K.JospodarsK spoc a moc J>loven/jc Telicc s 1. darilom Dve kravi s 1. darilom Z žioinorejshe razstave o Šmarju pri Jelšah 12. septembra 1928. Razslavo je priredil okrajni zastoj) s pomočjo oblaslnega odbora. Slovenski kmet v pridelovanju žita ne bo mogel tekmovati /. Vojvodino in Slavonijo. Naša zemlja je presiromašna. Veliko bodočnost pa ima slovenski kmet v živinoreji — seveda lc, če bo za svojo živino tako skrbel, kakor umno živinorcjstvo lo zahteva. Tu pride v prvi vrsti v poštev najskrbnejši izbor pasme. Če kje. velja tu načelo: živi in oslane in rodi naj le to, kar je najboljše — kar je slabotnega, nima pravice do potomsiva. Zato je treba pri kravab in pri bikih najskrbneje gledati na najboljše. Seveda to ne bo šlo na eni strani brez krepkega sodelovenja oblasti in na drugi strani brez delavnih živinorejskih organizacij. Daljc se mora kmet dobro iz- šolati, kako skrbeti za zdrav razvoj in napredek živine: tu pridejo v poštev zlasti: dobri hlevi, umna prehrana, pašniki, planine. V iem oziru se bo moral naš kmet še marsikaj novega naučiti. Zakaj ludi tu velja staro pravilo, da je nevednost najdražja stvar na svetu. V lem oziru so razni živinorejskitečaji,predavanja in tudi knjige za kmete neprecenljive vrednosti. Da se pasma, kakršna je za gotove pokrejine v Sloveniji bolj primerna, čim bolj izpopolni in težke napake čim bolj odstranijo, so velikega pomena živinske razslave in premovanja. Na razstavah kmelje vidijo, kaj je dobra živina, pa iudi, kaj je slaba. Dobri rejci dobe nagrado in lo je pobuda za druge, da tudi svojo živino skušajo povzdigniti. V najožjem stiku z umno živinorejo je seveda dobro organizirano mlekarstvo, ki baš Ivori bistvcn dohodek pri živini. Biki z " //. darilom. Bik s I. darilom (400 Din) in diplomo. (Last A. Pišek.) i *