Pele/on M. 74. ti mamini Številka 10 /i. „»611 projvata«: u ; *ld f.'o naprej 20 K — h »ol Ista , 18 , — , 'itrl , , C , nO , ;«-osec , 2 ,20, i apravRiJtvu prejama« sa a lo isto naprej 20 li — h pol leta „ 10 , — , >etrt , , 6 , - , mesec , 1 , 70, Za pošiljanje na dons 2G h na tuesec. Političen list za slovenski narod. Naročnin« in inserMa »prejema upravništvo v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve nlico it. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ns vsprejeciajo. Uredništvo je v Seme-' niSkih ulicah St. 2,1., 17 Izhaja vsak dan, izvzema j nedelje in praznike, ol. pol 6. uri popoldne. Stav. 36. V Ljubljani, v četrtek 13. februvarija 1902. Letnik XXX. „Slovrnsky predak". Ter bom žvi rglal, dokler ta piščal z drena se na reskole. Vodnik. Sicer ima vsak človek, kakor pravijo, enega konjička, ki ga jaha, a so na svetu tudi ljudje, ki imajo eno ž v e g 1 j o, na katero vedno žvrgljajo. Taki ž v e g 1 j a č i se dobe sem ter tja med takoimenovanimi narodnimi prvaki. Jako naiven politik je dunajski dopisnik „Plzensk^cb listu v". Temu možu je najbrže manjkalo gradiva, in zato je šel vprašat na Dunaju dr. Tavčarja, kaj neki on sodi o raznih aktualnih vprašanjih. Na Kranjskem seveda dr. Tavčarja o politiki ne bi nihče vpraševal, morda niti njegov mladi socialni demokrat Linhart no, a naivni dopisnik „Plzenskych listuv", sicer nam neznana količina, je čutil potrebo, da se o važnih vprašanjih pouči pri dr. Tavčarju. Mi smo mislili vso stvar ignorirati, kakor bi se spodobilo, a ker je „Narod" slovesno naznanil, da so ,Plzensky listy" prinesli pogovor z dr. Tavčarjem kot s »slo-\inskym pfedakom", dovoljujemo — dasi že v postu — sebi in svojim bravcem veselje, da ponatisnemo, kako modrost je omenjenemu Uehu povedal dr Tavčar. O celjski zadevi je takoimenovani voditelj — »inteligence" —rekel: »Načelno sem proti vsaki obstrukciji, a moral bi se podvreči dotičnim strankinim sklepom. V celjski zadevi ne bi bil proti ra-z u m n e m u k o m p r o m i s u". Naivni Ceh bi bil moral tu dr. Tavčarja dalje izpraže-vati, kaj si on misli pod kompromisom in kaj se njemu zdi »razumno". Vprašati bi ga bil moral pred vsem, koliko ga v e ž e politična zveza z baronom S c h w e-g 1 o m. Tega dobri Ceh ni vedel in tudi ni vprašal. Vprašal ga je pa nekaj drugih stvari, v katerih je dr. Tavčar pokazal, da se njegovo mišljenje suče okoli ene same, za voditelja kranjske — „inteligenco" — popol- noma zadostujoče ideje. Bila je Btara pesem o »klerikalizmu«. Naivni Ceh ga vpraša, kako si misli uresničenje slovenske univerze? Dr. Tavčar o tem ni vedel nič povedati, pač pa odgovori: „Za me je pred vsem važno, da bi se slovensko ljudstvo emancipiralo od nadvlade klerikalcev in da bi se svobodomiselni nazori razširili med ljudstvom. Vsi slovanski rodovi imajo nagnjenje k reakcionarstvu, kar smatram za največjo nesrečo. V tej smeri so moramo pred vsem boriti za zboljšanje." Naivni Ceh je najbrže z glavo zmajal, ko je zvedel, kako se misli dr. Tavčar boriti za — univerzo! A tudi o M 1 a d o č e h i h je dr. Tavčar povedal svojo misel na jako zanimiv način: „Razen dr. Kramafa je le malo svobodomiselnih mož v češki delegaciji . . . . (Dr. Kramaf je bil pri aferi dne 1. maja pro-Slega leta v grajalnem odseku odločil proti dr. Šusteršiču zaradi »žlindre". Umljivo, da ga dr. Tavčar smatra za — svobodomiselnega! Op. uredn) „Zdi se," nadaljuje dr. Tavčar, „da zastopniki češkega naroda niti ne pojmijo nevarnosti klerikalizma za Slovane." 4 M Tu ga imate J Od nekdaj so bili Mlado-čehi ponosni na svoj liberalizem in so boj proti »klerikalizmu« smatrali za eno prvih točk svojega programa! Zdaj pa jih dr. Tavčar v njihovi glavni točki kar proglasuje za ignorante! Res, tako, kakor Tavčar in Malovrh, niti mladočeški j u d j e ne ra-zumijo boja proti »klerikalizmu« (Penižek!). Srečni Kramaf! ko bi on ne bi glasoval proti dr. Šusteršiču, morda bi bil še on v »Plzenskych listych« obsojen za — klerikalca ! Jako kočljivo vprašanje je zastavil naivni poročevalec dr. Tavčarju, ko ga je vprašal, aliupa, da bo zmagal v boju proti »klerikalizmu?« Dr. Tavčar se je postavil na stališče vsemogočne možnosti ter je rekel: »Mogoče je. Napredek je sicer počasen, a se ne da tajiti. Odtod tudi divjost, s katero me preganjajo vsi reakcionarji«. Ko bi naivni dopisnik »Plzt-ftskych li-stuv« malo bral »Slovenski Narod« in zlobno grdo njegovo pisavo, bi pač ne bil nikdar na popir dal teh Tavčarjevih besed. O možnosti, da bi Tavčarjeva struja na Slovenskem zmagala, pa najožji Hribarjevi pristaši lahko rek6: S Tavčarjem in Malovrhom propademo popolnoma! Naivni Čeh je vprašal še dalje. Dasi je bil že zvedel, da so »vsi Slovani nagnjeni k reakcionarstvu« in da so celo Cehi preveč klerikalni, se je predrznil vprašati še celo, kakžno je Tavčarjevo razmerje do Hrvatov? In voditelj — »inteligence« — je odprl Bvoja usta in je odgovoril: »Najboljše. Vendar so se razmere nekoliko shladile, ker hrvaški tisk v c e -loti drži sklerikalci. Na Hrvaškem je takoimenovana opozicija reakcionarna,svobodomiselna stranka tam je pa vladna«. Mi poživljamo »O b z o r« in »II r -v a t s k o«, da se dalje pečata s tem izvajanjem zaveznika nemško-liberalnega barona Sc'fawegelna. Mi že vemo, pri čem da smo. »Dokler ta piščal se na reskole!« Tako dolgo je hotel pevati rajni Vodnik »kranjski modrini«. Tako dolgo pa hoče pevati tudi dr. Tavčar brezumnemu ljubljanskemu malovrhovstvu. Cehi so preveč klerikalni, Hrvatje preveč klerikalni, bogve, kaj bi bil rekel ta naš »voditelj« še celo o Poljakih ali Rusih? Mi se smejemo tej modrosti, ker vemo, da je dr. Tavčar govoril čisto resnico, ko je priznal, da je on posestnik ene same ideje, in sicer tiste, o kateri je dekla-miral: Moje ime je moj program: boj proti klerikalizmu 1 Tudi naivni dopisnik »PIzenskych li-Btuv» Bi mora zapomniti, da če bi on dr. Tavčarja vprašal o čemerkoli, bi od njega nič druzega ne zvedel, kakor samo: P r e • več klerikalno je. Najhujše duševne bolezni so tiste, pri katerih preganja človeka vedno ena sovražna prikazen. Eden vidi povsod podgane, drugi kače, tretji kaj še strašnejšega. Take bolezni so po navadi razvijo v najgroznejšo dušno bolezen: v melanholijo, ki gotovo umori človeka . . . Sicer pa želimo dopisniku »Pizihah^h listuv«, da se naj nikar ne b 1 a m i r a in naj še koga druzega vpraša o slovenskih razmerah I Mi smo se zabavali ob njegovem razgovoru s »slovinskym pfedakom«. protikafoliške postave na Angleškem. Protestantovska nestrpnost je na Angleškem zopet pokazala nujno potrebo, da se iz angleškega državnega zakonika defini-tivno odpravijo zastarele odiozne določbe proti katoliškim redovom, katere izvirajo iz časov, ko je krivičnost razkolne državne cerkve bila na vrhuncu. »Protestantovska zveza" je namreč našla staro določbo iz leta 1829, katero je bil dal kralj Jurij IV. in ki je ponovila stare krivice izza časa Elizabete in CromweIIa. § 34. emancipaoijske akte namreč določuje, da vsaka oseba, ki stopi v kak katol. red, zlasti v jezuitski, je že s tem obsojena in izgnana iz angleške države za celo svoje življenje. Ta točka emanoipacijske akte se nikdar ni v praksi izvajala. Ostala je na papirju kot mrtva postava. Zdaj je pa omenjena »Protestantovska zveza" to zastarelo, mrtvo določbo izkopala, in v njenem imenu je odvetnik Avory začel tožbo proti katoliškim redovom, ter je, kar se pri protestantih samo ob sebi umeva, začel tožiti jezuite. Sodišče v Kennedyju je tožbo zavrnilo iz sledečih razlogov : 1. Ta zakon je »praeti-calli obsolet", ker se sploh ne izvršuje, 2. LISTEK. Kakšno šibo je našel Jakob za hudo Teklo. (Češki spisal Vaclav Kosmak. — Poslovenil f Fr. Marešič.) (Dalje.) »Zlodeja dobrega !« zavpije Tekla. »Ke-dor ga ne pozna, kupil bi ga I Jaz sem ga kupila 1 Ce bi bila tisti hip umrla, bolje bi bilo! Le pomislite: dala sem danes hlapca stran — no res, kaj bi pa delal pri nas ! — dokmetovali smo. — Rečem možu: zdaj veš, kje je katero polje, lahko delaš sam, kakor moj rajni. Ce bi ga bili videli, kako je zrastel! Rekel je, da ne gane prsta, da ne položi križem bilke, če dam hlapca cd hiše. In je res tako trmast. Še konjem ni hotel dati klaje! Vsel se je pred vrata in kadil, kakor da ne bi imel na svetu nič akrbi. Ko je odzvonilo poldan, pride h kosilu ; rečem mu: Pojdi h kosilu, kamor hočeš; pri nas ne je, kedor ne dela. Pa le pomislite : ta zanikrnež res odide, in to v krčmo, in tam si naroči kosilo, in j6 in pije, kakor kak gospod baron. Doma raz-getajo konji lakote in on se tam masti! To sem dobila gospodarja! Pa jaz vem, kaj bom storila! Vse polje bom dala v zakup, prodala bom konje in živino razen ene krave, in njemu ne bom dala ne beliča — ne za tobak! Videli boste, tako bo brez denaria in tako mu bo dolgčas, da pojde rad za volarja h grajščinskim volom! Jaz mu pokažem, kodo je gospodinja!« grozila je s pestjo. »Poznal bo Kolarjevo Teklo !« »No, no — le ne tako hitro!« miri jo župan. »Ce je med vama kaj navskriž — pobogajta se zopet Ni cerkve brez pridige in stanu brez neprijetnosti. Odnehajte mu nekoliko. Pri vaši hiši je preveč dela za enega človeka — kar je res, je res«. »Oh, rajni je bil slabši, kakor je on, in je to opravljal sam!« skoči mu Tekla v besedo. Župan je nadaljeval, kakor ne bi bil slišal: »Hlapec ne bi vas stal toliko in bi se vam izplačal. Delo na polju bi pa mogla dva postoriti bolje in o pravem času. V zakup pa nikar no dajajte — svetujem vam dobro! Kateri zakupnik bi vam pošteno po-gnojil polje ? Cez šest let bi vam bilo polje suho kakor cesta. Poslušajte moža, vdajte se in dobite si zopet posla«. »Jaz, jaz vdati se? Ne in ne! On bi potem hotel z menoj orati I Ostanem pri tem, kar sem rekla! Jaz sem gospodinja. Prosim, gospod župan, dajte bobnati, da bom dajala danes teden v zakup tri njive. Za-se ohranim le te tri slobodne kose«. Žup an se praska za ušesom. Poznal je Teklino jezo in svojeglavnost, vedel je, da ž njo nič ne opravi. Napel je drugo struno: »Predno se odločite, posvetujte se najprej z možem«. »Kaj spaka! To bi iskala sveta na dobrem mestu ! Hiša je moja, jaz ukazujem ž njo !« »Žena, imejte vendar razum in ne dre-vite se tako slepo v pogubo! Pojdem k vašemu gospodarju in spregovorim z njim ; morda najdemo kako stezico, po kateri bi to šlo«. »Delajte, kakor razumete; jaz pa no odneham, kakor če pride mož, in me prosi odpuščanja in obljubi, da bo delal, kakor jaz hočem. Ako pa ne, — dajte bobnati v nedeljo«. Žena odide. Župan si ogrne suknjo in gro v krčmo. Mahal je ravno plačal, hotč oditi domov. »Greste že ?« vpraša ga župan. «Kaj hočem delati ?« zmaje Jakob z ramami, ostati ne morem tukaj, — nakosil sem se. — Ali pa veste, da me je danes poslala moja gospodinja semkaj na kosilo ?« vpraša in se smehlja mirno. »Vem, vem«, pokima župan. »Dajte si naliti še eno in potem pojdeva k vam na majhen pogovor«. Zgodi se. Dasta si naliti, izpijeta in odideta. Po potu je pravil župan Jakobu, čemu je k njemu prišla Tekla. Jakob stisne ustni in prsa se mu napno. Vendar se precej umiri. Ustavi se in reče po kratkem premišljevanju: »Hvala vam, gospod župan, da tako skrbite za naju; jaz pa ne morem popustiti, kakor sami vidite. Ce bi ji odnehal v tej reči — pa to bi bilo nespametno — taka hiša potrebuje dveh delavcev«. »Resda, resda!« pritrdi župan. «Ce bi ji v tem odnehal, povem vam, — bila bi ona na konju in bi potem hotela, da bi šlo vse po njenem — to pa ne gre. Pravijo : »Kjer ženska gospodari, volk me-sari — in kjer žena hlače nosi, mož malo kedaj dobro kosi«. — Ostanem pri svojem sklepu. Razgovorih ji bomo, da ne bo dala polja v zakup, in če ga da, naj ga pa da; morda vendarle najdemo zanjo kako zdravilo«. Stopita v hišo. Tekla je sedela na klopi in jela s krožnika kašo. »Pozdravljam- vas, gospod župan. Jaz kosim še le zdaj. Imam danes vesolo kosilo. Naš gospod je bil danes v krčmi«. »Ne govori praznih besedi!« posvari jo Jakob. »Kaj slišim, da hočeš neki dati polje v zakup ?« (Dalje prih.) ker najboljfii angleški juriati uče, da se ta zakon ni dal z namenom, da bi »e izvajal, ampak je bil progla&en samo za to, da bi se katoličani ustrašili; 3. če bi se pa ta zakon moral zdaj izvajati, niso opravičene to zahtevati privatne osebe, ampak samo državni sekretarijat. .Protestantovska zveza" se je takoj pritožila zoper to razsodbo, češ, zakon je tu in ni bil nikdar odpravljen. Ravno nasproti, ko ae je leta 1898 v državni zbornici stavil predlog, da se ta zakon odpravi, je bil predlog odklonjen. Torej velja ta postava io se mora izvrševati: Katoliški redovi se morajo pregnati iz Anglefike. Apelacijski dvor je sprejel pritožbo, ne da bi s tem hotel naprej pokazati, kako mnenje o dotični postavi ali o konkretnem slučaju. Zdaj se bo torej vsa pravda vršila od začetka. Zanimanje zanjo je veliko, ker od nje je odvisna bodočnost redov, in ker so osebno toženi odlični možje redovniSkega stanu, kateri uživajo kot učenjaki najvišje spoštovanje. Kakršnakoli bo ta razsodba, to je gotovo, da bo dala v parlamentu katoličanom zopet povod, da zahtevajo popolno enakopravnost z anglikanskim protestantizmom. Angleška država se kaže na eno stran silno svobodoljubno, na drugi strani je pa polna zastaranib predsodkov, v katerih je odrevenel ves angleški vladni aparat. Država, ki je prva dala ljudstvu konstitucijo, ne more iz svojih postav izluščiti nekaj drakoničnih določb proti katolicizmu, katere so tako ne-svobodoljubne, da se niti sodniki niti državniki ne upajo nanje sklicevati. Izvrševalna oblast čuti krivičnost protikatoliških določb, in naravno čuvstvo prirodnega prava zadržuje celo najkoščenejega birokrata, da bi segel po starih tiranskih postavah. A kadar koli se oglasi v zbornici katoliški poslanec, da se naj odpravijo take postave, postanejo Angleži naenkrat silno konservativni in ne puste ničesa izpreminjati. Zdaj se je pri tej priložnosti zopet enkrat pokazala ta kričeča nedosltdaost. Želeti bi bilo, da bi izkušnje zadnjih časov Angleže izmodrile. Kmetijske zadruge v gosposki zbornici. Gosposka zbornica ima prihodnjo sredo redno sejo, na katere dnevnem redu je mej drugim tudi načrt o kmetijskih zadrugah, kakor ga je sprejela poslanska zbornica. Načrt obvelja brez vsake premembe in brž kone tudi brez vsake daljše debate, ker ga bo poročevalec posebne komisije priporočil v nepremenjeni sprejem. Poročevalec te posebne komisije je princ Lobkovic, ki v svojem poročilu pravi mej drugim: Visoka gosposka zbornica je že s tem pripoznala veliko važnost temu načrtu, ker je sklepe poslanske zbornice od-kazala v pretres in poročanje posebni komisiji. Imenovana komisija se je pečala zelo temeljito z načrtom zakona ter našla pač nekatere manj važne formalne napake, toda z ozirom na dejstvo, da se tu gre samo za okvirni zakon, ter z ozirom na to, da se ne sme nikakor zavlačevati uresničenje prevažnih v načrtu izraženih načel, je komisija soglasno sklenila, da se priporoči načrt zbornici v nepremenjeni sprejem. Nade je torej obilo, da bo ta okvirni zakon kmalu v veljavi. Podaljšanje trgovinskih pogodb. Avstrijski min. predsednik dr. Koerber Be mudi te dni v Budimpešti, da se dogovarja b svojim ogrskim tovarišem glede avtonomnega carinskega tarifa, posebno pa glede podaljšanja trgovinskih pogodb. Do-sedaj niti na Dunaju niti v Budimpešti ničesar ne vedo o kakem formalnem predlogu ali vsaj izraženi želji glede provizoričnega podaljšanja trgovinske pogodbe, a vsa bero-linska poročila soglašajo v tem, da je prav malo nade za pravočasno parlamentarno rešitev nemškega carinskega tarifa. Ta eventuvalnost, ki je pač vsaj tajna želja nemške vlade podaljšanja trgovinske pogodbe — pri nas namreč izpolnujemo Nemčiji želje, predno jih ta oficielno naznani, — daje avstro-ogrskima kabinetnima načelnikoma povod, da resno razmotrivata tudi o tem vprašanju. Uradno se sicer naglasa, da ta razmišljanja nikakor ne ovirajo priprav za avtonomni carinski tarif, toda ker zakon določa, da je pred pričet-kom razprave o obnovitvi carinskih pogodb nadomestiti doslej veljavni oarinski tarif z novim, tega priče tka pa, kakor pravijo v Berolinu, še ni tako naglo pričakovati, bi torej morda lahko odpadel za sedaj še razgovor o avtonomnem tarifu. Afera grofa Zichyja. Budimpeštanski in dunajski iidovsko-liberalni listi se seveda tudi še sedaj z veliko vnemo pečajo s tako preziranim vodjo ogrske ljudske Btranke, grofom Ivanom Zichyjem. Vse je radovedno na današnjo razpravo v ogrski poslanski zbornici in na odgovor mi-nisterskega predsednika Szella. Mnogi menijo, da bo grof Zicby sam pojasnil vso zadevo, kar pa seveda ni povsem verjetno. Sploh se pa v teh dneh kujejo vsakovrstne kombinacije, laži in bedarije, katerim pameten človek ne more verjeti. Posebno dobro poučen je bil o celi zadevi mažarski list >Egyetertes«, o katerega trditvah smo po ročali včeraj. Dunajska »Reichspost« izjavlja nasproti njegovim trditvam 1. da P. Abel ni izpovednik nadvojvode Frana Ferdinanda in 2. da z nadvojvodo o tej zadevi ni govoril niti ene besede. — Nič bolje se seveda ne bo godilo drugim racam teg3 lista. Prestolonasledstvo v Srbiji. Vkljub mnogim dementijem v srbskih in tudi avstro-ogrskih oficielnih listih ter izjavam v vedno najboljše informirani dunajski ,Informaciji' vprašanje glede srbskega prestolonasledstva še ni zginilo z dnevnega reda. Res je sicer, da je o razmerah v Srbiji težko izvedeti čisto resnico, toda glede prestolonasledstva je več ali manj gotovo merodajno javno mnenje. To pa je odločno za Karagjorgjeviča. Mnogi in sicer oficielni krogi trdijo, da kralj Aleksander še lahko dobi potomce. Res, mlad je še, a v tem slučaju bi se moral ločiti od Drage. Toda kraljica Draga Be ne bode zadovoljila z jednostavno ločit vijo, marveč bo hotela svojo moč izkoristiti za-se in za svoje sorodnike do Bkrajnega. Kraljica, dasi ni posebno priljubljena pri narodu, ima vendar svoje pristaše; s pomočjo teh bi v slučaju, da mora zapustiti konak, zamogla zanetiti celo ustajo v deželi. Ker je v Srbiji baš rod Obrenovičev spravil ob kredit kraljevo ime, bi bilo pri srbskem ljudstvu kaj lahko uprizoriti viharje proti dinastiji. A Rusija dobro ve, da za intrigami okoli srbskega prestolonasledstva tiče vnanji izmozgovalci, katerim je kralj Aleksander baš zaradi njegove neodločnosti dobrodošlo orodje ; zaradi tega pa bode Rusija naredila kratek proces in bode posadila na prestol jednega Karagjorgjeviča. O Petru Kar. se čuje, da niti ne mara občevati b kraljem Aleksandrom v tej zadevi, in to je znamenje, da imajo prav oni krogi, ki smatrajo za rešitev Srbije jedino le eno možnost, namreč krepko dinastijo v slovanskem duhu, nepristopnem pogubnemu uplivu od strani slov. sovražnikov. Peter Karagjorg jevič je te dni izdal na srbski narod oklic za postavljenje spomenika Kara Gjorgju kot rešitelju Srbije proti Turkom. S tem svojim činom je iznova navdušil zase velik del posebno priprostega srbskega naroda. Zanimiva je v tej zadevi izjava kralja Aleksandra, ki jo je podal nekemu dopisniku pariškega »Heralda«. Kralj pravi, kar se je že tudi na drugem mestu omenjalo, da sam niti šo ne misli na rešitev tega vprašanja, ker je zato še čas. Čaka se še lahko celih deset let in v tem času se lahko marsikaj premeni. Nizozemski kralj, pravi Aleksander, je šele v poznih letih dobil naslednika. Kralj pravi, da se tudi kraljica strinja popolno z njegovimi mislimi ter da je narod z njim istega mnenja. Neresnična je po njegovi izjavi tudi vest, da bi bila kraljica kdaj predlagala Bvojega brata za prezumtivnega naslednika. Kdo neki ima prav? Angleško-japonska pogodba. Velik strah pred uspešnim napredovanjem Rusije v vzhodni Aziji je zbližal dva naroda, ki tekmujeta mej seboj v pohlepnosti in takozvanem kramarstvu : Angleži in Japonci bo sklenili pogodbo v varstvo obe-stranskih interesov. Pogodba, ki so je skle- nila in podpisala 30. jan. — podpisala sta jo zunanji minister marki of Lansdovvne in japonski poslanik v Londonu baron Hayashi — ima sledeče besedilo: »Ker obe vladi želita, da se ohrani status quo in s p I o-i n i m i r na skrajnem vzhodu, kakor tudi neodvisnost in integriteta Kine i n K o r e j e, sta se zedinili glede naslednjih točk: 1. Treba je storiti vse korake, da se varujejo lastni interesi, če so v nevarnosti vsled agresivnega postopanja katerekoli velesile ali pa vsled nemirov v Kini in na Koreji in je torej potrebno, da eden izmej pogodbo sklepajočih delov poskrbi za varstvo svojih podanikov. 2. V slučaju, da se eden del s kako drugo velesilo zaplete v vojsko, mora ohraniti drugi del strogo nevtralnost, obenem se pa potruditi, da odvrača druge velesile od soudeleževanja v vojski proti zavezniku. 3. Ce se pa še kaka druga velesila spoprime z enim delom, je dolžnost drugega zaveznika, da mu hiti na pomoč, vodi ž njim vojsko in sklepa z njim mir. 4. Oba dela se zavezujeta, da brez vednosti in odobrenja drugega dela ne sklepata nobene posebne pogodbe s kako drugo velesilo v škodo interesom, radi katerih se je sklenila ta pogodba. 5 Kadarkoli preti nevarnost navedenim interesom, je dolžnost obeh vlad, da druga drugo obširno poučite o vseh nevarnostih. 6. Pogodba stopi takoj v veljavo in ostane v veljavi celih pet let. Ce je pa kak zaveznik zapleten v vojsko ravno ob času, ko poteka pogodbena doba, ostane tako dolgo v veljavi, dokler se ne sklene mir. Kako sodi o tej pogodbi angleška vlada, je razvidno iz izjave angleškega zunanjega ministra nasproti angleškemu poslaniku v Tokio. Minister namreč pravi: Ta pogodba je vspeh dogodkov zadnjih dveh let na skrajnem vzhodu kakor tudi udeležbe Anglije in Japonske pri teh dogodkih. V celi dobi kitajskih homatij sta obe sili vedno skupno postopali in zasledovali popolno iste nazore. Že tedaj se je pokazalo, da gojita obe vladi resno željo, da se skupni politiki in skupnim interesom da podlaga v mej-seboj ni mejnarodni pogodbi. S pogodbo se ne izražajo nikaki agresivni ali samoljubni nameni, pogodba se je sklenila edino le zato, da se pokaže previdnost, ki je potrebna v vseh slučajih. Pogodba nikakor ni nevarna sedanjemu stanju ali opravičenim interesom drugih velesil. — Tako sodi o tej pogodbi minister, ki pa seveda marsikaj in sicer najvažneje zamolči. Najnovejša angleško-japonska pogodba je naperjena v prvi vrsti in naravnost proti Rusiji, šele v drugi vrsti morda proti Nemčiji ali kaki drugi državi. To izjavlja neprikrito angleški list »Daily Mail«, ki pravi, da ve iz najzanes-Ijivejega vira, da so zelo napete razmere mej Rusijo in Anglijo vsled ruske politike v Mandžuriji. Ostali angleški listi si seveda ne upajo z barvo na dan in trdijo celo, da je pogodba sklenjena v varstvo Kine (!), kateri sicer preti razpad in razdor od velesil; vendar pa vse radovedno povprašuje, kaj prinese bližnja bodočnost. Ohranenje statusa quo v vzhodnji Aziji nam pove vse, če pomislimo, kako vztrajno prodira v tem delu ruska velemoč. Prva posledica te pogodbe bo bržkone rusko-japonska vojska, v kateri bodo igrali Angleži svojo posebno ulogo. Iz brzojavk. Nadvojvoda Fran Ferdinand je včeraj ob 3. uri popoludne odpotoval iz Petrograda na Dunaj. Ruski listi pišejo, da je nadvojvoda Fran Ferdinand za svojega bivanja v Petrogradu sosebno iskreno občeval z ruskim prestolonaslednikom. V Varšavi so nadvojvoda ruske oblasti zopet slovesno pozdravile. — Avstrijska gosposka zbornica ima 18. t m. ob 4. uri popoludne izredno sejo, v kateri bode čestitala nadvojvodu Rainerju k njegovi zlati poroki. — O dvoboju se vrši obširna debata v nemškem državnem zboru. — Zmaga ogrske ljudske Btranke. Iz Zsambokreta se poroča: Pri volitvi drž. poslanca v ogrsko državno zbornico iz mestne skupine je bil izvoljen kandidat ljudske stranke Franc M a y e r. — Nemški princ Henrik , e iz Kiela odpotoval v Ameriko. — Po-i t i č n o otročeje rekel mestni svetnik dunajski Bielohlavek poslancu VOlkelnu, ki je na to Bielohlaveka tožil, sedaj se pa »oroča, da je VSlkel tožbo umaknil. — Tretji niijeavstrijski k a t o -i š k i s h o d se bo vršil 20. in 21. aprila v veliki glasbeni dvorani na Dunaju Cerkveni letopis. Petindvajsetletni«)« sv. Očeta papeša Leona XIII. (Konec.) 3. Na praznik svetega Joahima v nedeljo 17. avgusta naj bo slovesna sv. maša, govor o sv. Očetu in darovanje kot poseben dar sv. Očetu za petindvajsetletnico; naj vsakdo daruje vsaj dva tri vinarje, da mi Slovenci ne zaostanemo za drugimi narodi. 4. Vsi tretjeredniki se poživljajo na poseben prispevek za lateransko baziliko v Rimu, katera je stolna cerkev sv. Očeta in mati vseh cerkva katoliškega sveta. Potrebuje namreč še posebnih popravkov na stropu, za te naj bi darovali tretjeredniki, ki jubijo lepoto hiše Gospodove, in ker je ravno to cerkev papež Inocencij III. v pri-cazai videl, kako jo podpira siromašni sveti Frančišek, da se ne poruši. 5. Želi se, naj bi vsak duhovnik vsaj eno sveto mašo daroval za sv. Očeta. 6. V Ljubljani bo sredi leta velika iz-ožba cerkvenih paramentov; odprla se bo nrav slovesno s sveto mašo coram Sanctis-simo. Isti čas se bo sklical tudi evharisti-čen kongres duhovnikov in ljudstva vsaj jubljanskega in iz okolice, da z resnimi slavnostmi v cerkvi in zunaj cerkve izkažemo čast Jezusu Kralju. Sveti OČe so to slavnost odobrili z največjim veseljem re-ioč, da tako se prenese čast na Gospoda Jezusa, pričujočega v presvetem zakramentu, čigar vidljivi namestnik na zemlji so oni sami. 7. Evharistični shodi za ljudstvo naj bi se priredili v vsaki dekaniji; naj bi se teh shodov skupno udeležila občinska zastopstva in razne družbe; pri njih bi Be moglo sveto obhajilo darovati za sv. Očeta. 9. Pri navadnih shodih raznih društev: delavskih, kmetiških, izobraževalnih, političnih i. dr. naj se tudi priredi govor o socialnem ali cerkveno političnem delovanju sv. Očeta papeža Leona XIII. 8. Poskrbelo se bo za dober življenjepis sv. Očeta. 10. Pozvali se bodo naši slovenski časniki, da odločno nastopijo v obrambo pape-štva in njegovega za vso kulturo prepomen-ljivega delovanja; posebno naj pazijo na vsak poskušani pričetek, tudi pri nas uprizoriti gibanje proč od Rima, če tudi potom uni-jatstva. 11. Želim, da se letos z vnemo Sirijo Marijine kor.gregacije posebno za mladeniče in kjer mogoče po župnijah formelno vpeljuje tretji red; ker najlepše in Bogu najugodneje bomo slavili petindvajsetletnico, ako uporabimo ta najbolj vspešna sredstva za dobro, vzorno krščansko življenje; posebno vse duhovne sobrate povabim, da pristopijo v tretji red in moremo mi duhovniki s svojim vzornim življenjem storiti največ v obrambo svete katoliške cerkve. 12. Popotovanja v Rim za daneB še ne upam sprožiti. 13. Tudi konec petindvajsetletnico naj se obhaja kar mogoče slovesno, in sicer prvo nedeljo po 20. februvariju leta 1903 naj bo slovesna sveta maša coram Sanctissimo in s primernim cerkvenim govorom; po sv. maši naj se zapoje „Te Deum laudamus" in pol ure slovesno zvoni. Vse p. t. duhovnike prosim, da naj se potrudijo, vse določbe točno in navdušeno izpeljati, ker bom o vsem tem tudi svetemu Očetu pismeno in osebno poročil; napravimo mi Slovenci sv. Očetu kar se da veliko veselje. Dodam še to: 1. O programu za evharistične shode po dekanijah se bomo dogovorili na shodu dekanov meseca aprila. 2. Petrov novčič, namenjen posebno za vzdržanje svetih misijonov, zbran in festo S. Joachimi, naj se mi pošlje do konca avgusta, isto tako prispevki duhovnikov in tretjered-nikov. Voditelje tretjerednikov prosim, da o pravem času za prispevke poprosijo in jih poberejo. Rad bi ves Petrov novčič izročil sv. Očetu osebno v Rimu, kamor moram mbol. Gle-davši ta prizor sem pomiloval njega izdajatelje. — Liberalna omika. »Slov. Narod« s svojo omiko vedno razkriva, bol) moralno vrednost svoje stranke. Zdaj je v boju z »Edinostjo«, katero imenuje »jokavo časnikar, staro devico, ki piše od dne do dne nove budalosti; vse življenja neumnosti so baje v njej združene; marastični listič« itd. Slednjič imenuje pisanje »Edinosti« »vrhunec teletarije«. To pa zato, ker „Edi-nosti" ni všeč narodna „popustljivost" ljubljanskih „naprednjakov". Doklej se bodo dali še ljudje, ki hočejo vendar biti ho-netni, tako zmerjati od „Naroda" ? — Liberalna mera je dvojna. Ce klerikalec izpije pol kozarca vina, je že pijancc, če pa liberalec primahedra pijan domov, je „pri-jeten družabnik*. Ce klerikalec ne preplača vsake stvari, ga zmerjajo, da je oderuh, če pa liberalec goljufa za tisočake, je poštenjak. V »Slov. Narodu" se baha »inteligenca" : „Sinoči (pustni torek „Nar. Domu" J je bilo tako imenitno, da smo priplavali na površje mokri in s koriandolijem natlačeni šele ob polu 5. uri zjutraj!" In ti ljudje govore o — katoliških pijancih! „Klerikal-cem" podtikajo različno nenravnost, a v svojih noticah in listkih kažejo, da so sami prijatelji to vrste življenja. Društva. (Jugoslovanski klub) .Slovanske Besede' na Dunaju (I. Brauererstrasse 7) priredi domačo zabavo z igro Goerlitza »Popolna žena« in drugim programom v soboto 15. t. m. Telefonska in brzojavna poročila. Trebnje, 18. febr. Zmaga naša sijajna. Katoliško-narodnih občinskih odbornikov izvoljenih 18, tudi dekan Nagode, liberalnih samo 7. Trebanjska trdnjava stoji trdnol Žužemberk, 13. febr. Slovenski državni poslanci zaradi celjske gimnazije v brezobzirno obstrukcijo! kličemo: Šmihelčani pri Žužemberku. Dunaj, 13. februv. (0. B) V poslanski zbornici je ministerski predsednik odgovoril na interpelacijo poslanca dr. Luegerja v zadevi snovanja vo-livnih fondov nemško - liberalne stranke na Dunaju. Dr. Korber je izjavil, da oklic liberalne stranke ne daje nikakega povoda za uvedbo uradnih preiskav. Govornik nima niti najinanjega povoda, da bi osebam, „ki v najširših krogih prebivalstva uživajo popolno zaupanje", prepovedoval zakonito porabo nabranih sredstev. Gross protestira ob živahnih ugovorih krščanskih socijalcev proti osebnemu surnničenju v Luegerjevi interpelaciji. Dr. Lueger izjavlja, da vzdržuje vse trditve in jih hoče dokazati. Burni nastopi nemških liberalcev. Zbornica je nato s 123 proti 91 glasovom vsprejcla predlog poslanca Vogle rja, naj so v prihodnji seji otvori razprava o odgovoru. Zbornica prične nadrobno razpravo o zakonu glede vojaških novincev. Dunaj, 13. febr. (Poslanska zbornica.) Dr. Lueger je izjavil, da vzdrži vse svoje trditve, ki jih je zapisal v interpelacijo, posebno to, da je Lobmeyer prigoljufal častno občanstvo mesta Dunaja. (Wr:ibetz kriči. Prohazka: „YVra-betz ne upij, da ne razpočiš!" VVrabetz: „Lueger onečašča županski stol. On si je vse prisleparil z neznačajnostjo.) Dr. Lueger pravi nadalje, da mirno pust e pritiskali narode, gospodje se zganejo le tedaj, kadar se stopi na noge Židom, (Kršč. soo.: Goljufom!) Ako imajo gospodje nasprotniki pogum, naj glasujejo, da se o interpelaciji otvori debata. Nato pride na vrsto predlog, da se o odgovoru na interpelacijo otvori debata. Predlog jo sprejet. Debata se vrši jutri. Danes je bil zakon o vojaških novincih sprejet. Dunaj, 18. febr. Tudi poslanska zbornica bode čestitala nadvojvodi Eni-nerju k zlati poroki. Dunaj, 13. febr. Danes se je vršil sestanek načelnikov strank, ki je sklenil, da bodo pri proračunski debati od večjih strank govorili dva do trije govorniki, od manjših pa en govornik. Specijalnilt debat bo 81, delovalo se pa bo na to, da se več specijalnih debat združi v eno. V ta namen bo še enkrat sestanek načelnikov strank. Line, 13. febr. Ces. namestnikom v Gorenji Avstriji je imenovan grof Ant. Bylandt Rheidt. Dosedanji cesarski namestnik baron Pouthon se preseli v Solnograd. Berolin, 13. febr. Glasovanje o resoluciji Groberjevi proti dvoboju se vrši po tretjem branju justičnega proračuna. Grober je predlagal za dvoboj kazen s palico. Berolin, 13. febr. Angležem je potovanje nemškega princa Henrika v Ameriko skrajno neljubo. Zato so pred dnevi angleški listi priobčili vest, da je v špansko-amerikanski vojski Nemčija predlagala intervencijo, naperjeno proti ameriškim druženim državam. „Nordd. Allg. Zeitung" je odgovorila, da je to predlagala Angleška, v angleški zbornici je pa sedaj državni podtajnik Cran-borne namigaval, da je bila to Nemčija. Nemški cesar se je takoj podal k angleškemu poslaništvu. Razmerje med Nemčijo postaja napeto. Bruselj, 13. febr. Kralj Leopold je vsled bojazni, da se v Belgiji prično resni nemiri, nenadoma odpotoval iz Niče v Bruselj. Petrograd, 13. febr. Pričakuje se, da meseca marca bruhne v Afganistanu meščanska vojna. Proti novemu emirju rujeta Isaak Khan in Mehmed Ismail, ki oba povdarjata, da imata pravico do prestola. Umrli so: 10. f«bruvarija. Albina Cimolini, nadpolirja hči, 25 let, Marije Terezije cesta št. 10. jetika. — Jakob Platzer, pekov sin, 5 mesecev, Streliške ulice št. 15, atrofie. — Helena Fegef, posestnika vdova, 80 let, Karlovska cesta 32, ostarelost. 12. februvarija. Emestina Izlakar, krojača hči, 1'U leta, Streliške ulice 15, pertussis ecclampsia. V hiralnici: 11. februvarija. Marija Jankovi«, gostija, 78 let, marasmus. Žitne cene dn6 12. februvarija 1902. (Termin.) Na dunajski borsi: Za 50 kilogramov. PSenica za pomlad . .....K 9-77 do 9-78 > » maj . . .......9-76 977 Rž za pomlad . . .....„ 813 814 „ „ jesen . . . rt 7-47 Koruza za maj-junij 569 Oves za pomlad , . ....., 797 n 7-98 Na budimpeitanski borsi: do 9--5 .....n 8-47 8-48 Ri za april . . . 803 , „ oktober . . „ „ oktober . . 7-10 7-70 6-41 Koruza za mai . . 5-39 • >. julij . . , » 553 (Bfektiv.) Dunajski trg. PSenica banaška...... K južne lel. ....... R* - ......., Ječmen „ ....... „ ob Tisi........ Koruza ogerska, stara.....n . » » n0Ta....., Cinkvant , stara . . . . „ > nova ..... Oves srednji........„ Fižol ............ 9-65 9 75 8'05 720 6-85 6-60 5-65 6 60 6-21 800 7'75 do 1030 , 10-20 , 805 . 860 n 7-75 . 5-70 > 576 » 700 „ 6-60 . 8-20 , 10-75 Dunajska borz dnd 12. februvarija. Skupni drJavni dolg v notah .... Skupni drž« vri i dolg v srebru . . . . , Avstrijska zlata renta 4«fe..... Avstrijska kronsk i renla 4% .... Ogerska ila'a renta 4 i,...... Ogerska kronska renta 4%..... Avstro- ogerske banane delnice, (>00 gld. Kreditne d-In c°, 00 gld...... London vista .......... NemSki drž bankovci za 100 m. nem drž.velj 20 mark........... 20 frankov (napoleomlor) ..... Italijanski bankovci........ G. kr. cekini.......... U 10145 101-2 > 121-40 98 80 12010 97-36 1635— 097 50 23955 117-22V, 23-44 1904 93 30 11-31 ^eteoreiogfidao poročilo. Siiina ;sui taortm *0fJ ž! -rs U.. /«.$«« i lak 736-Oiua. v Ca« opa« 5 toviuk-a baru- ...tur-, metri. | j ' i u.i., j Ctlislj* Ndbo t <3 p; 12 9 zvei. 73o 3 [ 0 5 sr. szvh. sneg ? /ijiur. |2. popol ,3111 05 7*7 4 1 1-7 sr. ssvzh. sl ssvzh. sneg oblač. 213 Sreda;u včerajSnja t«icp«ralur» 1-5 , normale: —0 5 Poziv. Poživljam človeka, kateri o meni piše sramotilne titvari po „Narodu" in „Rjdo-ljubu", da se « polnim imenom podpiše ; potem se bova dalje s idnijsko razgo-varjala. Imenujem ga obrekovalcain I a ž n l k a. Fr. Jaklič, učitelj in deželni poslanec. V Dobrepoljah, 12. svečana 1902. VABILO na V. občni zbor »Hranilnice in posojilnic« v /gornji Resnici, registr. zadrugo z neomejeno zavezo", kateri se bode \ršil v nedeljo dne 2. marca 1902 ob 3. uri popoldne v župnišču. Dnevni ired: J. Pozdrav načelnika. 2. Poročilo tajnika. 3. Odobritev računov za let) 1901. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev pregledovalcev računov. 6. Slučajnosti. 187 1 1 Odbor. „Pcsojilnica v Celju" razpisuje službo P.ača po dogovoru. 186 3-1 Ponudbe se sprejemajo do 28 svečana 1902. Blag. gospod Gabrijel Piccoli lekarnar, „prl angelu" v Ljubljani, Dunajska cesta dvorni založnik Nj. svetosti papeža Leona Xtll. Podpisanec si usoja naznaniti Vašemu blagorodju, da se je do-poslana tinktura za želodeo rabila z dobrim vspehom pri želodčnem ter črevesnem kataru, kakor tudi v boleznih na jetrih in obistih. Gradec, dn6 2. februvarija 1897. BolnlSnlca usmiljenih brafov. Provincijal: F. Emanuel Leitner, višji zdravnik. Že mnogo časa svetujem vsem, kateri trpijo na bolečii ah v želodcu in nerednostih v črevesih, da uporabljajo Vašo izvrstno želodčno tinkturo, kojo seni jaz sam uporabljal s prav izvrstnim vspehom. Z odličnim spoštovanjem II. 3 25 4 Don Peter Franceschinl, župnik. M o ni jan (Istra), dnd 6. oktobra 1900. alanda Ceylonski čaj je jedernat, ies 15-2 ssr blagodišee, Jts- čist. Štv. 1 v zavojih a K —.20, K —.50, K 1.25 Štv.2„ „ „ —.24. „ —.60, „ 1.50 Štv.3„ „ „ -.32, „ -.80, „2.- K3- Je naproda) v vseh boljših špecerijskih trgovinah. Na prodaj sta 2 križeva pota oba po 95 cm. visoka, po gld. 65"— jeden pri 189 12-1 FR. TOMAN-u, podobarju In pozlatarju y IJublJani, Valvazorjev trg št. 1. Dobro ure;en paromlin v Slavoniji išče za mesto Ljubljano in Kranjsko agrenta, kateri bi proti proviziji sprejel razproda-vanje njegovih pridelkov. 179 3-2 Iateresentje, koji so zmožni dati dovolj no garanci|o, nai svoie ponudbe in reference odpošljejo na: Slavonija paromlin dion druitva v Vinkovcih. (■mi n m tr,'.. -i m :» t'!.--^ r.!j.J ipslf HA m Kdor ima kako telesno napako, obrne naj so takoj na strokovnjaka, ki si je pridobil boguto | r .ktisko izkušnjo v raznih bolnicah in v občevanju z zdravniki ter je sposoben pomagati in bol olajšati tudi v najtežavnejih slučajih K. piotrowski bandažist in orthopedist (urav-nalec pohabljenih udov) 77 12 2 Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 7. Spiritni laki, J^SkK.^ za etikete, lak za tla, naravnobarven in v vseh bojah, dobiva se pri tvrdki BRATA EBEHL v LJubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 228 25 11 — 6 Št. 4255 Razglas. 161 3-2 Pod pitani mestni magistrat mladeničem rojenim leta 1879., 1880., 1881. in 1883., ki stopijo letos v fillilRnn f^rnnvninišlm rlnlin. nn-/n:»ni:i - vojaško, odnosno črnovojniško dobo, naznanja : 1) da se bo dne 26. f. m. ob 9- uri dopoldne vršilo žrebanje v smislu § 32. vojn p ga zakonika I. del, pri tukajšnjem uradu — v pisarni vojaškega referenta. To žrebanje, h kateremu ima vsakdo pristop, velja za one mladeniče, ki izpolnijo letos 21. leto (rojstveno leto 1881.) in torej letos pridejo prvič k naboru; 2) da so od 18. do 25. t. m. v uradnih urah imen ki onih mladeničev, kateri pridejo letos k naboru, pri tukajšnjem uradu — v pisarni vojaškega referenta — vsakteremu na ogled. Kdor opazi kak pogrešek, napačen vpis, ali ima pomislek proti zaprošenim ugod lostim, ali proti prošnjam za nabor v kraju bivanja, naj to pismeno ali ustmeno naznani tukajšnjemu u adu; 3) da so od 18. do 26. t. m., v navad iih uradnih urah, pri tukajšnjem uradu — v pisarni vojaškega referenta — imeniki domačih in tujih, leta 1883. rojenih, z letošnjim leiom v črno vojno stopivših mladeničev na ogled. Pogreški in nedostatki naj se pismeno ali ustmeno naznanijo tukajšnjemu uradu. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 1. februvarja 1902. Št. 5596. 188 3-1 Ustanova za vojaške sirote. Pri mestnem magistratu ljubljanskem podeliti je za tekoče leto Josip Suehnlovo ustanovo za vojaške sirote v znesku 75 K 60 h. Pravico do te ustanove imajo uboge sirote vojaškega rodu, nai bodo zakonske ali pa nezakonske, in je prošnje za podelitev taiste vložiti pri tem uradu do 4. marca letos. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dnž 8 februvarija 1901. * * Prave ruske * * galoše 1888. 1 znamk° »zyezda' Varstvena znamka. se dob,'° cenl na debelo In drobno samo pri Anton prispet* in Vaso Petpičič v lijubljani. 1176 žO-12 Ter nadalje tudi Idrija : Valentin Lapajne, Valentin Treven. Jesenice : Anton Treun, J. Ferjan. Kamnik: Gregor Kratner. Kočevje : E. Hofmann, Franc Jonke, Franc Bartclme. Kostanjevica: Alojzij Gatsch. Kranj: Marija Pollak. Krško : Rupcrt Engelsberger. pri sledečih tvrdkah: Ljubljana: Karol Karingcr, Alojzij Persche, M. Cescutti, Karolina Treo. Litija : Lebinger & Bergmann. Novomesfo : Josip Medved, M. Barborič. PosfoJIna : D. Dolničar. Radovljica : Leopold FUrsager, Frid. Ho- mann, Oton Homann. Škofja Loka: J. N. Koceli. I igsjf Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi. 99 Menjarična delniška družba HEBCV I., lllfollzeile 10 in 13. Dunai. I., Strobclgasse 2, igtr Pojasnila "Vtt v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoljsklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnlo. 134 11 Izdajatelj: Dr. Evgn Lampa. Odgovorni vrednik]: Ivm Rakovec. Tisk „ Katoliške Tis name v Ljubljani.