MALOPRODAJNA MREŽA ZA BEŽIGRADOM
Trgovine so, kaj pa blago?
Ko je bii kruh 3e doma spe-čen, zelenjava pa pridelana na vrtu za hiso, je pot le redko-kdaj vodila v trgovino. saj je trgovec enkrat mesečno kar sam na dom pripeljal naroče-no blago Kako pa je s trgovi-nami na drobno danes? Vsaki dve leti izpolnijo trgovinske delovne organizacije poročiJo o svojem poslovanju. da bi ugotovlli, kako je razvejana maloprodajna mreža za Beži-gradom.
VEČ PRODAJAMO, MANJ PflOIZVAJAMO
Trgovina predstavtja v struk-turi bežigrajskega gospodar-stva pomemben delež, ki se v nasprotju z industrijo še pove-čuje. Podatki, ki jih je na svoji prvi marčni seji obravnaval be-žigrajski izvrSni svet, so žal zbrani Sele za leto 1980 pa so kljub temu zgovorni. V dohod-ku bežigrajskega gospodar-stva je lela 1980 predstavljafa celotna trgovina28,1 odstotka, industrtja pa 30.2 odatotka. Le-ta 1978 pa je bil delež dohodka trgovine šele 26 odstotkov. in-dustrije pa 33.1 odstotkov.
Tudi trgovln na drobno je za Bežigradom Iz leta v teto več Pred dvema letoma jih je bilo 108, s 23.809 kvadratnlmi metri prodajnega prostora - sem nl-so vfitete prodajalne z odprtlm prostorom, odprte stojnice. zasebne prodajalne, apoteka ler prodaja iz skladlsč - z 11.030 kvadratnlm! melri pri-ročnih skladišč ler 922 zapo-slenimi.
SKLADldČE ZA TRI PREJŽNJA
Danes so ti podatki nekoMko drugačni. saj ne zajemajo Mer-catorjevega blagovnega cen-tra na Slovenčevt ulicl s 32.551 kvadratnimi metri skladiščnih proslorov, kar je skoraj trlkrat vei kot je znašala povrSina vseh priročnih skladlSč za Be-žigradom pred dvema latoma. Prav tako omenjeni podatki ne zajemajo nove Namine blagov-nice v krajevni skupnosti Ur-ške 7atler s 1.626 kvadratniml mstrl prodajnih površin ter dveh samopostrežnih trgovlnv krajevnih skupnostlh Ivan Kav-čič Nande In Rezke Dragar, niti v podatklh ni upoStevana pred kratkim odprta trgovina Ljub-Ijansklh mlekarn v soseski BS-3.
RAJE VEČ MANJSIH TROOVIN KOT ENO VELIKO
Za Bežigradom se je Stevilo prodajaln v zadnjlh Stirih letih večalo hitreje kot v drugih Ijubljanskih občinah. Manjfte prodajalne so bile prav tako
dobro zafožene in so prodale prav toliko kot velike blagovni-ce z večjo prodajno površino. Promet na eno prodajalno za Bežtgradom je bil v zadnjih fiti-rih letih večji kot v drugih ijub-Ijanakih občinah, pred dvema letoma je bit ceto največji v Sloveniji. Pri prometu na en kvadratni meter prodajne po-vršine pa je bil položaj Beži-grada v primerjavi z oslalimi ijubljanskimi obfiinami ravno obrnjen, To ne pomeni, da so trgovine premalo prodale. saj 36 je v trgovini na drobno leta 1980 povečal promet kar za 90,5 odstotka, ampak so pro-dajne povrSine premalo izkori-Sčene. Zato bodo morale v pri-hodnje velike blagovnice po-!eg Izboljšanja ponudbe z več-jo izbiro raznovrstnih izdelkov tudl bolje izkoristiti prodajne prostore. Za BeŽigradom so iz-jema le samopostrežne trgovi-ne. saj prodajo najvefi v Ljub-Ijani. tako pri Izračunavanju prometa naeno prodajalno kot na en kvadratnt meter prodaj-ne povrSlne.
KAJ UHKO KUP1M0 ZA BEŽIORADOM?
Skoraj vsel Od hrane, oble-ke, obutve. železnine. barv. la-kov. drogerijskih izdelkov, po-hištva, pisarniškega materiala, knjig, ftasopisov, tobačnih iz-delkov, bencina do motornih vozil. Vse manj je specializira-nih trgovtn. predvsem tistih za hrano. Ker opravijo zaradi vi-sokih stroSkov in posebnlh za-htev glede opremljenosti \z \e-ta v lelo manj prometa, se preuamerjajo v sploftne pre-hrarnbone prodajalne. škodo seveda trpi kupec. saj so bile manjše mlakarne, pekarne, tr-govinice s sadjem in zelenjavo In druge bolj pestro in kako-vostno zatožene.
SVET1 POTROSNIKOV $E SPUO
Kaj o vsem tem menijo kup-ci? Krajani pri boljSi založeno-sti trgovin še niso povadali zadnje besede. Organlzirani v svete potrošnlkov po krajevnih skupnostlh bi lahko vplivali na izbiro btaga. kakovost izdel-kov. odnos prodajalcev do kupcav rn delovni Čas. Lahko' pa bt se povezovali tudi s po-aamezniml organizaciiami združenega dela. Skoda, da ne znamo izkoristiti te svoje ustavne in zakonske pravice, VIDA PETROVClČ