Pravijo|da vlada
j' . ■

j|; ——'ri^rr-rLu^/ei,
51 i hkt-^^™ ' 1 ^ 1"
P

"oN
a vi jo; da vlaifa, štedj, • cfct uriadriikč pod j,' zato vseli vrst oBčitistvo-'-' tiogo časa. zamudi.' .
>jdi plačat, dragi, davke 1, nrcdpoMne v gneči stoj, i noge ti odletijo ik vra^ imaš kot noj.
"Če pa tožiš šc. Ie vedi. da jvazpravc šc nc bo. da tvoi vnuk bo tožbo zgubil, ali pa dobil jo bo.
'Čc pa kako prošnjo vložiš, si globoko šel pod kup, preden prišel boš na vrsto, lahko mirno vzameš sirup.
i Čc pa čakaš odškodnino, ti pa Čuk tole povč: kadar bodo posfojvajc mize, stvar bo v redu že.
Le potrpi in počakaj, včasih bil je čas denar, danes časa jc obilju, le za cvenk ljudem je mar.
Naj se drenja vse pred uradi, in vse v vrata nai tišči, pa potrpi, pridi jutri, ako danes konca ni.
Če šc jutri nc opraviš, jc-pojutmn jem še dan. Včasih stol pržnesi s sabo In posteljo, če si zaspan.
j,
ozor naročniki!
Uprava „Cuka na paPci" iznanja, da oni naročniki, llerim je naročnina z 31. ecembrom preteklega lela. otekla in niso naročnine za to 1926 še obnovili, dobč i današnjo šlevilko Iisla. rihodnje številke, če med časom ne pošljejo na-. )Čnine,. ne dobč več. Zftlo t: Posljile po pošlni na- 1
kaznici takoj:
£ 15.- za celolelno naročnino.
7.50 za pollelno naročnino.
Jugoslovani naj pošljejo v priporočenem pismu ali polom Ljubljanske Kredilne Banke.
Din. SO.- za celolelno naročnino.
Din. 25.- za pollelno naročnino.	|
Rojaki v Francji naj pošljejo v priporočenem pismu: Fr. 25.- za celolelno naročnino.
Fr. 12.5O za pollelno naročnino.
Amerikanski Slovenci naj pošljejo:
Dolar 1.- za celolelno naročnino.
| Rojaki I Naročile se na edini slovenski humorisli-čni lisi „Cuk na paPci" tu in onstran državnih mej! Človek brez humorja je cme-rikav. V ležkih časih, ko člo" veka larejo skrbi je zdrav humor neobhodno potreben Oorlca, 7. j (in. /926.
Uprava >fUKA<
Ob priliki smrti N. V. kraljice - matere Hargerite Savojske se pridrutujemo žalovanju kraljeve hiše in cele Italije tudi mi-
UREDNIŠTVO.
SI- i:NA ŽIDOVSKA.
Hlodi, ki jo reven, gre obiskat Uloclut bogatinu, ter ga |>rtxsi, da mu pomaga iz /adrojju h posojilom 1000 Irankov.
»To pa žc rad storim, toda;
po<l tem pogojem, da takoj vganeš mojo sftorotst«. »Vi. HonjmkI ffk«ch. imate
pa ravao |x!tde«et Icl
»Dobro si uganiti. Kavno včeraj .som obhajal svoj petts desotf nojstini dan. AH povoj mi, kako si mogel Lako hitro 8|xwiiui't;i mojo stuirost?«
»To pa še ni najtežji pro* blem. V sv. pismu stoji, da je stolefcuii starček /.e popol-noma nur, medlem, ko je oni. ki meni posodi KHM) frani1-kov. tu uia |x>1 nor. 1'rohlOm jo totbij hitro rošon«.
Vedno vile...
(iorU ti, ti ne 7. jaa. 26. Cuk nu palci Iv /e naprej napovedoval, da teto /mm- s petkom in kontu tudi s pet-kom. Prnznoveml ljudje pn trdijo, du jr petek sluh z.nče tek, Cuk tega rti hotel verjeli, t(nla kakor nalašč so imeli /o pot praznoverci in hahe. ki veruje io v sanic in druge lake stvari, prav
Točna tut no\'Cga leta dan jc ugriznila zemljo u&, da se je stresla. /V/ tem. za celo zemlja malenkostnem dogodku, pa Zemljanom, ki sc jim je gtjgjmi zemlja pod nogami, ni bito nič kuj po volji. Pod zemljo Je šil; melo, kakor da bi vrel ogromen lonec kaše, luči so zanihale, kakor da s</ poslale ure. zklovje in fHthištvo le škripulo (a ne z zobmi), kožice in krožniki so ropotali, ljudem so se tresle noge, ne sicer toliko v sled potretia kol v sled s t rtu hit. Skratka je bilo tistih deset sekund toliko tresenja r hlačah in izven hlač. djt ga ljudje ne boiio kmalu pozabili.
Ce pravijo, du le bilo tisti večer kar sedem potresov, ki so jih čutili samo učenjaki. Čuk tudi rad verjame.
Ko smo tako na spodoben način začeli novo leto, in upa- | m o, da ga bomo v smeri tresenja tudi nadaljevali, prosim cenjene riaročnike. naf blago; volijo malo pofresti svoj žep in nai iztresejo iz njega toliko . Urtc, da bo za celoletno naroč y nino Čulca, ker se bo sicer zo-^ čel puntati tudi Čuk in sc bo otrescl naročnikov, kt bi radi samo brali, plačali pu nič.
Na koncu še to da str je odpovedal rumuriski nrcstolo/ui-slednik iprestolu, in da vlada v Rumuniji radi tega veliko razburjenje, sirmo ne med ministri in med diplomati, ki so si najhrže želeli tega koraka, da bodo oh štiriletnem vladarju lahko vladali, kakor bodo sami hoteli. Kot se vidi, se razvije Evropa lepo po načinu stare Turčije in sedanje Perzije.	Cuk.
Vedno večja je draginja, vedno višje beda gre. ti kot circnius vitiosus se že par sto let lovč.
Smola.
»(Jospoid, sinoči ini je bilo zopet ukraldeno 10 klobas in ena kadica špeha. Prosim vas, pomagajte mi ob vse bom prL. šel«. Tako je skoraj jokajoč prosil in moledovali kmetič Joža in proseče zrl v g. straž* mojstra. G. stražmojster je pomislil in dejal važno:
»Aha; ahiu koliko pravite? 10 klobas? 10 klobasic in ono k sulico špeha, pravite, aha, aha. Pa kdaj je to bilo? Včeraj. pravite?«
.»Da, včeraj. Danes zjutraj je hotela sftarct speči" nekaj klobas. pa je našla prazno skledo. Jej, jej, kaj naj počnem. vuste. za k|ob;ise mi jo. za tiste dobre klobase, kii jih je Fontanc 'bilko dobro napna* vil; jej. jej, zavoljo klobas ha obesil razbojnika, ki si jih je privoščil.
(J. stražmojstcf ga je pobo-lažil in mu zagotovil, da hoče še emkrat poizkušati dob rti ta« tu v roko pravice.
Zvečer istega dne je z nasa-
jenim bajonetom stopal mož PMst^ve /pimlti JožU. Namenil se jc žrtvovati, maksir? celo nolč. Joža jc hnci na desno od hlova shrambo za žito in žrvila. Od hleva pa do shrani -be je bilo potegnjeno precej široko nastrešje, pod katerem je bil napravljen zasilen strop iz starih desk.
Precej pozno je žc bilo. ko se je orožnik Hraibre stisnil pod nadstrešjem in oprezno čakal in čaikal. Namenil se je' tatu vjeti v shrambi. Ko bf tat namreč izbiral v shrambi In se lvcsok'1 bogaitoga plena, bi on npojpaoen. natihoma ?*nusnfl k vratom, jih zaklet nil. imel bi ptička v železni kletki.
Davno jo že vse vtihnilo, ura je odbila 11, ko je H na briše vedno Čepe! v svojem skrivališču.
»Kaj pa je to?« Vročndku Hrabrctu jc pričelo srce moč; nejc bfti in uravnaj sc jc v pripravnejšo lego. Tam od ceste pa sc je bližata temna, senca. »Zdaj bo. kar bo. Aha,
gre že s€*n. Obstoji jc ,,n shišaJ, čc ga mortla i„. je Vehk je — ali mu kos — spet gre sem l'o«..is — še eden — da, tum ^ diiugi — sedaj ista <|V;, 11„ to bo pteveč, no boim. ni, /<IIU gal — sta: žo skupaj M-,|a se pomenkujeta. I>a bi k,, slišal. — Jkako AeiH-UiKa. /vi ta H^t	sr. jun;,,
sta izvežbun* V svojtnn p.^Ki Za vraga, »oda/j grcsU s«i|)i| Nekdo je rekel ..kiju,«. ,|() brt> som raiannel (»i^tuv«* (.j, iUMIfte s Minbo. monhi f>< jik.ti t* jenega. Z« vrtaga, Mxlaj -.u tu«, flr^bietii |o j m Mt;il« i v i o čc, mravlHrici -so*mu \{,,.\x |H nogi, toidV ni »o^uikiI ,:.,mi, tudi jc opotaB, ck dr/1 . -«J«? izmed obeli, v roki m k.i, -.vd loga. Setlaj jc bffo ruti \m.1 ra/iočnfo:
»Ali »o doma?« m^ vprnss prvi.
»Doma«, zacepeta >;lnr. k< maj slišno.
Potem alta so raz^ovai pda naKho «n stal* dm^ polt k drugoga. Hr«brč jtrh m «f<ih
la^č je dp.r/il. <l.i j«, eden ogmjcn v dfofco ludjo in dW gotvori ssdb malo in še. tu udkako' dUdno nnedeno »Aha, sod®j jo eden stopi malo im"fi/tntn, — altfj pri pravljet ključ —'' odprt bo v m ta-— pa ne, dat bi eden zima j straži!, to bo smo&£r Alta, /o P^t gre h drugprtu — da je nc rodno, raU piiivi, da io s-pod; sono, Id natfravilja šum in lahko nevlamo. »Kaj, čo hi jutri«, pnafvi drugi »da skrbi«, je rc^eJ.
StrožmOfetm na stror>ti jc
skoiWj' oidleglo in' pTav /.m\i>
voFj«W bt bil. kflr M razb^jiiiU za danes ofpjUstila svoj" na«'rt saj sam bi fih tetžlco zmogel cm sam na dva — težko, ti v ko. Aha: »žc dosttkrat« jr n-kd. ToraJj ta dva ptičku J. kraldUa vselej, da bi vsaj sla jutri bi prišel z mano .se t-den dva, bi se jih ne bala Nič! Utihnila sita, nikamor .v jima ne rmidi — kako sto sku naj — sddai mu nekiij šepc čc rm. uho — zelo sta prcviil na. Kaj, da'keno tako šumi Za vraga, txfcn je -vlemJ i* ne, iki bf šo prenočHa N«», potem sem zapisan smrti«.
Samo malo sc jc ganil 11™ brc in sc na.slon3 na desko, <la bi bolje vklei, pa resk /J«> mi se deska bi on telebi n jmkLsItcŠ jtt na ona dva ru senu.
Odrevcncd. brez mirili, bnv-riM>či, v svtKti si svoiega p«» giiea, jc oMcžal ndcaii <-«:..i Kriiiko fprt*»fcrtišcua .*4tia bi'-druga dva.
Pa se je orožniku Hrabril'
padcem užgala električne ■tilka in o, strah, spoznal je liČti razbojnike »-- bih sta domača hčerka in sosedov l»ec.	i ,
%.o(
la ženitno ponudbo
v 52. š1. »Čuka*. Aeccnjcnit. čistimo in oifovana gospodična EUilU Vaša žcnftna pomulba me tako navUkiŠiia, da sem kma da-tfi alovo pustemu m«4cqmu stanu in z Valmi floRpoštovairta g.čna dcKtr itdke ure zakona. Vaša slika i je porok, ila ste bila vso-ozi iiodoižmi in ste takšna tala do danus. Ofrio. kar dr* to v rokah, mi jta porok, d* zainmlate tudi za stvari, luu c imajo ptfti iz najine zve>-in je to tudi! wicer doksitc ašc mile otroške narave Da * boste žen«, ki zna skrbeti di za prihodnjost, mi je po-stektenica. katero hranite strani. V največje vese* mi je tiKfi to. da Vas vi-n o*> prftki, Ico kopljdtc aše mfle ude.	,
>rce mS prtJripctva in ne->rom dati dušica svojeamju »movitemn veselju. Ugajaite , ljubim Vas, ljubim Vas vse globine svojega milega a in rte hrepenim drugega, t da se čimprej združiva: v rpjzdmžljfrvi zakonski zvezi m ož in ženo.
Naj še v kratkem (»rišem svoje razmere. da bo stvar popolno. Zaradi pajkove masti žaiibog nc i norem ustreči, plač pa imam nu razpolago 100 knjig lepega vedenja v vseh jezikih svetu. Študiral sem Graško 10 nadstropij visoki) šolo; toda samo do tretjega nadstropja Sedaj sein nastavljen kot pomožni ✓"V odnašale«: pasjih klobas pri ( 1 vefles vetov« Hi tovarni za kur|jji V/očesa. Pjbčo polotf"jem reifcio vsakega prvega v mesecu na 5 in dolg? Vrvi pletenj Iz k<«io, pnine.
Ce bi se, volccenjena go-spokfičnjk. zalitima la za inc kaj več, i mi! j blagovolijo pisati pn moj našlov, ki ga hnuii uredništvo v prod Latovi Viirni skrinji.
A.: Sem slišat. tla si včeraj paxtci v vodo, pa čudno, dii nisi zmrznil, ko jo tak mraz.
R: E, kako botn zmrznil, saj sem bil v suknji
OJ nesreča]!
Sttfer.
»Aži že verifce botra, d« jo Kočarjev hlapec počH«, nagovori sosed blotro Katro.
»O, za božjo voljo«, dč bo* tra, »to je pa hudo, jej, jej, pa kako je vemlair ravnal revež?«
»Veste, davi jc pfcJjal na žar-go poln voz hrastovih hlodov, na je spotoma ustavil na Je«
■t\i, da bi se malo pokrepčal. Pojedel je v gostilni eno klobaso in popil 1 litear vina ter prešel čisto miren iz gostilne. Vsedul se je vrh hJodhv, pozdravil j« še Jercnskega in te, daj je |»a revež počfl, tla je odmevalo dsileč po Tizinu; c. klobasa in liter vina da moč«.
»Jetf, jej«, tarna iMKtru, »<La ie bil revež tako rucKrcčenl Ja, saj pravim, |>roveč sc je najedel in preveč s« j« napil, pa ga jO ra-ztfnalo, pa je. rirveJ. počil. Hog d/aj pokoj njegovi duši, pruten jc Iril in šk/^Lt ga je«.	i
»No. botra, sanj ni tako I ni-do, saj ga ni razgoaJo in ludi ni počit klot vi mislite, on ji: počil z bičem in inti to seveda ni prav nlič škodit)«.
XID IN KOPELJI.
Star Jud. nc |»rcvelik ljubitelj snažno« t i sc |H)či/t1 nLu Ih>. — Pokta se k zdiravndkiu in ga i»rowi pomoči Ln zdravil.
Zdhivnlik mu /tiipišo dvanajst kopcjji.
Ves vesčl mu leidaj reče sta., ri jud:
»Torej mi garantirate še dvanajsti let 'Življenja, dobri go«pod zdlrta/Vnik!«
OLAJŠEVALNO.
Roth jo zakrivil ogromen zločin. — V hudCan prepiru je ubil svojega strica. —.Njegov braViitolj se je pred zagovorom pod1: J v obtoženoevo celico ter se nizgovartjal ž njim.
»Vi torej niste ubili druge* ga kot samo vašega strica?« ga vprfcšjL »Dal«
»Skoda. če bi bili ubili celo družino, bi bil jaiz to lahko izrabil v zagovoru kot o-ftaljšcfvalno okoJščiino«.
PRAV JE IMEL.
Župnik je poklica)) k sebi dekle, ki je prejšnji dlan vos ljubi popo4darn preplesala na
hrupni veselici. Pa ji je teidaj med drugim govoril tudi te-lc besede:
»Veš dekle, saj ne rečem, tla je ples čisto naravnost pregrešen, ne, so lahko tudi i/jeme, toda zelo redke. No. včasih so pa le. saj smo mi tudi plesali, ampak ni>ino plesali tmko kot dundanen dekleta plešo j< k bop-sasa h op« s a.«, a, hop>sasa. Mi smo lepo plesali: tbralula. li-ralula«.
A.: 'Pi, kako. da se hoče« vpisati v ahstinenčuo društvo, ko si vcntltir vsuki dan pijan.
/J.. No. to zato. ker bom precej prcdbgal, naj se društvo za vodno razpusti.
TRAGEDIJA Temna noč. Dežuje ln vie* če močan veter. Popotnik potuje ?utm po cesti in zgreši pravo pot, 'Zdajci dospe do kažipota Na vse načine se trudi, da bi prebral, kaj je tam napisano. Deska je previsoko zabita in , tudi vidi se ne. Končno spleza p^ stebru do deske, prižge vžigalico in čSt& »Poztof! Steber novo* pobarvan!«
VPKASANJK. Gospod Oslovski: »AH je šel res vaš soprog na zdrarv* stveno potovanje v gore? Kaj mu pa maivjka?«
Gospa Cidfu: »Kava, konjak in cigare!«
OVIRE.
Groteska v dveh dejanjih. Spisal B. KARLO. REŽISER: Kaj ne? Ampak ven, ir! Dajte mi roko, da ga ne ljubite... aj? (Jo pogleda čisto od blizu v oči). VI. PRIZOR. BORIS (z zobotrebcem v usfih, 8 š/-ko in leno bojo): Zdaj sem pa zopet kr-uvski človek, zopet stari Boris! Olio! RE2ISER (se vsfraši in Nada tudi): Borisi AH si sS že privezal dušo? BORLS: Kaj dušol Trebuh, trebuhi je že hotel nekam zlesti, tako sc je rčS. Sicer pa, kaj sta pa defeia^ a? liga poredno s prstom).
REZISIiR: Ah nič,., sva., smo., sem učil, kako mora ignaiti svojo ulogo. ta izvrstno! Sf kihlco vesel svoje hčer-
BORIS {začudeno): Svoje hčerke? Kako hčerke?
REŽISER: Saa si verfdar v igri njen
oče I	--.-
BORLS: Ali. da! Saj res. Ali je že.... Pa! Zdaj šele si me spomnil na igro. Kaj hočeš, kadar je človek sit, je naj* večja slast na svetu, da na ničesar nc misli... Sicer pa, <di bomo igrali.
VII. PRIZOR.
Priteče /ta-ne. ZANK: Karlota sem dlobil. Je rekel, da gne takoj po Slavko/ Na cesti sem, srečal Zgurja, ki je prlšcil s kolesom iz-Gorice im je rekel, da so Lojzetu rekli, da nc bo dovoljenja!
REŽISER: Kaj? Zopet? l\i ne bo dovoljenja? Oh! Oh! Sc tega se je vuo* vič manjkalo! Teci brž h Karlotu in mu reci, 'naj le gre v 'Prst in še k drugim pojdi m povej, da ne bo igre!
ZANE: O, ne grem več h Karlotu, jo bil tako jezen!
' BORIS: Pusti, naj pridejo sem. sc že potem pomenimo. Meni jc še ljubše, da iili nič; bom vsaj sedaj lepo počival in opazoval, kako lepe oči ima gospodična Nadica. (Niidicu zurudi in povest glavo )
REŽISER (ga ostro pogleda): Nc, nc! Na vsak najčin moramo biti gotovi I AH je že dve ura? {Nervozno gleda na uro.) Oh I Oh! (Hodi gor in dol po odru.)
BORIS: Pa ti. ne b<»š šeil b kowilu?
REŽISER: Ob. kako moraš hili ta, ko hladnokrven, tako mrzel? Sploh (sc vs/avi poleg njegu) imaš k« i srca. kaj vesti?! O ti imnlcrni elovtk ki sp;i daš v dolx» železnih sre; ti čkrvek / zlomljeno voljo, ki je p<MUiI>na krhli palici.
| lilco spravil iz žaldja, da ga	me jc pa sriUm. Kadar sc po>
lalilco kupim.	kregam radi neslane in zasmo-
Tako sem zadel jarem sv.	jene jedi, me goni k vbifckom,
Lukeža in ga nosim precej tež-	češ tiun še kakd&i nisi mvtel.
ko, zakaj moja žena se je	Če ji rečem, da rho nima r?-
kma|u po porekli čisto spre-	da. pravi, d'a fe nicma 1 jubezen
menila. Če bi bila umazana	preiti moji še veUno kakor go-
samo za ušesi, bi še no dejal,	ra protii zrnii '« pšeniec. Čo
saj 'iijeni kuštrasti lasje skri*	pravim, da trna nosi hlače, tr*
vajo nlia iu pol kcu. a da bla~	d.i, da sem jaz pravi tlrap v
to sili. tifdi na nos. mi pa ros	družini, ona pa je nedolžna
težko dene. 'Njena obleka je	oveksi. Skratka, ona iind v
sicer svildna, a. kakšne capo	vsakem slučaju prav. Jaz sem
so to. Če ji kaj ročem. ml od-	revež, ki je obsojen trpeti in,
govori: »Da no boš .misli!, tli	molčati,
se Ai drugega šbbnam'« To	Zckj to vprutSam, Čuk na
pa reče s takim glasom, <U	palci, kaj mi svetuješ, da na-
aiigclskeami kar nični p odo-'	.redim? Ali se res nc da' nič
l>eu, lKjlolen.-Jkemu primerjati	pomagati nroti domačemu<:
Jarem svetega Lukeža
zmaju v podobi zakonske / ne. Qdgo<vpr(i,wi r. " ' , , Lojzq;Jyrf!:m.
Opombn: Ubogi Lp.jžg, I rcm, Ic počasi. To ne,gr*,t<ik nagk> kot bi pihnil, Cu|jc mnenja, da jo zatteom nedotal Ijiva zadeva, zato ne ure, d bi svetoval, naj trpin uteč Toda. če jc Bog jboved;, naj mož ljubi svpto^cno, s ni rečeno, da bi^^nfijihial tudi prenašal težo Iffi&ti. I «i jo t^ ali ona Kvin^Tiči k a satna vzjurie inJpr»W4ti. Mul ie tudi mož krivi'ker je prv t'ni zakona nlavtai v/takih ,u besih, ,da jc pozab« na hlač. k| mu jih je žena slekla. p< zmiijo fe m*lo pfdpozno.
Cnk na palci t«'precej uspe šnTh ;reom»t;ofa, v ^katerimi s« lahko ozdravi hudo /eno (a fudlnczvimto deklino), tod nc ^nara z njimi ua dan, do kler v gorenji.zaldevi nc vpr<i ša občinstvo' Z*to sc ogla? staro In mtytfo. žcaisko in- ino ško. samsko in - oženieno i sVdtuJe Lojžetu Jartnu. saj ua stori. Vse spodobni nasvet priobči Čuk na bilki na ton mest^ v pouk in 'zabavo.
Uredništvo je prejelo gr* do popisano, a vse s srčnimi izbruhi ft><>čcČl&Hinof pismo/ (ki ga priobeujemo v celoti.
Drufii čuki Jaz vem, da »i moklor, da vse veš ln znaš, floto se tudi v tej »adiovl obrnJčam nate. Pa' ai-klar nc misli, da »maš opravili (v kako Jclcpotrfjo m vedi, da tega še nikomur nisem ra-zoddf, Icar mene teži. Razo* denern tebi, ker si mož in vdm, da zadevo brez po'trol>e ne boš rascrtašaJ, ve<Iel pa mi b&5.dati primeren svet
Tfaei ie zadeva talca. Jaz sem poročen. To še ni najhujše. Poročenih j c mnogo ljudi ?n kidi Vse ženske niso enar kc. Hudo jc to. da sem svojo staro tri leta študfaifti in ogle^ doval, prodno som io vzel, pa sem jo tako slabo ogledo* val, lqikor da sem nosil takrat leseno očaJo.
Ko je biLa dekle, še je Itfpo česala, umita mf je bila tudi za ušesi, oblečena je bila tako, da sem Icar zijal in če je spregovorila, so mi kar angel-ci pefli. Tudi dovoKla mi je marsikaj, kar materi ni bilo povšeči. In četuldi s<J nama je v zaikon mudilo raelitega, česar vam mo povem, mi ni bilo žal! Obetalo se mi je najsk> še življenje. Prepričan sem. bil namreč, da sem mačka že to-
MOČ NAVADE JI« VE-lllKA.
V »neki deorjo ulivji pokr* jini Zttboitlne Amerike se na hajajo majnnl trenji, kjer nu r«.- 'opravljati ena sama osebi različne 'službe: župana, sod ntka, uroicintka,, policijsjkeg nadzorni&i itd. Nekoč . je nu rad tak v^estatiovaki mož p kpnooni' sbdraišld.' 6bwn;^ poročiti dva Tn^a« zaročene Tedaj vpr«ža zaročenko: »A hočeta vzeti z« moža Fiank B, Sdrry?< Nevest« .' je reki znani: »Da«; župan pa se j obrnil do ^OOOnoa z besetk mj: »No, in vi, obtoženec, ki iniate , pa >a povddati v svoj obrabo?«
.Torej Ernestina te je zapustilit" Da-
,ln ti si ostal z rokaini v žepu ?*
.To je tudi edina stvar, ki mi je ostala v Žepu.
kajta!... Čakajta!... No, kaj sem žc mislil reči! Ah!... - A "	'{ .H: BORIS: Gotovo si pozabifl...' - ,' -REŽISER' (kpt bi sc zbudiMz saiij): Da, prav.praviš, pozabil sem. Torej viy dva Gresta? No dto/nes bom šo ' na vse pozabil.
BORIS: Samo na nelkaj ne (mu po-mež'kne.) Z bogom! Totej? ' *
REŽISER: Na vs^k načm z gospo-dično čez pol uref
BORIS (Maclici): Kot poipa! Kaj nc, Nadica? Ho-bo-ho! {Odidete.)
VIII. PRIZOR.
Režiser sam' REŽISER: Ah! Ne vbrn, kje sč mc glava drži! Jc dovoljenje — nV!dovo; Ijciija! ... Jc dovoljenje -- ni 'dovoljenja ... Zdai jč igralec^ — zdaj ni igralcu! ... Za odrom še .Ženijo, na odru prebirajo.
BORIS: Smešno, ko se tjalko razburjaš! Nikar preveč ne pridigaj, ko si priu dige prepotrebem. Kar se pa moje volje tiče, idej kakio sc premagujem' vsakega razburjenja :... Ha-ha^ha! Ali ni to železna! -Volja; tfetvtofr (t|a. "mt^lost napram bildailostim", plred katerimi tt trepečeš kot bilka pred vc'trom! O revc-^ revež! Čemu strah,- čemu razburjenje, zapovej svoji volji, naj se spravi nad tvojo misel, naj jo zakJlcne v kamrico in naj ni* kar rie.mJsli toliko!,.. Misli! Ha-ha! Kaj p& misUš ti! Glej, jaz naprimer Sedaj ne mislim čisto na nič, kvečjemu na g. Na« do m sem čisto zadovoljen.... Sicer pa, gospodična Nadica, prevelik egoist sem. Skoraj bi pozabil na vas, ko sem si žc .sani privezal dušo! Pojdiva!
REŽISER: ČalcdjM.. Mhm!... Kaj sem Že Hotel reči... (Cinclja.) Lc poča-
Voltaire
•	i r r ,
uirc je bil. »lavni -fran-IrtsateH iz čafiov i'nwi-revolueijc. V svoj j mJ4>
jc bil zaprt v znani jc-Lilki, ker jc bil med dru-utožcu, da jo napisal jpignam proti vojvpdi cana. Ko jo 1)>I kiiriallii ko ic bil' spuščen i/ gosteh pri vojvodi mii zagotovil na zelo l;uhe-uačin svojo protekcijo. iDjU je Vofcfcrire. rekel: , m kur prosim njihd-okost. je. to. <la sc v bo, ie briga VC0 2,1 ,uol° 'ariicl«
arma IT., nfeka earfca, Jlato Voltaini tobačnlco' lo-vb kosti, ki jo jc sama nočno okrasila ln napra-Voltairu ic tu tobučnfca Kta Vewe4o -Idejo. Ko |sc niroč natfčil okI svojo se-c pletenja, jc poslal nje-iko naklon jcnfi carici v vojo belih. svilnatih no« , ki Jih jd sokrt Spfctcl ler nI /.naiven v stihih spisa-jer jc pisal med drugim [to: »Ker som prijel iz lepih nok moško darilo, jc napravila ženska, ta* onudim Njihovi VŽsoko-cnsko , darilo. »Kuprav^je-moškimit raflq»ml«
•k član ttakraiftie akode* (visoke šoflc) v Chalonu kel nekoč VoStairu: »Na-kademsija jc najstarejša a pariške Akademije«, n ziilo dobra hčerka«, jc lil Voltaare, »kajti šc nič |o slišati o nioj!«
d .pisateljem nekega sfla» dela, ki so ga pa kljub nekateri ljudje zelo ra->raK, je rekel Voltaire
F: »Rajši sem lakaj vc-In lepega duha, kot pa veliki duh lakajev«. <
>rd L. je na svojem veli, k potovan ju prišel tudi v |D, Genf in hotel obiskati tira v Icracy-ju. V tistem [ pa Volfcirr ni liotel spre« Iti prijateljev. Vendar sc srečilo lordu pregovoriti jrjefvo nečakinjo^ tki na ustila k njemu. Voltair je . divji in le naihrulil lor-Vi hočete viiKpcftTi kako no živtaJ; dobro, oglejte l% plačajte 12 sous in sc i te proč!« — S temi bc-ni jc sedel k mizi, pisal al rtaprei iti sc ni zmenil rda. ki ic s pravo angleš, legmo povlekel iz žepa nico, položil na mizo
šiKngm reke!: »Če te to vstopnima za tflko r etiko žival, dobro, tu jc 24' sims za dvakrat, j in 'iptri ptfidtim sel« Voltaire se ie linstne jaj tu oba Sla pulila najboljša prijatelja. "
Z velikim trudom je nek rtsnik nnprosil Vofttnira, da ie v' /ijcgovi navzočnosti prc» bral svoio žaJoigro. Voltuir jc žc pri prvem dejanju obsodil igro! vetrdar je dovolil, da um Pesnik či(a še drugo. Ko ?>c jc Pa lu ponudil nek dvorjan. da se mu na mChtu tedere zdnMV /ob (namreč v drami), je glits-,iu> vzkliknil Vol Mire : »Kaj? Zdrav zob ,n*j mi| zdi* rej o?« 1 To je velik ln* ^preveč t nt. iglero, lega iW ne pronfe^ni. (Gospodična ITmS (i^jeK^Vfc nečakinja), pmp^iiajtc mj, da j se hitro ods tarife .bom padel v n«^vos% Oh.
Di;r:KOV
moj Bog!' Zob, djr sč mora iz-dretil!« • S teini bcsulami se je edstraiirl In pu Ltl v :i?.g:t prestrašenega pesnika sami.-Ua
Ko se je Voltaire v 8.1 letu s vi, je •■larof-li pi.ljal zadnji krat v Pariz, k|oi je naslednic lclo uiivrl. ni hotel t:obcn phŠlar doseči take ur t i, da bi ga sam Ipeljal. Ndkdo, k i je že s t« d z eno nogo v gfohu je rekel svojemu sinu:. »Modi pn-viden. iu pazi. kajti pumi sli, da jc v Evropi dosol km Ijcv, a na oelem svetu snilVo en Vol t;ilire!«
, Kj»> ie M 'nekoč Voltuir v Pariz, so ga kot iuiv«nrino vpru šaft eanintiki n« vmlih »<"5e pelje h Selx>j kaj *koiitnnbaiit<'. Odgovoril je: »Ničemur, razen Mcl>el« ,
B^vV."
•■Stoj, ti poba!
kaj si mi lUfl^av^j. <
si s peskom mi posul dvorišče,
zdaj te bom kar zadavil«.
2.
!Hop v vedro Jurčc sikoči. »Čak hudoba mlada, šc ti vem pomočil«
V vodnjak globoki Jurčc gine, zavilitj Šc g. Ante z rolcarpa se lesa oprime. I	4.
Glej hodirja,
se R. Ante v mlaki maže; a Jurčc radosten mu osle kaže.
Izjava.
Prežeta od neizmernega ve> sel j a izjavijiun, da hočem postati najbolj vnefta sotrudnica »f^uka na pafci«. To pa iz naslednjih vzrokov:
1.	Kor »<"Xik« no dela razlike med stanovi, ampak daje vsem splošjro (enakopravnost in zato se je dotaknil tudi ino> je velefvsebn^li.
2.	Ker mto jc vse to tako
navdušilo, da sem bila vsa iz sebe in sem se tri dni in tri noči balla posledic prijetne razburljiv* usti
3. Ker sem doznaku da je Čukovo posredovanje v vseh panogah našega življenjj najuspešnejši pripomoček, da sc človek proslavi štroin domovine in edlo preko njenih, mej
dne 30. grudna \l)2x S. Anžo.
Zakai? Zato.
/uliuj 'lu lillii v tiuiiiuliiiali lili I uiMiaiii v /adnirin i|iiit/i> '»'» sioplni mi ii/.i i
/ulo. h c i k« Ji: ,t>tl«» V M». l/uiui-ll, tuli .'J '.lunini, v stmlniili M suiplnj in v k < * i»i j i i i, /i, |.lo,|»lii|, skupaj loto) (rfi hloitin). , .
'i/.illtl ii.i|iruvili m«v<>
/likal
HM.ir*
/m|o. lici |c AHil |K> l>'i lin( I ■■■ ■:<)/h n, ki i na loltfil). ,vv«lti nI tnllkii ,di:klc(, kni ii.i t:r/,cliu (del.
Zakaj so Mrzcllskc puncf. na sv. vcfii:r mclalc lnpluu <mI muliov lu IvmiiIiov v Ko&kc liViU'.!*
/atn. kci ho iIiii nu sv. AikIiui |»H nchll iitjkuv.
/aku| ko btlc l'.r/.clhikc pum c na sv. btvlaiia »lan nu (ločali v naluCHi iojpali?
Zalo, da <>c jih ic uO/ado, katere so bile' v Čuku /a&r|{fl>arti:.
Zaka 1 so zbirajo lanljo v Rojauu?
Zato, ker le volikn luža.
Zakaj je M. M. naredila smrten KreJi?
Zato. ker ie fanta I/. Koslitue vr«Ia.
Zakaj korituttku puncc kanejo laiilom Jezik? ,
Zato, ker ljubijo Čuku tia palci.
Zakal divjalo luntjc v Čuka proti kratkim ženskim lasem?
Zato, kor " si ne upajo posnemati Kitajcev, da. bi punčkam . pošteno odgovorili, namreč s tem. da bi si pu« stili rasli kito...
j Zakai se »bollC. iz Rojana boji odgovoriti na ponudbo fairm/jic f.le?
Zato. ker nirna preveč »bla«"- do-inačeKa imena, četudi ic ŠtudiTal vl-jsoko šolo,v Now Vorku (liruadway-|v 37. nadstropju) in le bivSi član jxxxx odborov —- vsai ex.
SPREMI. JEV AN J li.
Stražnik opazi berača, ki tiatcguje svojo harmoniko na oglu ceste.
1 »Ej. vi mož. kje inruite pa dovoljenje?«
»Ga niimain, j.»osr>od .stražnik«.
»Tedaj me p^ spremljaj, te!«
»Kaj pa boste zapeli, g<;-S|>(id stražnik?«
PR KKI.IC.
Preklicu jem vse resnične besede, katere sem govuriih čez Jrjmenc Jern, ter v. i z • hvidjujem /;i iiiikl<»iiji nn,i i.l-priliki moje bolezni
Selo, dne ian.
Marjanu Klepet cc.
Silvestrovanje v Komnu.
Zdiš se ml kakor nebogljen nezakonski otroče. li koiuciiska mladina. Prezirana in zaničevana si od lega . pregrešnega sveta, ki mu je mar le lastili Želodček. katerega pita s po-zeuieljsklml dobrotami kakor skrbna mali svojega <ylinca - ,lirczzobiie2a. V svojem poletu za .sludkim iu kiK-rlstnlm hitiš z nebrzdano silo In voljo. da čimprej prijadraš v pristan tihega sožitja, razni zavidljive! in kvarI2ugoni pa II postavljajo zapre« ko ud pot. ki vodi do cilla. Ta kasta ljudi nima sicer .lastnega določenega programa, vendar deluje, zakaj občutila si ti mladina to na hisfui koži. Obnašalo so ti ljudje, kot bi hudi trak. hlače in lak in bili Inflltri-rani z umetnostjo o hontouu in obvladali vso Ivurlno o tem. kaj se in kaj se ne spodobi.
• »Odpusti jim. saj no vedo kaj de-, laku. so rekli naši fantje Iu trika deklela lil Kil so svoio pot. Zla usoda Je Jiotola. da nafti grobokopi Iu pogrcltcl niwi mogli pokopati uu-duŠlllvo staro leto In pričakovati rojstvo, novega iu čilega v oklnčanl bi piirketlrunl Jbvorant razsvetljeni z lustrl. marveč morali so ho zadovoljiti z »dvornim«, klor so svoje dni peli veseli ml a lic j .svojo pesom: Pika,,pika poka, pik, poki
Pa so rekli oni v namišljenem laku in klaku in traku, visoko stoječi na pledi&talu: »Glejte ubogo gmajno, kam gre. Ne, mi uc grbino tja, kor nI dostojno zji nas. ulll za naše zakonske družico, io mani pa za na!Sc milo hčerkice«. In šli so prepirno s porog« lllvbn nasmeČkom mimo gmajne v bajno rnzsvotUeiie dvorano iza oblakov.
Prišlu |e ura silvestrovanja .... No, kaj pa Je to? AJl no bo So nič z današnjim pivovaniom? Ati res ni Se pobia čaja gorja in nadlog, ki (epe tako neusnilllciio kornensko mladino? Zdi se, da nol Nestrpno skoro 'Osramočena Čaka mladina, da zasliši milo In poživljajočo pesem tamburic In kitar. NevoIJa stopnjuje od mhiute do minule, ki je vskippla kot krop, ki sili .iz polnega lonca, ob novici, da tamburaSl ne morejo slavja počastiti s svojo prisotnostjo, češ. da niso zavarovani pri boinlški blagajni za ■slučaj, . da se nalezejo prešmcntanega revmatizma In v bojazni, da Jim . struno popokajo.
Vsi so sko/o obupali. • posebno na-dušljlvi In oni. katerih pomlad |e Že davno minula — in pa mladina. »PoJ-te se solit vi, vaš revmatizem In dostojnost«, pravijo fantje, in ni utegnil nobeden .niti do tri .prešteti, pa hajd po Rikota na Volčjjgrad. In pride dobrlčlna v temi In blatu komenccm na pomoč. Veselo in krepko nateguje volčjigrajsld Rlko svojo ljubljeno harmpnlko . In. kot električna iskra delujejo zvoki tega blagodonečcga . instrumenta 'med plesalkami in ple* salcL Vrlijo.se mladl.v najlep5I slož-nosti, v pričakovanju novega leta ln navzočnosti nekaj mamic. Godec pa Igra neumorno z očmi uprt čas v polno steklenico, čas v poln kozarec sladke kapljice. Ko mu prinosejo pijačo, gotovo udari polko, ko pa zeva prod nJim praznota- tedal di izraza svbjfm žalostnim občutkom v lahkem in uspavajočem valčku iu bi v tem -razpoloženju morda poskusil Uarka-rolo, čc bi Jo znal.
Pokopal |o komenski svet staro in nadušljivo leto in taisti cvet prisostvoval rojstvu mladega leta. V veselem razpoloženju med zvoki harmonike se Je pozabila žalost, odpo-dile so so težke misli in celo revmatizma sc ni bal nikdo, ker ni bilo j časa misliti na to. Vse pa kot po loju, bliža se rano jutro — zlato Jutro In glej v, dvorano mJatičev pricap-l]»Jo razigrani gospodjo / v družbi
svojih boljših polovic. Čeravno ui funkcfioniraln * utrujena ' harmonika tako brezhibno, vendar so se zibali v največji harmoniji hi v sladki ža# dreni Častipolni boki ljubkih žcnkic iu sladkih deklet. Stopili so oni z visokega pledistala iu zadovoljili se z — okajenim skoduleui.
Pika.
Rešena uganka.
Hlapec le kupil 19 volov po 5 gld. /nese 95 Kiti.; H* ovec po 5 krajcarjev, znese 4 gld.: In 1 kravo za 1 Ki d.; tik upaj 10« xl«L Prav «1 rešili zadnjo ujcanko: Dolenc Kai I, PpstoJna; Mehle I 'n, Unec pri Rakeku: Vaaeon (lino, Trst,
Via Fabio Scvero H: Pečar Avftti-Stin, Katinara; Smrdel Ivana, Nada-njeselo; Kožuh Angela. Trst. Servo-la: Amf Pavjina. Smaric: SinlAivcc Albin. Vič pri Ljubljani: Probst Hen* rik. Duplica pri Kamniku; RaVnik Angela. Koslel pri Kočcvlu; KraH Francka, Domžale pri Ljubljani; I'Us~ rin Marija, Domžale: Kodrlč Angeli, Jesenice.: Vičič Pavla. Zarečica; Ke-te Jožef. Harije: Aver. lila, Jesenice; Darinka Duklfi, Matnlje: Milka Kisel. Zidani most: Purain Viktor. Opčlue; Oiokar Roman. Gorica: VVeiss II11-gon, Marll>or; Martin Sk«>šekv Kr-melj: Severina Žuga, »ranica; Pran Cosnlk, Selce: Tone Smrke, Gradišče ;• Jernej Scšck. IJuhl|ana; Mila .Zlgon, Skoija Moka; Pl»u|čar Vklo-mlr, Gorlcu; Rovau Prane. Trst.
Hodili tja v Locarno ta mir jc prenevarno, ko po ga spustili, so mu naložili tako težo, da zleteti še ne more nam po sveti.
Silvestrov večer
t Mariboru.
' Ta večer je bilo po mariborskih gostilnah in kavarnah toliko ljudi, da ni bilo pravega prostora za slobodno kretanje. Ljudle so se drenjali, vse je bilo na nogah. staro in mlado, bogato in ubožno. veliko hi malo in posebno nočnim ptičkom je bila ta noč zelo všeč. Po večjih gostilnah In kavarnah so ojbhajali Silvestrov ve, čer. V Narodnem domu je Sokolsko društvo čakalo na Novo leto, pri Goetzu so se Nemci in Slovenci ze-dinill in so praznovali po sedmih letih zopotnem prijateljstvu Silve-Strov"Večer skupaj, pri Čemur so pozabili na vse ono. kar se je dogajalo od prevrata do -lota 1920. Spoznali so, da so ljudje vsi narodi in da Imajo vsi enake pravice. Leto 1925. |e končalo, končalo Je pa tudi vsako so-vraStvo med Slovcnci in Nemci. V dvorani »Zadružno banke«, so bili tudi zbrani ljudje, ki so pričakovali novega leta, z upanjem, da bodo v novem letu plačevali manj davkov,, da bodo žemlje večie in dn bodo tudi klobase ceneje pos'ale. Seveda je Io vse bav bav. kajti klobasarji so rekli, da ne ienjaio od svojih visokih con toliko časa, dokler nimajo svojih
žepov polnili, peki pa tudi trdijo, da so žomlie v veliki obliki neokusne ln so prav dobro okusne 5c le tedaj, ko jim ostanejo visoke cene. Tudi čevljarji ostanejo pri svojih visokih cenah zato, ker dobro vedo. da ljudje premalo hodijo, tedaj premalo čevljev razstrgajo, da se pa nasprotno preveč vozHo z železnico, z izvošče« ki in tudi z avtoomnibiisi, čeravno U zadnji Šc no obstojajo. V gostilni pri '»Črnem' orlp^ na Grajskem trgu, k|er je bilo tudi toliko ljudi, da ni bilo prostora, so gostje pozorno čakali novega leta. Ko pa so hoteli iti po polnqčl domov in ko so vprašali za račun, so bili povsem presenečeni, ko so Jim rekli, da staro leto 1925. naj bo pozabljeno in tudi dolgovi, katere so napravili v starem letu, naj bodo pozabljeni ln tako so vsi gos<je jell In pili — zastonj. V neki gostilni, so pa prodajali srečke na razno predmete. Ko so prodali vse srečke do 10 dinarjev komad, so sc spomnili, da nhnajo dobitkov. Šlo Jim Je le zato, da bi prišli brez ovire iz te sitne zadrege, in ros so nekaj knn-štnega ukrenili. Godcem so namreč rekli, da ples na| so začne žc ob 22. u/1 namesto opolnoči in potem so poklicali gospoda Alkohola ter ga naprosili. da zmeša, glave vsem tistim, ki so kupili srečke. Gospod Alkohol
10 lil re,l»,oril hi clel,. kaj se je .rodilo. Vsi so pozabili da so , srečke katere nc bodo nikdar bane. V dalmatinskih jtielel, j,1 taka gn eča da so nekomu « rebra zlomili. Gostjo so pili n, pretege, radi česa Je v nekaterih teh tudi zmanjkalo daJmatliisk. vkia.-.Gostilničarji so si tako T pomagati, d« so rekli, s starim i* e prenehalo tudi dalmatinsko vi in radi Jega so točHl štajersko * naprej, Jako Je končal Silvo m, vcČer v Mariboru.
Pravijo, da bodo iržača«! vedall slovenskim ptindMn hod«7 svetemu Antonu fantov: čakat.
f:
1>AK
K<mu Kotni fjju pod« k gatemu JJtoteliu in ga poj>ra «a podpomo.
»I^VOfc, -— mu potrudi rsuk <hur& BJoch, ~ ^(p hW5o šc ii «> p^vofi vfMinfamo in urah J jene,poKlarim V«un jih*.
»RraV Jcpa hvala/ m. vj Hcandiifeo«!, gospod liloch, Boff vam tx> gotww potvurae. Ali, leo bi 110 bil prckUraicn ^e neko ždjio bi imlel?<
'.r1' W P<Wejte!«
I	ODGOVOR PEPli
i'epa. sladka punčka Ti. kaj pa Tebe tq srbi. čc Vas punčke mal okljuvam. kratke lase Vam lzruvam; •al' so čutiš prizadeta. TI Jezlčalca presneta? Ne bod'juda. Pepa mala. 5c 'poljubček mi bol dala za skrivnost, ki TI- priznam, da vse punčke rad hnom: Tud* povem Ti i\a uho. '> da nc nilslhn tak' Jiudo. ;če Vas v. čuku včasih grajam., vendar k puncam rad zaliajam in če mi poveš naslov, pridem tudi k Teb" v lov! -
Nočal ptič.
v hotelu"
Natakar, došiemu gosto: »S Čcn vas smem služiti?« Qo«t: »Imate šampanjca?« Natakar: »Da. Izvotite samo izbrati«.
Gost: »Kakšne vrste Jmaie?« 1 Natakar našteva več vrst •
Gost: »Zc dobro, mi pa prinesite kozarec kislega mleka«.
PEHERCEK'. Mloll P&etček. ic boLuu Zdmvnik pwde k njemu in jja s skišaiom preiskuje.
Zvečer pripoveduje Peter-ček atu:	gospod dok.
tor jo pa z mojim trefculion telefoniraj!« ; .
NEDOLŽEN DOGODEK. Pri čevHarsicemn mojstru Dreti » zidarji prenavljali prednii del hiic. Kor so bila glavna vrata zaprta s rramovi in odrom, so nad nje pripeli listek z napisom: »Zaradi popravila spredaj, vbod zadaj*.
Nekega dne je šel mo|9ter Dreta z doma po opravkih.
Pa Je prišla merit čevlje neka gospa. katera zaradi svoje sitnosti nI prav nič vgajala- razposajenim učencem mojstra Drete. Sd Jo pa eden izmed učencev, sneLz nad vrat prej omenjeni Jistek in ga. vrnlvši so v delavnico, namazal rta' nepopisani strani z lhnom ler ga skrivaj pol" Žil na stoL
Uljudno Je nato povabil najstarejši učenec gospo, naj sede. Zgodilo so jc
:ril Ji l<j poba čevfle in gospa |e l Komaj' pa jc hJu zunaj, so pobjc v glasen krohot in so vsi krat planili k oknu. Gospa Jo sa-ivcsino korakala preko dvoriSča l krilu || ie bil prilepljen listek, cka Jo ba pojoŽU na stol poba ,tra Drete. Gotovo je. da so /I« zagnali velik hrup ki se pričeli icvati Iz uboge gospe, kf pa leni vedela uzroka. Imela ie po ii Se več opravkov Iu povsod Je :la na obraze polne" smeha Iu lliivosti. No. to ni bilo prav čudnega. kajti Jlstek ua njenem |e daleč na okoli klical In oznu-
hriidl "popravila spredaj, uhtul
raviio.
■vlio, da Ima aidovski ponučul j vellto "srečo, vsakega tatu vl-ovorl z njim. mu ludl saliilha; na in ulorvi pu nobenega. rarUo na Brezovici pri Ljubljani. |c za božično praznike prišel Cuk jiiaVci na Brezovico In ie tam o-uval neko dekle, ki In ravno si t, i pušice k srcu. (seveda, na niz-liilco) da se srce ni sipeln nlka-voč premakniti, drugače se bi >J"rauHo ob puško. Seveda od nčc ljubezni. Ko so bile pušlre Liknne. jc doiJčno dekle poslala - v sprpmstlAt dveh pušlc neke-
ondotnemu P..... v kavincmii na-
icstkn z napisom »Čuvajte srce«.
pa Cuk na pal'ci tega ne more inlčali. |e nesel takoi s seboj in j natisniti le zaiiuhlkrie vrstice, bi dotičui I'— vedel, da ga do-10 dekle resnično lliitil. sc on se-Lb^ie bi- branil aren iu nc ljubezni, so gotovo zaljubil vanlo. raviio v Sp. Domžalah, da se Jc potliČna S. tako lepo priučila po tu. da namerava otvorltl šolo za > govorjenje. Cc bi lo Cuk slišal, mu gotovo prišlo slabo, raviio v Domžalah, da |c k zad-iiu požaru. kateremu le podlegel rski salon, tako hitro prispel na-ilt. da gasilci niti v poštev niso [ti. Da se Je tako srečno rešila k a z napisom, so Imamo zahvalit lo-le hrabrosti In previdnosti ne-|rih poznih oasantov. i vilo na Črnučah pri Ljubljani, si gospodični E. in D. v ta-sovraštvn, da ena drugi ne prir i ta niti-belega dneva, da bi sc >gll divitl lepoti svojih postav.' i vilo tudi. da bo ena izmed luh gospodlčen upeliata novo bubi ro. sedaj si je že dala odrezati pol metra nad ušesi, avlk) na Črnučah Orl Liubljanl.
zadnja ženska ženrtua ponudba uku tako zelo razveselila neko Hidično. da H Jc veselje škodilo
še sedal boli glava, a vilo na Ježici pri Ljubljani, da :>la tamošnjl tambur;«5kl zbor iz ih olrok hi da nI pričakovati na-Ika. Cuk ic slišal, da sc baje od-II nc strinjalo s tem iu sc nočejo illi s poln ....
avlk). da so Imeli na sv. Stclana v Podmclcu baškt fantje ples redi ccstc o polnoči, ter da so tera (»boljša« podnietska dcklc-lesala ž njimi cesti. I.c prl-kiualu zopet, ker hi bPo tako . Zlasti dve vas komaj pričata. ker *narfa srci popolnoma rrlianl po vas.
avl|o v Scsljano. da na zabav-večeru so prežvekovali igro .sto piščancev, glodalce pa Jc dec bolel. Se z a gr ta jalo le o-™elo. ker se mu jc preveč šva-zdelo."
lvflo v ISesljanu. da društvo •ojsega« je Čuku vabilo poslalo, v kremplje Jc vzela in hitro
napake seflela pa jo rekla: »Glej, či<kec ino) dragi niso samo lepi Iu mladi Igralci ti naši: Izobraženi. hitellicenlnl so . silno. Po-nilsll: dva cela stavka samo štirinajst napak krasi obilno«.
Pravijo, da nameravajo v Ider-skem pri Kobaridu ustanovili v tel zimski sezoni takozvano .Društvo idorskili klc|K-,(ulj., poleg starih se bodo sprclemaJe ludi mlado članice, In sicer vse one. ki lim jeziček dobro teče.
Pravilo, da ie v Ajdovščini najlepša natakarica g. D., lo škoda |c, ker |o Ic zu domačo rabo.
Pravilo, da Je B..... spremenil našega >hlu« v »srnini bleu« to pa radi tega. ker prlhalaJo naši lantju vojaki ua dopust. >
Pravilo, da le »DiuAtvo rnzpc-liaiičkov« sklonilo na svo|t zadnji se|j, tla sprejme na silvostrovo obe Šlur.ikl In vse ajdovske kiasotlce |M)d svoje okrilje.
Pravijo. du dnl.iiu Slo/.skl lagri čudeže. da slrelfuio pse mesto zuknv In sru.
Pravilo, da so bo drvar lom ultlov-skega parku za enkrat oprostilo so kan|c. pod pogojem, da Izruvajo vsaj šo mo|o hi ostalo kole s labhuiia
Pravih. da so v mariborski okolici agenti, ki delalo za avloomiibus promet, tedaj v korist luiroda. du pa je tudi več takih	ki pravilo lju,
dem, da naj se lova ne udeležujejo, ker s tem bodo milčill Imgatušu Iu jih spravili na beraško palico.
Pravilo, da bo od zdal naprej1 v Jugoslaviji vsakdo, kdor bo hotel umreti, že prod svolo smrtjo moral nriiavftl. da Jo poravnal vse davke in iln drugače ne sme i>oprc! umreti.	V
Pravilo, da lo v Mariboru Peklenska noč na Silvestrov več^r toliko ugajala, da so se izrazili, d« ne že, lljo šc kdirl doživeli enake! Peklenske unči.
Pravijo, da tisli ki v zadnjem pravijo pravi o vs ta nov it vi dražbe za Izdelovanje pivnikov ni prav slišal. Namerava se ustanoviti gazometer (izolirano seveda) za hraueuje strupen ih plinov podobnih — duhovitosti- tla=či!
Pravilo, da jc pisai o srcfeanlu Adrije z Volgo brezdvornno Adria poklonila preveč svojo slane vode. To Ic sedal efekt...
Pravijo, da Je »postzug« Iz Sv. Andreja pri Trstu na zadoJi pravijo odgovoril ipribltoio sledeče: »Ne vem točno, čc se moje brlizganje po Ro-ianu zatnorc pripisovali čarom brhkih Zariašic. flolovo pa je. da je mole brlizganje bolj redno in stalno, kakor pa tisto raznih ekspresov in dJ-rettissknov-. Tako pravi »postzug«. Skurc Jenu buotra tOdc...
Pravilo, da si Koko iz Rojana želi »frlšnlh vicov«. Neslan biti lo tako neslano.
Pravijo, da pravi Koko nekaterim gospo (kitu ollcljeleii »na svidenje«.
Pravijo, da so kriški ribiči zaduiič vlovlli nov foolball! Preiskava Jc dognala, da ga ie branil lako daJcČ nov Valaš. Ceh Hustolcs. Bole se, da bo zanj igrišče veliko premal-hno_.
Pravilo v Mariboru, tla člani in članice društva »Bratstvo« svojega predsednika lako ljubijo in spoštulo-)n, da so mu kol Miklavževo darilo uokktnill dva morska prašička. Cuk mu k temu simboličnemu darilu srčno čestita.
Pravilo v mariborski delavnici drž. žel., da so tam ljudje, ki sc v družbi nredslavtiaio kot inženirji, so pa navadni ključavničar)L Cuk jim ta greli odpušča, ker Jc sprevidel, da 'c temu Ic velika duševna revščina kriva.
Pravilo v mariborski- delavnici, da so tam zelo inteligentni lludie. saj
delajo so tako, nc vedo pa, da se picd vstopom v kako pisarno odkrile.
Pravijo v Mariboru pri »Duijavi«, du st) prišle »Tri mladenke« v kon-kurs, kur Jo gdč. C. - odpotovala v Postolito ter da so nekateri fi.|it|e radi tega zelo žalostni.
Pravilo v Mariboru, tla se »Klub nočnih ptičev« že sedaj |H>svclti)e glodc dclovanla v prihodnji Sezoni mi kako lil se preprečilo od uiesliie-i-a magistrata mimcrnvitiio ia/.svelijo v ;ui jo parku..
Pravilo v Murlhoiu. da .Nočni me tullčki« vsled toplega vroiiiciri zopet živahno delujejo, dočim so začetkom zimo bile zmrznile v »volili zave, (IŠčih.
Pravijo v Murilioru. da lo sedal v Apolo kinu miV igralec liu kI.ihovIiJii in da Jc rqk stiokovnjak. prelšnll pa |c stavljen M. ohčiiistvll nu ra/pola-grt toi se gu lahko ungužlra /.i nu vllanje gramotoou
Pravilo, da tudi v Sciiotctah hodilo fantlo nu dan sv. Sleliiliu snubit dekleta. Tuck eloganliu 1'.. ki nosi • flliilU čevlje, sc le napotil v Do-Ic.nlrt vas k lepi M ReVež Je do ušes /»ljubljen. Ker le fcevt fant. iiui vsi želimo, dn ne bi zastonl trgal i>od-plate v Doloiiio vas.
Pravi|o v Podiukl. da Iu Sever ponoči 27. t. ni. alarmiral cojo pmHcŠ-ko vlado, ker nI mogel priti 11.1 Rus« ko, hotel |e ludl šturuurti pu se umi za laki# ni posrečilo.
|'rav||o ua Prupotneui pri Tolminu, da '.v uiluulem ielu niso bHi nič kaj zaitAvoljnl s planšarli v Planini na Vnhikeh in da lx>do letos le saini vse skupaj opravljali. Cc bodo sami, |im nc bo treba niti teh par llrlc dati fci blaga liianj porabijo; Sicer Imajo pastirji v te) plunhil tako Ippo. da jiin Še lesti ni treba .toliko, kakor dru-godf malo bofl »rltlštcjo fclačuj pas, pa gre &15 naprej.
Pravijo, da so na Duplici vsi Gr-logasci pristopili k ognjcgasccm, na veliko veselje SmarČanov. ker se jim zdaj ni Ireba bati ognja. In bojo v bodoče skupilo gasili žeina grla.
Pravilo, da neki i;.nt iz Sturij Imdi ua Ustje in zalezuje dekleta, ki jili močno omami s svolo simpatijo.
Pravijo v SUvcah pri Rakeku, da je rictcl dopis v koš. ker jo slabo - pisan.
Pravilo
da so goroniska dekleta taka, da IJubčka rada bi imela vsaka, zalo so na Štefanov na fante uprizorile velik lov. 'Katera prva ga ulovi? •Cuk na pal'cl sporoči.
Pravijo babe v Gorlanskcm. da Imajo vedno več čcirč, ker dohajajo v vas vedno novi učitclli-učitcljicc, babjili kvant na od nikoder nL Cuk pravi, pa nal si Izvolijo predsednika ali župana.
Pravilo gorlanskc punce, da bo priški kmalu moda brez las.
Pravilo po vasi gorjanski, da sc 1k> kmalu odprla nova gnstllna brezalkoholnih pilač. Hej kako se bo lartovska d.uŠčin. -csellla. ko :."de sladku vincc pila.
Pravilo nemška rularska dekleta, da Je neki pob zelo vroče krvi in da je že marsikatera izmed niili :n<)r;:!a napraviti »lauf Šrit« pred njim.
Pravilo, da. kjer se imiešavajo ženske. gojoVo sledi prepir :di celo nesreča. posebno pa čc Hm gospod Alkohol pomaga. Tako so se umeša-valc ženske v noči od 26. na 27. de, cembra pri neki rodbini na Pobrcžju pri Mariboru. Tepli. bili. sekali in rc-' zali so.se z noži In sekirami. Posledica jc bila. da so bilo tri ženske In trije moški zolo ranimi. Tri so prepeljali v bolnišnico, tri pa v kcjho.
Pravilo, da jc bila neka gospodična Tončka v Mariboru na božični večer tako dobre volje, da ie začela peti:
»Pa smo lili pr Šolan.
Pu smo bil* vsi plian.
Pa |c pišu svet Joh.
Iu nas zmašii vse pod klop«. Pravilo, du |e v Mariboru v neki klali vse |m>Iih>	namreč mi/, in
.stolov.
Pravijo, da so v Jugoslaviji neka teri ljudje zelo prebrisane glave. ()*il mimreč ile pihIpišejo, pa tudi ne plačajo nobeno delnice, zalilcvaju pu jamstvo /a nepodpisane in nepliiCaiie delnice.
Pravijo, da jr bilo ua božični dan v Mariboru lako goiko. da so |e mestna uia vsled vročine ustuvilu.
Pravlk>. da st) 11. decembra viseli temni oblukl nad mosttMii Mariboiom. toda lepa električna razsvetljava jr piivabtta mnogo mludino v <ioiposko ulico nu Iz.prelmd (H> IN. url le pu e, loklrlCnt lok v. 1'all iiaoiikral prrno hal Iu mesto Maribor se le nahiilalo v vollkl toml. Po gostilnah In kavarnah so užgall takoi sveče. I|ud|c na ulici m> |>« božali domov, samo v <io-sposkl* ulici s<> so izprehaiali dalje Iu trkali so se I10I6 ali nehote /, glavami iu tiipiitam Jc bilo tudi slišati kak ■cmok« uli pa kak tanek glas: »Gospod Jaz Va» ne poznimi« Jn otlgo vor: »Jaz I111II V.us uc« pa lo je sreča, da se ua ta način s|hi-zuuva. Luna na nebu. kt le bila do tedaj skrita za lomnimi oblaki, ie slišala te besede iu nekako cvtlenje. se |e razjezila In da ščlli sprehajajoče sc gospodljuc. Je razpodlla oblake na vse strani, lako da le ostala sama hllščcča se na iusnetu modrem nebu. Naperila je smehljaje se svojo hliščo« bo naravnost na Gosposko ulico, vsled česar se le videlo kakor po dnevi.
STANOVANJSKA BF.DA V »MARIBORU.
Kako se govori. |e» to vprašanje povsem že rešeno, namreč da do 20. januarja t. J. nikogar ne bodo vrgli na cesto, po 20. januarju pa sc začnejo splošne deložacije. o k teri priliki bo pa mati »narava« segla vmes In bo vse delozlrano spravila i>od svoja krila.
IZ MARSEl.LIL
*\ csolo voščilo k novemu leni po šiljamo slovenski lantje rutkiril • ■ Prancije, bratom, sestram, iajitom iu deklotoip. posebno pa tebi. preljubi Cuk na pal'cl — Košuta Ivan. Po-draga; Potočnik Matija.. Orchovica; Andrei Krušič, Orchovica: Pumi Al., .Ooče: Ivan Pmtfsrlč. Artiče; Silvester Pcgan. Gabcrlc; Miro Ccnovin. Oaborje: Prane Ccliovln. (laberje; Anton MermolJa Sclo.
DLKLICI. GOSPODIČNI'. DAMI! Itd.
POZOR 1
Samomorilne kandidatbiie, vsi ran strup, bodala in samokrese. Melanholične. skeptične, obupane vzdra-mite sc iz lega stanja otopelosti. N«: čutile II |K>trebe. da popolnoma izpraznite svojo dušo. predno se odločite za odhod. aH da se zaprete same vase? Vidite — pred sal>o 1111:1111 lizol. ciaiikalil. arsenik. žveplom« kl3 slino, »vrv ki »žajfo«. eiiiijst bodal, trinajst samokresov vseh sistemov, plin, višino (5 nadstr.) Itd. a .se vsemu smejem... Gjuiimn se recipročno iu Izpraznimo si naše dušne rezei-voarje... AU smeha ali drame, ali poezijo ali prozo ko končamo se umaknemo. Naj vam povem - mol pogled je teman, moli lasio so pesniški. moji žepi so prazni. .1 posedu Jem nad tisoč gradov zidanih v oblakih. Imam kitaro in usta smeh in nc smeli. Vse Imam samo nekaj ml immjka. To nal mi prinese prihodnji Cuk.
Pravi«, ilu v Pliskovlci ic bila na dan sv Slelaua inStalacijri iantov, kateri so listi dan poslali fantič z vstopnino \„ 25.
Pravijo, da ic neki mladenič i/. Plis-kovicc, obrekcl neko dekle i>o ne-krivcni. Sedal se hodi opravičevat v tlijo liiSe.
Pravilo, dn ie neka mati Iz/ Domžal zelo vesela iu ponosna ua svojo ličcr. o kateri le pisal zadiilič Cuk na palVi. Rekla ie med družni la-;-le: »No. lo ie iui ros nekaj inie-nitneKa, sodaj bo dekle kar liltVo dobilo laula«.
Pravilo mi Umiki pri Domžalah, da Jo lam neka Kospodifria. katera meni. da jo bil /aduii »pravijo« Id Kovori o /.ali&lu Krobeljskili llpk\ namenjen ull. Čuk jo z.opel za ono skuSnjo hoKalclSl. ker sedaj je priN - "Ičjipi, d.i liranl prijetne spomini) morila i>ol uc?.iicKa spola lam okrog. Ti'koJe izdajajo iinrliMce sviiie r.relie.
(iOSPOl) Al KOIIOI V MAUipOUlI IN NA POTOVANJU.
V	soboto IC. decembra ie bil gospod Alkohol židauc vol i«, ker ie napravil dober nSelt iu ker )o vedel .1a bo vsled lena napravil v nedeljo 20. decembra Se bolIScga. V su-bOto j« namreč spremljal nekega boljSc^i gospoda »Nchodbralrcba« Iz. Polskave v Prani. Tu ca ie uuSiinlal. da ie ta užalil dva poSleiiiaka /.a t o. ker nista prijatelja z gospodom Alkoholom. iima Stol levite iu ciicku akccntuiral bi skoral rekel s taloin. O tel priliki sc le pa gospod Alkohol spri 7. gospodom kofeinom. Borila »(a sc dolgo časa a slednjič je zmagal vendarle gospod Alkohol. PriSel jc pa isli večer v Maribor iu |u Sel v neko gostilno v Stolni ulici iu se jc tako) sprijaznil s lam okoli mize sodečimi pivci." kmalu potem iih jc vse lako naSiuital. da so eden drugega grdo pogledovali iu se začeli kregali. Nekega gospoda ie celo tako narodno naSiuital. da ie ta go-stilničarkl rekel -Wir vverden niehl ivindisch reden. sonderu ilur dcntscli«. V ncdelio 20. dcecmbrh pa je od jutra do večera Imel po vseli mariborskih gostilnah in kavarnah mnogo opravka.
POGOVOR Z NPKIM KAVARNAR-JEM V MARIBORU.
V	soboto 12. decembra-sc ic vrSU. sledeči pogovor med kavarmiricm in> goslom: v
Kavarnar: Orači moj! /.daj ic zima, premog jo draq. luč je draga, kava se bo podražila.
(losi: Šaj imate Se zdaj preveč df>. bička.
'Kavarnar: Oa za Vas ie lahko, Vas luč nič ne stane in grciclc se zasloni.
Gost: Za mene ie Se prevroče Iu.
Kavarnar: Pa se vendar sleciic.
Gost: Tega vendar nc smem s.toS| riti.- drugače me takoi odvedejo — kairS? - sami vcslc.
IZ BUHNOSA AIRFSA.
Na obletnico našega prihoda v Južno Ameriko poSiljamo iz. vesele družbe ladjo voSčil svojim starišem, sestram, \bratom. vsem sorodnikom, priialcijicam. prijateljem in onim Slovencem. ki so ostali zvesti svoji domovini: želimo jim obilo sreče k novemu Iclii. Pozdravljen bodi. drag nam slovenski krai.
Ciril Batič. Osek: Peter S;uno-kec. Osek: Anion Skarabot. Šempas; Olga Badalič. Hsek: Marija Spaca-pau. .'Ozeljan:- Marjeta Fagancl, Ozcljan: Alojz Ličen. Osek; Prane ROžic. Osek: Jakob Remec, Osek; Franc Cigoj. Osek.
DF.R BRATPN IST AUSGF.GANGKN.
V neki goslihii pri cerkvi v Mariboru |c pred kratkem ueki gost: vpra-Sal uiatakarjco: -AJi imate -telečjo pečenko?« Natakarica um jo odgovo-rila: •Tolečla pečenka ie Sla že ven«, (losi: »Kam pa?« NiMakarica: »Oer Bralen isl aiisvcguugcu«'.
ODGOVOR BANJASKHMU DEKI.r.TU.
Ponudba le res lepa bila. da ban|-Ska punca bi me vlovila. Ne gre tak hitro kol misli* II, ual Čuk So malo polastil. Ha res nedolžna si kol laz, jo ve so žc seda n II Čas. Ne Iftčcm mlado ur bogulo. ker kar sc svell, vse zlato. Ros. da sem vesel, ker ImiiS 5 žukllev lir. Dekle, le pomisli 'I du (o vdovce ne vloVt. BoljSe irl dni bosa praprot žel. kakor enega vdovca vzel.
Vseeno ti poSiiiam pozdrave na tvoje lepe banjSke planbvo.
S. K. Gor|«ii»ko.
N K DOLŽNOST.
»>Vi ste poosebljena nedolžnost. zlatica!« pra.vi tjosnod Gorikovič Aurorf. bdo olde* eopi hčerki bogatega trgovca, ki pač ni bila več popolnoma neizkušena. »Ah. vi san#» tako pravite!« odgovori lepa in znrdi.
NEŽNOST.
Neka gospodična vpraša častnika: »Kako- ic to, da ste v ljubezni tako nezvest?«
Častnik: »Prisegli smo kra? lju zvestobo; čc hočemo njp-mu ostati zvesti, kako morete od nas zahtevat', da bomo i-meli šc zli vsakega drugeoa . posebno zvestobo?«
SMRT.
Med vefikSm viharjem, ki je zdaj pa zdaj grozil laldfji, da jo pOgrcztic na, dho morskih j valov, jc scidcl v svoji , celici mornar in hladnokrvno obedoval slanike. medtem, ko jc ostalo ljudstvo na ladji trepetalo in molifo.	',,. . 1
»Kako moreš v takem'*tre; notku tako mirno obedovati?« •jc vnrašal morriairja kapitan..
»Mislim, dki bomo morali kmalu zelo veliko piti!« je„od-vrnil m omar »in zato sem' vzel kai zelo slanega, da bo pijača bolj iteknila!«
ZVESTO A.
»Čcnnu )?očeš, Katrica?« je vprašal župtifk lepo kmčtiško !d'ek|c. »Ali. kako nc bi jokala, moj Janez mora k vojakom!« je odgovorila lepa Katrica. »Oh, saj sc bo čez nekoliko* mesecev vrnil!« io ic tolažil gospod župnik. »Ahj takrat bom imelaN žc druzega!« je vzdih ni« la Katrica.
STAVA.
V neki vasi sc ,snid'cjo trije možje in siccr: Nemec, Jud in Madžar in se pogovarjajo o smradu kozla, končno stavijo,
kdo izmed njih bode najdaljc prestal pri kozlu v štali. Prvi ure Nemec, a se kmalu vrne ves bled rekoč. \U mu ni prestali. Sedaj gre Jud. ta ostane dclj časa, za njiin poizkusi Madžar, druga dva- čakata nekaj ur, nič sc ne' ztfitne. Po dolgem času se sli.Šl končno iz hleva en ropot: in na njih n<lj=> večje čudo priilc ven kozel, ker ni mogel več prinašati smradu Madžara.
ČASOPISNA.
Oznanili smo' včeraj, prvi med, vsemi časopisi, da je umrl Branko Hranjakovič, iu danes smo zopet prvi, ki lahki) naznanjamo, tla je bila Ui vest ncretsniČnn in prehitra.. Razvidi sc iz lega, kako jc naš časopis vsikdnr tuiijbollc in najhitreje informiran. —To jc pa res neoporečno.
tirnim (iui iui!ei
DENAR V JUGOSLAVIJI
Ljubljanski miiilia
v nuvupreurejenlti prostorih
v Ljubljani
MeatnI i*a-	«»
»prejem« vlOOC nO hro-
nllne IcnJI^Icc; ln t«--koč| račun, Jih obrealu|c
ix> «8/.
'>' 1"
l«V |lh l/|>lflčuje lakoj brez odpovedi In l>rc-f odbitka. ^Vcčje hranilne »loae i pdpov.--~7tnlm rokon) obrestuje tudi »Išje |iO douovor|i
laziil najfinejših likerjev:
Moškaf pasit, marJala, Turlnskl vermoulh, Vcrmouth bdi, Clpro, Malaga vino, puneh, rum, žganje, razai sirupi. >
Specijallteta: Krema maršala, Jajčna maršala, Jajčni konjak. ' Žganjarna JOSIP SULFATI
GORICA, Trg Sv. Jlntona 7
LUIGI CALISSANO l FIGLI
IZDELOVANJE VINA, ALBA Bogata izbera! finega vinn v steklenicah: Barbcra, Frelsa, Barolo, Bracchetto, Neblolo, «$tl spumante, Gran spumante (N«'tin1zna vina: Grlgnolin bela vina navadno v steklenicah^- — —
in zaloga pri
<5IUS.
ZGMIiUM«. Trt lir. lateM 7. GOR Cfl
Širile to na paTci.
Leopoldo Zakraisek
Gorica - Corso G. Verdi N. 13 - Gorica
M velika zalp<5aT
kuhinjskih predmetov Iz emajla In BQ.	aluminija, steklenln, pojrceiane Hd.
p|	BogataIzbera božICnlh daril	g"
g Posebnost: ZIMSKE COPATU
Cene zmerne! Cene zmerne!
Manufaktjro, perilo, izdelane obiske
po cenah brez konkurence
kupite pri dobroznani
Bratje Mose
Via R^teflo 7 - GORICA - Vfa Rastello 7