in Artič. Najprej so zapeli dve pesmi v takšni sestavi, kot so jo imeli pred dvajsetmi leti. Po odpetih pesmih seje začelo podeljevanje Gallusovih priznanj, plaket in značk. Posebno odlikovanje je dobil zborovodja Franc Kene. Za presenečenje so poskrbeli člani artiškega zbora, ki so jubilantom prinesli pečenega odojka in velik hlebec kruha. Našim pevcem želimo, da bi še dolgo prepevali.
MARJETA HODE in MELITA SUMRAK 8. r., OŠ Globoko
KOLPA
Mimo moje rojstne vasi teče reka Kolpa. V poletnih mesecih se v njej kopa veliko ljudi iz Vinice in okoliša. Pred leti je prihajalo na Vinico veliko turistov iz sosednjih držav, celo iz Nemčije in Nizozemske. Kolpa je tudi mejna reka med Slovenijo in Hrvaško. Vinico in bližnje Pribanjce povezuje most, ki p je bil v vojnih dneh zaprt, sedaj pa je na njem mejni prehod. Učenci iz Pribanjcev, Sel, Jančanov, Spahičev, Žubrinec, Kasunov, Milanov in Bosancev hodijo v šolo na Vinico, za to imajo posebna potrdila. Z njimi se zelo dobro razumemo.
ANA TREMPUS Vinica 16
MLEKO,
TA BELI NAPITEK
Po napornih dnevih v učilnicah sem se razveselila, ko sem zvedela, da bomo imeli naravoslovni dan. Ta dan je bil namenjen spoznavanju mlečnih izdelkov. Kot vsi vemo, je mleko prvi napitek dojenčkov. Vsakemu človeku je prva hrana materino mleko, kasneje pa je glavna in zelo potrebna hrana otrokom in odraslim živalsko mleko. V mleku so snovi, kijih človek nujno potrebuje za svoje zdravje. Žal p nekater ljudje ne znajo ceniti biološke vrednosti mleka. Na voljo so nam tudi mlečni izdelki, kot so jogurt, sir, skuta. Na tem naravoslovnem dnevu sem spoznala vrednost mleka in mlečnih izdelkov.
SAŠA KASTREVC 6. b.. OŠ Bršljin Novo mesto
VIDELA SEM NAJVEČJO KURO
Vsako leto je v občini Brežice razstava malih živali. Ix-tos smo si razstavo ogledali tudi učenci naravoslovnega krožika iz Artič. Po skupinah smo si ogledovali in pri tem opisovali razne živali. S Tjašo sva opazovali kunce. Vendar so mi bile najbolj všeč ptice in kure. Še nikoli nisem videla tako velike kure kot na tej razstavi. Bilo je zelo lepo in želim si, da bi bilo še več takšnih razstav.
DARJA CERJAK 7. r., novinarski krožek OŠ Artiče
Sreda knjižnici
V Bršljinu bogata šolska ___________knjižnica______________
BRŠLJIN- Bršljinska osnovna šola se ponaša z najbogatejšo osnovnošolsko knjižnico na Dolenjskem. V dvajsetih letih njenega obstoja so zbrali že preko 20.000 knjig. Najstarejša knjiga, ki jo hranijo, je iz leta 1890. Najbogalejši so tudi po prostorih in opremi. Od lani, ko je šola dobila prizidek, je tudi knjižnica dobila čitalnico in večji prostor za shranjevanje knjig. Od spomladi letos pa se knjižničarka Mojca Balant trudi, da bi računalniško obdelala vse knjige.
Knjižničarstvo na šoli ni le instrumentalna izposoja knjig Knjižničar mora otroke pritegniti, da bodo knjižnico obiskovali z veseljem, da bodo spoznali, kaj jim lahko nudi knjiga. »Naučiti jih moram uporabljati katalog, da si bodo znali poiskati gradivo,« pripoveduje Balantova. Odkar imajo čitalnico, lahko pripravijo uro fizike ali zgodovine skupaj s knjižničarko. Otroci tako spoznajo različne knjige, ki se navezujejo na predmet.
Balantova je vestna knjižničarka. Pred kratkim je v knjižnici uvedla knjižnično sredo. Prvo sredo v mesecu predstavi učencem knjižne novosti, drugo zavrti film, za tretjo pa pripravi knjižne uganke. To se dogaja po pouku in je namenjeno predvsem tistim učencem, ki hočejo od šole še kaj več.
Takšno delo bi zaslužilo pohvalo in nadaljnjo spodbudo, vendar ni tako. Po novem sodi|o knjižničarji v nižji rang kot učitelji, kot da so tudi najmanj pomembni, pa vendar lahko predvsem oni otroku pokažejo, kje je doma znanje
.1. D.
<B&hcic
UPRAVNI ODBOR CZ »BOHOR«
Sevnica, Cankarjeva 1
razpisuje dela in naloge:
1.	vodja finančno-računovodskega sektorja
2.	vodja komerciale
Pogoji pod 1:
—	višja ali visoka šola ekonomske smeri
—	najmanj 5 let delovnih izkušenj na področju vodenja finančno-računovodskih poslov
—	poznavanje zakonskih predpisov za to področje dela
Pogoji pod 2:
—	najmanj SSI tehn. ali komerc. smeri
—	zunanjetrgovinska registracija
—	znanje 1 tujega jezika
—	najmanj 5 let delovnih izkušenj na takih delih in nalogah
OD v skladu s kolektivno pogodbo.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v zakonskem roku.
Prijave pošljite na naslov: OZ »BOHOR«, SEVNICA - ZA UPRAVNI ODBOR, Cankarjeva 1
Komisija za varstvo okolja pri Skupščini občine Črnomelj
objavlja na podlagi 5. člena Odloka o pohvalah in grajah pri urejanju in varovanju okolja (Skupščinski Dolenjski list št. 11/91) in Poslovnika o podelitvi pohval in graj pri urejanju in varovanju okolja
RAZPIS
za pridobivanje predlogov za podelitev pohval in graj pri urejanju in varovanju okolja v občini Črnomelj
Pri podelitvi pohval »BREZA« in graj »KOPINA« pri urejanju in varovanju okolja bomo upoštevali naslednje cilje:
—	storitve, ki so doprinesle k uspehom pri varstvu okolja in ki zaslužijo javno pohvalo,
—	opustitve pri urejanju in varovanju okolja, ki zaslužijo javno grajo.
Predloge z obrazložitvijo lahko pošljejo posamezniki, družbene in privatne inštitucije, politične stranke in druge oblike združevanja. Predlogi morajo biti pismeni.
III.
Obrazložitev mora vsebovati: ime in priimek posameznega predlaganega kandidata oziroma naslov institucije, iz katerega področja dejavnost se predlaga, uspešno konkretno delovanje in dosežke kandidatov oziroma neuspešno konkretno delovanje ali opustitve pri urejanju in varovanju okolja.
Predloge ie treba poslati Komisiji za varstvo okolja pri skupščini občine Črnomelj najpozneje do 15. januarja 1992.
Vsa pojasnila v zvezi s tem razpisom dobite na oddelku za družbeni razvoj občine Črnomelj po telefonu (068-52-040).
!
//////////////////////////M
»KOLPA«, d.d., vam v svojem salonu v Rosalnicah 5 pri Metliki
nudi

kopalniški program KOLPA-SAN in program kuhinjskih korit KOLPA-KER
1

3
NOVOLETNI POPUST
od 16. 12. 1991 do 31. 12. 1991
g
%
'4
1
—	20% popusta na izdelke I. kvalitete ob takojšnjem gotovinskem plačilu
—	obročno odplačevanje za izdelke I. kvalitete 1+2 brezobrestno
^	— 35% popusta za izdelke II. kvalitete (koli-
čine omejene)

2
2
^	— 60% popusta za opuščene programe ko-
I


palnih kadi in ostanke od izvoza (količine omejene)
!

g
g

3
p Poleg programa KOLPA-SAN in KOLPA-KER |

%	pa vam nudimo po ugodnih cenah keramične
^ ploščice, sanitarno keramiko in armature.
'4

g
g
4 Se priporočamo!
'4
'4
1
g
3

I

KOLPA, d.d., Metlika Hosalnice 5
tel.: 068/58-273, 58-292 fax: 068/58-180
Salon je odprt: vsak dan od 8.00 do 16.00 ob sobotah od 8.00 do 12.00
3

g
g

g
g
g

'//////////////////////////////////////////////////////////
'/
M B
Krka l KMETIJSKA ZADRUGA »KRKA«
NOVO MESTO
TOZD OSKRBA NOVO MESTO
Mercator — KZ Krka TOZD OSKRBA Novo mesto daje v na-
jem bife Ruperč Vrh.
Licitacija bo v petek, 20.12.1991, OSKRBA na Cesti komandanta St£
, ob 10. uri na upravi TOZD BA na Cesti komandanta Staneta 10, Novo mesto. Interesenti dobe informacije na telefon 068/21 -256.
GOTANIN
SEVNICA JUGO Sl AVUA
JUGOTANIN
kemična industrija, p.o. sevnica
Hermanova 1, 68290 SEVNICA
OBJAVLJA PROSTA DELA
SAMOSTOJNEGA KOMERCIALISTA
Pogoji:
—	da ima srednjo izobrazbo gozdarske ali komercialne smeri
—	da ima 3 leta delovnih izkušenj
—	da je komunikativen in ima organizacijske sposobnosti
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov:
JUGOTANIN kemična industrija p.o.
SEVNICA
Hermanova 1
68290 SEVNICA
Prijavljene kandidate bomo o odločitvi obvestili v 30 dneh po končanem razpisu
TOM*
TOVARNA OPREME d.d. MIRNA
vas vabi k sodelovanju
v Tom, d.d., Tovarna opreme, Mirna na Dolenjskem
Izdelujemo opremo iz tekstila, plastike in drugih materialov za avtomobile in počitniške prikolice po evropskih merilih, saj jih kupuje evropski trg. Želimo se prebiti iz skromnosti in verjamemo, da bomo svoje cilje dosegli z usmerjenostjo h kupcem, z visoko kakovostjo ter z močno voljo vseh zaposlenih.
Kolektiv želimo dopolniti z nekaj strokovnjaki, od katerih pričakujemo akcijo in rezultate, in sicer sprejmemo:
1. pomočnika direktorja za finance in komercialo
— visoka šolska izobrazba ekonomske smeri, ustrezne delovne izkušnje, znanje tujega jezika
2. vodjo zunanjetrgovinske dejavnosti
—	visoka ali višja izobrazba ustrezne smeri z izkušnjami pri samostojnem vodenju zunanjetrgovinske dejavnosti,
—	aktivno znanje angleškega jezika
3. vodjo marketinga
(raziskava trga, razvoj novih proizvodov)
— visoka šolska izobrazba ustrezne tehnične smeri, delovne izkušnje, uporabno znanje tujega jezika
4. vodjo SPE »brizgana plastika«
— visoka ali višja izobrazba ustrezne tehnične smeri, izkušnje z vodenjem samostojnih enot
5. vodjo tehnične priprave v SPE »konfekcija«
(razvoj izdelkov in tehnologije):
— visoka ali višja izobrazba tekstilno-konfekcijske smeri, us trezne delovne izkušnje
če menite, da boste uspešni na kateri od navedenih nalog, nas obiščite. Vzeli si bomo čas.
Lahko nas tudi pokličete po tel. (068) 47-030.
Sekretariat za družbene dejavnosti in občo upravo občine Sevnica po sklepu komisije za izvedbo javne dražbe - licitacije
razpisuje
JAVNO DRAŽBO
za prodajo osebnega avtomobila CITROEN-BX 16 TGS, letnik 1989, reg. št. NM 159-111.
Javna dražba bo v
soboto, 14. decembra 1991, ob 10. uri
pred garažo upravnih organov občine Sevnica, Glavni trg 19/a.
Vozilo je v voznem stanju. Prevoženih ima 41.000 km. Ogled vozila možen po dogovoru in eno uro pred začetkom dražbe. Izklicna cena vozila je 440.000 SLT in se prodaja po načelu »videno-kupljeno«.
Interesenti morajo pred pričetkom dražbe položiti varščino v višini 10% od izklicne cene.
Najugodnejši ponudnik sklene pogodbo o nakupu pri podjetju »Avtotehna« Ljubljana v 5 dneh po izvedeni licitaciji.
Kupec plača na izklicno ceno podjetju »Avtotehna« Ljubljana stroške v višini 20% in na navedene stroške prometni davek v višini 33,5%.
GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE OBMOČNA ZBORNICA NOVO MESTO
Cesta herojev 1, Novo mesto
RAZPIS PRIZNANJA
Območne zbornice Novo mesto ZLATA ROKA
Območna zbornica Novo mesto vsaki dve leti podeljuje PRIZNANJE V OBLIKI SKULPTURE ZLATA ROKA kot visoko priznanje uspešnim gospodarstvenikom — posameznikom iz podjetij za njihove izjemne dosežke trajnega pomena na področju poslovodnega, tehnološkega, marketinškega in organizacij-
poslovodnega, tehnološkega, marketinškega in organizacijskega dela in so vidno prispevali k pomembnim dosežkom podjetij in uresničevanju poslovnih razvojnih ciljev, tako podjetja, kjer delajo, kot tudi k splošnemu družbeno gospodarskemu razvoju regije.
Merila za presojo upravičenosti do priznanja, ki so podrobneje opredeljena v Pravilih o pogojih in merilih za podeljevanje priznanj Območne zbornice Novo mesto, so predvsem poslovna, uspešnost podjetja, prispevek kandidata k vključevanju v zunanjetrgovinsko poslovanje, k uvajanju inovacij, uporabi mo-, , derne tehnologije, skrbi za kadre in njihovo usposabljanje, k razvojnoraziskovalnemu delu, oblikovanju in izvajanju razvojnega programa, moderni organiziranosti poslovanja itd.
Predlog za podelitev priznanja lahko dajo podjetja in njihove oblike združevanja, organi občin in organi Območne zbornice. Predlog mora biti podrobno razložen in dokumentiran v skladu s Pravili, ki jih je sprejel Odbor Območne zbornice Novo mesto
dne 14. 11.1991.
Predloge za podelitev priznanj Območne zbornice Novo mesto pošljite najkasneje do 31.12.1991 na naslov:
Območna zbornica Novo mesto, Komisija za priznanja, Cesta herojev 1,68000 Novo mesto.
Morebitna pojasnila lahko dobite na tel. štev. 23-733.
MAXUS,
d.o.o.
Trgovsko organizacijsko podjetji Kneza Koclja 28, Ljubljana, ® 06
ie
1/555-271
Vse, ki izvajate zunanjetrgovinske posle, vabimo na enodnevni seminar, ki bo 18. decembra 1991 od 9. do 14. ure v dvorani Hotela Metropol v Novem mestu z naslednjo tematiko:
ZUNANJETRGOVINSKA ALI CARINSKA UREDITEV V SAMOSTOJNI R SLOVENIJI
— Carinski sistem, carinski postopek, carinske dajatve, uvozne davščine in spremembe pri oblikah uvoza in izvoza — carinska tarifa, itd.
SLOVENSKA ZAŠČITNA POLITIKA
Izvozni in uvozni režimi, dovoljenja, soglasja, itd.
PLAČILNI PROMET
— Plačilo iz tujine, plačilo v tujino, plačevanje prek nerezidentskih računov (vključno z drugimi republikami), plačevanje prek deviznih računov
EVIDENCE IN POROČILA
— Predpisane evidence in poročila, kijih je potrebno pošiljati Banki Slo-
venije, Devizni dokumentarni kontroli.
Izvajalci:
Viljem Belovič, dipl. oec. — Republiška carinska uprava RS; Dušan Vujadinovič, svetovalec UO Gospodarske zbornice RS; Simon Petrič, dipl. oec. — Mednarodno podjetje Slovenijales; Djordja Kobal — Mednarodno podjetje Slovenijales.
Seminar bo potekal po sistemu predavanje, razprava, pojasnila. Ob prijavi lahko posredujete vprašanja, ki vas s tega področja zanimajo. S tem bomo zagotovili kvalitetno razpravo in odgovore na nerešena vprašanja.
Kotizacija na udeleženca znaša 2.800,00 SLT in se vplača na žiro račun MAXUS, d.o.o., Ljubljana, Kneza Koclja 28, številka žiro računa 50104-601 -50129 ali z bariranim čekom, ali gotovino pred seminarjem oziroma petim izvodom virmana o plačilu.
Prijave za seminar in vprašanja, na katera želite odgovor, sprejema MAXUS, d.o.o., na naslov: Kneza Koclja 28, 61000 Ljubljana, telefon 061 555-271 od 8. do 10. ure in od 14. do 16. ure.

AVTO
GALANTERIJA
Gotna vas, tel.: (068)25-585,22-643 fax: (068)25-585
nagrajuje bralce Dolenjskega lista
V našem uredništvu še vedno čakamo naročnike Dolenjskega
Ob potoku 10, iz Novega mesta. AVTC___________________
izpušne cevi za vse vrste osebnih avtomobilov po najnovejši
trem izžrebanim naročnikom. Če vaše izpušne cevi še ni potrebno zamenjati, vas bodo v AVTOGALANTERIJI potrpežljivo
čakali eno leto. To pa je tudi dovolj časa, da boste v našem uredništvu dvignili potrdilo, da se je sreča pri žrebu nasmehnila
prav vam.
agrajencem Antonu Klepcu, Jankoviči 9, Adlešiči, Karlu Stoparju, Draanja sela 16, Straža, Martinu Kodriču, Gor. Skopice 19, Krška vas, iskreno čestitamo in jih pričakujemo v našem uredništvu na Glavnem trgu 24.
t-._
t
i

16
DOLENJSKI UST
SVETUJEMO, PROIZVAJAMO, PROJEKTIRAMO, PRODAJAMO, MONTIRAMO

•	zdravo in ekonomično gretje
•	ekološko čisto okojje
•	lahko vzdrževanje
•	kakovost in trajnost peči
•	prihranek pri energiji
•	prjjetna toplota za vaš dom
•	toplozračni vložki »SUPRA« s termosteklom
•	fugirna masa PALESIT
BOŽIČNO NOVOLETNI POPUST za gotovinsko plačilo 10% cassas-conto
VSE NA ENEM MESTU
kmečke peči kamini
toplozračne peči štedilniki pizza peči polmontažne peči
//keramika
68000 Novo mesto Slakova 5
tel. (068) 21-201, 26-016 fax (068) 24-298
\	KOVINOPLASTIKA	£
^ Cesta 19. oktobra 57 • pošta: 61386 Stari trg pri Ložu • železniška postaja Rakek • tel. 061/707-422 • telegram: kovinoplastika Lož • teter. ^	31588 loz yu • teletar 061'708-466
\ »KOVINOPLASTIKA LOŽ« nudi \ od 9. 12. 1991 do 9. 1. 1992 \ 20-odstotni tovarniški novoletni popust \	za vse tipe predalnikov REGA
Kupite jih lahko v trgovini
NOVOTEHNA
Novo mesto
r
MKS

strojegradnja
IZDELAVA LESNOOBDELOVALNIH STROJEV
Semič d.o.o.
Cerovec 10
išče
komercialista oziroma ekonomista za vodenje podjetja
Pogoji
—	višja ali srednja izobrazba ekonomske ali komercialne smeri
—	3 do 5 let ustreznih delovnih izkušenj Informacije po tel 60-576 od 7 do 14 ure
V_______________________________________^
MKS
hRs
strojegradnja
IZDELAVA LESNOOBDELOVALNIH STROJEV
Semič d.o.o.
Cerovec 10
Proizvodni program:
—	mizarska kombmirka 5 operacij
—	debelinski in poravnalni skobeljnik
—	Irezer ali cirkular z vozom
—	samostojni vertikalni frezer
—	stroj za izdelavo opaža
Prodaja in informacije: tel (068) 60-576 ali 59-090
Izvršni svet Skupščine občine Novo mesto
objavlja
javni razpis
za zbiranje ponudb podjetij in obrtnikov, ki bi se bili s svojimi programi zainteresirani vključiti v ohranitev obstoječe dejavnosti Gradbenega podjetja »GRADBENIK«, p.o, Žužemberk, ob polnem angažmaju vseh njegovih razpoložljivih kapacitet.
Vsak izmed ponudnikov naj program, ki mora vsebovati:
— točen naslov ponudnika s podatki o registrirani in dejansko izvajani dejavnosti;
—	glavne značilnosti predlaganega programa s prikazom finančne konstrukcije in analize trga;
—	projekcijo zaposlovanja;
—	referenčno listo;
predloži v zapečateni ovojnici s pripisom »za javni razpis«, na naslov: Občina Novo mesto, Sekretariat za družbeni razvoj, Novi trg 6,68000 Novo mesto, najkasneje v roku 30 dni po objavi razpisa.
Nepopolne ponudbe ne bodo obravnavane.
Izbor ponudnikov bo opravljen v 14 dneh po dnevu, ki je določen za oddajo ponudb, ponudniki pa bodo o izboru obveščeni v 14 dneh po zaključku roka izbire.
Morebitne dodatne informacije lahko interesenti dobijo v GP Gradbenik, p.o., Žužemberk, Grajski trg 35, telefon 068-87-004.
NOVOTEHNA
IMiŠMMEO
<® smoli CITROEN ^ Ul
NOV NASLOV ZA NAKUP AVTOMOBILA
OD 13. DECEMBRA TUDI V KRŠKEM PRODAJNI SALON
d CIMOS CITROEN ^
Cesta krških žrtev 70, Krško
OTVORITEV V PETEK, 13. DECEMBRA 1991, OB 11. uri
IZREDNE PROMOCIJSKE CENE DO 20. DECEMBRA
TELEFONIJA
JE LAHKO
EN PROBLEM
MANJ
Na pisalni mizi imate telefon, morda računalnik z modemom, v bližini fax. Vaše podjetje ima 4 do 24 PTT linij in 4 do 220 internih telefonskih priključkov. Toda nič ne deluje tako, kot bi moralo.
Telefonskega omrežja ne morete zamenjati. Lahko pa si zagotovite novo telefonsko centralo. Tako, ki bo svoje delo zmogla z lahkoto, že jutri, brez velikih priprav in montažnih posegov, za dostopno ceno.
Pokličite nas. Teling je podjetje iz grupacije Iskra Telekom, z več destletno tradicijo v telekomunikacijah, z znanjem in izkušnjami, ki jih ni mogoče z ničemer nadomestiti.
Naše prednosti so:
• popolnoma obvladamo izdelek • imamo stalno zalogo nadomestnih delov • v svetu in doma smo prodali že milijon telefonskih priključkov.
Za del kupnine vam ponujamo leasing.
Naš naslov je:
TELING, Prodaja Ljubljana,
61000 Ljubljana, Trg republike 3,
Fax(061) 219-634,
Telefon (061) 212-879.
TELING
Novo ime s tradicijo
X /X /X
ISKRATELEKOM'

V TEM TEDNU VAS ZANIMA	'gSLmHlL^^T-VirTESTiLAft-prTklT7-ceAs^^ S™J'
tedenski koledar
Četrtek, 12. decembra — Ivana Petek, 13. decembra — Lucija Sobota, 14. decembra — Dušan
Nedelja, 15. decembra — Kristina Ponedeljek, 16. decembra — Albina
Torek, 17. decembra — Lazar Sreda, 18. decembra — Radovan
Pleše z volkovi. 17. (ob 20. uri) in 18. 12. (ob 18. in 20. uri) ameriški akcijski film Eva — uničevalka.
ČRNOMELJ: 12. (ob 19. uri) in 15. 12. (ob 20. uri) ameriški pustolovski film Robin Hood — Princ tatov. 13.12. (ob 20. uri) ameriški erotični film Vroče sanje. 15. 12. (ob 18. uri) ameriška akcijska komedija Mladoletni vohun.
LUNINE MENE 14. decembra ob 10.32
prvi krajec
kino
BREŽICE: 13., 14. (ob 20. uri) ter 15. 12. (ob 18. uri) ameriški vestern
NOVO MESTO — DOM KULTURE: 12.1 2. (ob 18. in 20. uri) ameriška melodrama Predmet lepote. Od 13. do 15. (ob 16., 18. in 20. uri) ter 16. 12. (ob 18. in 20. uri) predpremiera ameriške akcijske komedije Hudson Hawk.

kmetijski stroji
TRAKTOR GULTNER s koso in mo-tokultivator prodam. ® 57-372.
7008
GUMI—ŽELEZEN VOZ, 16-colski,
in plug Slavonec, 12—eolski, prodam. Stanc Pel
Pekolj, Luža 1, 68211 Dobrnič.
7013
TRAKTOR TV 420 s plužno desko in vitlo prodam. Informacije na W (064) 327-316.	7017
TRAKTOR UNIVERZAL 445 DT, nov, viličar, rabljen, znamke »INDOS«, nosilnost 1,51, prodam. ® (0608)79-375.
7027
TRAKTOR URSUS C 335, letnik 1988, prodam. Martinčič, Tomažja vas 12, Škocjan.	7040
TRAKTOR TV 420, 18 KS, 10 delovnih ur, prodam. ® (068)64-119.
7063
TRAKTORKI MEŠALEC za seno prodam. « 49-711.	7066
DVE TRAKTORSKI PRIKOLICI
prodam. w. (0608)43-264.	7086
TRAKTOR TV 821, star dve leti, prodam. Jože Travnikar, Brezovica 23, Bizeljsko.	7092
TRAKTOR STEIER, z žago, prodam. Ogled po 16. uri. Bojane, Smolenja vas 12, Novo mesto.	7101
URSUS 360, star dve leti, 500 delovnih ur, prodam za 7500 DEM. ® 42-919.
7120
kupim
OBRAČALNI enobrazdni plug za traktor Tomo Vinkovič 420 kupim, 'it'' (068)21-751.	7048
KUPIM otroški avtosedež. Pokličite na e 068/25-909.
motorna vozila
JUGO 45, star dve leti, registriran do avgusta 1992, avtoradio Sharp, klaviaturo Fujiha, kitaro Diamond, ojačevalec Mu-sieman in Solton chorus 50, hi—fi Fisher, avtoradio Sharp in usnjeno sedežno garnituro prodam. o 23-554.	7014
FIAT 126 P, star tri leta, registriran do 11. novembra 1992, prodam. ® 27-258.
7016
OPEL KADETT 1,3 GLS, letnik 11/86, prodam ali zamenjam. ® (0608) 70-343.	7020
LADO RIVO 1300, letnik 1989, in škodo Favorit 135 L, letnik 1991, prodam. Jože Primc, Slavka Gruma 80, Novo mesto.	7021
WARTBURG, letnik 1989, ali Z 128, letnik 1986, prodam. ® 58-285.	7028
Z 101, letnik 1978, prvi lastnik, prodam za 1300 DEM. « 27-748.	7030
LADO SAMARO, letnik 1989, prodam za 6500 DEM. ti' (068)26-222.
Z 750, letnik 1985/8, lado 1200 Karavan, letnik 1981/9, koso z grebenom za goldoni (8 konj) ter dva fotelja in mizo za dnevno sobo prodam. ® 23-763. 7033 R 4 GTL, letnik 1990, 21000 km, ugodno prodam. ® (068)26-662. 7036 VETROBRANSKA STEKLA za jugo, Z 101, golf, opel. tam 2001 prodam. Dol. Gradišče 21 a, Šentjernej. 7038 126 P, letnik 1989, prodam. Martinčič, Tomažja vas 12, Škocjan.	7039
LADO RIVO 1300, letnik 1989, in škodo Favorit 135 L ugodno prodam. Jože Primc, Slavka Gruma 80, Novo mesto.
7043
R 4 GTL, letnik 1989, ugodno prodam. Jože Škedelj, Dol. Brezovica 13, Šentjernej.	7051
MINI MORIS in rezervne dele zanj prodam za 600 DEM. ® (068)25-109.
7052
ZASTAVO 101, letnik 1988, in novo neregistrirano škodo prodam. ® 84-853.
7054
NOV R 5 CAMPUS, 5 V rdeč, regia-triran, zelo ugodno prodam. Željko Baho-rič, Naselje b. Kidriča 5, Metlika, W (068)58-170 int. 22, od 6. do 14. ure.
7056
Z 101, december 1980, prodam. Igor Štangelj, Dobrava 24, Otočec. 7058 GOLF DIESEL, S paket, letnik 1985, in nekaj gostinske opreme prodam. ‘ti: 51-616.	7059
OPEL KADETT 1,4 LS, 4/90 z dodatno opremo, bel, 19.500 km, prodam. ® (068073-482.	7060
Z 101, 10/87, registrirana do 12/92, prodam. ® (068)42-158.	7061
R CLIO 1,2 RN, 7/91, prodam za 17.900 DEM ali zamenjam za cenejši avto. ® 21-645.	7062
JETTO JX, letnik 1987, 5 prestav, 4 vrata, ohranjeno, prodam ali zamenjam. ® 56-367, popoldne.	7064
OLT CIT 14 R, nov, registriran, opravljen servis, ugodno prodam ali menjam. ® 25-986, zvečer.	7067
LADO SAMARO 1300 S, letnik 1989, 5 vrat, dobro ohranjeno, ugodno prodam. ® (0608)77-122.	7069
ASKONO, letnik 1978, prvi lastnik, 93.000 km, ugodno prodam. ® (068)58-516.	7070
GOLF DIESEL, star dva meseca, prodam. ® 20-534.	7071
SUZUKI VITAROVXI,letnik 1991, prodam za 28.000 DEM in R 4, letnik 1988 za 4.800 DEM. Vinko Šušterič. Šmarjeta 11 b, ® 73-720.	7072
R 4 GTL, letnik 1983, in FIAT 126 P, letnik 1979, neregistriran, obnovljen, prodam. Parkelj, Vihre 2, Mirna Peč.
7073
JUGO 45 KORAL, letnik 1989, prodam ali menjam za R 5 z doplačilom. ® 45-251.	7074
Z 101 COMFORT, letnik 1981, prodam. * (0608)62-628.	7075
R 4 GTL, letnik 1987, prodam. Cena 4300 DEM. W (068)78-470.	7081
R 4, letnik 1988, moder, 28000 km, prodam, a (068)42-413, po 12. uri.
7082
MALI OGLASI
v ponedeljek tudi
od 20. do 22. ure
ASA
23-343
GOLF CADI prodam a 73-215.
7096
R 4 GTL, star tri mesece, prodam, rt" 26-421.	7097
GOLF DIESEL, letnik 1989, prodam. « (068)22-815.	7098
Z 750, 9/85, garažirano, dobro ohranjeno, ugodno prodam. ® 76-067.
7099
GOLF DIESEL, S paket, letnik 1985, ugodno prodam ali menjam. ® (068)76-204.	7102
Z 101 SUPER, registrirano do 31. maja 1992, ugodno prodam. Franc Šega, Soteska 17, Straža, ® dopoldne 23-311, interna 204.	7104
WARTBURG, ‘letnik 1982, dobro ohranjen, zelo poceni prodam. ® (0608) 32-503.	7105
OPEL KADETT 1,4 S, letnik 1991,
DOLENJSKI LIST
USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, p.o.
UREDNIŠTVO: Drago Rusija Iglavni urednik in direktor}, Marjan Legan Iodgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, Breda Dušič-Gornik, Anton Jakše, Zdenka Lindlč-Dragaš, Martin Luzar, Milan Markelj, Pavel Perc in Ivan Zoran.
IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 35 SLT, naročnina za 4. trimesečje 390 SLT; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. 780 SLT; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DMIali druga tuja valuta v tej vrednosti) na leto.
OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 450 SLT, na prvi ali zadnji strani 900 SLT; za razpise, licitacije ipd. 500 SLT. Mali oglasi do deset besed 400 SLT, vsaka nadaljnja beseda 40 SLT.
ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št. 52100-603-30624. Devizni račun St.: 52100-620-970-25731 -128-4405/9 (LB — Dolenjska banka d.d. Novo mesto}
NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo (068) 23-606,24-200, naročniška služba, ekonomska propaganda in lololaboratorij 23-610, mali oglasi in zahvale 24-006; računovodstvo 22-365, tele/ax: 24-898. Nenaročenih rokopisov in lotogralij ne vračamo. Na podlagi ustreznega republiškega odloka (Uradni list Republike Slovenije, št. 7191} se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
prodam ali menjam za cenejše vozilo. ® 27-265.	711
7106
BMW, traktor Torpedo 45, hrastove stopnice, levi kot in vhodna vrata ter 3 m3 borovih fosnov prodam. ® 52-684.
7109
JUGO 55, letnik 1990/6, prevoženih 13500 km, prodam. ® (0608)32-926.
7110
ŠKODO 135 L prodam ali zamenjam za cenejši avto. Prodam tudi daihatsu aplavz. * 24-475.	7112
Z 750, letnik 1978, registrirano, ugodno prodam. ® 27-802.	7113
ZASTAVO 750, 12/80, poceni prodam. Silvo Fišter, Kalce Naklo 3, 68312 Podhočie	7117
126JPGL, letnik 1989, prodam. Informacije: Jože Sehur, Orehovo 50, Sevnica.	7121
R 5, star 3 mesece, kovinske barve, prodam. * (068)24-620.	7122
PEUGEOT 104 in VW hrošč, registrirana, prodam. ti: (0608)60-272.	7124
DIANO, letnik 1978, registrirano za celo leto, ohranjeno, prodam. ® 20-437.
7125
126 P, letnik 1989, garažiran, ohranjen, prodam. ® 22-629.	7127
R 4, letnik 1985, (za 2900 DEM) in Z 750, letnik 1984, registrirano do decembra 1992, (za 1500 DEM) prodam. ® (068)23-679.	7128
JUGO KORAL 60, star 18 mesecev, dodatno opremljen, ugodno prodam. Robert Škulj, Grajska pot 12, Kočevje, ® (061)852-291.	7133
JUGO 45, letnik 1982, generalno obnovljen, prodam. W (0608)69-126.
7134
obvestila
126 P, letnik 1982, registriran do marca, prodam za 600 DEM. ® 28-793.
7083
DAIHATSU CHARADE LS turbo diesel, star 1,5 leta, 15000 km, prodam. * 24-979.	7090
ŠKODO 135 L, letnik 1991, prodam ali menjam za cenejši avto. ® 25-352.
ODSTOPIM vrstni red za R 5 Cam-pus, 3 V, ugodno. ® (0608)60-305.
7094
ALFA 33 1,3, letnik 85/11, registrirana do 18.11. 1992, prodam ali zamenjam za manjši avto. ® 22-886.	7095
TV VIDEO SERVIS Plankar Vinko
Pod Trško goro 44 Novo mesto
vam nudi poleg servisiranja aparatov Iskra, Nordmende, Orion, Hitachi tudi
prodajo
svetovno znanega proizvajalca TV in VIDEO aparatov ORION. Odprto: od 9. do 17.
ure
d.o.o.
TREBNJE, Kolodvorska 1, tel. 068 44 003
Cenjene stranke obveščamo, da proizvajamo in vgrajujemo betone najceneje na Dolenjskem. Se priporočamo!

Trgovina MOJ DOM Vel. Bučna vas 1
vas vabi, da jih obiščete. Nudijo vam ženski, moški in otroški tekstil in perilo, dekorativno blago, zavese, igrače, novoletne okraske in še kaj.
Pridite in se sami prepričajte! Ugodnost — pri nakupu nad 3.000 SLT možnost plačila na dva čeka, nad 5.000 SLT pa na tri čeke.
Pohitite!
1/
ZIMA JE TU:
Čas je za zamenjavo gum. Te storitve lahko dobite na naslovu:
VULKANIZERSTVO
in prodaja gum
Vidic Zlatko
Tel.: 068/23-296
posest
VEČJO NJIVO na Prelogih pri Semi-
ču in večji skedenj (za prestavitev) prodam. ® 23-695.	7018
V AGROMEHANIKI v Hrastju pri Kranju lahko kupite najcenejše akumulatorje (12/55 za 2.139 SLT, 12/97 za 3.442 SLT, 12/135 za 4.462 SLT), avto-prikolice pa od 12.900 SLT dalje. W (064)324-033.	7011
TRGOVINA ROGELJ na Rdečem Kalu vam nudi čreva vseh vrst.	7019
TRIDNEVNO SILVESTROVANJE na Češkem v Brnu, 2 polpenziona, prevoz z turističnim avtobusom, novoletna večerja za 170 DEM. Palmatours Metlika, Cankarjeva 12, Metlika, ® 58-056.
7136
VINOGRAD in zidanico v Radoviči, na lepi sončni legi, poleg ceste, prodam. V zidanici je elektrika in voda, vinograda je 20 a ali 600 trt. Kuzmijak, Bojanja vas 30, Metlika, ® (068)60-105, popoldne.
7023
MEŠAN GOZD na Uršnih selih, k o. Dobindol, prodam, ti (068)21-234 ali 73-192, popoldne.	7031
NJIVO v Dobrniču — Preska, v izmeri 3248 m2, prodam. Cena 170.000 SLT ali 4250 DEM. ‘tt (061)346-643, od 8. do 14. ure, razen nedelje.	7042
PRODAM 2,5 ha mešanega gozda v Jehovcu pri Mirni, s (061)329-930.
7045
ARTIČE! Hišo z gospodarskim poslopjem in garažo na 28 arih zemlje, vodovod, elektrika, telefon, poceni prodam. ® (0608)65-531.	7047
VIKEND na Ljubnu prodam. ® 86-265.	7049
ZAZIDLJIVO PARCELO v Brusnicah prodam. ® 22-148.	7050
SADOVNJAK 651 m2 v Orešju nad Šmarjeto, primeren tudi za vikend, prodam. ® 21-161.	7057
PARCELO s hišo v IV. gradbeni fazi, na Regerških košenicah, prodam za 140000 DEM. ® 25-539.	7076
PARCELO za vikend, v okolici Sevnice, prodam. ® (0608)82-652.	7078
STARO HIŠO v Prečni št. 14, ob cesti, prodam. ® 24-414, zvečer. 7084 PARCELO pri Beli Cerkvi, primerno za vinograd in zidanico, prodam. ®. 24-535.	7087
NOVEJŠO ENOSTANOVANJ-SKO HIŠO z vrtom (1116 m2), na lepem kraju na Senovem, prodam. ® (064)218-565.	7089
PRI TREBNJEM, Škovec 1, prodam podkleteno hišo, gospodarsko poslopje in 4600 m2 .zemlje. * (061)192-229, (061)192-369.	7093
NJIVO IN TRAVNIK v izmeri 8600 m2,4 km iz Dol. Toplic, ugodno prodam. «26-600.	7118
PARCELO (13 a), za vikend, na Vrhu nad Mokronogom, in gozd (1,2 ha) prodam. ® (063)35-071.	7123
prodam
9
mm.
d o o
EXPORT- IMPORT
VAKO d.o.o. obvešča, da servisiramo vse vrste cafiee aparatov, laboratorijsko opremo, kakor tudi hladilne naprave v gostinstvu in turizmu.
VAKO d.o.o.,
Kolodvorska 56,
68340 ČRNOMELJ Tel.: 068152-073, 52-555, 53-173
Fax: 068/52-073, 53-173
TERMOAKUMULACIJSKO PEČ
(2,5 KW) ugodno prodam. ® (068)65-036.	7116
DVA PRAŠIČA, težka okoli 120 kg, prodam. ® 26-191.	7119
ZAMRZOVALNO OMARO (200 litrov), brezhibno, prodam ali zamenjam za 50—litrski zamrzovalnik. ® (068)20-291.	7129
OVERLOCK PFAFF — entlarico, 4—nitno, novo, nerabljeno, z garancijo, ugodno prodam. ® (064)215-650.
7131
PEČ za centralno kuriavo, za etažno ogrevanje Emo central, 23 ccal., prodam. ® (0608)61-580.	7132
INTERMARC
d.o.o
Tehnična trgovina Stopiče
vam nudi črpalke vseh dimenzij pretoka za pretakanje vina, motorne žage, nahrbtne
kosilnice, BCS program in re zervne dele. Tel. 43
5-806
Odprto od 8. do 16. ure
YURENA d.o.o.
ŠOLA TUJIH JEZIKOV
organizira tečaje angleščine, nemščine, francoščine in itali-
janščine vseh stopenj za otroke, mladino in odrasle.
Vpis vsak dan od 18. do 19.30 ure po tel. 23-434
r
NANCA
Trgovina na Žibertovem hribu v Novem mestu
tel. (068) 28-875
Sposojanje poročnih oblek in dodatkov.
Se priporočamo!
______________s
PRODAM 2 prašiča (150 kg). Železnik, M. Brusnice 10.
ODDAM v najem najboljšemu ponudniku posl. prostor 65 m2 s tel., cent. gretjem, skladiščem ter parkiriščem za kakršno koli obrtno ali gostinsko dejavnost ali trgovino v Trebnjem, o (068)44-100.
NOV BOJLER (8 1), ročni stroj za precizno brušenje in graviranje prodam ’ 30 % ceneje. Prodam tudi motorno kolo BMW 500. * 28-518, zvečer. 7015 PLETILNI STROJ BROT1IER, enoredni, prodam. ® 25-632.	7022
RAČUNALNIKE IBM — AT 386, IBM — XT in osciloskop »Hameg« pro-. dam. ® (0608)79-375.	7026
TELEVIZOR, črno—beli, poceni prodam. * 26-317.	7034
PRODAM črno—beli televizor in manjši pisalni stroj, nov. « 25-597.
7035
Tel. 73-083.
ŽUPANČIČEV HRAM
v Dragatušu
vas vabi na silvestrovanje. Zabaval vas bo ansambel TRIO OBZORJE
rezervacije:
tel. (068) 57-374
PRTLJAŽNIK za avto (nosilce smuči) za R 18 in fiat Cromo prodam. « 21- -367.	7055
SEMENSKI krompir dezire in rezi (beli) prodam. Ažman, Suha 5, Kranj, ti (064)43-010.	7065
ZAMRZOVALNO SKRINJO LTH (380 1), novo, prodam. za 22.500 SLT. Ogled v petek. Blažič, Ždinja vas 1.	^
PO UGODNI CENI prodam bife pri; kolico z lokacijo, menjam tudi za osebni avto. ® 24-792.	7079
KRAVO, staro osem let, brejo 4 mesece, prodam. Kocjan, Butoraj 2, Črnomelj.
7085 .
BREZŽIČNI TELEFON, domet 5 km in dometa 200 m, prodam. ® 21-079.
7088
AVTOPRIKOLICO in električni boj-ler (801), nov, prodam. W 84-712.
7103
KRZNEN PLAŠČ BIZON, rjave barve, dobro ohranjen, ugodno prodam. «24-946.	7107
PRALNI STROJ CANDY, dobro ohranjen, ugodno prodam. ® 24-946.
7108
P
šujte
nitmi
324-
*e p R to z tem.
KOMPRESOR in CU2 varilni apa-rat, nov, ali po naročilu, prodam 60 % od, nove cene. ® 25-894.	7111 i
PRODAM stroj za strojno vezenje, z 8 glavami, za 10000 DEM. ® (068)60-! 004, popoldan.	7115
SMREKOV ladijski pod prodam.«
/lW j
42-293.
razno
ROVOKOPAČ SKIP BN 79, letnik ; 1984, in traktor DEUTZ 60, s prikolico, letnik 1987, prodam. ® (068)52-666, po 18. uri.	7007
PROSIM vse slučajne očividce prometne nesreče, ki seje pripetila 15. oktobra 1991 ob 14.15 na križišču Mačkovec pri Novem mestu, da se mi javijo pod šifro: »RESNO«.	7010
PROSTORE (31 m2), primerne tudi za poslovno dejavnost, v središču Sevnice, oddam. ® (0608)81-731, od 20. do 22. ure.	7025
ENOSTANOVANJSKO HIŠO v Novem mestu damo v najem. ® (068)25-161 ali 25-160.	7053
ZA VEČ LET oddam poslovni prostor za vsako dejavnost v strogem središču Novega mesta. Prodam tudi kiosk Imgrad A element. Ponudbe po * (068)21-948
7080
V CENTRU NOVEGA MESTA oddam opremljeno trgovino. « 25-193. ^
službo dobi
TAVERNA V KRŠKEM zaposli dekle brez obveznosti za delo v strežbi, ‘ti: I (0608)32-224.	7029	j
DEKLE za delo v butiku iščem. Možnost stanovanja. « 28-501.	7041
ZAPOSLIM KV avtomehanika z, najman 10 leti delovnih izkušenj na oseb- j nih avtomobilih ali trgovca s prakso za delovno mesto trgovca avtodelov. Servisno prodajni center Janez Molek, Gradac v Beli krajini.	7068
NATAKARICO za delo v kava-baru zaposlim. Naslov v oglasnem oddelku.
7114
ŠE JE ČAS, da si za praznike naročite DOMAČO OREHOVO ali ROZINOVO . POTICO z domačo smetano.
stanovanja
DVOSOBNO STANOVANJE v Črnomlju zelo ugodno prodam. ® (068)51-629.	7024
ENOSOBNO STANOVANJE (45
m2) v Novem mestu zamenjam za večje zaradi odkupa « (068)27-208.	7046
V	SEVNICI ali okolici vzamem v na-
jem neopremljeno takoj vseljivo dve do trisobno stanovanje za dobo cca dveh let. W (0608)81-750, v petek od 8. do 14. ure.	7100
STANOVANJE v Novem mestu kupim. «23-136.	7126
V	CENTRU Dvora pri Žužemberku prodam lastniško obnovljeno stanovanje, veliko 60 m2. Možnost poslovnih prostorov. Naslov v oglasnem oddelku. 7130
ZAHVALA
Trudil si se in gradil, da jesensko toplino v svojem domu hi zaužit, ali bolezen ta prekruta iztrgala te je iz naročja žene in otroka.
Umrl je
STANE ZALOKAR
iz Ločne
Ni toliko velikih besed, s katerimi bi se mogla zahvaliti vsem za tako veliko pomoč in razumevanje ob naši bolečini. Iskrena hvala dr. Lučevu, specialistu nevrološkega oddelka, za njegovo dolgoletno prizadevanje ter njegovo nadvse plemenito zdravniško srce. Prisrčna hvala družinam Mesarkovim, Džudovičevim, Simičevim, vsem Jožefovim, vsem Kosovim, pevcem Dolenjskega okteta, za lep obred Gasilskemu društvu Novo mesto ter njihov nagrobni govor, pihalni godbi Novo mesto, gospodu župniku Lapu, nosilcem številnih praporov. Zahvala vsem za darovano cvetje ter izrečeno sožalje. Se enkrat hvala vsem, ki ste nam lajšali bolečino.
Žena Zinka, sin Tomaž ler vsi njegovi
* /; <fo. r lam (Tej
ienitne ponudbe Iz Kolpske doline
PRAZNIKI SE BLIŽAJO, ne praznujte jih sami. Pokličite AFRODITO, ženitno posredovalnico, v Kranj, 'is. (Q64) «4-258 ali (064)51 -245, do 22. ure. Žen-*ke posebej vabljene.	7009
RAD BI SPOZNAL dekle ali mamino z enim otrokom, da pride k meni na fcm. Šifra: »DOM.<.	7012
* Hvala bogu, zdaj imamo tako vla-da se lahko brez predsodkov krijmo ob vsakem njenem sklepu. Vof)
OSILNICA: DVA PLAZOVA — Deževje v minulem tednu je povzročilo občutno škodo tudi Kolpski dolini. Manjši zemeljski plaz je zdrsnil pod Osilnico pri Potuharici na glavno cesto, da je bila prevozna le po enem voznem pasu. Kar okoli 20 arov zemlje z drevjem vred pa je drselo s pobočja nad potokom Belico (pri vasi Belica) in grozilo, da bo potok zajezilo. Za ukrepe so zaprosili vodno skupnost.
KUŽELJ, SLAVSKI LAZ, BOSLJI-VA LOKA: POPLAVUENA CESTA Kolpa seje v sredo minuli teden pone-
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
♦
UGOTANIN
SfVNICA JUGOilAV.JA
JUG0TANIN
kemična industrija, p o. sevnica
ODKUPUJE
LES PRAVEGA KOSTANJA
Les odkupujemo preko:	t
—	območnih gozdnih gospodarstev
—	območnih kmetijskih zadrug
Za izse informacije se obrnite na našo komercialno službo, telefon 0608-81349, oziroma na naslov: Jugotanin, Hermanova 1, 68290 Sevnica.
Plačilo je dobro in zagotovl/enoI
ZAHVALA
V 73. letu nas je zapustil dragi mož, oče in dedek
ALOJZ GREGORIČ
Viniška 45, Črnomelj
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, posebno Murnovim. Zahvaljujemo se Domu starejših občanov v Črnomlju in dr. Macanu za vso skrb in nego. Hvala članom Združenja šoferjev in avtomehanikov za poslednje slovo. Hvala govornikom za ganljive besede slovesa, pevkam in godbi ter gospodu Hitiju za organizacijo pogreba.
Vsi njegovi
V SPOMIN
Že leto dni je zdaj minilo, odkar življenje ti je ugasnilo.
Pri nas veselja nič več ni, odkar tebe, mož in oči, med nami ni.
MIRU PATETU
iz Trebnjega
12. decembra bo minilo žalostno leto, odkar seje pretrgala tvoja življenjska pot. Bolečina je težka, praznina vse večja, a v mislih smo vedno s teboj. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem preranem grobu in mu prižigate sveče.
Tvoji najdražji
kod izlila iz korita. Tako je preplavila cesto pri Kužlju in za nekaj ur onemogočila promet. Izlila seje še pri Bosljivi Loki in poškodovala cestni odsek, pripravljen za asfaltiranje. Poleg tega je narasla Kolpa odnesla med Faro in Žago pri Slavskem Lazu del ceste, ki je bila pripravljena za asfaltiranje.
RIBJEK: NOVA RIBOGOJNICA V Ribjeku so na potoku, pritoku Kolpe, minuli teden odprli ribogojnico, kije last zasebnika Željka Knavsa. V njej bo vzrejal postrvi za prodajo podjetjem in zasebnikom.
OSILNICA: KOLPA POŠKODOVALA — Narasla Kolpa je poškodovala del škarpe pri kajakaškem centru. Odnesla je okoli 30 m škarpe in tudi toliko cevi kana-
lizacije do nove čistilne naprave, ki je v izgradnji.
OSILNICA: NOVA CENTRALA -Na Čabranki.fmed Osilnico in Čabrom) je zasebno podjetje Finvest. katerega lastnik je Marjan Filipovič iz Prezida, minulo soboto odprlo malo elektrarno, ki ima ob polnem obratovanju takšno zmogljivost, da bo pokrila 65 odstotkov potreb po elektriki vse občine Čabar. Slavju so prisostvovali ne le predstavniki Elektra Kočevje in občinske skupščine Kočevje, ampak poleg drugih tudi minister za energetiko države Hrvaške. Na Čabranki so zgrajene na hrvaškem bregu tri male elektrarne, na slovenskem pa na pritokih Ča-branke (Črni potok, Belica) dve mali elektrarni.	j p
ZAHVALA
Ob izgubi moje drage mame
ANICE DRAGIČEVIČ
roj. Kramarič
iz Dolenjskih Toplic
se iskreno zahvaljujemo njenim sosedom, ki so ji stali ob strani še za časa življenja, in osebju pljučnega oddelka bolnišnice iz Novega mesta. Iskrena hvala sosedom, ki so mi bili v oporo v teh težkih trenutkih, sosedom, znancem in prijateljem, ki so izrazili sožalje, darovali cvetje in spremili mamo na njeni zadnji poti. Hvala gospodu Čibeju za organiza-cijo pogreba, govornikoma za poslovilne besede in pevcem za zapete žalostinke.
Žalujoča hčerka Sonja z družino
O
A* J
ZAHVALA
Počivaj v miru ob svoji hčerki V 63. letu starosti nas je iznenada zapustil
ERNEST HALER
iz Črmošnjic
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so mu darovali cvetje in ga pospremili "i zadnji poti. Hvala govornikom za izrečene poslovilne besede, kolek-zu GG Črmošnjice, njegovim prijateljem, vsem sorodnikom, vaščanu, še posebej Smuch, Željko in Nose, Čebelarskemu društvu Semič,
na 2
tivu GG i	____
nom, še posebej Šmuch, Žejjko in Nose' Čebelarskemu društvu Semič, Društvu upokojencev Semič, delavcem Iskre Semič in vsem, ki so nas obdali s tiho pozornostjo ob poslednjem slovesu.
Žalujoči: žena Jožica ter sin in hčerka z družinama
ZAHVALA
Življenje celo sprt, nestalen, miru, resnice, sreče je iskal, njegov bil smoter temen, daljen, umel ga ni, zato je pal
J. Murn
V 32. letu nas je nepričakovano zapustil naš dragi sin, oče, brat, stric, nečak, bratranec in svak
MARJAN -MOLEK
iz Gradca 73
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih, sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje, darovali cvetje in ga spremili k zad-njemu počitku. Zahvala sosedom, govorniku Jožetu Plutu, pevkam in gospodu župniku za opravljen obred. Posebej se zahvaljujemo Oguli-novim iz Semiča za nesebično pomoč.
Žalujoči: mama, ate, hčerka Klavdija, brat Janez z družino in ostalo sorodstvo
OSMRTNICA
Iz tujine sporočamo žalostno vest, da nas je 20. novembra 1991 v 88. letu starosti zapustila naša draga mama, stara
mama in prababica
JOŽEFA ERJAVEC
z Rateža
Zadnja štiri leta je preživela v Kanadi v krogu svoje družine. Mirno, tiho si nas zapustila, sinu Ivanu in Francu si se pridružila. Naj ti zemlja bode rahla mila, saj si vedno jo ljubila. /Stanka/
Žalujoči: hčerka Stanka in sin Rado z družinama ter snaha Rezka z otroci
NEKAJ KOČEVSKIH
NA TANKF.M LEDU — Kočevje je spet med tistimi slovenskimi kraji, kjer so te dni najnižje temperature. Rinža je že prekrita s tankim ledom, ki pa se je ob takih temperaturah gotovo že toliko odebelil, da bo možno drsanje po njem.
IZPOPOLNITI PLESNO ZNANJE
— Bližajo se prazniki in izpopolniti bo _
treba plesno znanje, opozarja plesni in Dola.
klub Bolero in vabi na tečaje družabnega plesa, ki bodo v gostišču Dallas. Začno sc jutri, 13. decembra, ob 19. uri (za začetnike) oz. ob 20.30 (nadaljevalna stopnja).
ASFALT POLOŽEN Od Fare do Žage so pred kratkim, še pred sedanjim hudim mrazom, položili asfalt. Prebivalci tega dela Kolpske doline upajo, da bodo že v prihodnjem letu položili asfalt še naprej, od Žage do Bilpe in Dola.
ZAHVALA
V 61. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, brat in tast
ALOJZ
SREBRNJAK
iz Dol. Suhadola 11 pri Brusnicah
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so bili v težkih trenutkih z nami, nam izrekli sožalje darovali vence in cvetje in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi DO Gorjanci, IMV in Merx. Posebna zahvala Francu Srebrnjaku za poslovilne besede, g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke in osebju internega oddelka Splošne bolnice Novo mesto za nesebično pomoč in nego. Iskrena hvala tudi g.
Murnovi.
Žalujoči: žena Marija, sinovi Alojz in Štefan z ženama ter Jože, brat Martin in sestra Marija z družinama
ZAHVALA
Nepričakovano in mnogo prezgodaj je v 49. letu starosti prenehalo biti srce ljubega moža, atija, brata in strica
ANTONA HOČEVARJA
iz Belšinje vasi 6
Ob nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in vaščanom, ki ste sočustvovali z nami, darovali cvetje in pokojnega v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Žnidaršiču, Lojzu Zupančiču, GD Trebnje, pevcem, Društvu upokojencev Trebnje, nosilcem praporov, govornikoma g. Slaku in g. Majerjevi, župniku za opravljen obred, učencem in razredničarki 4.a razreda OS Trebnje, še posebej pa Mici Zupančič iz Kore-nitke ter bratu oz. stricu Janezu in njegovi družini za nesebično pomoč. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala!
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in dedka
ALOJZA ROZMANA
iz Ždinje vasi 22
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sovaščanom, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje in pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala tudi Ključavničarstvu Majcen, Ribiški družini Novo mesto ter Labodu Ločna. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku za opravljen obred.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob izgubi naše ljubljene žene, mami, tašče, babice, prababice, svakinje, tete
MARICE HUDOKLIN
rojene Kalan
ki nas je zapustila v 78. letu starosti, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki sojo spremili na zadnji poti, darovali cvetje in izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo g. proštu Lapu za opravljene obrede in tolažilne besede. Prav lepa hvala tudi č. sestram reda De notre dame.
Žalujoči: vsi njeni

12. decembra 1991
DOLENJSKI UST
Faraonke iz Cankarjeve brigade
Martina Kastelic
Samo človeškemu bitju se lahko zgodi največje prekletstvo — da je nezaželen že pri spočetju. To ga lahko stre in uniči, da postane
ga la
bolj zavržen od najbolj zavržene-
ga živega bitja. Lahko pa iz tega zla črpa življenjsko silo, ustvarjalnost in željo po ljubezni
ogrožen človeški mladič. Življenje ji je v najzgodnejšem otroštvu delilo samo udarce. Bosa je hodila po trnih in zrla v zvezde. Otroka je potem k svoji družini vzel oče in tam je postajala človek. Oče, pokončen Dalmatinec, pošten do zadnjega vlakna, jo je naučil, da je mirna vest najmehkejše zglavje.
Že v osnovni šoli na Mirni ji je bilo vseskozi jasno, da bo šla po končani osemletki na srednjo gradbeno šolo v Novo mesto. Gradbena šola, to je tako povezano s trdnostjo, varnostjo, z domom. Potem služba pri Pionirju, od koder jo je k Stanovanjski zadrugi Šentrupert po nekaj letih pripeljal direktor Peter Brcar, tudi sam doma s Homa, od koder je šel z devetimi leti v dolino za hlap-čka. Po osmih letih pri zadrugi, kjer od prvega dne dela z ljudmi, naj bo pri izdajanju naročilnic ali pri strokovnih ogledih gradenj, pozna na tisoče članov v Šentrupertu, Sevnici, Črnomlju, Metliki zlasti pa v novomeškem koncu. Njo, vedno prijazno, urejeno, us-
Bodo Trebanjci zaustavili invazijo nadležnih mravelj v treh blokih?Pomqčvlade
trežljivo in nasmejano, pa še več. Opravila je kakih 2000 ogledov,
Otroštvo Martine Kastelic je bilo tako, da bi se kamen zjokal. Na Martinovo pred 31 leti so na Homu, tej prelestni vinski gorici nad Šentrupertom, po hramih in zidanicah pili peli in vriskali Veselje in radost vsepovsod Pri trdnem kmetu, na baroniji, pa kletev, zmerjanje in jok. Na ta dan se je v hiši rodilo nezakonsko dete. »Z mojim rojstvom je ta trdna domačija začela propadati,« pove Martina, in to s prizvokom nejasnega, zatajevanega občutka krivde. Nezakonsko mati s hčerko je stari odpodil od hiše, čez tri mesece mu je umrla žena, on pa je grunt v nekaj letih zapil in zakvartal. Umrl je kot berač. A pod vsem tem blatom, v katerega se je pogrezai je ohranil drobno iskrico. Zadnje bomo imetje, ki mu je še ostalo, je tik pred smrtjo zapisal vnukinji Martina je doma s Homa, blizu kraja, ki mu pravijo Nebesa, lam, kjer nt nikoli zares živela, a jo nanj vežejo nevidne, a strašne vezi zemlje in krvi
Z materjo sta se klatili okoli tujih ljudi. Martina ni bila otrok, ampak samo nemočen, lačen, in
kjer je največkrat spoznala cele družine. Koliko domov je vsaj posredno pomagala zgraditi koliko nasvetov, napotkov je dala, koliko uslug naredila!
Poročila se je mlada, pri dvajsetih. Danes imata z možem varen in lep dom, tri otroke, lično in dobro založeno trgovino in servis gospodinjskih aparatov. Po svoji nemočni in nesrečni mami, s katero jo je v otroštvu kruto življenje pehalo po svetu, je dobila še tri mačeho, ki ji to nikoli ni bila, ampak vedno samo mama, ki je zanjo skrbela še bolj kot za svoje otroke, moževo mamo, ki zanjo nikoli ni bila tašča, ampak samo mama, in njegovo staro mamo, ki so ji mirno zaspali v naročju, ko jim je spletala kito.
Danes Martina in mož Alojz delata cele dneve, ob petkih in svetkih, pa sta vesela in zadovoljna. Oklep, s katerim se je Martina kot trpeč otrok obdala, je že zda v-naj počil. Razneslo ga je drobno seme, ki ga je morala od rojstva tako trdno zapirati in skrivati, da ga je obvarovala. V semenu pa se skriva vse, cvet in sad
A. BARTEU
TREBNJE — Trebanjce malo tepe narava, malo pa tudi sami poskrbijo, da se znajdejo v središču Občinarjem navadno neljube medijske pozornosti. Po aferah v zvezi z zdravstvenim domom, azbestnimi pletenicami, invazijo ščurkov in preizkušanju dimnih bomb na vajah z otroki v teh hladnih zimskih dneh brezplačno dvigujejo temperaturo v stanovanjskih blokih Ulice Cankarjeve brigade št. 35, 37 in 39 v Trebnjem »faraonske mravlje«.
Gre za nadležne majhne rumenorde-če hišne mravlje, dolge okoli 2 mm. Strokovnjaki pravijo, da je zatiranje te nadlege zelo zahtevno in dolgotrajno opravilo. »Faraonke« navadno gradijo gnezda ne nedostopnih mestih, ki jih v večini primerov niti ni moč natačno določiti. Gibljejo se v obliki vidnih »verig«, ki se izgubljajo v špranjah in drugih odprtinah, od tam pa naprej v gnezda. Imajo zelo dober tek in pri jedeh sploh niso izbirčne.
Stanovalci omenjenih blokov se borijo proti »faraonkam« že dalj časa, mravlje zatirajo neorganizirano in z različnimi sredstvi, ki so na voljo v prosti prodaji. V drugi polovici julija letos je opravil enkratno dezinsekcijo novomeški zavod za socialno medicino in higieno. Uspeh pa je bil le polovičen in za krajši čas faraonk ni bilo na spregled. Ko so si Trebanjci že oddahnili, so spet privrele na piano. Strokovnjaki pravijo, da se faraonk znebimo dokončno le tedaj, ko uničimo vsa gnezda. Ker je v trebanjskem primeru to nemogoče, je možna malo daljša, a še vedno učinkovita pot — da redno uničujejo delavke, ki oskrbujejo gnezda. Postopek bi bilo potrebno ponoviti najmanj šestkrat v dogovorjenih presledkih, najbolje po 10 dni.
Občinski sekretariat za družbeno planiranje in gospodarstvo v Trebnjem
NA NAJVIŠJE VRHOVE KONTINENTOV
•	j j *»
j
*
* *
d * * * '
e
4
*
*
*
*
*
*
*
d

SEVNICA — Planinsko društvo Sevnica vas vabi, da se pridružite Vikiju Grošlju, svetovno priznanemu slovenskemu alpinistu, ki vas bo ob prijetni glasbi v 70 minutah brezplačno popeljal na najvišje vrhove kontinentov. Dvesto diapozitivov s 6-letnega potovanja, od tihomorskih obal Avstralije prek otožnih ruskih ravnin, »vročega« ledu Afrike, samotne Aljaske, in skrivnostnih Andov do nezemsko visokih vrhov Himalaje, bo prikazanih z dvema projektorjema. Vidimo se v soboto, 14. decembra, ob 17. uri v kulturni dvorani gasilskega doma v Sevnici. Ne pozabite, vstop bo prost, kar sta omogočila Zveza kulturnih organizacij Sevnica in TOK Gozdarstvo Sevnica.
»Halo, tukaj je bralec 'Dolenjca’«!
Kje so vozni redi? — Kaj smeti, položnica! — Smrad, nered, edinstven prispevek in desetina — Cene »za vola ubit« — Nevaren drog na slivi — Z naslovom ne bo
NOVO MESTO — Glavni namen pričujoče rubrike je nedvomno ta, da bralci lahko prek časopisa javnost opozorijo na raznovrstne, bodisi zagatne ali prijetne dogodke iz vsakdanjika. Pohval je sicer malo, večino nevšečnosti pa s takimle pisanjem ni moč odpraviti, če tisti, ki bi kaj morali storiti, ne premorejo dovolj odgovornosti.
Nekdo je torej odgovoren, da na avtobusnih postajališčih v Novem mestu in okolici ni več voznih redov. S prstom ne bomo kazali na Vido Novak, ki je opozorila na to pomanjkljivost, pa tudi ne na gospo Malko iz Bršljina, kiji ne gre v račun cena vožnje z avtobusom po mestu in do bližnjih krajev. 30 tolarjev seji zdi na moč pretirano, po njenem je prav cena razlog, da avtobusi vozijo napol prazni. Logika prevoznikov je prepoznavna: bolje manj potnikov in višja cena, kot narobe, poln avtobus namreč porabi več nafte.
Po občinskem odloku, ki je dvignil toliko prahu po vaseh, tudi Mirku Černiču iz Podgore ni preostalo drugega, ko da je pristal na odvoz smeti. Komunalci so mu šli toliko na roko, da je zaradi odmaknjenosti hiše dobil manjši smetnjak le zase. »13. novembra ob 10.30 so ga pripeljali, kak dan zatem pa so mi že poslali položnico za plačilo odvoza smeti v oktobru.« Položnico je kajpak zavrnil in zdaj, ko je mesec okoli, se sprašuje, kaj bo prišlo prej: položnica za november ali komunalci, da bi prvič spraznili že zdavnaj zvrhani smet-
njak. »Ti moraš, mi pa, če ’čmo’!« je
Če	‘
r
Novinarji Dolenjskega lista si želimo v bodoče več sodelovanja l bralci. Vemo, da je težko pisati., zato pa je lažje telefonirati. Ce vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek zvečer, med 18. in 19. uro na telefon • (068) 23-606. Eden od dežurnih novinarjev vam bo rad prisluhnil.
"ernič strnil vodilo občinske komunalne politike.
Tone Ž. iz Novega mesta ni zapečkar, rad hodi po mestu, še posebno prijeten je zanj sprehod po Maistrovi ali Kozinovi ulici proti vremenski opazovalnici. Kaže pa, da bo gospod v ta konec mesta zahajal čedalje manj, saj, kot je potožil, sploh ni mogoče več dihati. Iz dveh hiš se namreč pogosto vali gost dim, ki onesnažuje vso okolico; zaznati je smrad, ko da bi sežigali neke impregnirane snovi, če ne celo odpadni lak ali kaj podobnega. Zelenim svetuje, naj bodo budni tudi na tako onesnaževanje, še bolje pa bi bilo, ako bi se na ta novomeški konec kdaj sprehodil kak sanitarni inšpektor.
Med sprehodi po mestu marsikaj ne-všečnega opazi tudi Novomeščan, ki se sprašuje, ali se bodo za ljubljanskimi zganili tudi novomeški policaji in naredili red pri parkiranju. »Priložnosti za ukrepanje je veliko, denimo, nenehno polno avtov na pločniku pred Rezlje-vim bifejem, pred športno trgovino pri gimnaziji ali na pločniku pred prodajalno Avto deli na Glavnem trgu, da ne naštevam dalje,« je bil podroben upokojeni gospod, ki pozorno bere časopise, a ni nikjer zasledil, zakaj so mu od pokojnine v petih mesecih kar štirikrat odtegnili, nekakšen enkratni solidarnostni prispevek, kije tako postal edinstven po svoji »enkratnosti«. Morda bo
kaj drugače že kmalu, ko se bodo na Slovensko vrnili grofje, baroni in graščaki, pa bo morebiti z njimi v deželo spet prišla še desetina in nas odrešila zdajšnje dajatvene šestdesetine!
Karkoli dandanes ljudje počnejo, vedo, da brez prave reklame dobiček ne gre v mošnjiček. In po mnenju P. S. Iz Cardaka črnomaljski zasebni pogrebec tako učinkovito širi glas o svojih storitvah, da si nekateri morebiti želijo oditi na oni svet samo zato, da bi jih tjakaj odpremil omenjeni pogrebec. Ko pa bi - vedeli, dodaja občan, po kakšni ceni pogrebec poskrbi za to, kar za človekom ostane v tostranstvu, potem si zagotovo nihče ne bi želel umreti in svojcem naprtiti toliko izdatkov.
Po tistem, kar je povedala Marija Fabjan iz Sadinje vasi pri Zagradcu, se kaj lahko zgodi, da bo moral kdo na oni svet, četudi za to še ne bo pravi čas. Blizu Fabjanove hiše je namreč električni drog v zemlji povsem preperel in pred meseci so elektrikarji, namesto da bi drog zamenjali, preperelega z žico privezali kar na slivo, rastočo ob njem. Odveč je poudarjati, da so v nevarnosti vsi, ki se zngjdejo v bližini domala prosto stoječega droga, ki ga bo zagotovo podrl že prvi sneg.
Za konec še pojasnilo vsem (tokrat jih je bilo blizu deset), ki bodo kdaj drugič od dežurnega novinarja hoteli izvedeti naslov tistih, ki so dali mali oglas pod šifro. Naslova namreč ni mogoče dobiti; kdor se želi odzvati na oglas, mora napisati svojo ponudbo in jo v ovojnici z oznako šifre poslati ali prinesti v oglasni oddelek Dolenjskega lista, kjer jo bo prevzel, kdor je dal oglas pod določeno šifro.	/ r.
KLIC V SILI
NOVO MESTO — Ta četrtek med 18. in 20. uro bo po telefonu 23-304 reševala probleme otrok in odraslih s področja vzgoje in izobraževanja pedagoginja Marija Jaklič.
je na skupnem sestanku z vsemi stanovalci blokov, ki jih oblegajo faraonke, sklenil, da bo podprl strokovni predlog za rešitev te zagate, kakršno je predlagal omenjeni novomeški zavod. Vsa gospodinjstva so prejela tudi pisna navodila, kako je treba te mravlje zatirati. Večina stanovalcev je z lastnoročnim podpisom soglašala, da se akcija opravi. Sekretariat za družbeno planiranje in
gospodarstvo je kot dosedanji upravljavec stanovanj predlagal trebanjski vladi, naj bo on naročnik šestkratne dezinsekcije. ki bo stala 190.000 tolarjev. Izvajalec dezinsekcije pa naj bi v treh mesecih po akciji pripravil za trebanjski izvršni svet poročilo o uspešnosti te akcije in morebitnih nadaljnjih strokovnih navodilih za prizadete stanovalce.
P. PERC
Slovar brez muke
Plod domače pameti — Računalniški slovar
I
Znanje tujih jezikov je dandanes nujnost, za Slovence še toliko bolj,
TROJČICE IN TRIJE RODOVI — Babica Marija je prijela eno od trojčic, dedek Slavko pa vrč vina, ko so se Vriskovi, starejša, srednja in mlajša generacija postavili pred fotografa. Oče Slavko in mati Gordana imata tudi vsak svojo deklico, bratca Mladen in David pa kar sijeta od ponosa na svoje sestrice, ki se doma v Pečicah kar dobro počutijo. (Foto: T. Jakše)
ker smo jezikovno in številčno majhen narod. Skoraj vsakdo prej ali slej naleti na trenutek, ko mora osvežiti znanje tujega jezika in se lotiti kakšnega besedila v angleščini, nemščini, italijanščini ali kakem drugem jeziku. In začne se mukotrpno listanje po slovarju, dragocen čas pa odteka in odteka.
Na ljudi, ki bi radi hitreje in učinkoviteje preskakovali ovire, ki jih prednje postavlja tuj jezik, je mislil računalniški programer Aleš Jurančič, ko je pred nekaj leti začel sestavljati računalniški večjezični slovar. Od prvih inačic se je program do danes razvil v najmočnejši m najobsežnejši računalniški slovar te vrste pri nas. Ker gre za angleško-nemško-italijansko-francosko-slo-venski slovar je hkrati seveda tudi svetovni as, saj podobni programi tujih softverskih hiš pač nimajo slovenskega besedja.	.
Kot se je bilo mogoče prepričati', na predstavitvi slovarja prejšnji te-; den v gostišču Domen pri Smarj
5 kih Toplicah, je program enostavi porabo, prila
Vse dobre stvari so tri
Trojčice so doma tam, kjer je bog s prazno vrečo mahal
PEČICE — Na Šapoli, kakor je ledinsko ime griču, na katerem stoji Vris-kova domačija v vasi Pečice, ne manjka otroškega joka, saj stojijo v spalnici kar
tri otroške posteljice. V njih kraljujejo Martina, Alenka in Judita. Že en mesec,
gradnji, zato je vsak prispevek dobrodošel. Oče Slavko in mati Gordana se ukvarjata izključno s kmetijstvom, pri tem pa jima pomagata še dedek Slavko in babica Marija.
odkar so trojčice prišle na svojo domačijo v ta odmaknjeni kraj bogu za hrbtom. ali kakor pravi njihov dedek Slavko V risk, »kjer je bog s praznim Žakljem mahal«, so deklice glavna atrakcija.
Obiski prihajajo od blizu in daleč, da bi videli male lepotičke, ki so že začele z zvedavimi očmi razpoznavati svet. Tudi kak dar prinesejo s sabo, saj se vsi zavedajo, da so deklice sicer dobrodošel, vendar v teh težkih časih tudi zelo potrošen blagoslov. Tudi nekatere delovne organizacije in ustanove so se pri tem izkazale. Občinski in porodnišnični prispevek mladi družini smo omenili že, ko smo prvič pisali o rojstvu trojčic, se-
daj pa povejmo še, da so se izkazale še Tosana iz Domžal, Kora
Kora iz Radeč in
osnovna šola iz Artič. Vriskovi pa so v
»GRAZIE, AMICO-HVALA, PRIJATELJ!« — Pod tem naslovom je Radio Koper med oktobrom in decembrom letos vodil akcijo, katere svečani zaključek je bil minuli petek na Otočcu. Poslušalci koprskega radia so namreč izbirali in izbrali osebi ki sta s svojimi dejanji najbolj poistovetili geslo »Turizem smo ljudje«. V prisotnosti znanih slovenskih turističnih delavcev — mea njimi je bil tudi Marjan Rožič, predsednik Turistične zveze Slovenije — je direktor Radia Koper Manlio Vidovich plaketi predal dr. Mirani Male, predstojnici Term Portorož (na posnetku), in Darju Činiču, tajniku turističnega društva Rovinj. (Foto: B. B.)
•*V*M««*»***I

Kmetijo so Vriskovi s pomočjo Agrokombinata iz Krškega, kamor od-
dajajo svinje in mleko, v zadnjih desetih letih posodobili, tako daje nekaj hekta-
rov lastne zemlje in še precej več najete dobro izkoriščenih. Kljub temu da je sedaj delo že povečini strojno, pa bodo pridne roke v teh hribih vedno prav prišle. Sedemletni Mladen in štiriletni David že spremljata dedka na polje in v hlev, čez nekaj let pa se bo za njim usul še dekliški drobiž. »To ni še nič«, pravi dedek ponosno, »na mojem domu nas je bilo dvanajst. Vendar,« prizna nekoliko zamišljeno, »to so bili drugačni časi.«
za uporabo, prilagodljiv potrebam, uporabnika, možno gaje nadgrajevati in je izredno hiter. Deluje na osebnih računalnikih XT in AT, kliče pa se ga lahko iz vseh urejevalcev besedil, ki delajo na teh računalnikih. Uporabnik lahko program kupi v konfiguraciji, ki mu ustreza, se pravi z enim ali z več tujimi jeziki.
Vsekakor gre za dober in res uporaben program, žal pa se bo pri študentih, novinaijih, nepoklicnih prevajalcih, profesorjih in drugih, ki bi ga potrebovali, navdušenje ohladilo ob cenah. Cene so sicer običajne za tovrstno programsko opremo v svetu, vendar so slovenski žepi ta čas nekoliko preplitvo ukrojeni. Program z eno tujezično bazo stane 800 dem, vsaka naslednja baza (tuj jezik) pa je cenejša. Podrobnejše informacije so na voljo v gostišču Domen.
M. MARKELJ
.
Tudi mi tako mislimo, zato pozivamo tiste, ki bi lahko kakorkoli pomagali mladi Vriskovi družini v Pečicah 17, pošta Zdole pri Brežicah, naj to po svojih močeh storijo.
T. JAKŠE
PREDSTAVITEV SISTEMOV FAIR PLAY IGER
OTOČEC — V Motelski restavraciji na Otočcu bo danes, 12. decembra, ob 18. uri predstavitev firme Geprosys in sistemov Fair play iger. Tudi v prihodnje bodo informativni sestanki na Otočcu vsak četrtek ob 18. uri.
£
studio
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado SREČKU CESARJU iz Zabukovja. Nagrajencu čestitamo! Lestvica je ta teden takšna:

Lestvica narodnozabavne glasbe Studia I) in Dolenjskega lista
1	(3) Le sekaj, sekaj smrečico — ANS. T.VERDERBERJA
2	(5) Ljubezni v slovo — ANS. IVANA PUGLJA
3	(6) Pod semiško goro — ANS. SLAVKA PLUTA
4	(1) Kje moj dragi hodi — FIS
5	(2) Dolenjska puška — MODRA KRONIKA
6	(4) Zvezda, ki se utrne — ANS. L. SLAKA
7	(-) Ostal bom muzikant — A. NIPIČ & NJEGOVI MUZIKANTI
8	(7) Zdravica za vse nas — NAGELJ
9	(10) Spomini nate — ANS. B.RAZPOTNIKA 10 (8) Gozdovi umirajo — SPOMIN
Predlog za prihodnji teden: Naj zdravice zadone FLERETA.
ANS. FRANCA




Glasujem za.
Z
<j5 Moj naslov:
X Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103,68000 Novo mesto

Bil je čas, ko so bili na oblasti komunisti Takrat so se dogajale čudne reči Med pogoji za razpisana delovna mesta je bila tudi zahteva po moralno-politični neoporečnosti Kandidati, ki so se prijavljali, so morali računati, da ne bodo šli skozi strogo in gosto rešeto, če ne bodo izpolnjevali zahtevanega. To pa je pomenilo:
—	da poleg žene ne smejo imeti ljubice
—	da ne hodijo v cerkev
—	da ne postavljajo jaslic
—	da krasijo božično drevo po božiču
—	da njihov otrok ne hodi k verouku
—	da niso imeli prometne nesreče s hujšimi posledicami
—	da ne popivajo pretirano
—	da ne kradejo kot srake
„„ ,jrcituju uragtn predmetov čez državno mejo
—	da redno plačujejo partijsko članarino
—	da niso ogoljufali zavarovalnice
—	da obešajo zastave ob državnih praznikih
—	da svojih otrok ne plašijo z miličniki, ampak s cigani in hudiči
—	da potomcev ne obdarujejo za Miklavža, temveč za dedka Mraza
—	da jim je najbolj všeč rdeča barva
— da so bili najmanj enkrat na Bazi 20
■
— da niso prispevali denarja: popravilo kapelice vRepičeviDra
i za
_________,_______>agi
— da na zlati verižici nimajo obešenega razpela
—- da jim je bratstvo in enotnost najvišja človeška vrednota
da se udeležujejo sestankov, proslav in mitingov
—	da znajo našteti vsaj tri narodne heroje
—	da niso prebrali nobene Balantičeve pesmi
—	daprezirajo Podbevška, Kocbeka in Gradnika
—	da so najostrejše obsodili film Na svidenje v naslednji vojni
—	da verjamejo v svetlo prihodnost.
V današnjih razpisih moralnopolitične neoporečnosti nihče niti ne omenja več. Za pomembne položaje sta dovolj ustreziui izobrazba in izkušnje. Mar to pomeni, da nam bodo v prihodnosti vladale barabe?
%

%
TONIGAŠPERIČ

'•*•••••••*••••••••••••••••••••••••••••••«• «|