L J L" 2 L J A " A nn&dM (M amnam MM V Trsta« v ntdillo, 11 stptambr« 1926. Posamecoa Številka 30 stot Letnik Ll 1 ' ponedeljka. Naročnina: m 1 rac celo leto L 75.—, v tnazemstro L « 50 ret — PoMmczn« Kevtlke 30 stot. — O511«nlna za 1 mm v iirokostl 1 kolon« (72 m m): za tigovske in obrtne ogbn 75 rtot, za amrtniee. zahvale, podane, vabila L 1.20. ogkee denarnih zavodov L t>— Mali oglati: 80 flot za beseda najmanj L 3. Uredništvo in npamlltvoi Trst (3). ulloa S. Franceaco d'Aaaid 30. To*4 lafon 11-47. Dopfci na« ao poWl»io UklMno arcdaittna. oglnal. rakla« aacife ta danar pa npramiltv«. Rokopial ao ne vrate^n. Nafrankiraaa plama sa na tore emajo. — Last. zaloiba in tlak TIskarna „Bdino«* Podnrednlitvo v Oorief: ulica Glosu* Oardned It 7, L n. — Telet it 827 Glavni In odgovorni urednik: prof. Filip Peric. Nekoliko opazk o cestah na Goriškem Kar je poročal neki dopisnik pred par dnevi z dežele, je resnična skrb vseh onih, katerim so finančne zadeve naših občin ter s tem tudi plačevanje vseh občinskih davkoplačevalcev pri srcu. Poznane so težave, v katerih se nahajajo naše občine. Obremenitev radi vzdrževanja bivših okrajnih cest, spa-dajočih sedaj pod občinsko upravo, bo raidi tega silno težka. Od celega obširnega cestnega omrežja, katero je imela v svoji upravi goriška dežela ter po razpustitvi goriškega deželnega odbora videmska pokrajina potom posebnega tehničnega urada v Goriški, je ostalo v oskrbi pokrajine samo 120 km, 600 km okrajnih cest je pa si. julija prešlo v področje onih občin, skozi katere te ceste tečejo. Seveda bodo nekatere občine morale vzdrževati daljše proge cest kot pa druge. Tudi bo v hribovitih predelih dežele vzdrževanje cest mnogo dražje kot pa v ravnini. S prehodom okrajnih cest iz deželne uprave v občinsko je bilo tudi odpuščenih iz službe okoli 100 cestarjev. Nekateri izmed njih bodo pač dobili zaposlitev kot cestarji v raznih občinah, večina pa si bo morala iskati zaslužka v druge vrste delu. Občine, ki bodo dobile v svoje področje posebno dolge črte bivših okrajnih cest, imajo pač vsaj to upanje, da bosts obe cesti: ona dolinska po baški dolini do Petrovega brda ter ona iz Bovca do Trente v kratkem prešli v vojaško upravo radi svoje strategiČne važnosti. Škodo, povzročeno na cestah, posebno t>o povodnjih leta 1923., bo popravil tehnični urad v Gorici. Bila pa je takrat cenjena škoda na okoli 700.000 lir. Predvsem spada med ta dela, delen prenos ceste iz Iderskega na Livek, ker so radi deževja usadi in plazovi čisto uničili precejšen del te ceste. Proračuni eni so stroški za prenos tega dela ceste na 217.000 lir. Ravno na nasprotni strani reke Soče ima tudi deželni urad še izvršiti v lastni režiii prenos ceste od bregov Soče pod bližnje griče pod vasjo Smastjo, ker je tok Soče odnesel del bregov in pa cesto na njih. Ker ni izgleda na bližnjo regulacijo toka Soče v dotič-nem kraju, se je pa izdelal načrt nove ceste, ki bo šla višje gori pod obronki gričevja Smasti in Ladr. Tzmed mostov cestnega omrežja, ki ga je nekoč vzdrževala dežela, sta najbolj potrebna popravila oziroma pozidave oni, ki pelie preko Soče v Čez-sočo. Temelji, na katerih sloni, so namreč že čisto izpod j edeni od vode in je le čudež, da ga ni kaka povodenj že odplavila. Tudi zanj je že napravljpn proračun v znesku 55 tisoč lir, toda do nakazila svote ter pričetka del je pa še dolga pot. Deželna cesta v vipavski dolini bo podvržena marsikaterim popravilom. Predvsem bo moral izginiti oni nespodobni, silno nevarni most preko Vipave iz Prvačine v Dornberg. Gotovo je, da je vzdrževanje vseh okrajnih ter še onih ohranjenih deželnih cest stalo precej. Zato so pa bile vse te ceste v prilično dobrem stanju, mnogo boljšem kot so pa na splošno navadne ceste v starih pokrajinah. To je lahko opazil vsakdo, kdor se je vozil preko naše Furlanije v videmski okraj. Z odprtimi očmi se je mogla ta razlika Že po močnejšem tresenju vozila opaziti. Gremo na vsak način nasproti precejšnjemu poslabšanju okrajnih cest, kajti izključeno je, da bi posamezne občine razpolagale s tako veščim, tehnično naobraženim osobjem, kot ga je imela dežela, ki je že radi razsežnosti omrežja morala postaviti na vodstvo svojega cestnega urada inžinirske moči. Tudi je ta urad z nekako višjega nadkrajevnega stališča lahko motril stanje in promet podrejenih cest ter priskočil tja s popravili, kjer so posebno živahne prometne potrebe to zahtevale. V področju občine bo bivša okrajna cesta uživala približno enako postopanje kot njena dosedaj manj vredna vrstnica — občinska cesta. Živela bo bolj v odvisnosti od preudarnosti občinskega upravitelja, od razpoložljivosti denarnih sredstev v občinski blagajni in pa po kvalifikaciji koristnosti za dotično občino. Delokrog italijanskih pokrajin je omejen na vzdrževanje umobolnic ter le malo več preko tega in je izključeno, da bi se za naše kraje napravila izjema ter prevzele okrajne ceste zopet v pokrajinsko področje, kjer so se pač itak znašle le v likvidaciji z vsestranskimi posli se baveče deželne uprave bivše avstrijske administracije. Tako imamo edino nado, da čas privadi tudi na slabše razmere, pa bodisi to v poslabšanju nekdaj izvrstno vzdrževanega omrežja okrajnih cest. Da vsaj nekoliko lažje prebole to izgubo vozniki in avtonfobilisti, bo pa skrbela takozvana naciionalna cesta nadaljevanje preiskav v ttaHJ! številne aretacije - Lucetti Je bil vilmS-ben pri pariškem listu «Corrlere degll Italianl* RIM, 18. Preiskave radi atentata na on. Mussolinija se živahno nadaljujejo. Tudi to noč je policija izvršila v Rimu okolu 200 preiskav deloma na zasebnih stanovanjih in deloma v prostorih rajnih udruženj. Policijski agenti so aretirali 500 oseb. Posebno dolga je bila preiskava na stanovanju republikanskega poslanca za okraj Massa Carrara on. Chiese. Trajala je od polnoči do 3 zjutraj. Imela pa ni po zatrdilu policije nikakega uspeha. Danes je bil aretiran v Perugii komunist Elgidio Rialti. Po dolgem zasliševanju na policiji je bil odveden v sodni jske zapore. List «L'As«alto» piše, da je Rialti šele pred nekoliko dnevi prispel iz Francije. Izid tega zasliševanja se drži strogo tajno. Milanski dnevnik «Corriere della Se-ra» piše: Ugotovljeno je, da je bli atentator Lucetti delj časa uslužben kot sluga pri glasilu italijanskih emigrantov v Parizu, «Corriere degli Italiani». V Parizu je češče obiskoval lokale, kjer se zbirajo voditelji italijanskih emigrantov Campolonghi, Bazzi, Donati in drugi. Nekatera poročila Iz Nizze pravijo, da je Lucetti svoječasno udri s skupino Italijanov v neko cerkev, kjer so blagoslavljali fašistovski prapor. Oddal je na zbrane fašiste iz Nizze več revol-verskih strelov. Italija In besaroMn opraianle RIM, 18. Ob priliki podpisa italijan-sko-romunske prijateljske pogodbe »ta bili izmenjani sledeči pismi: Pismo prvega ministra Mussolinija generalu Avarescu: Rim, 16. septembra 1820. — Gospod predsednik! Tekom prigovorov za sklenitev italijansko-romunske prijateljske pogodbe smo imeli priliko proučiti tudi vprašanje besarabskeg-a dogovora, ki je bil podpisan dne 28. oktobra 1920 v Parizu. Iz razlogov, ki sem imel čast Vam jih pojasniti, italijansko-romunska prijateljska pogodba ne imenuje na nobenem mestu istega dogovora, katerega bo italijanska vlada flele takrat ratificirala, ko ne bo to škodovalo sploS-nim interesom Italije. Sprejmite, gospod predsednik, izraze mojega globokega spoštovanja. Avarescu je tako-le odgovoril Musso-liniju: Gospod prvi minister! Čast mi je potrditi Vaše pismo s dne 16. septembra, v katerem ste mi potrdili razloge, radi katerih italijansko-romunska prijateljska pogodba ne omenja dogovora glede besarabskega vprašanja, ki je bil podpisan 28.- oktobra 1920. Obenem jemljem na znanje, da je ratifikacija tega dogovora od strani Italije vprašanje primernega časa. Blagovolite, gospod prvi ministeg, sprejeti zagotovila mojega globokega spoštovanja. — Avarescu. Griko ItalOmskl trnvliskl dogovor podpisan v Atenah RIM, 18. Iz Aten poročajo, da je bil danes podpisan začasni trgovinski dogovor med Italijo in Grčijo. V kolikor se tiče izvoza, uvoza in prevoza, sloni pogovor na fclavzuli favorizirane države. Ministrski svet se sestane M. septembra RIM, 17. Predsednik senata on. Titto-ni pride v kratkem v Rim, da se dogovori z on. Mussolinijem glede otvoritve senata. Senat se bo sestal v drugi polovici oktobra, da odobri zakonski načrt glede uvedbe smrtnih kazni v Italiji. Ministrski svet se bo sestal 30. septembra. To zasedanje bo trajalo le dva do tri dni. Ministri bodo proučili ter odobrili načrt za uvedbo smrtne kazni. AVTOMOBILSKA NESREČA L Senator Spirlto težko ranjen - Njegova soproga podlegla poškodbam FIRENZE, 18. V bližini mesteca San Giovanni Valdamo je avtomobil, v katerem so se nahajali senator Spirito s prve kategorije in sicer ona iz Gorice preko Predila na Trbiž ter vipavska preko Ajdovščine. Povsod se širi, popravlja, se ublažujejo ovinki, čistijo jarki, se posipa in drži v dobrem redu. Nasproti solkanskemu mostu v Klancu proti Dolgi Njivi v slabem terenu med Kanalom in Ročinjem, med njivami volčanskega polja, skozi trnovske klance ter vas Žago je bila deležna 2e to poletje obilo popravil. Nova in obširna se obetajo v bližnjem času. Prežalostno je pa poglavje o onih krajevnih, pa prepotrebnih cest na banjški planoti ter onih, ki vodijo iz trnovskega gozda, da bi jih mogli vzpo-rediti z neštetimi. Njim bodo veljale onazke v kaki drusri številki «Edinosti». soprogo in še dve drugi osebi, danes zjutraj v polnem teku trčil ob neko drevo ter se razbil. Radi nevarnih poškodb je soproga senatorja Spirito umrla tekom prenosa v bolnico. Tudi senator Spirito se nahaja v nevarnem stanju,' ima najbrž prebito črepinjo. Trgovski stiki mod Italijo in Romunijo RIM, 18. Romunsko poslaništvo je poslalo prvemu ministru on. Mussolini-ju noto, v kateri izjavlja, da želi ro-, Druiba narodov Uspehi Jngoslovenske delegacije - Zaupanje v dr. Beneia . Zasedanje se zaključi 25. t m. ŽENEVA, 18. Jugoslovenski zunanji minister dr. Ninčič je kot predsednik skupščine Družbe narodov v četrtek zvečer priredil v hotelu des Bergues večerno zabavo, ki je izredno uspela. Za-. bave se je udeležilo do 200 gostov, med munska vlada vpostaviti najtesnejše?temi vsi zunanji niinistri poslaniki po-trgovske stike z Italijo. Radi tega bo l »lanci m pooblaščenci vseh dežela.Nav-Romunija v kratkem predlagala itali- «>či so bili: dr Stresemann, Lord Ce- - - • cil, Loucheur, Paul Boncour, grof Ishii, Zaleskl, maharadŽa iz Kapurtale, Scia-loja, Nansen itd. Večer je potekel ob najboljšem razpoloženju. Švicarski listi obširno poročajo o prireditvi: «Journal de G«neve» piše: «Ta lepi in veliki sestanek zastopnikov raznih narodov pri jugoslo venski delegaciji je zopet potrdil splošno pobratimstvo. Pred 10 leti bi se bil zdel tak sestanek zastopnikov celega sveta v Ženevi nemogoČ». ŽENEVA, 18. Za širšo politično javnost je bila ponovna izvolitev Čehoslo-vaške v Svet Družbe narodov iznenađenje. Čehoslovaška sploh ni kandidirala, ker je v smislu dogovora odstopila svoje mesto Romuniji. Za 9 nestalnih mest je bilo 13 kandidatov. Vendar so zadnje dni zajstopniki velesil poudar- , BOJI V MAROKU PARIZ, 18. Poročila iz Maroka zatrjujejo, da so Spanci Imeli zopet nove iz-gnbe vzhodno od Tetuana. Rod Džebala je dobil novo orožje. Domačini se pripravljajo zopet na resne napade, tako da so Španske posadke' v mnogih kra^ jih v velikih zadregah, ker nimajo municije niti niso po številu moštva dovolj močne. janski vladi, da se pričnejo pogajanja za sklenitev italijansko-romunske trgovinske pogodbe. Konference pri UznnooKu Delovanje radlkalskega centra - Pogajanja u vstop 8LS ▼ vlado? BEOGRAD, 18. (Izv.) V pričakovanju razpleta situacije politični krogi še vedno razpravljajo o Uzunovičevem potovanju na Bled. Uzunović je baje dobil nalogo, da prouči položaj in pripravi teren za novo parlamentarno kombinacijo, o kateri pa bi bilo mogoče govoriti šele po sestanku narodne skupščine, ko bodo v Beogradu zbrani vsi parlamentarni klubi in bo tako mogoče raz- brali njihovo razpoloženje. Zato pred jali, da je treba obdržati dr. Beneša v sestankom narodne skupščine ni pričakovati novih dogodkov, razun ako bi jih Pašićevci pospešili. V političnih krogih zatrjujejo« da ra-dikalski centrum, ki mu je na tem, da Svetu. To prepričanje je rastlo in prineslo zmago Čehoslovaški. Volitev nestalnih članov Družbe narodov je bila silno bojevita. Nemčija je glasovala za Poljsko. Pri glasovanju o ostane Pašić kolikor mogoče daleč od j priznanju pravice do ponovne izvolitve _ __ . . . * m .i«___t_ _ ia «0 rv/iHala nrariin alflSnvnl- državnih poslov, skuša pridobiti nekatere parlamentarne skupine za to, da bi vstopili v vladno koalicijo in utrdili s je pa Nemčija oddala prazno glasovnico. Če bi se ta pravica priznala še kaki drugi državi, bi Nemčija glasovala tudi tem poloiaj g. Uzunovića. Pogajanja Poljsko, v sedanjem položaju pa je radikalskega centruma z davidovičevci baje niso obrodila uspeha; kriva je temu fuzija davidovićevskega in muslimanskega kluba. Radikalski centrum smatrala nemška delegacija to glasovanje za izjemno zaupnico Poljski in se je zato vzdržala. ni preveč naklonjen muslimanom, k1 ZlllI20ll|e IIHJđ FlUIICVla Kil MBfflŽIJO posebno z bosanskimi radikali niso v najboljših odnoftejih. V zadnjem času se v tukajšnjih političnih krogih širijo vesti, da so se pričela pogajanja med radikali in SLS in sicer potom dr. Srski-ča. Vršil se je tajen sestanek, na kate- VaSnost sestanka med Briandom in Stresom ann o m ŽENEVA, 18. Uradno poročilo pravi: Dr. Stresemann in Briand sta se včeraj sestala v Thoiry in sta v večurnei \ ---------7- ' Itl,J SCSlčUtl V 1 J i" Bia. » »»"'U.ii- -f rem so baje pripravljali teren za vstop 5 razgovorUt ki je potekel zelo prisrčno, SLS v vlado in ao tudi že določili glav- razpravijaia o vseh vprašanjih, ki inte-ne pogoje. Po teh vesteh bi bil udejstvi- rGsiraj0 obe državi. V vseh vprašanjih t vi tega načrta na poti predvsem mini- ftta prišlai do soglasja in bosta poročala ster Pucelj, s katerim dr. Korošec noče* 11STW>hih SVoiim vladam. Ako vladi sedeti v vladi. Pogajanja se bodo baje te dni nadaljevala izven Beograda. Ministrski predsednik Uzunović je danes imel vež konferenc. Sprejel Je predpoldne biviega trgovinskega ministra Šurmina in ta poset je takoj vzbudil pozornost. Kakor sicer ob takih prilikah, so takoj začele krožiti po mestu najrazličnejše govorice in domneve. Šurmin pa je novinarjem zatrdil, da z Uzunovićem sploh ni govoril o politiki. Pozneje Je Uzunović sprejel skupščinskega predsednika TrifkoviČa, ki se je povrnil v Beograd iz Dalmacije. Bil je, Jo uspehih svojim vladam. Ako vladi odobrita dosedanje zaključke, se bodo razgovori nadaljevali. ŽENEVA, 18. Po informacijah, ki jih je dalo predsedništvo Družbe narodov, se bo jesensko zasedanje zaključilo v soboto 25. septembra. Novinarji so se ves dan trudili, da bi izvedeli, kje se bosta sestala Briand in Stresemann in o čem bosta razpra\ljala. Kraj sestanka so pri obeh delegacij jah držali tajno in šele pozno so časnikarji doznali, da se bosta oba zunanja ministra sestala v Thoirjrju. Briand je kljub svoji gostobesednosti povedal v povrnil v D^nuiu^u^iacij«- ^ jo - samo to, kar je že vsebovano v kakor znano, v Cavtatu priP^ićuKon- !.uvodnem poro'Cihl. Ji>odal je samo, ferenca je trajala nad » O čem us£ehom sestanka jako zado- sta oba politika raspravljala, nI bilo ' » ^ stresemann in on nrav mogoče izvedeti. Gotovo pa je Trifkovič prinesel Uzunović u važna Pašićeva poročila. Razgovarjala sta se tudi o sprejemu čehoslovaških parlamentarcev, ki bodo prispeli 3. oktobra v Beograd. Pri Uzunoviču sta bila tudi notranji minister Maksimović in dr. Srskić. Dr. Nlkič in hrvatski federalisti BEOGRAD, 18. (Izv.) Pogajanja med dr. Nikičem in hrvatskimi federalisti se nadaljujejo. Nikićevl pristaši upajo, da bodo pogajanja uspela in da se bo ustanovil skupen parlamentarni klub. Računajo, da bi ta klub štel kakih 30 poslancev, ker upajo, da bodo k njemu pristopili še nekateri radlćevski poslanci, ki niso preveč zadovoljni s Stjepanom Radićem. _ Parlamentarna kriza na GeSkem PRAGA, 18. V izvršilnem odboru agrarne stranke je predsednik Švehla poročal o svojih razgovorih in pogajanjih s predstavniki raznih političnih skupin. Švehla se je razgovarjal tudi z nemškimi a^rarci. V njihovem imenu sta mu obljubila prof. Spina in senator Krepek, da bodo nemški agrarci glasovali za proračun. Pogajanja z ostalimi strankami takozvane carinske veČine še niso zaključena in se nadaljujejo te dni S socijalističnimi strankami Se Švehla zaenkrat ne misli pogajati. Počakal bo na sklepe kongresa narodnih socijalistov, ki se vrši danes v Brnu. Kršč. soc. nemška stranka se v svojem časopisju peča ž vprašanjem, katere stranke bodo pri prih. volitvah sestavile večinsko vlado. Listi poudarjajo, da bo dosedanja koalicija čeških strank v bodoče nemogoča. Centralno glasilo češke socijalne demokracije objavlja poročilo o socialističnem zborovanju v Pardubicah, kjer se je odobrila dosedanja opozicijonalna taktika strankg. voljen ter da se Stresemann in on prav dobro razumeta. Rekel je tudi, da morajo sedanji razgovori ostati še tajni, kajti ne bilo bi primerno, da bi se javnost že sedaj vmešavala v to zadevo. Če bosta vladi odobrili njune dosedanje zaključke, se bosta Briand in Strese-imann spet sestala, in najbrž se bo to zgodilo še pred decemberskim zasedanjem Družbe narodov. Stresemann, ki je po razgovoru z Briandom sprejel nemške novinarje, je tudi izjavil, da je z uspehi sestanka zelo zadovoljen. Sestanek med Stresemannom in Briandom je seveda vzbudil velikansko zanimanje. Politični krogi trde, da sta Nemčija in Francija na najboljši poti, da skleneta zvezno pogodbo. PARIZ, 18. «Europe Nouvelle» je objavila zanimivo izjavo izpod peresa nemškega zunanjega ministra Strese-manna. Stresemann ugotavlja v svojem spisu, da predstavlja misija Nemčije v Ženevi važno izpremembo v evropski politiki. Nič nenaravnega ni, če ima Nemčija resnično dobro voljo za sodelovanje v Družbi narodov. To je logičen razvoj dogodkov, ki so sledili Versaillesu. Po Locarnu si Nemčija na vso moč prizadeva, da bi rešila vsa oporna vprašanja s Francijo in hoče postati njena dobra sosedinja. Odmevi zadnjih dogodkov v Atenah ATENE, 18. Proces proti častnikom, ki so odgovorni za dogodke z dne 9. t. mes., se bo pričel prihodnji pondeljek. Zunanji minister Argirocilos je včeraj odpotoval v Ženevo. Notranji minister prof. Petimesas je prevzel začasno tudi posle zunanjega ministra. Nov zastopnik Rusije v Mekslkl MOSKVA, 18. Na mesto dosedanjega polnomočnega zastopnika ZSSR v Mek-siki, g. Pestahorskega, je bil imenovan g. Kolontaj. Program za poset čehoslovaških parlamentarcev v Jugoslaviji PRAGA, 18. Ministrski svet je sedaj definitivno določil program poseta čehoslovaških parlamentarcev v Jugoslaviji. Po programu dospejo senatorji in poslanci v nedeljo 3. oktobra v Beograd, v pondeljek bo slavnostna seja skupSf-i-ne na čast Čehoslovaški delegaciji, v torek, 5. oktobra razna parlamentarna posvetovanja, 6. oktobra se odprli^jc v Mladenovac in Topolo, 7. oktobra v Skoplje, 8. oktobra se povrnejo v Beograd in nadaljujejo vožnjo v Zagreb, 9. oktobra posetijo Zagreb. 10. oktobra se odpeljejo v Split, odkoder odpoin-jejo v pondeljek 11. oktobra s posebnim parnikom na Sušak. Dne 12. oktobra pridejo preko Karlovca v Ljubljano, v sredo, 13. oktobra pa na Oied. nakar se preko Jesenic povrnejo v Prago. Jngoslovenski zunanji minister bo obiskal Pariz in Varšavo ŽENEVA, 18. Iz krogov jugoslovenske delegacije se ie raznesla vest, da potuje dr. Ninčić takoj po zaključku zasedanja Družbe narodov iz Ženeve v Pariz, kjer bo imel s francoskimi državniki važna posvetovanja. Nato bo potoval dr. Ninčić za par dni v Beog?aiad Trboveljsko premogokopno druž-vori, da hočeta v vlado St. Radić in bo. Premog za železniee se poceni za Nikola Pašić, ker da je avtoriteta vla- „15 5K in država prihrani s tem težke mi-de, v kateri ni strankinih šefov, slaba* lijone. R. S. DNEVNE VESTI Zadnji dnevi važnega roka ......mu certiflcatl dTacrizione Njo. ... Intende riscuotere la' penaione nel Comune di . . ...... Podpis. , V tem slučaju se sklicuje samo na It. knjižice, U jo ima sinaha in ni treba »nobene priloga Podije se ravnotako priporočeno s »plačanim potrdilom prejema. VproSonjfi Banke JLdrUotlke Al Zadnji dnevi važnega roka potekajo. Samo &e deset dni je Še čas za vlaganje prošenj za vojno pokojnino po vojakih, ki so padli v avstro-ogrski armadi. Toliko uredništvo kolikor tudi uiad političnega druStva «Edinost» sta že ponovno opozarjala prizadete na pravice, ki Jim jih dejejo obstoječi zako-Kljub temu je Se mnogo takih, kij Ministero delle Finanze Servizio Pensioni per le Terre Redente Stralcio Assistenza Militare Ufficio Terre Redente (Palazzo Braschi) Roma L'istante (ime, priimek, očetovstvo) .........con domicilio in (točen naslov)........Co- imune......Poeta..... niso vložili predpisane proSnje, izla-1Provlncia „ _ gajoč se s tem gotovi zgubi podpore, ki! chiede la liquida«lone a norma di Tim pritiče. Opozarjamo ponovno za-l1®?«^ nella qualit* dl (tu se naVe£e mudnike ter ob i n v! j amo še enkrat na-Lall: padre ali madre ali tU9*ore del-slednji poziv političnega druStva «Edi-|*10ffMM?1J— ime »irote — moglie) nost». Kdor zamudi rok 1. oktobra, si bo: del mjUtare m. Občinski komisar je sporočil, da se Je dosegel med pekovskimi mojstri in delavci sporazum, na podlagi katerega je določena cena novemu kruhu — za komade po 200 gramov — na L 2.90 za kilogram. Za nato deco Opozarjamo našo javnost, da bo že v tem tednu začel zopet izhajati ta naš mladinski list. Prej smo ga izdajali, ka^ kor je znano našim čitateljem, kot prilogo «Edinosti», katero pa smo morali ustaviti, ker je bil medtem izšel zakon o omejitvi konsumov, s katerim so bile prepovedane posebne priloge listov. Radi tega smo napravili potrebne korake, da bi se nam dovolilo izdajanje omenjenega lista kot samostojne publikacije. Pristojna oblastva so rešila prošnjo povoljno in tako bo mogel od sedaj dalje naš mladinski list redno izhajati vsak drugi teden. OTVORITEV SLOVENSKIH ZASEBNIH OTROŠKIH VRTCEV Opozarjamo stariše, da se bo vršilo vpisovanje v zasebne slovenske otroške vrtce še dne 21. in 22. t. m. pri dotičnih vodstvih od 6 do 12 ure proti predložitvi krstnega lista, spričevala o cepljenju koz izstavljenega od higijeničnega urada in spričevala, ki dokazuje, da Ima otrok zdrave oči. Predstavijo naj se v svrho vpisa spremljani od starišev tudi oni gojenci, ki so Že lansko leto obiskovali dotični zavod. Posamezni otroci, kateri bi v gori-omenjenih dneh ne dosegli Še tretjega leta ali bi se iz kateregakoli vzroka ne mogli vpisati, bodo storili to lahko v prvih treh dneh vsakega naslednjega meseca. Priporočamo starišem prav toplo te zavode, kjer so otroci ves dan pod nadzorstvom vrtnaric ter se telesno in duševno krepijo. Ne zanemarjajte svojih otrok! Ne pustite, da se Vam otroci po cele dneve potepajo po ulicah in izpri-Jajo. Vpišite jih v otroške vrtce! TELESNA VZGOJA SPORT ŠPORTNO UDRUŽENJU Uiw!no poročilo O. 8. V. is eefe dne iS. t m. Vnovič «e pozivajo oa® člarice, ki nam te nU Javile uradnega, naslova, dt to čim pr®i »tore. Komisar na igriiču S. D. .Obzor. g. Lmin Mirkrt «FlnaliMinn» liaccne S. D. Adria-S. K. 01ymg| •e bo viiila dne 26. septembra na iOriičn S. D. Ob* »or, začetek ob 16. uri. A team s B team. Ob priliki hazene-tekme U prvenstvo S, U. igra triaSka nogometna raprezeu-tanca A proti raprezentanci B. V to svrho se morajo predstaviti spodaj pozvani člani članic v svofl popolni opremi dne 26. septembra na igrilč* b. D. Obzor. (Ura pravočasno), S. D. Primorje: Miani. M. D. Presveta- KuferSim, Furlsn, Cek, lljai, Dekleva, JCobau, F. Stanko. P", o , To»aaaa*o; Ciak, Muha. S. D. Adria: Steb-IJaj, Saksida. Golobič, Rupena L, Verbec. S. D. Ob. «or: Skilan, Zadnik, Skok, Počkar, Golob, Kovačič, Meriek. M. D. Sparta: BriSček Ferdo. S. K. Con-corduu DriSček Ivan. Pridržujemo « pravico menjati oziroma imenovati drage igralce za ta nastop, TURNIR ZA KUPO DR. DORCETA SARDOČA «Obzor» - «Proeveta» danes ob 16.30 na igrišču «Obzora» v Rocoln la spet «i bosta stali nasproti ti dve naSi dobrot* znani četi. Kot so do sedaj tekme teh dveh čet vedno nudile naši publiki pravi športni ulitek, bo-do tudi danes obe napeli vse svoje moji, da je ne rasočarafo. Danainjn tekma bo odločila katero izmed teh dveh druitev pride v finale za kupo, katero je podaril na* dr. Dorče Sardoč. Vrhutef* ima Prosveta braniti častno mesto prvaka S. U. za leto 1926. Obzor pa bo skuSal oprati iadnji poraz 1 :0, katerega je utrpel pri zadnjem prijatel»skem ■srečanju z omenjeno četo. Gotovo se bo naša publika odzvala klicu nait mladine in poselila danes igrišče v največjem «te-vilu. S. D. Adria Tekme na igriSču v ul. CalvoLa danes 19. oept. Ob 10. uri zjutraj Adria rez. - Aurora F. C. Igralci Adrije: Kreševič, Kosič, Tavčer. Morel. Mahne, Micheluzzi, Tavčcr II, Vrtovec I, Vrto-vec II, Vrtovec III, Budihna, In drugt o pravem čaau (9.30) na igriSču! — Vodja. Zjutraj člani Adrije na igriSču, kjer se bo delalo! Točno ob 7. urili S. O. *AUDAX» Današnja športna slavno«! v Kobarida Danes popoldne se vrši v Kobaridu prvi športni nastop in sicer lahko-atletski meeting in nogometna tekma med raprezentanco Bovca in Kobarida. Brt»s dvoma bo občinstvo to upoštevalo in posetilo igrifiče v največjem številu. XX. SEPTEMBRA. Jutri 20. »eptembra je državni praznik posvečen proslavi zavzetja Rima po italijanskih četah, ki &o na ta dan 1. 1870. premagale papeževe čete ter napravili z zavzetjem mesta konec cerkveni državi. Po sklepu trgovske federacije se zaprejo jutri vse trgovine ob 13. uri. !i uradu Pol dr. „Edinost" 9 Trstu Iran Wi>hwUt starejši — Podbrdo: Likvidacija za vojne dajatve napreduje precej hitro In to je tudi razumljivo, ker pri finančni intendanci so bile že davno pred aprilom 1925. vložene proSnje za odškodnino pod naslovom: vojna škoda. Lansko leto so bile vloge pravzaprav samo obnovljene — Ie redki »o bili slučaji, da je bila vloga povsem nova —, a v aktih so bili že zbrani potrebni elementi za postopanje«. Resnica je, da se je začelo vabiti prizadete, da podpišejo tozadevne konkordate (v teh konkordatih je tudi klavzula za 70% predujem). Pri prefekturi pa postopanje ni Še v tako zrelem Štadiju; tam bi bila intervencija preuranjena, V ostalem obračajte se radi kompeten-ce vedno na pokrajinsko tajništvo v Gorici: Via G. Carducci 7/1. Qg. Gregorčič, Piiamic, Ivančlč — Kamno: Za Vas smo vložili reklamacije in .odgovor boste dobili neposredno. Ivam Forčlč — Preseije: Tudi za Vas smo vložili reklamacijo. Odgovor Vam bo prišel neposredno. Rešitev ne pride tako hitro, ker mora bfti predelan ves akt, vzete nove informacije glede zidanja pri lokalnih oblastih, špecijelno če gre za koeficijent, kakor je pri Vas slučaj. Jernej Novak — Nabrežtna in F. Trofit — Trat: Vaša stvar stoji dobro; likvidacija je v redu in morda je že prišla. Fran&lka vd. ftlberna — Brestoviea: Pokojnina Vam je znižana zato, ker ste se vnovič poročila. Ono, kar Vam plačajo, pritiče sirotam. Vsekakor bo stvar urejena z novim tozadevnim odlokom. Josip Kalčlč — Lipa, Anton RadoS — Ra-do£i, FrančlSka žiberna — Brestovtca, Ivan Delež — čkocljan, in Josip fiajna — Ležeče: Na Vaša vprašanja dobite pri nas odgovore. Ivan Pečar — Rob o jez: Pridite v naš urad po navodila. Franc Mfcič — Trst: Zahtevane listine so prišle; pridite v urad, da jih dvignete. ĐUafta kuhinja v Gorici Tudi v prihodnjem šolskem lotu bo Dijaška kuhinja v Gorici nudila (lijakom hrano po cenah, kot bo njo stala. Od darov vseh naših slojev zavisi, kolikim izmed njih bo lahko nudila hrano po znižani ceni ali pa tudi brezplačno. Dijaki, ki hočejo biti sprejeti v Dijaško kuhinjo v Gorici, naj vložijo čim prej prošnje na vodstvo kuhinje. V prošnji naj opi-ftejo gmotne razmere svoje družine. ProSnjl naj prilože: 1) družinski list; 2) zadnje šolsko spričevalo; 3) potrdilo ali pa priporočilo domačega duhovnika ali pa učitelja o vedenju prosilca. Prošnje morajo biti vložene najkasneje do 30. septembra. Vložiti jih morajo tudi lanakl obiskovalci Dijaške kuhinje. V interesu dijakov je, da jih vložijo čim prej, ker se bodo v slučaju prevelikega Itevila pro-. silcev upoštevale predvsem prvovložene proSnje. Prosilci naj poftljejo proSnje na: j Alow dr »igi Irt-Ui v Gorici, ulica San Glovanni 7, L Adria - Tergeste (Igrišče «Adrie». Pondeljek ob 10.) Ljubitelji sporta bodo imeli tudi v pondeljek prilikcr prisostvovati zanimivi tekmi, ki se bo odigrala na igrišču «Adrie» \y Calvola) med prvima četama Adrie in C. S. Tergeste. Pred to tekmo se bosta merili rezervni četi obeh društev. URADNI IZID ŠPORTNEGA DNEVA NA PROŠEKU Progo 120 km je prevozil prvi Markočič (Sparta, Gorica) v A urah 1 min. 20 sck.; Gorkič Josip (Tommaseo) za pol kolesa; Trampuš Stanko (Primorje) v 4 urah 16' 5"; četrti Kalin Karlo (Primorje) v 4 urah 16' T'\ peti Jerak Baltazar (prost, Vipava) v 4 urah 25' 25"; šefti Rupel Milan (Primo-rje) v 4 urah 28' 5"'. V maksimalnem čaau so doSli: Stare Karel, Somarin Adolf, Brecelj Rafael, Trampuš Štefan, — Spominska darila doiHm v maksimalnem Času se razdelijo kasneje. Dirka se je vršila v povprečni hitrosti 30 kra na uro. Distančni tek 5 km: 1, Furlan Karel (Primorje) v 16 min. 50 sek.; 2. Grgič Željko (Adria) v 17' 5"; 3. Lukša Franc (Ladja) v IT 15". Nogometna tekma Primorje-Magdalena 2 : 1 (2:0). Hazena Rocol - Primorje 3:2 (2:1). TRŽAŠKI BLAGOVNI TRG 18. 9. 1926. Trg je bil na splošno podoben včerajšnjemu. Bilo je sicer nekaj več blaga, posebno zelenjava, toda pa ni izpremenilo siike trga. Jesen je na trgu že zavladala. Sadje je-sebno zelenjave, toda pa ni izpremenilo precej resno lice. Vladajoči predmet so Češplje, ki zavzemajo že približno 30% celega trga oziroma ti0% sadnega dela istega. Kupčije z njimi so živahne in lepe. Večinoma so Ceftplje s Krasa — nekaj jih iz Istre. Vipavskih če-špelj ni na tržaškem trgu. Blago gre na debelo brutto per netto. Še se lepo drže breskve in tudi jabolka in hruške vživajo precejšnjo zanimanje. Fige so nekoliko padle v količini in narastle v reni. Tega sadu se proda v Trstu neverjetne množine. Krompirja je bilo danes na trgu malo, nekaj več zelja. Fižol že vedno vlada na zelenjadnem trgu. Fižol v stročju bo sicer kmalu izginil in tudi nov fižol kaže težnjo k skladiščem in v trgovine. Solatne zelenjave so malo vpoštevane. Najlepše se drži jesenski radič. Cene so danes sledeče: Zelenjava: Radič 80—320; rudeča pesa 40—55; bela pesa 40—50; Selen 70—100; SpinaČa 120—200; bledes —; buče 90 do 150; zelje belo 80—100; vrzote 80—100; fižol v stročju zelen velik 140—200; fižol v stročju zelen mali 140—200; fižol v stročju za luščenje lisast in svetlorumen 180 250j fižol nov 200—280; krompir 50—55; paradižnik 50—100; grah —.—; malancane 100 do 150; čebula 40—80; česen 200—220. — Sadje: češplje 30—70; breskve 120—500; hruške 60-—400; jabolka 60—120; fige 40 do 100; grozdje 140—350; ind. fige 40—80; limone 20—40 L za zaboj. — Društvena v«st« — «6italnica». Dramatični odsek. V sredo 22. t. m. točno ob 20. razdelitev ulog In bralna vaja za «Anfiso». Vaja obvezna zet vse člane dramatičnega odseka. — M. D. «šparta - Skedenj. Ker se in znanih razlogov ni mogel vrSiti pretekli' torek ustanovni sestanek kolesarskega odseka. javljam, da se bo isti vršil v torek dne 21. t. m. ob 8.30 v društvenih prostorih. Vabim vse kolesarje, da se tega sestanka polnoštevilno udeleže. — Načelnik. Naročajte in Sirite „EDINOST" Iz tržaškega iivllenJa Dr« BMtttt pri delo. V čistilnici mineralnega olja pri Sv. Soboti se je včeraj zjutraj ponesrečil 44-letni kotlar Rudolf Se niča, stanujoč pri Sv. Mariji Magdaleni spodnji Št. 506. Ko je popravljal neko cev pri velikem destilacii-tkem kotlu, je radi nerodne kretnje izgubil ravnotežje ter padel z odra, visokega kakih 6 metrov, na katerem je stal. Pri padcu je siromak za dobil hude poškodbe na raznih delih telesa ter si razen tega zlomil obe nogi pod kolenom. Nesrečni kotlar qe dobi! prvo pomoč od zdravnika r©žilne postaje, nato je bil prepeljan v mestno bolnišnico. Zdraviti se bo moral, Ako ne bo Se kaj hujšega, najmanj pet tednov. — Pri delu v novih občinskih hišah za uradnike in delavce v ulici S. Eremo je 43-letni zidar Anton Kočevar, stanujoč v Rocohi 6t. 681, včeraj popoldne padel tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo pod kolenom. Nesrečni mož je bil prepeljan v mestno bolnišnico. Ozdravil bo v 4 tednih. predpreteklo not je umrl v kliniki v ulici S. Franceseo M-letoi Avrelij Novara, o katerem amo porotah, da se je predvčerajšnjim popoldne ponesrečil s motocikliem pri Selani, ko se je vračal s izleta v Postojni. Kakor znano, je Novara pri padcu zadobll hude poškodbe, slasti na glavi; Srebil si je namreč lobanjo in tej po&kod-l je tudi podlegel. 9-letni Ivan Pecchiar, -stanujoč v ulici Cristoforo Cancellieri št. »8, se je sinoči igral z nekim sovrstnikom v ulici Istria. Ko je tekom igre hotel čez cesto, je nenadoma privozil neki mladenič s kolesom, se zaletel v dečka ki ga podrl. Pri tem je tudi kolesar padel, a se je urno zopet pobral in jo odkoleearil dalje, ne meneč se za dečka, ki se je pri padcu pobil po glavi. Pecchiar je dobil prvo pomoč v mestni bolnišnici, kamor ga je spremila mati, nato je bil prepuščen domači oskrbL Vesti z Goriškega Goriške mestne vesti UONI ZAVODI V GORICI Industrij alna Sata — Izpiti. iPonavljalni in sprejemni izpiti pismeni: Petek 1. oktobra: italijanščina; Sobota 2. oktobra: matematika; Torek 5. oktobra: ornamentalno risanje. Ustmeni izpiti se vršijo v istem času. Tehnični zavod (realka). Vpisovanje: Od 10. septembra do 3. oktobra. Za vpis treba predložiti: 1. krstni list, K. izpričevalo cepljenih kožic, 3. potrdilo o bivališču družine, 4. zadnje učno izpričevalo. 5. Osebno ali poštno izkaznico (librettd personale) ali podobno potrdilo, ki ga ravnatelj spozna za enakoveljavno. Učenci drugih šol, oz. zavodov predložijo prošnjo in učno izpričevalo; ostale listine zahteva potem zavod od prejšnjega. Vse dijake iz novih pokrajin pa, ki so po zakonu oproščeni Šolnine opojamo, da morajo predložiti potrdilo, iz katerega j je, razvidno, da so doma iz novih provincij. Potrdilo izda županstvo. Izpiti se bodo vršili v dneh od 21. oktobra do 28. okt. Program je na vpogled v veži Tehničnega zavoda. Obvestilo društvom! Današnjo nedeljo 19. t. m. se ne vrši na celem Goriškem nobena prireditev, ker tega oblastva ne dovolijo. Ako bodo in kadar bodo oblastva zopet dopustila slovenske prireditve bomo društvom to takoj sporočili potom našega lista. Šolske vesti. Prejeli smo prve vesti o letošnjih preme-Ščenjih učiteljev v goriškem okraju. Opor zoriH bomo v eni izmed prihodnjih številk seznam teh premeščenj. Odpuščena sta dosedaj iz službe Alojz Urbančič, dolgoletni nad učitelj v Mirnu, predsednik goriškega učiteljskega društva ter zadnje leto učitelj v Kozbani. Odpustitveni ministrski odlok, podpisan od ministra Fedele navaja kot raziog odpustitve, da se je posluževal svojega upliva nad učiteljstvom s tem da jih je odvračeval od vpisa v nacijonalno fa-šistovsko učiteljsko udruženje ter od vpisa v društvo Dante Alighieri. Odpuščena je tudi gdč. Rozalija Šinigoj učiteljica v Za-loščah. Lahkoatletski meeting Vsak količkaj zavedni Kobaridec bi se moral udeležiti lahkoatletskega meetinga ter nogometne tekme med raprezentanco Bovca in Kobarida. S tem, da se udeleži tekme, podpira moralno in naterijalno miado Četo, katera bo branila čast Kobarida. Udeležiti bi se morali brez izjeme vsi, stari in mladi, ker bo tekma nudila vsem obilo užitka in zabave. Radi tega nobeden ne sme zamuditi te prilike. Tekma bo danes v nedeljo 19. t. m. ob 3 pop. ter ob vsakem vremenu. Vstopnice so v predprodaji pri gospođu J. Gruntarju (trgovina). Da ustrežemo nekaterim, objavimo kar sedaj vstopnino: Sedišča L 3.—, stojišče Ii 2.—. Vojaki in otroci pod 12 letom plačajo stojišče L 1.—. Priporočamo tudi, da si nabavite v najkrajšem času vstopnice za sedeže, ker jih je le majhno število, in ko te. poidejo, se ne nadomestijo z drugimi. IDRIJA Nabori - Komplementarna Šola v Idriji Od 10. do 15. t. m., izvzemši nedelje, so se vršili v Idriji vojaški nabori, in sicer: prva dva dni za nabornike mesta Idrije in zadnja dva dni za nabornike občin idrijskega okraja. Skoro vsi naborniki — nad 90% — so bili potrjeni v vojake, rasen nekaterih % večjimi telesnimi hibami. V splošnem so naborni dnevi — izvzemši nekoliko vriskanja in 'kričanja, kakor je običajno ob takih prilikah — potekli mirno in v redu. V pondeljek popoldne pa bi se bila skoro zgodila velika nesreča. Ko so sedli naborniki občine Dole pred hotelom Didič na vos, da se odpeljejo domov, je vos-nik na ovinku prenaglo pognal konje in voz z naborniki se je prevrnil pa progo električne železnice, po kateri se prevaža ruda iz zbiralnice v žgalnioo. Več mladeničev je bilo več ali manj opraekanih, najbolj pa jo je skupil go-tlec, ki je bil ravno nategnil svojo harmoniko* Prt padcu je namreč udaril z gfeavo ob tračnico ter se precej pobil in pretresel, ob enem pa se mu je tudi raztrgala harmonika. K sreči se je ravno par hipov prej odpeljala mimo električna ftelesniea, kar je preprečilo večjo nesrečo. Ko so za ailo popravili nekoliko polomljeni vo® in so godcu pobrali razbite kose harmonike v vrečo, so se šele laJiko naborniki, — seveda bolj klaverni — zopet odpeljali. Medtem ko smo videli nabornike nekaterih občin prihajati in odhajati resnih obratov, ki so se zavedali važnega koraka ob vstopu v nadaljnje neznano življenje, se še vedno dobe ljudje, ki mislijo, da je vrhunec izobrazbe in veselja, harmonika. . Izredni komisar za idrijsko občino je razglasil, da se s prihodnjim šolskim letom, otvori namesto odpravljenega tehničnega zavoda nadaljevalna šola (scuola complementare). Dasi ne moremo to šolo smatrati za ni kak nadomestek ukinjenega srednješolskega zavoda; bo gotovo v praktičnem oziru imela jjrecej pomena za otroke obojega spoja, ki dovršijo ljudsko Šolo, pa še niso do--rastli neobveznosti obiskovanja šole. [Torej boljše nekaj kot nič! Ko je dospelo v Idrijo poročilo o ponesrečenem atentatu ministrskega predsednika on. Mussolinija, so bile takoj iz vseh javnih kakor tudi mnogo zasebnih hiš izobešene zastave. Drugih »slovesnosti ob tej priliki ni bilo; le godba na mestnem trgu je v soboto zvečer pričela običajen koncert z «Giovinezzo», ki se je ob koncu koncerta zopet ponovila. Zaigrala se je tudi kraljeva himna. PODGORA. Kor most. Nov most dobimo prav gotovo, le Čakati bo treba še par let. To pereče vprašanje se bo pa ugodno rešilo, ker so se zavzeli za stvar resni ljudje. Dne 14. 1 m. se je vrftil tozadevni se«tanek, katerega so se udeležili zastopniki goriške in podgorske občine, kakor tudi odposlanci veleindustrijske tvrdke Brunner. TroŠki za zgradbo so proradu njeni na 2,000.000 lir. Tvrdka Brunner je voljna prispevati z izdatnim zneskom 800.000 lir, goriško mesto pa s 600.000 lirami Ostale stroške krijeta država in vi-demska pokrajinska uprava Podgorska občina ne bo prispevala k tej, za njo pomembni zgradbi, niti z najmanjšim zneskom, ker bo po mnenju vplivnih zborovalcev, to ugodnost drago plačala — z izgubo svoje samostojnosti. IDRIJA OB BACI Ker je zadnji moj dopis iz Idrije pri Bači, ki je bil pred kratkim objavljen v «Edinosti», vzdignil mnogo prahu, sem bil primoran s pisanjem počakati par dni, da se je nevihta polegla. Čakal sem tudi radi tega, da M oni, ki se jih Je tikal dopis* «izsledili» pravega dopisnika omenjenega dopisa. Čeprav pa ao več oseb obdolžili in jih sumili, vendar pravega niso sadelL Čudno se mi pa vendarle zdi, da jim Je zadnji moj dopis prizadel toliko preglavic, ko pa Je vendar vse resnično, kar sem zapisal; in tudi čez čast in dobro ime nisem nobenemu ničesar rekel. Ako pa se kdo čuti kaj prizadetega, naj kar lepo odgovori v «Edinosti», saj je ta vsakomur na razpolago, kdor le hoče vanjo dopisovati. Ako pa kdo misli, da sedaj ne bom več pisal v «Edinosti», se zelo moti, ker moje največje plačilo je to, da se kdo zanima za moje pisanje. Tudi danes hočem spregovoriti par besed o »Prosvetnem društvu«. Rad bi namreč vedel, zakaj naše društvo tako lepo spi spanje pravičnega!? Zakaj nič ne deluje in se ne udejstvuje na kulturnem polju? V aprilu smo videli zadnjo prireditev v naši vasi, ko je društvo igralo Volcovo dramo «Na dan sodbe». Od tedaj pa ni bilo od društva ničesar več čuti. Res, da so bili sedaj čez poletje vsi društveniki z delom na polju preobloženi in, da niso imeli časa, ukvarjati se z društvom, vendar pa bi se morali sedaj, ko zaposlenost na polju ponehuje, malo zganiti. Toda nič in zopet le — nič!! v Ali bi ne bilo na mestu, da bi društvo priredilo zopet kako prireditev? Saj amo imeli prej letno po dve prireditvi. Saj imamo dovolj izvrstnih igralcev, ki bi se ne branili igrati, kakor se tudi nikoli niso. — Igra «Na dan sodbe«, katero je naše društvo igralo spomladi, je precej težka za podeželske odre, vendar je bila pri nas kaj izvrstno podana, ker so nastopali sami dobri igralci, katerih v naši vasi ne manjka. Zato se tudi letos ni treba ničesar bati, marveč le pogumno nastopiti. To se mi je zdelo primerno povedati, ker je še skrajni čas, da se tudi naše društvo prebudi iz brezplodnega spanja. Nihče pa naj ne misli, da hočem s tem delati kako z dražbo ali kaj podobnega med društveniki, ampak jaz sem le povedal svoje mnenje in kako bi bilo prav, ker jaz želim društvu le dobro. Prijatelj «Prosv. drnžtva.» Vesti Is Istre DOBBODELJTA PRIREDITEV V BOLJUNCU. Danes in jutri popoldan se nudi lepa prilika za izlet v Boljunec na veliko javno prireditev, ki se bo vršila v prid Udruženja za oskrbovanje revežev občine Dolina. Na programu so sledeče točke: Trgatev, kolesarska dirka, dirka v vrečah, tombola, ples, srečolov, umetna razstreljava itd— Dobitki pri tomboli so sledeči: Cinkvina L 100.—, I. tombola L 500.— II. tombola L 200.—. Začetek: V nedelje ob 15, v pondeljek ob 16. uri. — Odbor. TGAAKARNA ▼ Gorici se pod dobrimi pogoji to-koj odda. Vis Favetti 17. 1447 mšA ob prometa! ttill z dobro Tpdfaoo trgovino, Sntilno ia tobakano m pvoda s vsemi dekreti, obad it. 12 pri Črnem kalu ktra. 1463 VILA* nova, 8 udobnih prostorov, 11.000 m* zcmljt-iča s —rinimi drevesi, v Gorici, hlin severne postala; druga 5 prostorov, vrt, v Roj snu, mizarska delavnica popolna in stružnica prodata, poslednja se eventualno odda. Raki*, na Comraerciale SL 104. 1456 BEDNJA, dva, proda Andrej Daneu, Op&ne 234. gostilna. 1454 ** 2ants . na trsteniškem fgrfšču . Val - fasandra ob 4 *0 ; MOTORNO kolo Frera 500, v najboljšem stanju ; proda Nemec, DeL aadruga ▼ Nebreimi. 1448 j POZORJ KoncMŠjonirana tidariln mojster odttko-i van po raznih tu in inocenasldk stavbinskih pod-| jetnikih prevzame vsako v to stroko spadajofie i delo, novo in straro, kakor predelovanje starih I hiš zviianje aH razpredelovanje notraajih prosto-j rov pod najugodnejšimi pogoji. Liči pročelja hii najokusnejše. Postavlja betonske vodne reaervoar-. je, terase, ploičtce, Štedilnike in vsakovrstne peči. j : Vsako delo zajamčeno. Izdeluje točno in po neo- ; porečno konkurenčnih cenah. Dela načrte in pro- ; račune brezplačno. Prevzame delo kjerkoti. Franc ! Vodopivec, zidarski mojster, Mali otok 27 Postojna. 1406 KRONE MOM. vlalti n-tomki zliti krati stalo plačuje po višjih cenah nego vsak drugI Albert Povh — urama Trst« tfta Nasilni 4« 943 i STENICE, kuhinjske ščurke uničujemo po stanovanjih. Jamstvo. Prodaja perolina in cimitana. Zavod za razkuževanje. Via Rossetti 2. 1457 LOVCEM vljudno naznanjam, da imam v zalogi -vse ' lovske potrebščine in se toplo priporočam. Ivan i Bizjak, urar v Postojni. 1390 Radloteiegrcfflfl li*?1ViS^vJu dan. Vse vrste aparatov za oddajanje in prejema-' nje « zaklopnico ali kristalom. Oddajanje z aparatom Weasthoae, sličan onemu v Speziji, ki sluti ' za izpite za dosego diplom. Zavod je avtoririran: od naučnega ministrstva, eden izmed najboljših v Italiji. Posebni tečaji za gospodične, ki želijo na-meščenja na kopnem aH na morju. Zavod za dosego ) mest za naše diplomirance bodisi na kopnem bodisi na morju. Obiščite naš informacijski urad. j Ravnateljstvo radiotele grafične ga zavoda «Alessan-; dro Volta* Via S. Francesco 31 ali pri združenih zavodih «BattisU-Galilei» Via Battisti 10. 1459 Brezplačno zdravi t na dom« ▼ Bistrici (Koilek) vse revne bistriškega okraja vsako sredo in soboto dopoldne od 7. do 9. ure, a siromake postojnskega okraja vsak torek ln petek popoldne od 2. do 4. ure v privatni kliniki g. dr. Cicero v Postojni. (956) G. DOL LIN AR, Trst, Via Ugo Polonio Št. 5 (prej Via Bacchi) Telefon 27-81, uvoz- izvoz. Velika zaloga papirja za zavijanje, pisaln%*a L t. d., papirnatih vrečic ter valčkov raznih velikosti lastnega izdelka. 1160 Loterijske številke Izžrebane dne 18. septembra 1928 BARI FIRENZE MILANO NAPOLI PALERMO ROMA TORINO VENEZIA 70 80 22 32 65 60 10 .61 72 25 67 3 16 83 15 82 11 20 61 17 25 84 35 46 11 41 S 90 16 40 41 84 1 64 23 59 45 82 74 65 MALI OGLASI BERUTZ-SCtfOOLvu F""° " prevodi v vseh jezikih. (1359 ČEVLJARSKI šivalni stroj prodam. Andrej Gla-1 vina Bortt-Mocco 121. 1432 ČEVLJARSKI pomočnik, dobro isučen in poide-i lavec se sprejmeta za stalno. Godina, Herpelje 1444 VODA «DELL'ALABARDA» PROTI IZPADANJU LASI. Vsebnfe kinin in je vvsled tega posebno priporočljiva proti prhljaju in za ojačenje korenin. Steklenica po L 6 se dobiva samo v lekarni «Cu-stellaaovich, Trst, Via Giuliani 42. 1350 ELI Al K ČUJNA. Jako okusen. Vzbuja tečnost in je najboljše zdravilo proti želodčnim šibkostim in za rekoavalescenco. Steklenica L 6.—. Dobiva se samo v lekarni Caste lianovich, Via Giuliani 42. 1369 GLTKOL je pravi dobrolnik vseh onih ki trpijo na živčni oslabelosti, glavobolu, pomanjkanju sla. sti. Glykol jc splošen m energičen obnovitelj. Prodaja se v lekarni CasteHan^vich, Trst Via Giuliani 42. 1367 BABICA diplomirana, sprejema noseče na dom. Via Madonnina 10, II. 1456 BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, Via Giulia 29. Telefon 33-19. 1369 BABICA, avtorizirana, diplomirina, sprejema noseče. Adele Emerschitz-Sbaizero, Farneto 10 (podaljšana Ginnastica), lastna vila, tel. 20-64. 1366 inserircjte v „Edinosti" Pridno prodale KRONE, GOLDINARJE ZLATO in SREBRO običčite zlatarno STERMIN Via Mazalni S«. 43 kjer dobite najvišje cene. — Kupujem listke mestne zastavljalnice. 957 JAKOB BEVC sirarna iss zlatarna Trat, Cantpo S« Glacomo 3 Zlato kupuje v vsaki množini po najvišjih cenah Krona plačuje višje kot vsi drugi. Zaloga raznovrstnih ur in zlatenine. 903 KRO ■ a Vsi, ki imate zakladne liste avstro-ogrskjh kron, stavljene v zameno po santgerman-9ki pogodbi 22. marca 1922, ste naprošeni, da se zglasite čim prej pri R. Piacentini-ja, Corso Vitt, Em. III, 43 - L, od 8 do 12 H in od 14. do 19. 963 Gorica, Via Saminario (t. 8. Odvetnika it. f W i» ir. SEDMAK iz Trsta Fabio Filzi 17 sprejemata svoje stranke iz sežanskega okraja vsako sonato pri Mu o Sežani ČEVLJARSKI pomočniki ,se iievilu. Pahor. Via Arcata 19. očniki ise sprejmejo v večjem 1449 KOVAftKI vajenec se sprejme takoj. Dogovori ust-meno. Anton Jurca, Ivušica 99 Podgrad (Castel-nuovo d'Iatria). 1420 KOVAŠKEGA vajenca sprejme takoj kovač Živic, pri cerkvi Sv. Ivana. 1451 PKKOV5KA učenca, enega z dveletno prakso, sprejme Jančar v Divači 1452 H—15-LETNEGA vajenca sprejmem takoj v pro- j dajalno jestvin. Dtfek doba prosto: hrano, stan o- i vanje in perilo. Kolar, Via Pasquale Revoltella1 11, D. 1455 DUAKi in dijakinje se sprejmejo na stanovanje in hrano. Naslov pove goriftka uprava. 1431 .j PEKARNA s posestvom ▼ bližini Maribora, {hiia,! 2 sobi, 2 kuhinji, skladiiče, hlevi, vrt) se proda z vsem Inventarje« xa 200.000 Din. StaAovanje takoj na razpolago. Ivan Dime, PobreŽje Maribor. 1450 Zav od „JACKSON - ROVLE" VIA SILVIO PELLICO 6 (Plccolova palača) Privatne in skupne lekcije - - Dnevni in večerni tečaji angleščine VIA G. D'ANNUNZIO 2 {TERGESTEO) Privatne in skupne lekcije - - Dnevni in večerni tečaji Pojasnila in vpisovanja dnevno od 9 do 21. PRODA se hiša s trgovskim lokalom in gospodar-skimi poslop ji tik država« ceste v zelo prometnem kraju. Prodajo se tudi k hiii spadajoče njive, travniki in gozdovi skupno ali pa delno. Naslov pri goriški upravi. ~ f-* *. r • PODLISTEK JULES VERNE: (117) Skrivnostni otok «K&j delaš tu?» je vprašal Bob Harvey in zagrabil Ayrtona za blačni pas. Brez odgovora je Ayrton sunil poveljnika razbojnikov z vso silo od sebe in skuSal priti v smodnišnico. Strel iz samokresa v sodčke in vse je bilo končano!... «Semkaj dečki!» je zaklical Bob Har-vey. Dva ali trije razbojniki so prihiteli na poveljnikovo klicanje in skušali podreti Ayrtona. Ayrton pa se jim je iztrgal iz rok. Dva strela sta počila iz njegovega samokresa in dva zločinca sta padla na tla; toda zadel ga je nož v rame, ker se nI utegnil odmakniti. Ayrton je sedaj uvidel, da ne bo mogel j izvrSiti svojega namena. Bob Harvey je j e&pri vrata v smodnifinico, a ▼ podpalubju j )e nastalo gibanje; skoraj vsi razbojniki; so se zbudili. Zdaj je moral Ayrton čuvati i svoje življenje, ako se je hotel bojevati ob strani Cira Smitha. Ni mu preost&jalo i drugega, kakor se reSiti z begom. 4 Če se mu to posreči, ni bilo Se gotovo, dasi je bil Ayrton odločen vrniti se k. tovarišem. Imel je še štiri strel«. Dva je izstrelil enkrat v Boba Harveya, katerega pa ni nevarno ranil, kakor se je zdelo. Trenotno zmedo njegovih tovarišev je izrabil ter stekel po stopnicah na krov. Mimogrede je razbil svetilko ob jarbolu, tako da je nastala popolna tema in je mogel zheiati. Baš tedaj so prišli nekateri možje, ki jih je »plašil ropot, po stopnicah navadoi. Peti strel je podrl enega izmed njih, a drugi so stekli nazaj, ne vedoč, kaj se pravzaprav godi. V dveh skokih je bil Ay-rton na krovu in tri sekunde pozneje, ko je zadnji naboj izstrelil v enega ixmed razbojnikov, ki ga je hotel zagrabiti za vrat, se je pognal preko ograje in skočil v morje. Ni še preplaval šestih sežnjev, že so frčale okrog njega krogle. Kaj je občutil Pencroff, ki je bil »krit za skalo na otočku, kaj Cir Smith, Har-bert in Nab, ki bo čakali v kaminih, ko so slišali na krovu jadrenice puškine »tre le t S puškami v rekah so stekli k obrežju, pripravljeni da odbijejo napad. Nikakega dvoma niao imeli t Ajrrtona so razbojniki presenetili, umorili in podleži so hoteli bržkone israbiti temno noč za izkrcanje. Pol ure je preteklo v smrtnih mukah. Streljanje je sicer prenehalo, toda ne Ayr-ton ne Pencroff se nista pokazala. Ali je bil otoček že zaseden? Ali naj stečejo Ayrtonu in Pencroff u na pomoč? Toda kako? Zaradi visoke plime ni bilo mogoče prebresti preliva. Čolna niso imeli pri rokah! Kdo ne razume groznega strahu, ki se je polastil Cira Smitha in tovarišev? Okrog polnoči je končno zadel ob obrežje čaln, v katerem sta bila dva človeka. Bila sta Ayrton, lahko ranjen na plečih, in Pencroff, oba živa in zdrava, ki so ju 'prijatelji veselo sprejeli s odprtimi rokami. Takoj so se vsi podali v kamine. Tam je Ajrrton pripovedoval, kako se mu je godilo, in ni prikril niti svoje namere, pognati v zrak jadrenico, pri čemer so ga zasačili. Vse roke so ee hvaležno iztegnile proti Ayrtonu, ki ni nikakor prikrival resnosti položaja. Razbojniki so bili opozorjeni. k Vedeli so, da je otok Lincoln obljuden, zato je bilo pričakovati, da se bodo izkrcali v večjem številu in dobro oboroženi. Nase\jenci niso mogli pričakovati usmiljenja od njih, in če bi jim padli v roke, Jim je bila smrt gotova. cDobro, gnali bomo tudi umreti, če bo treba f je vzkliknil poročevalec. — Umaknimo se in bodimo na straži, je rekel inženir. — Ali je upanje, da se rešimo iz tega položaja, gospod Cir? je vprašal mornar. — O da, Pencroff. — Hm! Šest proti petdesetim! — Da! šest!... brez... — Brez koga?» je vprašal Pencroff. Cir ni odgovoril, pokazal pa je z roko proti nebu. TRETJE POGLAVJE. Noč je pretekla brez drugih dogodkov. Naseljenci so še vedno stražili pri kaminih. Razbojniki niso poskušali izkrcanja. Po zadnjih puškinih strelih, ki so jih izstrelili proti Ayrtonu, ni noben šum izdajal prisotnosti jadrenice v vodah otoka. Skoraj bi si bili mislili, da je jadrenica dvignila mačka in jo odkurila, boječ se močnega odpora. Toda ni bilo tako. Ko se je začelo daniti, so naseljenci skozi jutranjo meglo zagledali temno maso na morju. Bil je Speedy. »Prijatelji, priporočam vam naslednje ukrepe, predno se megla razgubi; ta nas sakriva očem razbojnikov, da nas ne morejo opazovati. V glavnem si moramo prizadevati, vzbuditi v njih domnevo, da je Število prebivalcev otoka dovoli veliko za uspešen odpor. V ta namen se moramo razdeliti v tri skupine; prva naj se postavi j pri kaminih, druga ob ustju Hvaie. Tretja, mislim, da bi bilo dobro, če bi se postavila na otočku, da preprečimo vsak poskus izkrcanja, ali pa da ga vsaj zaustavimo za nekaj časa. Imamo dve karabinki in pet pušk. Vsak dobi svoje orožje in toliko svinca in smodnika, da mu ni treba štediti s streli. Ne pucini sireli ne topovi nam ne morejo nič z jadrenice. Kaj naj dosežejo proti skalovju? Ker ne bomo streljali iz oken granitne hiše, ne bodo razbojniki prišli na misel streljati tja s havbicami, ki bi nam napravile veliko škodo. Predvsem pa se moramo izogniti boju moža proti možu, ker so zločinci številno močnejši; za vsako ceno torej preprečiti izkrcanje, ne da bi se mi pri tem pokazali. Torej ne štedimo s strelivom! Streljajmo pogosto in dobro! Vsak izmed nas ima proti sebi osem do deset sovražnikov, ki jih mora ubiti!» Cir Smith je povedal vse to z jasnim oglasom in mirno, kakor da gre za izvršitev vsakdanjih opravil, ne pa za pred-stoječi boj. Njegovi tovariši so bili soglasni b temi ukrepi, ne da bi odgovorili besedice, Vsakdo je moral zasesti svoj prostor, predno se jutranja megla razgubL izpreftođL s pok. dr. HUarUem Zornom *16. III. 1847., t 31. VIII. 1926. Ko so mi povedali, da je dr. Zorn zatisnil svojo trudne oči, sem vzdihnil: «Hvala Bogu, da ga je rešil dolgega trpljenjal» Poldrugo leto je bil priklenjen na sobo in posteljo, dobro vedoč, da proti njegovi bolezni ni zdravila ne mazila... Navzlic treznemu in rednomu življenju si je nakopal bolezen, ki je običajna pri ljudeh, ki žive baš nasprotno. In to počasno hiranje in umiranje mora biti nekaj strašnega! Homer blagruje one, ki umirajo nagle smrti in pravi: «Ethane me theoio aganoissi be-iessin» — umrl je pod nežnimi puščicami božanstva. — Mi imamo nekam podoben pregovor, ki pa ni tako poetičen: «Danes živ, jutri — črviv.» — Ni pa moj namen razpravljati o tem ali onem načinu smrti, ker se meni in tudi prijaznim čitateljem še prav nič ne mudi pod zeleno ru£o, pa Vam iz njegovega dolgega življenja rajši povem nekoliko črtic, ki so bolj zabavnega značaja. Navziic temu, da je bil pokojni dr. Zorn mnogo starejši od mene, sva prav kolegijalno občevala že tista leta, ko sem bil jaz pi-n;, ?n suplent na goriški realki, on pa profesor verstva v VIII. plačilnem razredu. Profesorji goriških srednjih šol so imeli takrat kegljiški klub v današnji Podgor-nikovi gostilni, pa so vsako soboto kegljali, kot so pač znali. Ako bi hotel našteti člare onega kluba, bi moral pred večino imen postaviti t. — Tu je bilo mnogo šale, zabave in smeha, ker je večina —navajena i.ašcmu balincanju — dosledno kegljala v -planko». Poleg tega je imel vsakdo svojo posebno kretnjo: ta je počepnil, za-meža!, meril in mahal s kroglo, dokler je ni zakadil v desno ali levo plankoin plačal / zdravim iz toplega juga v svojo domovino. In zakaj — sem si mislil —. ne bi odstrelil 2—3 za pribolj&ek, ko mi moji farani le redkokdaj prinesejo par petelkičkov v dar? Hvala Bogu, ob šestih sem našel eno — pumfl — moja je bila. Videl sem jih več, pa nisem mogel streljati v goščavi eno pa sem zgrešiL Baš ob osmih, ko je začelo prvič zvoniti, sem zopet streljal v Vrbičju, že veste, kje je; zadel sem tudi, a zlomka — nisem je mogel najti. Vse gr-mičje sem prebredel, podil sem jo z glasnim «fo-fo-fo-fo» — nic ni pomagalo! Vrh-tega se mi je smilila uboga živalica, ki se morda obstreljena bori s smrtjo... Pa sem si mislil: naj le počakajo moji ljubi farani, ki so zdravi in čili, oni lažje čakajo nego moja obstreljena pičoca. In glejte, ko je že v drugič zvonilo, sem našel lepo, debelo pičoco s prestreljeno perutjo. Tako sem se zamudil, pa ne zamerite mi! Pa nisem šel na lov morda le radi pičoe... Glejte, ljubi moji, pomlad prihaja! Lastovke in druge selivke se vračajo, visoko v zraku tožijo žerjavi na dolgi poti v domovino, travnik cvete, žito zeleni na ravnem polju. Oj, le promatrajte to mlado dihanje v naravi, s hvaležnim srcem gledajte v to božje solnce, potem boste tudi Vi v svojilj srcih čutili, da se bliža Vstajenje Gospodovo: vesela Velika noč, Ajaaenl» Dobro mi je delo, da sem profesorja s tem pripovedovanjem spravil v dobro voljo in da so se mu vsaj za čas izgladile gube po simpatičnem obrazu. Stari kurat je hodil pred nama in naju Še ni bil zagledal. — «Dohitiva ga,» svetujem dr. Zor^ nu, «g. Jarc nama gotovo pove kaj zabavnega. Po svoji upokojitvi je postal kurat pozabljiv in je silno trpel, ako s« ni mogel spomniti kakega svetopisemskega peka, citata, imena itd. Dobro jutro, goepod kurat I — ga po- lt raj t-ar globe. Zabavno je bilo gledati po-kojnega prof. Plohla, ki je sicer dobro kegljal. On je pred vsakim lučajem neko- — Dobro jutro, gospoda! — Kam pa Vi tako zgodaj? . , . i ^ , ... , — H kapucinom grem, v kapeli bom mo- Iikoiirat globoko počepnil ko da bi zapiral in brevir# Imam na vesti & «Vesperae», pa britev; nato ,ie vrgel kroglo, zravnal svoje j tudi <{mAtutin» sem še na dolgu!» — «Pa koščeno, dolgo telo, stisnil komolce na niste mogli sinoCi?>> _ «Nisem, pa nisem prsi, pa zopet razširi zavihane roke, se j mogel moliti ne eitaii še ^ noCi nisem ?br1,1-11 Sa-upetl «Ppmagab> rušiti zaiisni] o6esat ker mi ie ^ yčeraj brni po keglje Prihajal je tudi dr. Zorn. Izbiral je , moji ^zublitvi glavi nekaj, česar se ne najdrobnejše krogle; zato smo ga pošiljali morom spomniti in kar -om nekdaj prav na posamezne, pa je v resnici znal pogo- dobro vedel in drugini pripovedoval. Vse diti evega kmeta, okoli katerega je bilo goste v hoteJu ^ pQvpra5eval, a n^e«, mi sfrčalo že toliko in toliko krogel. Prinašal j ue more povedati, kar mi je šlo iz spomina...« — «Pa kaj bi moglo to biti? Morda Vam pomagava midva». — «Nfana prav za ! prav nobenega pomena, a ieei me, da . , . j . . . ... imam tako slab spomin... Veste, v svojih mnogo vede m med drugimi pravil iz svo- dijažkih Ictih ^m slišal ali čital izvrstno je s sabo po 3-4 drobno svaljkanih cigaret in počasi pil četrtinko vina. V presledkih med kegljanjem smo si pripovedovali razne .lotrn.ike iz življenja. Prof. Zorn jih je jih prvih službenih let v vipavskem isv. Križu (1872-74) pod župnikom Logarjem. Neko? mu ta naroči, naj sestavi cerkveno nedeljsko oznanilo. Mladi kapelan se je trudil, da govori in piše pravilno slovenščino, pa je zapisal: «Prihodnjo nedeljo, na praznik.... bo ob desetih peta sv. maša...» Župnik se razjezi in reče: «Kduo buo zlurnka zastopu tu Vašu nuovu špra-hu?! Zapis'te, de buo ob 10. pejta sv. maša, drhač b' se misl'lu, de buojo štiri maše poprej! Pej zakej pišete «maša» s taisto fajfVo in s klobukom, anu ne «masha» ku do zdej?!» * Ko .so me premestili na goriško gimnazijo. nisem več toliko občeval s prof. Zornom. Na kegljišče tudi ni več zahajal, ker so mu nagajali živci. Kadi te bolezni je moral prositi za daljši dopust, ako se ne motim L 1911. V onem času ga neki dan dohitim na Korzu. Videti je bil potrt in nadložen, o čemer so pričale one značilne poteze po obrazu in izraz oči. Po običajnem vprašanju po zdravju obstoji in reče: «Kot duhovnik in človek sem vedno obsojal samomor. Verujte mi pa, da danes pri svoj: bolezni, zlasti v dolgih nočeh, ko se brez spanja obračam po postelji, razumem, da mnogi nesrečneži radi nevrasieni-je konča jo svoje življenje s kroglo, s strupom ali britvijo, in da se mi v srce smir lijo taki liudje!»... «Msgr., «dum spiro, spero» — dokler diham, še vedno upam« — mu odgovorim. «Vi ste mož v najlepših letih, znebite se morečih misli, iščite razvedrila v prirodi božji, v prijetni družbi!» — «Lahko je dajati nasvete, ako je človek mlad in zdrav ko dren kot ste Vi, gospod ko!ega!» — Prišla sva tako blizu nekdanjega hotela «Wiener Heim», iz katerega-se je bil ravnokar z negotovimi koraki prJr zibal Ivan Jarc, sivolas, majhen, koščen mož, bivši kurat vrtojbski, ki je nekaj časa bival v omenjenem hotelu. «Baš ta gospod mi prihaja prav,» sem mislil. «Go-spod Jarc mi pomore razvedriti prof. Zorna!« Naj bo tu povedano, da je bil pokojni kurat v svojih mlajših letih strasten lovec; zlasti je rad streljal in obiral dolgo-kljunaste sloke, katere je on po goriško nazival «pičoce». Ko je bil v Vrtojbi še v aktivni službi, sem imel v zakupu obmejno šcmpetersko lovišče. Ako sem lovil kje ob meji in je slišal strel, je prihitel blizu in povpraševal, ali so že prišle pičoce, ali so odletele v drugi smeri. — «Gospod kurat,» sem lagal, «na letošnjem jesenskem poletu jih bo ko kobilic na Krasu! Iz vsakega grma Vam zleti po ena, ako bo količkaj dežja, da namoči suha tla.» — «Da, da, včasih je bilo tako. Kar po 5—H sem jih odstrelil eno samo popoldne». — O tem gospodu Jarcu je krožila svoj čas cela vrsta anekdot. Danes zapišem le eno, ki sem jo baš tisti dan pripovedoval dr. Zornu. Bila je vesela solnčna nedelja «Laetare» pred Veliko nočjo. Kurata je izvabil pomladanski polet ljubih dolgokljunastih slok že na vse zgodaj na zalaz. Maša je bila napovedana ob devetih. Pobožni va-Sčani so se zbirali pred cerkvijo kmalu po osmih, ko je šele «vabiio» k službi božji. Baš takrat je počil strel nekje ob Vipavi... Ljudje so strpljivo čakali do poldesetih, desetih, a gospoda kurata od nikoder ni... Okoli polenajstih prisopiha gospod Jarc s puško na rami, z blatnimi čevlji in hlačami v sakristijo, obleče v naglici talar in paramente, orgije zabuče, služba božja prične. Spričo zamude je dobršen del pobožnih romarjev sedel Že -po gostilnah, no večina, zlasti ženice, pa le ni hotela biti brez maše. Po latinskem Evangeliju se kurat kar izpred oltarja obrne k množici in pravi: «Hvaljen bodi Jezus Kristus! V imenu Očeta... Poslušajte besede sv. Evangelija..." Potem se odka.šlia in izbira krilate besede: «Ljubi moji, nikar mi ne zamerite, da sem se danes zapoznil! Glejte, lepo vreme me je že ob rani zori izvabilo iz tesne sobe v prirodo božjo, ker sedaj je najboljši čas za ljube ničoce, ko preletaio anekdoto: če prideš ali tudi ne prideš, od-letiš, pa ne odletid, ali kako je že bilo». — «Morda mislite na ono: «Weoa sie nicht komrnen, so komrnen ste...» — «No le povejte ce!o!» me sili gosp. kurat. Pa sem pravil: «Cesar Jožef II. je preoblečen po-ioval po moravski Hani in je videl kmeta, ki je seial lečo. Cesar ga vpraša: Ali pridejo? (namreč zrna iz zemlje). Hanaki so znani šaljjvci, in cesar dobi v odgovor: Če ne pridejo — pridejo; če pa pridejo — ne pridejo.» Cesar ni umel šaljivega odsrov( in je prosil pojasnila. Kmet pokaže na drevo, kjer je sedelo gosto jato divjih golobov in reče: «Če ne pridejo (divji golobi na setev), pridejo (zrna iz zemlje); če pa pridejo, ne pridejo». — «Da, tako je bilo! Hvala lepa! Zdaj pa se takoj vrnem, da brž povem to izvrstno anekdoto gostom v hotelu in da je zopet ne pozabim!» Kurat je pozabi! na brevir in molitev, pa je še med potjo polglasno ponavljal: «Wenn sie nicht kommen, so komrnen sie...» Dr. Zorn ni mislil tisti dan na svojo nevrastenijo, marveč se je od srca smejal... Svetovna vojska je od naših živcev zahtevala toliko odporne sile, da so ozdraveli ali pa popolnoma odpovedali. Isto velja o mnogih drugih boleznih, zlasti želodčnih. Marsikdo ni mogel pred vojsko prebavljati sočnega kuhanega mesa, a med vojsko je z velikim tekom otepal krompir v oblicah. Da ga je le bilo! — Tako se je tudi dr. Zorn vrnil zdrav v svojo ljubo Gorico. Spričo svoje varčnosti in skromnosti je pač za silo izhajal s svojo pičlo pokojnino. Njegovo skromnost dokazuje tudi njegov testament, v katerem je od svojih neznatnih prihrankov določil štiristo lir za svoj nadgrobni spomenik... Rad se je izprehajal po mestnih ulicah, še rajši po nadškofijskem vrtu. Ako sva se kje srečala, me je vselej ustavil, pa se je razpredel govor o tem in onem. Njemu, pa tudi sebi v zabavo sem pripovedoval le zabavne stvari. Bilo je meseca sušca lanskega leta. Krasno pomladansko vreme ga je bilo izvabilo po dolgem kostanjevem drevoredu do Soče. Dohitim ga, ko se je naslanjal na ograjo mostu in gledal v to-čudovitolepo zeleno valovje, ko se «krasna hči planin» peni in pljuska ob slikovito obrežje. — Je še premrzla za — kopanje! ga ogovorim. — Kdo misli na kopanje! Kam pa Vi?» «Za danes sem dobil kar brez vsakih pristojbin potni list: Gorica-Pevma-Oslavje-števerjan-Grojna-«Maks». Kar pojdiva, msgr.!» — «To mi je predaleč!« — «Pa pojdite z menoj vsaj do Pevme! Gosp. župnik B. Vam ponudi čašo terana, košček gnjati, belega kruha; malo pokramljata in v tem se vrnem in Vas spremim lepo domov«. Res sem ga spravil do Pevme, a moje vrnitve ni Čakal. Nekoliko tednov pozneje so mi pravili, da je dr. Zorn legel in da zdravniki ne prerokujejo nič dobrega. V njegovi bolezni ga nisem mnogokrat obiskal, ker sem videl, da sicer rad sprejema prijatelje in znance, videl pa sem obenem, da ga govorjenje utruja, da so mu mučni oni pomilovalni pogledi in lažnivo-tolažljive besede... Ranjen ali ostarel lev se skrije v džunglo in v samoti pričakuje smrti. Pri mojem poslednjem obisku je sedel v svoji čedni kuhinji, toplo oblečen, s kučmo na glavi. Dejal mi je, da ga misel na njegovo slabost silno muči: prihajajo pisma in pozdravi, a on da še kratke dopisnice ne more več pisati... Na moje besede o lepih dnevih, o izprehodih itd. ni odgovoril, a v njegovih oče hsem čital, da z veliko rezignacijo pričakuje dneva, ko mu bodo tovariši-duhovniki zapeli ono ganljivo: «In paradisum deducant te angeli...« Rečem Vam: Tako umira junaki V TRSTU it 19, TeL 44-S«. t. L letoe ▼ Trsta Je r od 24. avgusta akcijo za krompirja aa seme. Samanskl krompir se bo uvažal v mesecu februarju prihodnjega lata. : Vabimo noše flone, zadruge ia občine, ki se želijo preskrbeti s semenskim krompirjem Iz inozemstva, da nam čim p rej o javi j« mnndtiao, ki Jo mislijo naročiti. V prijavi naj omenijo tudi vrelo, katero Želijo imeti. SEMENA, KMETIJSKE POTREBŠČINE. Tržaška kmotifrks družbo v Trstu ulica Torrebianca št. 19, in Raffineria št. 7 ima v zalogi novoiicspelo svaše same za jesensko setev iz Nemčije. KMETIJSKE STROJE grozdne stiskalnice (preše) grozJne milne, slemoreznice, mlečne posnemalnike, orala, brone, gnojnične sesalke itd. RAZNO ROČNO KMETIJSKO ORODJE Šape, motike, krampe, strpače, cepilne nože, škarje, grablje. " Leseno orodje in posode: brente, brenta-či, kadi, liji in druge kletarske potrebščine. SEME OZIMNE PSSKICE IN RŽI. Ker je naročena množina ozimne pšeni<-e in ozimne rži iz inozemstva že vsa pred-snamovana, naznanjamo, da smo naročili novo zalogo, katera se bo razdelila le med one, ki bodo Se pravočasno prijavili svoja naročila. Kmetovalci skrbite, da zamenjate seme ozimne pšenice in ozimne rži z najboljšim semenom iz mrelejSih krajev. Prednaročila sprejema Tržaška kmetijska družba v Trstu, ulica Torrebianca Št. 19. — Telefon 44-39. — LUIGI GREGORICH *»> TRST — VIA GINNASTICA ŠT. 15 ZOBOZDRAVNIK aurinsiti Trst, Via Settefonfene 6 od 9 do 1 in od 3 do S Ljudske cene. Slovenci, ki pridejo z dežele, dobijo poseben popust za potne troške. (973) BRILJANTE bisere, zlato, srebro, platin, staro zobovje kupujem po najvišjih cenah. Dajem brezplačne predujme za dvig zastavnih predmetov pri mestni zastavljalnici. ,B. FIACENTINI, Corso V, Em. III 5t 45 L od 8 do 12* in od 14 do 19. 964 UMETNA SNOJI LA Cas naročbe umetnih gnojil poteka. Vabimo vse one, kateri niso še prijavili potrebe na umetnih gnojilih, da javijo pismeno, ali pa osebno, vrsto in množino, ki jo nameravajo naročiti. Superfosfat 14/16X po Lir 1.85 enota, podlaga zaračunjanja 15%. Močnejši superfosfat 16/18% po Lir 1.85 enota, podlaga \1% franko vagon Benetke. Za Istro je tovarna dovolila izjemoma popust. Kalijevo sel, zafaiačeao 40/42%, belo, drobno mleto iz naše zaloge lahko naročite: za vipavski okraj: pri Kmetski Posojilnici v Vipavi., za bistri&kl okraj: pri Mlekarski Zadrugi Trnovem, za postojnski okraj: pri Kmetski Hranilnici in Posojilnici v Matenii vasi iz skladišča Mlekarne na Prestranku. TRŽAŠKA KMETIJ. DRUŽBA V TRSTU nlca TorreManea it. 19, TeL 44-39. MIZARSKA DELAVNICA S ZALOGO navadnega in finega POHIŠTVA D. Cavalieri & E. Lttis Trst, Via Parini štev. 5, telefon 11-03 Kajboliža blago. 853 Kajnižje cena. Plačevanje na obroke. 1 MM—B lli i— H — 1 hi 11 »» plačuje vedno par cent, več kot drugi ALOJZIJ POLIH, PiSZZfl mm\ z nadstropje prvo Pazite nt ne slov Pazite na naslov imt^iiiKa Pr. Fran Korsano sprejema od 12 do 1 in od 5 do 7 uis S. irnim !t. n L Ne pozabite, da ima tvrdka a „Ci(i Enšitin Trst. Corso U. E. III. ZS nasproti zastavljalnici Izgotoolj. oo!eKe površnike 005 ttHn inozemsko blago lešina krofcčn'ca I. rede Govori se slovensko FVRDKA C. VI Trst, Via delle Torrl 2 (vogal S. Lazzaro za cerkvijo Sv. Antona novega) Dnevni ddStodi IzgotovJjene obleke za moške in dečke, površniki, dežni plašči i. t. d. i. Bogata izbera tu- in inozemskega blaga. Lastna prvovrstna krojačnica. t d. Ojle^^ si naša okna in naše cene DAROVI Na svatbi Avguština in Marije Gregorič iz Dekanov se je nabralo 6žJ.— lir za šolsko društvo». Novoporočencema obilo sreče v njiju novem stanu ostalim darovalcem najlepša hvala! Za refekcijo pri Sv. Jakobu daruje g. Marija Luzzatto-Volk 2 liri. Gospoda Gombač in J. Pertot darujeta vsak po 5 lir za ašolsko dru£tvo». Srčna hvala vsem. Rodoljubi posnemajte! Ne posabite na naše malčke. Darujte za «$olsko druStvo» ob vseh prilikah. f H SKRAJNO KOMEHOIE UR !! [zgotovljene obleke po meri, površniki, blago, perilo, pietenine, obuvalo, klobuki, trliž, platno, blago za prte, preproge i. t. d. hl vero m%pm\ Via Hotna 3V 191. Rad. BORZNA POROČILA. Trst, 18. septembra 1926. Amsterdam 1100, Belgija 75, Francija 78. L.ondon 133, New-Jork 27.30, Španija i05, Švica 530, Atene 31.50, Berlin 650, Buka-rešt 13.50, Praga 81, Ogrska 0.0380, Dunaj 385, Zagreb 48.50. Uradna cena zlata (16. IX.) 527.84. Vojnoodškodninske obveznice 67.35. GIU Via S. Caterina 7 - TRST - Piaza Mazzini Zaloga tu in inozemskega blaga za moške in ženske obleke. Specijaliteta angleškega in češkega blaga. — Modro in črno sukno za plašče. Bogata izbera izgotovljenih paletots, površnikov, hlač in piaščev. Dežni plašči, jope alpagas, platnene obleke in telovniki fantazija. • SPREJEMAJO SS NAROČILA PO MERI .:,:, t:::11.::: Konkurenčne eene ! 746 Konkurenčne cene ! G. ROLLI Najboljša blago za moške In ienske m Risb« zadnje novosti — obleke Palača Asslcurasionl Generali Via Carducci i«. 30 - Via Chiozza št. 2 Brez mamljivih popustov Obiščite prodajalno in prepričali se boste o nizkih cenah TRST 968 kal* Mm z pata aaarekosOtvega mila BANFI Zlati petelin Poskusite ga, ker je najfinejše na svetu. Škrob, boraks Banfl je najbojSe zrn likanje perila. 2277 ZELEZMIN IINMIlsIMIII TRGOVINA MADILE" 99 o. Z. družba TRST, Via Carducci 22 (vogal Via Chiozza) g Velika izbera železnin in drugih kovin 1 Specijaliteta: Potrebščine za obrtnike in rokodelce. Orodje za gj poljedelce. Ključavnice za vrata, okna, pohištvo i. t. d. iiisiHiiraiiraiiraiiBi« LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA -1 PODRUŽNICA tf TRSTU I Umit* h mm Mrajtr H.0M.MB*- Tclefoa« 5—18» 22—98 CENTRALA V LJUBLJANI Elavnta in mm Dinarjev MMIH'-- Teleion: 5—13, 34 >ca .i« 753 Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po 4 %* na tekočih računih po 4%% vezane vloge po dogovoru. - Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle. ( Podružnice: GORICA, Brežice, Celje, cemomelj, Kranj, Logatec :::::::::: Maribor HpipriMnejSa zugza z Jugoslavijo Blagajna je odprta od 91/,—121/, in od 147,-16 41 Podružnico: Metković, K^vi ŠaJ, Pluj, ::::::: Sjrajevo, Split :::::::