Primorski Št. 2 (15.446) leto Lil. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za- sužnjeni Evropi._____________________ TRST-UI.Montecchi 6-Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel, 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_ 1500 LIR M DARILA! bčIkb HPiferS'silj BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA rrrrs sreda, 3. januarja 1996 ■ Inzko avstrijski I ambasador v BiH DUNAJ - Koroški Slovenec dr. Zdravko Inzko je bil imenovan za avstrijskega veleposlanika v Bosni in Hercegovini. Novo službo v Sarajevu bo nastopil že sredi meseca januarja. 46-letni diplomat iz Sveč na Koroškem je na svoji dosedanji diplomatski poti zastopal Avstrijo v nekdanji Jugoslaviji, v Sri Lanki, Mongoliji, na sedežu Združenih narodov v New Yorku in v novi Češki republiki. Na 3. strani I Gripe nikakor ne 1 podcenjujmo TRST - V tržaški pokrajini je neprijetna gripa že priklenila na posteljo številne prebivalce. Da se ji izognemu, so potrebni sicer že običajni ukrepi, ki nam jih tokrat posreduje zdravnik dr. Marjan Spetič. Za ozdravitev je potreben počitek, da jo v postelji lahko »prekuhamo«; pomagati si moramo s toplimi čaji in mlekom in s sredstvi proti vročini, ne smemo pa pretiravati s antipiretičnimi sredstvi. Na 6. strani I V Miljah še velike težave, I spodbudneje v Nabrežini TRST - Občinske uprave se pri- Milje", izrekli proti možnosti predča-pravljajo na odobritev letnih proraču- snih volitev in torej razpusta občin-nov. Med upravitelji vlada optimi- skega sveta. zem, z izjemo Milj, kjer še niso rešili Spodbudnejše vesti pa prihajajo iz upravne in politične krize v napredni Nabrežine. Zupan Giorgio Depangher koaliciji župana Sergia Mila. V Miljah je kolikor toliko optimistično razpo-obstaja celo nevarnost zavrnitve bi- ložen, čeprav se boji, da bodo na lance, čeprav so se vsi svetovalci, ki upravo negativno vplivali dogodki v so bili izvoljeni na listi "Skupaj za Kraški gorski skupnosti. Na 5.strani ITALIJA / PO NOVOLETNI POSLANICI PREDSEDNIKA REPUBLIKE UGRABITEV 16 MUSLIMANOV Dini, nova vlada ali volitve? Zmeda pa medlem narašča Bossi hoče ustavodajno skupščino - Prodi nezadovoljen RIM - Novoletna poslanica predsednika republike Scalfara je, kot kaže, še dodatno zaostrila odnose med strankami pred parlamentarno razpravo o usodi Dinijeve vlade. Oglasil se je Um-berto Bossi z grožnjo, da ne bo podprl nove vlade, ki je še ni in je morda tudi sploh ne bo. Narašča pa nezadovoljstvo v gibanju oljke, kjer Romano Prodi (na sliki) odločno nasprotuje vladi širokih zavezništev, za katero se potegujejo Silvio Berlusconi, predsednik Scalfa-ro in seveda Dini, ki bi jo vodil. Bossi postavlja kot pogoj za podporo morebitni novi vladi umestitev Di Pietro: »Želim si samo, da bi ljudje name pozabili« MILAN - »Naveličal sem se vrteti gi izrazil vso svojo grenkobo in ra-kot mlin na veter. Naša je nehvalež- zočaranje. na dežela, jaz pa nimam več kaj po- To je cena, pravi Di Pietro, ki sem vedati, niti kaj nuditi, kot sodnik in jo moral plačati, ker sem trdoglavo kot državljan. Zdaj samo upam, da vztrajal pri preiskavah o podku-bodo ljudje name pozabili.« Anto- pninskem sistemu. Zdaj je prišlo ni o Di Pietro, bivši sodnik »čistih maščevanje, v obliki obtožb brez rok«, je v zadnji številki tednika Og- vsakršne osnove. neke vrste ustavodajne skupščine, ki bi uvedla federalistično ureditev države. "Senatur" dviguje politično ceno za morebitno novo podporo Diniju, podobno kot lastnik Fininvesta pa tudi on nasprotuje predčasnim volitvam v letu 1996. V gibanju oljke se stopnjuje nezadovoljstvo nad razvojem dogajanj in se vrstijo pritiski na Demokratično stranko levice, naj enkrat za vselej pristane na določitev točnega datuma predčasnih volitev. Za to se potegujeta tudi Stranka komunistične prenove in Nacionalno zavezništvo. Danes se bodo načelniki poslanskih skupin sporazumeli o datumu parlamentarne razprave o bodočnosti Dinijevega vladnega kabineta, ki bo najbrž prihodnji teden. Datum razprave v poslanski zbornici ni postranskega pomena, saj bi morebitni padec vlade sprožil postopek za razpust parlamenta in za razpis volitev že februarja ali najkasneje marca. Na 2-strani Prva resna preizkušnja za mirovniške sile Nata v Bosni in Hercegovini 1 - 4^ SARAJEVO - Predstavniki Nata so se po mnenju tujih diplomatov v prvih urah novega leta približali prvi resni preizkušnji mirovne misije v Bosni. Sarajevska vlada jih je namreč obvestila, da so uporniški Srbi na cesti proti Ilidži ugrabili 16 Muslimanov, v Natu pa so odgovorili, da raziskovanje izginotij ni v pristojnosti mednarodne vojske, ampak policije. Na sliki AP: sarajevski otroci se prerivajo, da bi prišli do bombonov in igrač, ki so jih delili ob novem letu. Na 12. strani Opozicija j na oblasti Kaj bo storil Tuđman? ZAGREB - S konstitutivno sejo zagrebške skupščine, ki jo je sklicala hrvaška vlada, je oblast v hrvaški prestolnici končno le prevzela opozicija, ki je za predsednika mestne skupščine izvo-lila Zdravka Tomca, za župana pa Gorana Graniča. Ce bo predsednik Franjo Tuđman potrdil sklepe mestne skupščine, bo tako v zadnjem trenutku končana zagrebška pohtična kriza, saj morajo novo vodstvo izbrati v roku 60 dni po volitvah. Socialni-demokrat Tomac in liberalec Granič sta bila izvoljena brez podpore Tudmanove HDZ, ki je v Zagrebu sicer v manjšini, a odločno nasprotuje opozicijskemu prevzemu oblasti v prestolnici. Predsednik Tuđman, ki mora v skladu z ustavo potrditi zagrebškega župana, se mora sedaj odločiti, ali bo z l morebitno zavrnitvijo župana Graniča nadaljeval politično krizo, ki grozi, da se bo razširila na celotno Hrvaško. KRATEK OBISK OBRAMBNEGA MINISTRA ZDA Peny v letalski bazi v Avianu: »Nato bo res zagotovil mir!« Poziv za spoštovanje mirovnega sporazuma v Bosni AVIANO- Ameriški obrambni minister VVilliam Perry (na sliki) je včeraj obiskal ameriški vojaški oporišči v Vi-cenzi in v Avianu v Furlaniji. Visokega ameriškega predstavnika, ki bo danes v Sarajevu, je spremljal načelnik generalštaba ameriške vojske John Shalika-shvili. Perry je med kratjšim razgovorom z novinarji izrazil prepričanje, da bodo vojaške enote pakta Nata res zagotovile mir v Bosni in Hercegovini. Srbe, Muslimane in Hrvate je opozoril, da imajo pred sabo edinstveno in neponovljivo priložnost za mir in za nove pogoje sprave in sožitja. Vse pa je tudi opozoril, da se vojaki Nata ne šalijo in da bodo primemo odgovorili na vse morebitne provokacije, ki bi postavljale v dvom mirovni sporazum iz Daytona. Perry in Shalikashvili sta se v Avianu seveda srečala tudi z ameriškimi vojaki. Na S.strani Danes v Primorskem dnevniku Optimizem Christofa Zernatta V svoji novoletni izjavi je koroški deželni glavar Zer-natto izrazil optimizem glede sožitja med večino in manjšino na Koroškem. Stran 3 Novosti na davčnem obozorju Novo leto bo davkoplačevalcem prineslo kar nekaj novosti, ki bodo v glavnem ugodne, saj bodo nekoliko olajšale plačevanje davkov. Stran 2 Nova telovadnica na Opčinah Občina Trst je razpisala javno dražbo za oddajo del za gradnjo telovadnice na vrtu osnovne šole Franceta Bevka na Opčinah. Stran 5 Eksplozija plina v Gorici Poskus samomora je najverjetnejši vzrok eksplozije plina, ki je predsinoči povsem razdejal tri in poškodoval drugih šest stanovanj pri Standrežu. Stran 10 Arianna Bogateč četrta v Alamosu Jadralka TPK Sirene Arianna Bogateč je na božični predolimpijski regati v Alamosu v Španiji zasedla zelo dobro četrto mesto. Stran 13 NOVICE Sisde vohunil o Di Pietru MEAN - Italijanska tajna služba Sisde je vohunila o delovanju Antonia Di Pietm, ko je ta Se bil namestnik javnega tožilca na milanskem sodišču; Vest, ki jc krožila že dalj časa, je bila včeraj tudi uradno potrjena. Agenti Sisdeja so celo pripravili zajeten sveženj o sodniku »čistih rak«, ki ga je pred enim mesecem dal zapleniti sodnik iz Brescie Fabio Salamone. Slednji, kot znano, vodi vrsto preiskav na račun bivšega tožilca in je zanj zahteval tudi sodni pregon, medtem ko ni ukrepal v zvezi z dosjejem tajne službe. Predsednik- parlamentarnega odbora za tajne službe Massimo Umiti je potrdil, da je njegov odbor saznanjem z zadevo in da bo v kratkem, najkasneje čez dva tedna, poročal parlamentu. Vsekakor mora odbor še ugotoviti, kdo je ukazal vohunjenje na račun Di Pietra in zakaj. Na Stilfser jochu naj bi pogrešali dve osebi BOČEN - Na področju Stlifser jocha, po vsej verjetnosti na Švicarski strani najvisjega evropskega prelaza, naj bi pogrešali dve osebi. Včeraj so z dvema helikopterjema posegli karabinjerji, vendar brez uspeha; pogrešanca iščejo tudi prostovoljci, potem ko naj bi radioamater iz Vercellija prejel klic na pomoč; po radijskih valovih je namreč ujel glas moškega, ki je dejal, da se je skupno z ženo izgubil na področju prelaza. V Tuniziji še iščejo izginulo študentko BASSANO (VICENZA) - Škof iz Vicenze Pietro Nonis je včeraj sprejel starše Milene Bianchi iz Bas-sana del Grappa, ki je 23. novembra izginila v Tuniziji in ponudil sodelovanje katoliške cerkve pri iskanju Milene. Milenini starši bodo danes odpotovali v Tunizijo skupno s hčerkino prijateljico Eliso Viotto, ki je Mileno gostovala v Nebulu in s posl. Eliso Pozza Tasco, ki je v prejšnjih dneh sprožila politične in diplomatske pobude za pospešitev preiskav. Tožilstvo v Palermu raziskuje odnose Deirutrija z mafijo PALERMO - Javno tožilstvo v Palermu vodi raziskavo o domnevnih odnosih med mafijskimi veljaki in Marcellom Dell’Utrijem, bivšim pooblaščenim upraviteljem Fininvestove reklamne dmžbe Publitalia in enem najožjih sodelavcev Silvia Berlusconija. Preiskavo so začeli na osnovi izjav mafijskega »skesanca« Tiha Cannelle, gradbenega podjetnika, ki je priznal, da je bil izvrševalec ukazov bmtov Gmviano, mafijskih voditeljev v palermski Četrti Brancaccio. Cannella, ki so ga aretirali 4. novembra lani, je med dmgim povedal, da DeU’Utrija osebno ni poznal, da pa je izvedel za njegove vezi' s klanom enega najbolj vplivnih mafijskih veljakov, Leoluce Bagarelle. Marcello DeH’Utri je »ogorčeno zavrnil vsakršno podtikanje« glede domnevnih povezav z mafijskimi veljaki in dodal: »Prav smešno je, da za-pmvljajo čas s tovrstnimi neumnostmi.« fjj m ®l ■:A' ili I lip; ITALIJANSKA POUKA V VRTINCU POLEMIK Prodi nezadovoljen, Bossi pa spet jezen Oljka nasprotuje vladi širokih zavezništev Liga še zahteva ustavodajno skupščino Umberto Bossi grozi z nezaupnico morebitni novi vladi RIM - Novoletna poslanica predsednika republike Scalfara ni pomirila, a je še dodatno zaostrila politično vzdušje pred napovedano parlamentarno razpravo o usodi Dinijeve vlade. Komunisti, radikalci in Nacionalno zavezništvo vztrajajo pri precej ostrih kritikah na državnega poglavarja, po začetni previdnosti pa se je oglasil Umberto Bossi, ki celo grozi z nezaupnico novi vladi, ki je vsekakor še ni in mogoče tudi je sploh ne bo. "Senatni" je na včerajšnji novinarski konferenci znova zahteval umestitev neke vrste ustavodajne skupščine, ki bi izvedla nekatere prepotrebne ustavne spremembe. Teh ni izrecno omenil, očitno pa ima v mislih federalno ureditev države. Voditelji Lige so se glede tega vprašanja že srečali z vsemi strankami, z izjemo Komunistične prenove in Nacionalnega zavezništva. Bossi pa ni pojasnil, ali bo prihodnji teden Liga v parlamentu še naprej podprla Dinija ali pa se bo zavzela za novo vlado. Zanima ga očitno le ustavodajna skupščine, vse ostalo so zanj najbrž le obrobnosti. Medtem ko Bossi glasno dviguje ceno za morebitno novo politično podporo vladi, se v gibanju oljke zelo stopnjuje nezadovoljstvo nad razvojem političnih dogajanj. Romano Prodi, ki se boji, da bo prišel na volitve brez "politične sape“, Se dalje odločno nasprotuje morebitni vladi širokih zavezništev, za katero se potegujejo Silvio Berlusconi, predsednik republike Scalfaro in "grmički" leve in desne sredine. Proti široki vladni koaliciji so včeraj s posebnim apelom nastopili skoraj vsi deželni koordinatorji Prodijevega gibanja, ki se zavzemajo za volitve takoj po izteku tako ime-novaneg evropskega semestra, to se pravi junija ali najkasneje julija. Medtem ko Lamberto Dini že pripravlja govor, ki ga bo imel v poslanski zbornici, se bodo danes načelniki poslanskih skupin sporazumeli o poteku in predvsem o datumu razprave o usodi Dinijevega kabineta. Da- tum razprave v poslanski zbornici namreč ni postranskega pomena, saj bi morebitna takojšnja nezaupnica Diniju odprla pot predčasnim volitvam že februarja ali marca. Za to se zavzemajo poslanci SKP, Finijeve stranke in tudi nekateri krogi Berlusconijeve "Forza Italia", ki je še dalje precej razdvojena med "jastrebi" in "golobicami". V ta tabor, Ce ga lahko tako imenujemo, je skoraj Cez noc prestopil tudi sam lastnik Fini vesta, ki je do vCeraj zahteval volitve, sedaj pa se jih očitno zelo boji. Razprava o Dinijevi vladi se bo v zbornici najbrž pričela 9.janurja, o tem pa bodo, kot rečeno, danes uradno odločali načelniki skupin. TRGI / MARKA SE JE PO TREH MESECIH VCERAJ SPET SPUSTILA POD 1.100 LIR Za liro ugoden, za boizo pa mlačen začetek leta Gibanja na italijanskih finančnih trgih so očitno še naprej odvisna od negotovega političnega položaja RIM - Za liro se je leto 1996 začelo dobro, saj se je včeraj okrepila do vseh glavnih deviz. Ob odprtju italijanskega denarnega trga je veljala približno enako kot zadnji dan v starem letu, nato pa je začela napredovati in opoldne potisnila marko pod »psihološko« mejo 1.100 lir. Zadnjikrat je imela lira tak tečaj z marko 20. septembra lani. Banka Italije je na svoji tečajnici, ki jo objavlja okrog 15. ure, zabeležila menjavo marke za 1.093, 25 lire (29. dcembra. lani je nemški bankovec veljal 1.105, 49 lire), medtem ko je ob odprtju ameriških trgov marka veljala 1.092, 85 lire (pretekli petek 1.104, 50 lire). Za razliko od drugih primerov okrepitve italijanskega bankovca, temu vCeraj ni pomagal ameriški dolar, ki je celo nazadoval. Na italijanskem trgu je padel na 1.564, 44 lire, v New Yorku pa je ob odprtju trgov veljal okroglih 1.564 lir. Dober novoletni »krst« za liro žal ni vplival na zaCetek leta na milanski borzi, ki se je komaj poslovila od zelo neugodnega leta 1995 in upala v boljše novo leto. Posli so bili dober del borznega sestanka zelo mlačni in brez pravega trenda, kar je vplivalo na nazadovanje kazalcev. Italijanska politična klima je očitno še vse preveč negotova, da bi lahko prepričala občutljive finančne trge. ■ DAVKI / ZACETEK REFORME - Davkarija sveto obljublja, da bo davkoplačevalcem olajšala življenje RIM - Davkoplačevalci bodo lahko pooblastili svojo banko za plačilo davka ICI, kot to že delajo za telefonske in energetske račune, Kataster bo dopolnjen z novimi podatki, občine pa bodo od prihodnjega leta lahko za 10 odstotkov zvišale ali znižale katastrsko vrednost nepremičnin. Plačevanje najpomembnejših davkov bo racionalizirano in Časovno usklajeno s plačilom skrbstvenih prispevkov. Uporaba blagajniškega listka se bo omejila in bo imela enako vrednost kot davčni račun. Povrhu bo odpravljena naročnina na avtoradio, ki ga bo zamenjalo zvišanje avtomobilske takse, in tudi predujemsM odtegljaj na javne in zasebne obveznice. To so nekatere izmed »obljub« italijanske davkarije, ki je lep del svojih namenov sicer že zapisala v finančni zakon 1996. Za prihodnje mesece je tako napovedan prihod številnih novosti, ki jih bodo uvedli zakonski odloki, saj je parlament z zakonom, ki spremlja finančni dokument, poveril vladi veliko pooblastil davčne narave. Na njihovi osnovi lahko pričakujemo, da bo davkarija končno le izgubila nekaj birokratskega balasta in da bo državljanu pomagala plačevati davke, namesto da bi mu - kot doslej - grenila življenje. To pa seveda se ne pomeni večje radodarnosti na davCnem področju, nasprotno, zakon napoveduje nova, bolj ali manj občutna povišanja, ki bodo spremljala odpravo nepotrebnih in zoprnih davčnih obveznosti in racionalizacijo v nekaterih sektorjih. Poglejmo nekatere glavne novosti. Decentralizirani kataster in višji davek ICI: v pričakovanju novega katastra, ki bo zahteval kar nekaj let, bodo lahko občine od leta 1997 samostojno določale zvišanje ali znižanje katastrske vrednosti nepremičnin za 10 odstotkov, kar bo imelo seveda neposreden vpliv na višino davka ICI. Plačilo davka ICI v banki: če bo ta davek za nekatere višji, bodo v zameno deležni ugodnosti, da jim ga bo plačala banka, za gotovino ali z neposredno bremenitvijo tekočega računa. Se več, davek bo mogoče plačati tudi na avtomatih s kartico bankomata. Plačevanje davkov potrdil: da bi to področje čimbolj poenostavila, se je davkarija odločila za »deregulation«. Namesto zakona bo norme za poenostavitev računovodskih dokumentov določal pravilnik; ukinjena bo tudi spremna listina za prevoz blaga, nekateri davkoplačevalci pa bodo oproščeni izdajanja blagajniškega ali davčnega potrdila o prejemu plačila. Zadostoval bo eden od obeh listkov in torej ne bo treba več izdajati obeh. Časovno bodo usklajena plačevanja davkov na dohodke, davka IVA in skrbstvenih prispevkov. Reforma obdavčenja avtomobila: na osnovi zakonskega pooblastila namerava vlada ukiniti naročnino za avtoradio in v zameno povišati avtomobilsko takso. Ta se bo lahko znižala za tiste avtomobiliste, ki uporabljajo manj onesnažujoča pogonska goriva, povsem pa bo ukinjena za nekatere posebne kategorije, kot npr. ‘ za invalide. Ostale novosti: zakonodajni urad finančnega ministrstva bo moral v prihodnjih mesecih delati s polno paro, saj zakon, ki spremlja finančne dokumente, predvideva vrsto novih odlokov. Naj omenimo spremembo režima obdavčenja (pri viru) obresti, premij in drugih dohodkov od javnih in privatnih obveznic (in podobnih vrednotnic) ter uvedbo novih kriterijev za davčni konkordat za leto 1994. 2. JANUAR 1996 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1563,00 1611,00 nemška marka 1091,00 1126,00 francoski frank 318,00 328,00 holandski gulden 972,00 1002,00 belgijski frank 52,70 54,80 funt šterling 2410,00 2486,00 irski šterling 2488,00 2564,00 danska krona 281,00 290,00 grška drahma 6,50 6,90 kanadski dolar 1143,00 1177,00 japonski jen 15,00 15,60 švicarski frank 1353,00 1394,00 avstrijski šiling 154,70 158,40 norveška krona 247,00 264,00 švedska krona 236,00 243,00 portugalski escudo 10,40 10,80 španska pezeta 12,80 13,40 avstralski dolar 1160,00 1195,00 madžarski florint 11,00 14,00 slovenski tolar 11,70 12,50 hn/aska kuna 265,00 290,00 1 KMEČKA BANKA-GORICA 1 MILANSKI DEVIZNI TRG I FRANKFURTSKI DEVIZNI TRG 2. JANUAR 1996 v LIRAH 2. JANUAR 1996 V LIRAH 29. DECEMBER 1995 v DEM | valuta nakupni prodajni valuta nakupni srednji prodajni valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar nemška marka francoski frank holandski gulden belgijski frank funt šterling irski šterling danska krona grška drahma kanadski dolar švicarski frank avstrijski šiling slovenski tolar 1556.00 1094.00 318.00 970.00 52,90 2405.00 2481.00 280.00 6,50 1141.00 1357.00 154,40 11,50 1601,00 1124,00 328.00 995.00 54,70 2485.00 2576.00 290.00 7,10 1176.00 1385.00 158,90 12,40 ameriški dolar ECU nemška marka francoski frank funt Šterling holandski gulden belgijski frank španska pezeta danska krona irski funt grška drahma portugalski escudo kanadski dolar japonski jen švicarski frank avstrijski šiling norveška krona švedska krona finska marka avstralski dolar - 1564,440 2009,050 1093,250 319,960 2428.480 976,430 53,194 12,937 282,340 2508,580 . 6,614 10,500 1149.480 15,086 1360,970 155,400 247,790 237,020 361,470 1161,130 ameriški dolar funt šterling irski funt kanadski dolar nbozemski gulden švicarski frank belgijski frank francoski frank danska krona norveška krona švedska krona italijanska lira avstrijski šiling španska peseta portugalski escudo japonski jen finska marka 1.4295 2.2065 2.2825 1.0446 89.225 124.440 4.8586 29.193 25.755 22.600 21.437 0.9005 14.194 1.1751 0.9559 1.3893 32.840 1.4335 22135 22895 1.0486 89.335 124.540 4.8686 29.253 25.815 22.720 21.497 0.9045 14.214 1.1791 0.9589 1.3908 32.920 1.4375 2.2205 2.2930 1.0526 89.445 124.640 4.8786 29.313 25.875 22.720 21.557 0.9085 14.234 1.1831 0.9619 1.3923 33.000 AVIANO / OBISK AMERIŠKEGA OBRAMBNEGA MINISTRA Peny optimist in odločen: Noto bo res zajamčil mir! V Furlaniji tudi vrhovni poveljnik oboroženih sil ZDA Sholikoshvili AVIANO - Ameriški obrambni minister Wil-liam Perry, ki se je včeraj za nekaj ur mudil v ameriškem vojaškem oporišču v Avianu, je izrazil prepričanje, da bo vojaška misija Nata zajamčila mir v Bosni in Hercegovini. Srbe, Muslimane in Hrvate je pozval, naj izkoristijo edinstveno priložnost za sklenitev pravičnega in trajnega miru. Rekel pa je tudi, da se vojaki Nata ne šalijo ter da bodo primemo od- • govorili na kakršne koli provokacije ali druge poskuse, ki bi postavljali v dvom mirovni sporazum iz Daytona. Perryja, ki je pozno popoldne odpotoval v Budimpešto, je spremljal vrhovni poveljnik ameriške vojske John Sha-likashvili. Po kratkem obisku v Vicenzi sta se ameriški minister in visoki vojaški častnik na kratko srečala tudi z novinarji, ki so jim lahko postavili le nekaj vprašanj. Perry je povedal, da poteka premeščanje ameriških vojakov v Bosno, kljub slabemu vremenu iz prejšnjih dni, v najboljšem redu in tudi v načrtovanem časovnem roku. Vsi vojaki bodo zasedli položaje v nekdanji Jugoslaviji do 18.novembra, to se pravi celo dva dni pred napovedanim uradnim terminom. General Shalikashvili je novinarjem povedal, da je iz ameriških oporišč v Nemčiji doslej poletelo v Bosno že več kot tisoč letal, do 18. januarja pa jih pričakujejo še enkrat toliko. Mnoga letala bodo vzletela tudi iz Vi- cenze in iz Aviana, ki bo, kot kaže, ohranil dosedanjo vlogo glavnega operativnega oporišča za nekdanjo Jugoslavijo. Načelnik generalštaba je omenil tudi težave Clintonove administracije, ki je šele po dolgih prizadevanjih in pritiskih prepričala kongres ter ameriško javno mnenje, da sta pristala na tako obsežno vojaško misijo za spoštovanje daytonskega sporazuma. Perry je, kot rečeno, iz Furlanije odpotoval v Budimpešto, kjer se je že sinoči sestal z visokimi ameriškimi častniki, danes pa bo že v Sarajevu, kjer bo osebno preveril operativno plat mednarodne vojaške misije. Član ameriške vlade se bo skoraj gotovo sestal tudi z bosanskimi političnimi voditelji, začenši s predsednikom države Alijo Izerbegovičem. Ameriški obrambni minister se je v Avianu srečal tudi z vojaki, ki bodo v prihodnjih dneh odpotovali v Bosno. Dejal jim je, da jih tam čaka zelo zahtevna naloga, izrazil pa je prepričanje, da bo mednarodnim enotam na koncu le uspelo zagotoviti mir in ustvariti pogoje za nadaljnje sožitje, ki ne bo lahko, nima pa alternativ, razen seveda ponovne vojne. Perryja in Shalikashvilija spremlja veliko število ameriških novinarjev. Večina jih bo ostala v Sarajevu oziroma v Bosni, kjer bo neposredno spremljala prizadevanja za ohranitev miru iz Daytona. Ameriški obrambni minister VVilliam Perry (Telefoto AP) Optimizem Zematta glede sožitja Leto 1995 pomeni nekakšno prelomnico v sožitju med večino in manjšino CELOVEC - Leto 1995 s svojimi številnimi jubileji, še posebej 75. letnico koroškega plebiscita, je bilo za sožitje med nemško govorečo večino in slovensko govorečo manjšino v deželi nekakšna prelomnica. To je v svoji izjavi ob vstopu v leto 1996 izpostavil koroški deželni glavar Ch-ristof Zernatto (na sliki). Spričo desežene stopnje zbliževanja med obema narodnostnima skupno-stima pa je »zelo optimističen« tudi glede nadaljnjega razvoja sožitja v deželi, je še dodal Zer- natto in pri tem izpostavil, da je k izboljšanju vzdušja med manjšino in večino prispevala pripravljenost obeh strani k pozitivnem dialogu. Najvišji politik Koroške se je v svoji izjavi lotil tudi vloge Koroške v Evropski uniji in se zavzel za Evropo regij in pri tem menil, da se bistvo Evropske unije ne bi smelo zreducirati zgolj na gospodarstvo, temveč da je EU tudi skupnost, katere namen je ohraniti raznolikost kultur, jezikov, etnij in identitet. Koroška je v prvem letu članstva v Evropski uniji sicer bila soočena z določenimi problemi, pod črto pa se je članstvo v uniji izkazalo kot pozitivno in perspektivno. V zvezi z deželno politiko je Zernatto odločno zavrnil vsa razmišljanja o morebitnih predčasnih deželnoz-borskih volitvah, ki so se v koroški javnosti pojavila v zadnjih tednih minulega leta. »Sodelovanje v deželi funkcionira, zato tudi ne vidim nobenega vzroka za take volitve«, je poudaril Zernatto in poudaril, da sta vlada in deželni zbor izvoljena za pet let, torej do leta 1999. Ivan Lukan ■ ■ NOVICE Umrl je mednarodno priznani kardiolog Giorgio Feruglio VIDEM - Na oddelku za urgentno medicino videmske bolnišnice je včeraj umrl kardiolog Giorgio Feruglio, mednarodno priznani strokovnjak, ki je prvi v Italiji uvedel uporabo srčnega pospeše-valnika (pace makerja) na jedsrki pogon. Ferugliu, ki je pred kratkim dopolnil 70 let, so pred tremi meseci ugotovili rakasto tvorbo na možganih in kljub takojšnjemu posegu kolegov zanj ni bilo pomoči. Prof. Giorgio Feruglio se je rodil 13. decembra 1926 v Martignaccu pri Vidmu, leta 1952 je diplomiral iz medicine na univerzi v Padovi, leta 1959 pa je začel delati v videmski bolnišnici, kjer je ustanovil eno izmed prvih kardioloških enot v Italiji. Poleg funkcije primarija kardiološkega oddelka je opravljal tudi delo koordinatorja videmske zdravstvene ustanove in bil odgovoren za deželni projekt za boj proti boleznim srca in ožilja. Dejavnost, po kateri je zaslovel v mednarodnih krogih, pa je vezana na »projekt Martignacco«, v okviru katerega je bilo od leta 1977 pod zdravstvenim nadzorom vse prebivalstvo tega kraja, kar je s pomočjo prilagajanja načina življenja in prehrane omogočilo drastično zmanjšanje obolenj srca in ožilja. Feruglio, ki je bil med drugim tudi ploden publicist z več kot 300 objavljenimi deli, je ustanovil italijanski kardiološki časopis. Gradežu se tudi letos obeta odlična turistična sezona GRADEZ - Prihodnja turistična sezona v Gradežu, kjer so včeraj začeli sprejemati rezervacije za senčnike na plaži, bo po vsem sodeč zelo obetavna. Turistični delavci ne izključujejo, da jim bo poletje 1996 prineslo nov rekord in da bodo torej presegli 1.654.289 turistov, kolikor so jih našteli leta 1979. Komaj končano leto 1995 je Gradež sklenil z 1.560.000 turisti. Se pred sedmo uro zjutraj se je včeraj pred okenci gradeškega podjetja za turistično promocijo ustvarila vrsta, resnici na ljubo v glavnem domačinov, ki niso hoteli tvegati, da bi izgubili senčnike na najbolj vabljivih delih plaže. V nekaj urah se je nabralo kar več sto rezervacij, med njimi tudi stalnih gostov iz Trsta, Gorice in tudi iz sosednjega Veneta. Prihodnje leto bodo službo avtomatizirali, tako da bo mogoče rezervirati senčnik ali hotelsko sobo tudi za leto naprej. Zaradi izkoriščanja prostitucije aretirali štiri Albance VIDEM - Sodna policija iz TolmeCa je aretirala štiri albanske državljane, dva moška in dve ženski, ki jih dolži izkoriščanja prostitucije, nasilja, groženj in kršenja predpisov o bivanju. Moška imata 40 in 29 let, ženski pa 29 in 22 let. Večina obtožb gre na račun moških, ženski, ki sta ju moška silila v prostitucijo, pa sta bili brez dovoljenja za začasno bivanje v Italiji. Do aretacij je prišlo v Brindisiju in v Rimu, saj sta se moška zavedela, da jima je policija na sledi, zato sta hitro zapustila Videm, kjer sta organizirala dejavnost svojih sodržavljank. AVSTRIJA / DIPLOMACIJA TRGOVINA / ZARADI UGODNEGA TEČAJA ŠILINGA Koroški Slovenec Inzko ambasador v Sarajevu Diplomat iz Sveč bo nastopil službo že sredi januarja DUNAJ/CELOVEC - Avstrijsko zunanje ministrstvo je zdaj uradno potrdilo, da bo koroški Slovenec dr. Zdravko Inzko (na sliki) prvi avstrijski ambasador v Sarajevu oz. njen najvišji diplomatski predstavnik v novi državi Bosna in Hercegovina. 46-letni diplomat iz Sveč na Koroškem je v svoji dosedanji diplomatski poti zastopal Avstriji v raznih državah sveta - v nekdanji Jugoslaviji, v Sri Lanki, Mongoliji, na sedežu OZN v New Yorku in v novi češki republiki, kjer je od leta 1990 dalje bil avstrijski kulturni ataše in tam ustanovil tudi avstrijski kulturni center. Zdravko Inzko je sin znanega predstavnika slovenske narodnostne skupnosti, dolgoletnega presednika NSKS dr. Valentina Inzka (71), je poročen z operno pevko Bernardo Fink-Inzko danjem diplomatskem in oče treh otrok. V pogovo- življenju. Svojo novo služ-ru za naš Ust je novi avstrij- beno mesto si je edini diski ambasador v Sarajevo plomat iz vrst koroških Slo-dejal, da bo svojo službo na- vencev že ogledal, ko je stopil že sredi meseca ja- med Božičem in Novim le-nuarja in da gre za največji tom bežno obiskal Sarajevo, izziv v njegovem dose- Ivan Lukan Avstrijci zelo zaželeni gostje v Furlaniji in Kanalski dolini VIDEM - Vsak dan in v vseh letnih časih je v Vidmu že nekaj let slišati nemško govorico: na ulicah, v trgovinah, v gostiščih in tudi v velikih prodajnih centrih. Avstrijce srečamo ob koncu tedna v gostiščih v Čedadu, v San Daniele del Friuli, ob vznožju goriških Brd in seveda v samem Vidmu. Prihajajo v kleti briških vinogradnikov in si natovorijo avtomobile z zaboji odličnih briških vin. V gostiščih izbirajo drage jedi, v trgovinah kupujejo kakovostna modna oblačila in tudi na Južnem Tirolskem izdelane avstrijske noše. Za te nakupe porabijo veliko manj kot doma, za kar se morajo zahvaliti razmeroma nizki vrednosti lire in visoki vrednosti svojega šilinga. Se pred leti si avstrijske kupce videl predvsem v »šangaju« na Trbižu ali v veleblagovnicah ob državni cesti od Vidma proti Trbižu, kjer ponujajo ceneno blago, v skromnejših gostilnah so se zadovoljili z obrokom špagetov in krompirčka. Zadnja leta pa so severni sosedje postali zelo dobri klienti v najboljših videm- skih trgovinah. Nekateri trgovci radi oglašajo v avstrijskih, posebno še v koroških medijih. Na sejmih si delajo relamo veliki trgovski centri iz Furlanije. Furlani poskrbijo tudi za reklamiranje nekaterih večjih prireditev. V San Danieleju je bilo na letošnjem prazniku pršuta med nekaj sto tisoč obiskovalci tudi več deset tisoč Avstrijcev. Do vstopa Avstrije v Evropsko unijo so njeni državljani za nakup blaga na meji dobili regresiran davek. »Tax free shop« je deloval odlično. Sedaj te ugodnosti nimajo več, vendar pa prav zaradi ugodne menjave Avstrijci pri svojih nakupih v Italiji privarčujejo lepe denarce. Povrhu so jim pri nakupu oblačil in obutve na voljo kvalitetni izdelki najsodobnejše italijanske mode, ki zanje še posebno velik uspeh med mladimi Avstrijci. Tudi živilski izdelki so za Avstrijce v Italiji zelo poceni. Zaslužek od tega imajo predvsem trgovci na Trbižu, kamor vsak dan prihaja veliko število kupcev iz Koroške. Na gospodarski zbornici v Celovcu so izračunali, da so Korošci v lanskih prvih devetih mesecih porabili v Italiji 235 milijard lir. Največji del te vsote, 115 milijard ali 49, 6 oddstotka so porabili za nakup živilskih izdelkov, vključno z vinom, medtem ko so za oblačila in obutev porabili 95 milijard lir ali 40, 6 odstotka porabljenih sredstev. Manjši je delež porabljenega denarja je šel za nakup parfemov, zlatarskih izdelkov in celo pohištva. Lahko se sicer zdi čudno, da državljani Avstrije, kjer je pohištvena industrija zelo razvita, kupujejo tovrstne izdelke v Italiji. V Vidmu pravijo, da so odstotki prodanih dragocenih predmetov in pohištva razmeroma še višji od tistih, ki jih ponujajo uradne statistike, kajti te izdelke kupujejo predvsem turisti, ki prihajajo v Videm z Dunaja, iz Gradca in iz Salzburga, torej iz bolj oddaljenih krajev. Tudi ti so sicer naravnost odlični kupci oblačil in obutve, bolj malo pa iz razumljivih razlogov porabijo za nakup prehrane, z izjemo odličnih vin. Marko VValtritsch PISMO UREDNIŠTVU O živinozdravnikih osemenjevalcih Članek ”Dr. Malalan in dr. Cocian-cich nista veC osemenjevalca” (P.D. 31. december 1995, kmetijska stran) me sili v nekoliko polemično razmišljanje o ustroju in delovanju organizacij, ki naj bi spodbujale razvoj živinoreje v pokrajinskem oz. sedaj deželnem okviru. Osebno se počutim prizadetega, tudi zaradi dveh člankov, ki jih je Primorski dnevnik objavil, sedaj že lansko pomlad, in ki med vrsticami vzbujata negativno in neprimerno sliko o veterinarjih osemenjevalcih. Da ne bom preveč drezal v sršenje gnezdo, se bom omejil na nekakšen prikaz predhodnega obdobja in obdobja, ko sva z dr. Cocian-cichem postala bika s prenosnimi prašniki ter postavil, kot se pravi, pičice na i. Bralec naj presodi sam! Kolikor mi je znano, je dr. Tenze, eden izmed pionirjev umetnega osemenjevanja goveda pri nas, sam nabavljal seme, vodil določeno administracijo, sam postavljal ceno in za poseg tudi takoj poračunal. Služba je dobro delovala, dr. Tenze je z lahkoto kril stroške delovanja in s tem delom tudi primerno zaslužil. Nekdo bo dejal, da je bilo to mogoCe, ker je bil takratni stalež živali večji od sedanjega, vendar ni tako. Osemenjevalci so po smrti dr. Ten-zeja pogodbeno vezani s Pokrajinsko zvezo rejcev in Osemenjevalnim centrom v Moruzzu, ki vodita administrativni in finančni del službe: veterinar je deležen približno 50% cene, ki jo plaCa rejec oz. jo je določeno obdobje plačevala Kraška gorska skupnost, točno 27.000, zadnjih nekaj mesecev pa 30.000 lir. Ta vsota naj bi krila 3 osemenitvene posege pri zaporednih povratnih gonjenjih. Upoštevajoč, da je deželno povprečje uspešnosti umetne osemenitve 1, 8 posega na kravo (k vsaki kravi pride osemenjevalec povprečno skoraj dvakrat) in da je v naših razmerah povprečje prevožene poti na osemenitev nekaj veC kot 30 km, je jasno razvidno, da ta vsota komajda krije potne stroške za 1, 8 osemenitve (kilometer-ske tarife ACI). Tu se prične naša zgodba: Dr. Furio Gherlanz je z zaključkom leta 1993 prekinil pogodbo (razlog so omenjeni izračuni) in ker sem ga pri osemenjevanju večkrat nadomeščal, me je predlagal za naslednika. Z dr. Cocianchicem sva družabnika pri dobro vpeljani bolnici za male živali in sva nalogo skupno sprejela, tudi zaradi veterinarske romantike; postavila pa sva pogoj, da se v roku petih mesecev zadovoljivo reši problem poravnave potnih stroškov in plačila za opravljeno dejavnost. Z mobilno telefonijo sva bila direktno dosegljiva in osemenjevala sva tudi ob nedeljah in praznikih, kar se do takrat ni dogajalo. Kljub večkratnim opozorilom je dogovor z Zvezo rejcev o spremembi tarifnih postavk ostal mrtva točka. Dne 1. novembra 1994 sva z enomesečnim rokom pisno podala odpoved in ravno tako pisno opozorila vse rejce in stanovske organizacije na Tržaškem. S 1. januarjem 1995 naju je nasledil dr. Zaccaria, ki pa je zdržal le mesec in pol. Zveza rejcev se je znašla v kočljivem položaju, ko ni bilo nikogar veC na razpolago, ker pa mora opravičevati svoj obstoj, so spet stopili, domnevam prav neradi, do naju dveh. Ne sramujem se priznati, da sva tokrat postavila toCno določene pogoje: 50.000 lir za prvo osemenitev; 45.000 lir za drugo osemenitev; tretjo osemenitev opraviva zastojn; dvoletno pogodbo. Naj še pripomnim, da se ti pogoji še daleč ne približujejo stotisoCim liram za osemenitev, ki jih je marca ’95 omenjal članek v našem dnevniku in tudi ne stotisoCim liram za dva posega, kot je pisalo v obrazložitvenem Članku teden dni kasneje. Najina uspešnost je namreč nad deželnim povprečjem, saj sva, ne po najinih izračunih, osemenila vsako kravo povprečno 1, 45 krat. Po preprostem izračunu vidimo, da pride na vsako uspešno osemenjeno kravo povprečno 70.250 lir, kar je še obilno pod tarifo, ki jo predpisuje vsedržavni veterinarski minimalni cenik, sprejet leta 1992. Zveza rejcev, v njenem imenu se je pisno obvezal gospod Verbi, nama bo, prej ali slej, poravnala omenjene vsote, podpis dveletne pogodbe pa so odlašali z raznoraznim izgovori. Medtem so poleti poslali kmetijskega izvedenca gosp. F. Pe-cenca na teCaj za praktičnega operaterja umetnega osemenjevanja, nama pa so, glej kakšno naključje, novembra ustno sporočili, da nama z novim letom poteče dogovor. Ko to pišem, je pri meni še vedno termovka z bikovim semenom, za katero sem pisno zadolžen in je ne mislim izročit, dokler ne prejmem pisne razrešmce. V članku na kmetijski strani z dne 31. decembra 1995 se zadnji odstavek glasi: »Rejci so tudi naprošeni, da s 1. januarjem 1996 ne uporabljajo veC ra-diotelefonskih številk 0337-538703 in 0337-535284. V prazničnih in predprazničnih dneh bo delovala telefonska tajnica.« Nepodpisanega pisca opozarjam na vse možne posledice, ki jih tako pisanje lahko sproži, vsem zainteresiranim pa sporočam, da sva dr. David Cociancich in dr. Egon Malalan še vedno živinozdravnika, Čeprav ne več osemenjevalca, in zato z gornjima telefonskima številkama še vedno na razpolago. Toliko naj bo, da gre lahko tja, kamor je šel bik, končno sedaj še štrik. Hvaležnosti za opravljeno delo si resda nisem pričakoval, zahtevo po korektnosti si pa le lahko privoščim. Pa še obilo sreCe in zdravja v novem letu želim. Dr. Egon Malalan Orkester CAMERATA LABACENSIS Dirigent MIROSLAV HOMEN Solist STANKO ARNOLD - trobenta Koncert bo v Kulturnem domu v Trstu, ulica Petronio 4, -v nedeljo, 7. januarja 1996, ob 18. uri Vabila so na razpolago izključno na sedežu »»hn banca di credito Dl TRIESTE in v poslovalnicah Tržaške kreditne banke. DvIKD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Zemljevid občine Trst iz leta 1829 - 23 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 23 31 16 17 18 19 20 21 22 24 25 26 27 28 29 30 32 Primorski dnevnik Lastnik: 7.TT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DFM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst. Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATEL1ER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT-55 SIT Prednaročnina za leto 1996 - 300.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trsto št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov F1EG A -i ;g -L. iti 4 - 5. ~ „ -t. . < 4 - i 4 A: ; > -L’ . 1-7" . c. ; -V' " T 4. i. ■ ■ e ”., :«'b 4; u ‘-.'i" > 1 /> r. , X- ii ■ P * .. .: ' ' t - 4 •• ■■ ’ -i i. jt >A~č. Bfc i'4- v * C * -i 'r * *■. > 4 . J, S •' < ž« , «• L— « ^ U* *♦.* C 4 ii5 ■ V\ . - V '4 i -> 4 - ■ 4A 4|§ ~ .. - NAr h i / \ V> 1 - A &L i 4 4 .v ^ . . ,, / ■ . / i 4 , ‘v- ", : ii- 4 .4 > -A / ' 6 4 V ^ - ^1 * 4:1 v 4L ^ " 1 rH a4 % --c- 4 f • "'5 ^ I, -at,44- A j /f i& A A Sa* i 'vv^ «. - «.*-/***$ “j “•J A -i:;. 4-4 . i. «. ..A ‘jtA . tr v* \ XV- ' aS? ^ . L , '4 4 '»4 ? H 4 4 ± 4. , ' - -L" 4. 4 ^: •' v- < •. t- • • . • " r •v- * , -> • 'W; r .-1- ^" ' -*gr:- l # ^ .f A.«g w ,, 44?44-4^4 1.. ' 4 -iv . i > i . :t. L; " i. :i- i .-> i * 'i t ^ ^ a** r 1.''^ v-' i' * .»'•v. A "t ^ -t1 v A'4 t' V /' ■' r 4$ ^ , i' ti *i,', - i T »as " ••• * '' .4* a t-. 'f • *-% ' 4 4 4 , -> , -81:. - B : % POLITIKA / OKOLIŠKE UPRAVE PRED PRORAČUNI OPČINE / POMEMBNA PRIDOBITEV ZA' ŠOLE V Miljah še naprej politična napetost Mirnejše vzdušje v nobrežinski občini Na dražbi dela za gradnjo telovadnice Objekt je sad sodelovanja med Občino in openskimi jusarji Občinske uprave morajo do konca januarja odobriti letne proračune, čeprav bo rimska vlada morda za mesec dni podaljšala časovni termin za to bistveno upravno in politično preizkušnjo. Od Nabrežine do Milj so zato občinski upravitelji že na delu za oblikovanje finančnih dokumentov, ki bodo tudi letos pod precejšnjim vplivom krčenja državnih in tudi deželnih podpor. Ni izključeno, da bodo nekatere uprave spričo tega primorane povišati nekatere občinske davke in pristojbine, medtem ko je že gotovo, da bodo marsikje primorani skrčiti izdatke npr. za socialno skrbstvo ter za pomoč ostarelim in socialno ogroženim občanom. V vseh občinah imajo župani za sabo trdne večinske koalicije, ki bodo brez večjih težav odobrile proračune za tekoče leto, izjema je le Miljska občina, kjer je politična situacija še dalje zelo napeta in ne kaže nič dobrega. Občinski svet se bo sestal jutri, na dnevnem redu pa ima edinole razpravo o načrtovanem plinskem terminalu na območju nekdanje rafinerije Aquile. Župan Sergio Milo še ni imenoval podžupana in dveh odbornikov, ki morata biti po statutu obvezno občinska svetovalca. Župan še vedno pričakuje politično raz-čiščenje, po katerem naj bi za upravitelja imenoval Otella Tibaldija in Giovanno Pacco, člana svetovalske skupine "Načrt za Milje", ki se je v začetku decembra odcepila od zmagovite volilne koalicije "Skupaj za Milje". Tibaidi in Pacco-va (oba pripadata DSL) sta jeseni polemično odstopila iz odbora in sta trenutno navadna svetovalca. Huda nesoglasja v napredni koaliciji postavljajo v dvom bližnjo odobritev proračuna, čeprav zgleda neverjetno, da bi padec miljske u-prave in seveda volitve sprožili spori na levici, posebno med DSL in SKP. Na to seveda računa desničarska opozicija, ki že dalj časa glasno zahteva predčasne volitve in se sedaj, kot kaže, pripravlja na formalno nezaupnico županu Milu in njegovi upravi. V primeru, da se politične razmere ne uredijo, obstaja možnost, da bo Milo za nova odbornika imenoval Barbaro Tul in Marka Savrona. Oba sta svetovalca "Skupaj za Milje", Tulova je članica Komunistične prenove, Savron pa izhaja iz vrst Slovenske skupnosti. Ce je v Miljah še naprej zelo napeto, pa je v devinsko-nabrezinski občini politična napetost nekoliko popustila. Svetovalca Stranke komuni- stične prenove Giuliano Goat in Elena Legiša sta po znanih polemikah in zamenjavah v odboru ustanovila lastno svetovalsko skupino, ki pa bo, kot sta napovedala, lojalno podpirala odbor Gior-gia Depangherja. Župan je videti kolikor toliko zadovoljen, da so bili nekateri politični vozli ugodno rešeni, čeprav se sedaj nekoliko boji, da bi na nabrežinsko situacijo Miljski župan Sergio Milo Giorgio Depangher negativno vplivali zadnji dogodki v Kraški gorski skupnosti. Za predsednika te ustanove je bil, kot znano, potrjen Ivo Sirca iz novoustanovljene skupine Demokratov, novost pa je dejstvo, da v večinski koaliciji KGS ni več Slovenske skupnosti. Do takega razpleta (ali zapleta) je prišlo baje na pritisk nekaterih go-riških krogov DSL in Demokratskega foruma bivših socialistov. Nabrežinski župan upa, da bo občinski svet odobril bilanco že sredi tega meseca. Krajevni upravitelji so seveda upravičeno zadovoljni s sanacijo občinskih blagajn, niso pa zadovoljni nad klestenjem državnih in deželnih prispevkov občinskim upravam. Zaradi tega bodo tudi v Nabrežini primorani revidirati stroške za socialno skrbstvo, v tekočem letu pa ne bodo mogli znižati davka na nepremičnine ICI, ki znaša šest promil in je med najvišjimi v naši stvarnosti. Nova občinska odbornika (Michele Zanetti za proračun in Danilo Ver-zegnassi za osebje) sta se po Zupanovem mnenju zelo dobro vključila v nelahko situacijo na-brežinske uprave. Občinski svet bo po odobritvi proračuna predložil občinskemu svet vrsto pravilnikov, med katerimi izstopata pravilnika o poslovanju osebja in or-ganika občinskih uslužbencev. V kratkem se bo Depangher srečal tudi z lastnikom Sesljanskega zaliva Carlom Dodijem. tl.____6_ SKUPINSKE DEJAVNOSTI KM=26.00 SKUPINSKE DEJAVNOSTI KM=64.85 STRANIŠČA i' VHOD PREmTČNA STENA £y;... NAPRAVE ZA OGREVANJE SLAČILNICA TELOVADNA DVORANA KM=137.00 ...I........... Ob poslopju slovenske osnovne šole Franceta Bevka bo zrastlo še eno poslopje. To bo nova telovadnica za potrebe tako slovenskih kot italijanskih šolarjev, ki obiskujejo osnovno šolo na Opčinah. V ta namen bodo izkoristili del šolskega vrta. Gradbena dela bi se morala kmalu začeti, saj je tržaška občinska uprava že razpisala dražbo. Nova telovadnica bo velika pridobitev za Opčine in sploh za Vzhodni Kras, saj bodo prostori služili ne samo za potrebe šol, temveč v sicer omejeni meri za širše družbene potrebe. Ob tem velja posebej podčrtati, da je nova gradbena pobuda sad sodelovanja med vzhodnokraškim rajonskim svetom in seveda občinsko upravo ter openskim odborom za upravljanje jusarskega premoženja, kar je že samo po sebi lahko zgled in model za prihodnje odnose med občinskimi upravitelji, rajonskimi sveti in drugimi krajevnimi dejavniki. V primeru telovadnice je prišlo po posredovanju rajonskega sveta do dogovora med občinskimi in jusarskimi upravitelji, ki točno določa tako porazdelitev stroškov za realizacijo objekta kot vse ostale podrobnosti glede gradnje, pristojnosti in bodoče uporabe novih prostorov. Stroški za gradnjo, ki jo bo treba izvesti v roku treh let, znašajo 882 milijonov lir. Odbor za upravljanje jusarskega premoženja bo prispeval 600 milijonov, preostalo pa bo pokrila občinska uprava. Po tem dogovoru bodo jusarji soudeleženi pri upravljanju strukture, ki bo, kot rečeno, lahko služila poleg telovadnih tudi za kulturne in družbene dejavnosti. Rajonski svet za Vzhodni Kras je ob tej konvenciji med Občino in Ju-sarskim odborom izrazil zadovoljstvo in poudaril, da je mogoče s takšnim sodelovanjem bolje in učinkoviteje reševati neštete probleme, ki se pojavljajo na teritoriju. Zal, ni vedno tako. Nekateri samo postavljajo sicer upravičene zahteve in kritizirajo na levo in desno, ne iščejo pa konkretnih oblik sodelovanja, ki morajo biti v vsakem primeru usklajene. Vloga usklajevalca med potrebami prebivalstva in razpoložljivostjo upraviteljev pa bi morala nekako pritikati rajonskemu svetu, ki pa Se vedno ni deležen ustrezne pozornosti. Med pobudami v korist openskih šol moramo omeniti še sklep vzhod-nokraškega rajonskega sveta, da nameni sredstva, ki so bila predvidena za božična praznovanja, za nakup šolskih potrebščin. Tako je za slovensko didaktično ravnateljstvo nakupil knjige, za italijansko pa videoregistrator. Za srednjo šolo S. Kosovela je nabavil posebno tehtnico za znanstvene poskuse, za šolo De Tommasini pa tiskarsko stiskalnico. Tečaj za natakarje in gostinski večer Za tečaj, ki ga prireja SDZPI, je še nekaj mest »Natakar mora biti razgledan in bister,« smo zapisali v naslov članka, s katerim smo pred časom obvestili, da pripravlja Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje v sodelovanju s Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem tečaj za usposabljanje natakarjev. Kot vemo, jp naše gostinstvo po tej plati zelo pomanjkljivo in tega se zavedajo tudi pri gostinski sekciji SDGZ, ki je to izobraževalno pobudo predlagala. O liku in perspektivah tega poklica je nedolgo tega razmišljal profesor Marino Vertovec, ki je v prispevku, ki smo ga objavili, med drugim zapisal, da natakarsko delo sicer ni lahko, a ga ne morejo nadomestiti še tako izpopolnjeni stroji, kar pomeni, da ima prihodnost. Tečaj SDZPI se bo začel v kratkem, na voljo pa je Se nekaj prostih mest, zato SDGZ vabi interesente, naj pohitijo s prijavami. Za podrobnejše informacije lahko kličete na SDZPI (tel. 040/566360) ah v organizacijsko tajništvo SDGZ (tel. 040/362949). Tečaj bo trajal 400 ur, od česar bo 150 ur praktičnega dela v gostinskem lokalu. Tečajniki se bodo naučili osnov dela za servirnim pultom in v jedilnici, poseben poudarek pa bo namenjen psihologiji in načinu sprejemanja gostov, kar bo koristno tako za začetnike kot tudi za že zaposlene natakarje. Tečaj je namenjen tudi interesentom iz goriške pokrajine. Predavanja bodo potekala v prvi polovici tedna, praktični del pa bodo slušatelji na željo lahko opraviti tudi v katerem od lokalov na Krasu. Gostinska sekcija se medtem pripravlja tudi na svojo tradicionalno družabno pobudo, na Gostinski večer, ki bo v ponedeljek, 15. januarja ob 20. uri v restavraciji Pesek (na Pesku št. 54). To bo priložnost za pokušnjo specialitet Meiy in Giutiana Ka-riša, ki jih ho pospremila degustacija žlahtnih vin Konzorcija Kras. Za prijetno razpoloženje bosta poskrbeti »venderigli« z Brega Vanka in Tonka ter poskočni ritmi harmonike. SDGZ vabi interesente, naj se čim-prej prijavijo, najkasneje do petka, 12. januarja, v njegovem organizacijskem tajništvu (tel. 404/362949) ati kar neposredno v restavraciji Pesek (tel. 040/226294). Izkušnja prejšnjih let, da se gostinci srečajo tudi s člani ostalih sekcij Združenja, se je izkazala za zelo uspelo, zato prireditelji srčno vabijo vse člane, njihove svojce in prijatelje SDGZ, naj se večera udeležijo v cim večjem številu. OD SOBOTE Molierova Šola za žene v gledališču Cristallo V soboto zvečer bo v gledališču Cristallo nova predstava letošnje abonmajske sezone skupine La Contrada. Tokrat bo gostovalo Stalno gledališče iz Tmina, ki bo predstavilo znano Molierovo komedijo Sola za žene, tokrat v italijanskem prevodu Piera Ferrera. Predstavo je režirala Cristina Pez-zoli, v njej pa ob Sergiu Fantoniju nastopajo še Maurizio Gueli, Sara Ber-tela, Francesco Migliadtiio in drugi. Tur insko gledališče je komedijo v sodelovanju z združenjem La Contemporanea 83 pripravilo ob zaključku lanske sezone in jo je premiersko uprizorilo 2. maja ’95 v gledališču Ca-rignano. V letošnji pa bo z Molierovim delom gostovalo v raznih mestih. iil ■ NOVICE Deželni in državni proračun na srečanjih združenja Orizzonti Združenje »Orizzonti« za Furlanijo Julijsko krajino prireja v naslednjih dneh dve srečanji, ki bosta ob 17.30 v konferenčni dvorani hotela Continen-tale v Trstu v Ul. S. Nicolo 25. Prvo bo v ponedeljek 8., odvijalo pa se bo na temo: Državni in deželni finančni zakon - kako bosta vplivala na Trst in Furanijo? Posegli bodo Pietro Arduini (Severna liga), Manlio Contento (NZ), Oscarre Lepre (Ljudska stranka), Fausto Monfalcon (SKP), Ettore Romoli (FI) in Elvio RufBno (DSL). Drugo srečanje bo v petek 12. t.m., odvijalo pa se bo pod naslovom: Zakon za obmejna področja -kakšen je trenutni položaj? Spregovorili bodo deželni svetovalec Roberto Antonione, voditelj Informest Gianfranco Perali, deželni odbornik Oscarre Lepre, predsednik konzulentov za delo iz Trsta Amaldo Rossi in predsednik Finest Leonardo Simonelli. 7. festival Alpe Adria Cinema Letošnjemu, že sedmemu srečanje s filmsko produkcijo držav srednje in vzhodne Evrope so organizatorji dali naslov Izgnanstvo, korenine, pripad-. nost. Na festivalu, ki bo od 17. do 21. januarja in ki ga ob podpori številnih javnih inštitucij kot prejšnje izdaje organizira združenje Alpe Adria Cinema, bo namreč posebna pozornost posvečena posledicam vojne, rasnim, verskim in drugim nestrpnosti in pa pomanjkanju osnovnih sredstev za preživetje, kar vse vodi k zapuščanju rojstnega kraja. Tem tematikam bodo posvečene tri okrogle mize, poseben poklon so namenili madžarskemu režiserju Gyongydssyju, tokrat pa bosta predstavljeni avstrijska in slovenska avantgarda. ZDRAVJE / ZIMSKA EPIDEMIJA Gripa že marsikoga priklenila na posteljo Kdor se je pred dvema mesecema cepil, ni zbolel Gripa je tudi letos že marsikoga po več dni priklenila na posteljo. Kar je že pred božičnimi prazniki v največji meri botrovalo izbruhu epidemije, je bilo slabo in deževnato vreme, v naj-večji meri pa megla. Virus gripe se namreč nahaja v mikrokapljicah, ki z meglo lebdijo v zraku; zato je skoraj neizbežno, da jih na ulici zaužijemo in nato tudi zbolimo. Največje možnosti za obolenje pa imajo vsi tisti, ki se pred dvema mesecema, ko je bilo to potrebno, niso cepili. Kot ugotavlja zdravnik dr. Marjan Spetič, se zaradi tega sedaj dogaja, da zbolijo predvsem mlade in sicer odpornejše osebe, ki pa se niso cepile, tiste starejše pa, ki so poskrbele za pravočasno cepljenje, se obolenju izognejo. Nastop gripe naznanjajo vročina, tudi visoka (do 38 stopinj), glavobol, občutek bolečin po sklepih, kašelj, obolenje grla, včasih pa tudi prebavne motnje. Najbolj akutna faza obolenja traja približno tri dni, ravno toliko časa pa je potrebno, da gripo prebolimo. Ob tem pa dr. Marjan Spetič navaja tudi nekaj nasvetov, da se bomo lahko izognili neprijetni bolezni: izogibati se moramo prenatrpanim lokalom; tudi v družinskem krogu se moramo izogibati -v kolikor je to možno- družinskim članom, ki so že zboleli, sicer nam bodo bolezen prav gotovo prenesli. Ko pa smo kljub vsemu zboleli, pa moramo mirovati; gripo bomo namreč najbolje »prekuhali« v postelji. Pomagati si moramo s toplimi Tik pred koncem leta je izšla letošnja deseta in torej zadnja številka Mladike. S to številko se je zaključil 39. letnik revije, ki bo prihodnje leto stopila v svoje 40. leto. Številka nas tudi tokrat preseneča z bogato vsebino, ki sega od priložnostne božične izvirne literature do pomembnih zgodovinskih dokumentov, ki izhajajo v rubriki Iz arhivov in predalov. Zanimivi je tudi zapis in pričevanje ob 50-letnici tržaške ra- čaji, s toplim mlekom in s sredstvi proti vročini; pri tem moramo vedeti, da nam antibiotiki ne bo- dijske postaje. Več je informativnih člankov, v reviji pa sta objavljeni obširni razpravi o Tonetu Kralju in o slovenskih radijskih postajah po svetu. Izredno pronicljivo utemeljuje naše dogajanje Boris Pahor v intervjuju, ki ga je dal za ljubljansko Delo, in katerega glavni dve vprašanji z odgovori po-natiskuje ta številka Mladike. Poleg Novic iz Knjižnice Dušana Černeta prinaša ta številka še do pomagali; ravno tako ne smemo pretiravati z antipiretičnimi sredstvi; z nizko telesno temperaturo (do 38 stopinj) nikakor ne posegajmo takoj po aspirinu, bolje je, da si pomagamo s toplimi čaji. Ce pa visoka telesna temperatura traja več dni, je nujno, da pokličemo zdravnika. Ob tem pa seveda velja splošno pravilo, da niti rahlega obolenja ne smemo zanemarjati: posledice so namreč lahko tudi zelo resne. Ob letošnji epidemiji gripe pa je tudi zanimivo, kot ugotavlja dr. Marjan Spetič, da so ljudje s podeželja odpornejši; znajo si namreč kar sami in pravočasno pomagati, da se gripi lahko izognejo. nekaj važnih obvestil na platnicah. Izredna pa je tokratna barvna priloga RAST, ki je ob stoti številki izjemoma izšla na 12 straneh. Priloga ima novo lično opremo in sama predstavlja že pravo revijo v reviji. Mladika je s to številko tudi sprožila posebno pobudo v počastitev spomina Jožeta Peterlina ob dvajsetletnici njegove smrti, ki bo prihodnjega marca. O tem piše na drugi strani platnic. Mladika stopa v 40. leto svojega življenja ______ČRNA KRONIKA_______ Med natovarjanjem hrvaške ladje je padel v njen hup Prepeljali so ga v katinarsko bolnišnico Včeraj dopoldne je v novem pristanišču prišlo do hude nesreče pri delu. Ob šestem pomolu so pristaniški delavci nalagali tovor na hrvaško ladjo Riva, med temi je bil tudi Lorenzo Bernetti, ki je izgubil ravnotežje in padel pet metrov nižje v ladijski trup. Pri tem se je hudo poškodoval, tako da so ga nemudoma prepeljali v katinarsko bolnišnico. Po prvem pregledu so si zdravniki pridržali prognozo, natančnejšo sliko bodo izdelali po pregledu radiografij, katerim so podvrgli ponesrečenega delavca. Če ni prišlo tudi do notranjih poškodb in zaenkrat kaže, da teh ni, Bernetti, kljub udarcem ne bi smel biti v smrtni nevarnosti. Lorenzo Bernetti se je rodil leta 1959, stanuje v Trstu, v Ul. S. Miche-le 39, v službi pa je pri Pristaniški kompaniji. Ponesrečil se je malo pred 11.50, saj so ob tej uri na kraj nesreče - 6. pomol, hangar 65 novega pristanišča - že prihiteli agenti letečega oddelka. Za njimi pa še osebje prve pomoči, posebne službe za pomoč pri nesrečah pri delu in pa gasilci. Kaže, da se je Lorenzo Bernetti med natovarjanjem tovora preveč nagnil in je zaradi tega izgubil ravnotežje. Tako naj bi izjavili očividci, med zaslišanimi pričami je tudi kapetan hrvaške ladje Riva Ante Pavišič. s prvim januarje Unesca- Do konca'lanskega'leta je namreč ‘mira- na Dunaju. Kot so povedali je prehod pod neposred- fiziko sodil pod upravo laea-ja Mednarodni center za teoretsko fiziko (Ictp) je široko področje vzgoje in kulture, posledica razvoja tržaškega centra. Uradno bo do predaje pristojnosti prišlo 11. januarja, ko bosta prišla v Trst generalna direktorja Unesca in dunajske agencije. Direktor tržaškega centra za teoretsko liziko Mi-guel Angel Virasoro je v posebni noti pojasnil, da se s prehodom pod Unesco centeu odpirajo nove možnosti razvoja. S prehodom bo tržaški center dobil tudi večjo samostojnost in bo lahko svobodneje upravljal finančna sredstva. Vsekakor bodo odnosi z dunajsko agencijo, v okviru katere je center že od vsega začetka, ostali dobri, saj bo z Dunaja še vedno prihajal letni priliv 1, 7 milijona dolarjev. Morda se bo zvečal finančni doprinos Unesca, ki sedaj znaša 400.000 dolarjev. Celotni bud-get tržaškega centra se suče okrog 30 milijard lir, od katerih jih 20'prispeva italijanska država, ostalo pa pride iz drugih držav in mednarodnih orga-nizacij. PREGLED ŠESTIH MESECEV DELA Kulturna bera društva Tabor Pogovor s predsednikom Vitorjem Sosičem Ce bi vprašali Viktorja Sosiča, predsednika Slovenskega kulturnega društva Tabor, kaj pomeni biti presed-nik, bi nam morda odgovoril (ali pa v svoji skromnosti tudi ne), da pomeni to veliko dela in garanja pri pripravah številnih prireditev, ki potekajo v društvenih prostorih na Opčinah, dela, ki pa ni vedno dovolj cenjeno in pravilno ovrednoteno. Viktor, ali Torči, kakor ga vsi imenujejo, je na vsaki prireditvi, ki poteka v Prosvetnem domu na Opčinah. Le redko kot govornik, vedno pa kot tisti, ki v zakulisju pripravlja in vodi dela za postavitev številnih predstav in prireditev. Začnimo s pregledom predstav v Prosvetnem domu od lanskega Tabora dalje, ki nam ga je posredoval naš sogovornik Viktor Sosič. 2e po otvoritvi vsakoletnega Tabora v avgustu so v domu stekle številne prireditve: vsakoletna razstava knjig in sejem rabljenih knjig, nastop folklorne skupine KUD Karol Pahor iz Pirana, nastop harmonikarja Denisa Novata, slikarski ex tempore za otroke; septembra komemoracija bazoviških žrtev z nastopom Mešanega pevskega zbora Tabor, nato proslava 50-letnice ustanovitve Zveze slovenskih kulturnih društev z nastopom Moškega pevskega zbora Tabor. Sledila je predstavitev knjige »Vas, ljudje in čas - zgodovina Opčin« z nastopom moškega in ženskega pevskega zbora Tabor ter z branjem utrinkov iz knjige. Sledilo je še družabno srečanje članov Zadružne kraške banke in priprava praznika SKD Tabor, nato pa še gostovanje domače gledališke skupine v Kopru z igro Vaje v slogu (odigrali so dve predstavi). V oktobru je knjižnica Finko Tomažič in tovariši organizirala predavanje Bruna Križmana o potovanju po Iranu. Le nekaj dni kasneje so v društvenih prostorih odprli razstavo Bruna Canelle, ki ga je predstavil kritik Jožko Vetrih, nastopil pa je mešani pevski zbor Primorec-Tabor, ki ga vodi Matjaž Sček. Sledila je v oktobru predstavitev knjige »Zločini okupatorjevih sodelavcev« zgodovinarja Silva Grgiča ob predstavitvi Frana Cr-nuglja-Zorka. V decembru je gledališka skupina SKD Tabor z uspehom nastopila s Kabaretno predstavo »Vaje v slogu« v Izoli. Takoj za tem je sledil nastop gledališke skupine z Opčin v Kulturnem domu na Proseku, kot gost Amaterskega odra Jaka Stoka s Proseka Kontovela. V oktobru so na pobudo knjižnice Pinko Tomažič in tovariši pripravili v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah predstavitev knjige znanega tržaškega književnika Fulvia Tomizze, ki je tudi sam spregovoril o svoji novi knjigi »Alle spalle di Trieste«. 1. novembra je bila pred spomenikom padlim kratka spominska svečanost, kjer je nastopil tudi moški pevski zbor Tabor. 5. novembra sta imeli koncert v društvenih prostorih pianistki Tamara Ražem in Tatjana Jercog. Nekaj dni kasneje so v društveni dvorani predstavili dve novi knjigi »Ogledalo« Ace-ta Mermolje in pesmarico Ignacija Ote. Nastopili so ženski in moški pevski zbor Tabor, zbor Vesela pomlad in mešani pevski zbor Primo-rec-Tabor. 12. novembra je gledališka skupina SKD Tabor nastopila z igro »Vaje v slogu« na Avstrijskih dnevih mladinskih gledališč v Feldkirchnu na Koroškem. V tem času je na Opčinah gostovala gledališka skupina KUD Zarja iz Trnovelj pri Celju z Nušičevo komedijo »Mister dollar«. 19. novembra je bil v domači dvorani koncert Kvarteta Glasbene matice, 21. novembra pa je domača knjižnica pripravila srečanje na temo »Kako in kaj s tržaško pokrajino«, na katerem so sodelovali Nives Košuta, Miloš Budin, Peter Močnik in Joži Peterlin. V Velikovcu je bilo 26. novembra že tradicionalno srečanje pobratenih zborov »Od Korotana do Jadrana«, ki je potekalo v Velikovcu. Tu sta nastopila moški in zenski zbor Tabor. 28. novembra so v društvenih prostorih odprli razstavo slikarja Demetrija Geja z nastopom gledališke skupine iz Povirja s prizorom »Bejži zludej, baba gre«. V decembru je bil na Opčinah že koncert, ki spada v koncertno dejavnost društva. Nastopila je nato igralska skupina KUD »Domovina« iz Ospa z igro »Poročil se bom s svojo ženo«. 12. decembra pa je imel predavanje o potovanju po Južni Ameriki Lojze Abram. 26. januarja bo imelo domače društvo svoj redni občni zbor in na začetku februarja tradicionalno Prešernovo proslavo. Mladinska igralska skupina se pripravlja še na druga gostovanja in seveda na novo predstavo. Pa še seniorska skupina se pod vodstvom Draga Gorupa pripravlja na svoj nastop. Neva Lukeš VOZNI RED VLAKOV VELJAVEN OD 24. SEPTEMBRA 1995 DO 27. MAJA 1996 Železniška postaja v TRSTU Proga TRST-BENETKE ODHODI PRIHODI URA l/RSTA SMER URA l/RSTA 4.02 (D) Tržič (4.25), Portogruaro (5.11), Mestre (5.54), Benetke 7.59 (E) (6.04) 8.53 (E) 5.37 (D) Tržič (6.01), Portogruaro (6.47), Mestre (7.36), Benetke 6.04 (IR) (7.47) Tržič (6.27), Portogruaro (7.13), Mestre (8.04), Benetke (8.15) 10.05 10.42 (E) (IR) 6.13 (R) Tržič (6.38), Portogruaro (7.34). Op.: ukinjeno ob praznikih 11.42 (IC) 7.13 (E) Tržič (7.36), Portogmaro (8.22), Mestre (9.07), Benetke (9.18) 13.42 (IR) 7.50 (IC) TERGESTE -Tržič (8.13), Portogruaro (8.55), Mestre (9.35), Benetke (9.46) 14.12 (D) 8.13 (IR) Tržič (8.36), Portogmaro (9.22), Mestre (10.07), Benetke (10.20) 15.42 (IR) 10.13 (IR) Tržič (10.36), Portogruaro (11.22), Mestre (12.07), Benetke (12.20) 16.04 (IC) 11.56 (IC) Tržič (12.20), Portogruaro (13.01), Mestre (13.42), Rim Termini 16.25 (D) 12.13 (IR) Tržič (12.36), Portogruaro (13.22), Mestre (14.07), Benetke (14.20) 17.42 (IR) 13.10 (D) Tržič (13.33), Portogruaro (14.19), Mestre (15.07), Benetke (15.17) 18.50 (D) 14.13 (IR) Tržič (14.36), Portogruaro (15.22), Mestre (16.07), Benetke (16.20) 18.57 (D) 15.13 (D) Tržič (15.36), Portogruaro (16.22), Mestre (17.06), Benetke (17.16) 19.37 (IR) 15.50 (IC) Tržili 6.13j, Portogruaro (16.55), Mestre (17.35), Be- 20.00 (IC) 16.13 (IR) Tržič (16.36), Portogruaro (17.22), Mestre (18.07), Benetke (18.20) 20.55 (R) 17.13 (IC) Tržič (17.36), Portogruaro (18.22), Mestre (19.07), Benetke (19.18) 21.42 (IR) 17.27 (R) Tržič (17.54), Portogruaro (18.52), Mestre (19.47), Benetke (19.58) 22.00 (IC) 18.13 (IR) Tržič (18.36), Portogruaro (19.22), Mestre (20.07), Benetke (20 20) 23.42 (E) 19.13 (E) Tržič (19.36), Portogruaro (20.22), Mestre (21.04), Benetke (21.15) 0.42 (IR) 20.25 (E) Tržič (20.48), Portogruaro (21.31), Mestre (22.14), le- 1.42 (IR) 21.13 (IR) Tržič (21.36), Portogmaro (22.22), Mestre (23.08) Benetke (23.21) 2.35 (D) 22.13 (E) Tržič (22.36), Portogmaro (23.22), Mestre (0.04), Rim Termini SMER Mestre (6.04), Portogruaro (6.49), Tržič (7.35) Mestre (7.07), Portogruaro (7.49), Tržič (8.29) Benetke (8.00), Mestre (8.12), Portogruaro (8.55), Tržič (9.41) Benetke (8.35), Mestre (8.48), Portogruaro (9.33), Tržič (10.18) Benetke (9.35), Mestre (9.48), Portogruaro (10.33), Tržič (11.18) Benetke (11.35), Mestre (11.48), Portogruaro (12.33), Tržič (13.18) Benetke (12.09), Mestre (12.19), Portogruaro (13.03), Tržič (13.48) Benetke (13.35), Mestre (13.48), Portogruaro (14.33), Tržič (15.18) Mestre (14.23), Portogruaro (15.02), Tržič (15.40) Benetke (14.22), Mestre (14.32), Portogruaro (15.16), Tržič (16.01) Benetke (15.35), Mestre (15.48), Portogruaro (16.33), Tržič (17.18) Benetke (16.21), Mestre (16.32), Portogruaro (17.25), Tržič (18.22) Benetke (16.55), Mestre (17.06), Portogruaro (17.48), Tržič (18.33), Benetke (17.29), Mestre (17.39), Portogruaro (18.28), Tržič (19.13) Benetke (18.02), Mestre (18.14), Portogruaro (18.54), Tržič (19.36) Benetke (18.22), Mestre (18.35), Portogruaro (19.34), Tržič (20.31) Benetke (19.35), Mestre (19.48), Portogruaro (20.33), Tržič (21.18) Benetke (20.02), Mestre (20.14), Portogruaro (20.54), Tržič (21.36) Benetke (21.35), Mestre (21.48), Portogruaro (22.33), Tržič (23.18) Benetke (22.35), Mestre (22.48), Portogruaro (23.33), Tržič (0.18) Benetke (23.35), Mestre (23.48), Portogruaro (0.33), Tržič (1.18) Benetke (050), Mestre (0.31), Portogruaro (1.26), Tržič (2.11) Proga TRST-VIDEM ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER 5.22 (R) Tržič (5.46), Gorica (6.08), Videm (6.39) (ukinjen ob praznikih) 5.50 (R) Tržič (6.18), Gorica (6.44), Videm (7.20) 6.23 (D) Tržič (6.47), Gorica (7.10), Videm (7.37) (ukinjen ob praznikih) 6.48 (R) Tržič (7.16), Gorica (7.40), Videm (8.12) ((ukinjen ob praznikih) 7.19 (IR) Tržič (7.43), Gorica (8.03), Videm (8.27) 8.19 (R) Tržič (8.47), Gorica (9.12), Videm (9.47) 9.19 (IR) Tržič (9.43), Gorica (10.03), Videm (10.27) 11.19 (IR) Tržič (11.43), Gorica (12.03), Videm (12.27) 11.40 (R) Tržič (12.07), Gorica (12.29), Videm (13.03) (ukinjen ob 12.19 (D) Tržič (12.43), Gorica (13.06), Videm (13.33) 12.25 (R) Tržič (12.53), Gorica (13.19), Videm (13.54) (ukinjen ob delavnikih) 13.19 (IR) Tržič (13.43), Gorica (14.03), Videm (14.27) 13.27 (R) Tržič (13.55), Gorica (14.20), Videm (14.55) (ukinjen ob praznikih) 14.19 (D) Tržič (14.43), Gorica (15.06), Videm (15.33) (ukinjen ob praznikih) 14.34 (R) Tržič (15.03), Gorica (15.26), Videm (15.58) 15.19 (IR) Tržič (15.43), Gorica (16.03), Videm (16.27) 16.19 (D) Tržič (16.45), Gorica (17,07), Videm (17.36) (ukinjen ob praznikih) 16.56 (R) Tržič (17.24), Gorica (17.47), Videm (18.20) (ukinjen ob praznikih) 17.19 (IR) Tržič (17.43), Gorica (18.03), Videm (18.27) 17.38 (R) Tržič (18.07), Gorica (18.32), Videm (19.08) 17.51 (D) Tržič (18.15), preko Cervinjana in Palmanove v Videm (18.54). (ukinjen ob praznikih) 18.19 (D) Tržič (18.44), Gorica (19.06), Videm (19.35) (ukinjen ob praznikih) 18.39 (R) Tržič (19.06), Gorica (19.28), Videm (20.01) 19.19 (IR) Tržič (19.43), Gorica (20.03), Videm (20.27) 20.07 (R) Tržič (20.34), Gorica (20.57), Videm (21.24) 21.19 (IR) Tržič (21.43), Gorica (22.03), Videm (7227) 23.05 (R) Tržič (23.33), Gorica (23.58), Videm (0.33) URA VRSTA SMER 6.46 (R) Videm (5.21), Gorica (5.54), Tržič (6.17) (ukinjen ob praznikih) 7.29 (R) Videm (6.05), Gorica (6.38), Tržič (7.01) 7.51 (D) Videm (6.44), Gorica (7.08), Tržič (7.27) (ukinjen ob praznikih) 8.33 (R) Videm (7.00), Gorica (7.38), Tržič (8.02), (ukinjen ob praznikih) 8.40 (D) Videm (7.36) preko Palmanove in Cen/injana v Tržič (8.16), (ukinjen ob praznikih) 9.14 (R) Videm (7.52), Gorica (8.27), Tržič (8.48), (ukinjen ob praznikih) 9.56 (IR) Videm (8.49), Gorica (9.13), Tržič (9.32) 10.52 (R) Videm (9.36), Gorica (10.00), Tržič (10.24) 12.33 (IR) Videm (11.26), Gorica (11.50), Tržič (12.09) 14.04 (R) Videm (12.36), Gorica (13.12), Tržič (13.35) 14.33 (IR) Videm (13.26), Gorica (13.50), Tržič (14.09) 15.18 (R) Videm (13.50), Gorica (14.26), Tržič (14.49), (ukinjen ob praznikih) 15.53 (R) Videm (14.30), Gorica (15.04), Tržič (15.25) 16.33 (IR) Videm (15.26), Gorica (15.50), Tržič (16.09) 18.18 (R) Videm (16.50), Gorica (17.26), Tržič (17.49), (ukinjen ob delavnikih) 18.26 (R) Videm (17.04), Gorica (17.37), Tržič (17.58), (ukinjen ob praznikih) 18.33 (IR) Videm (17.26), Gorica (17.50), Tržič (18.09) 19.20 (R) Videm (17.52), Gorica (18.28), Tržič (18.51), (ukinjen ob praznikih) 19.44 (D) Videm (18.31), Gorica (18.58), Tržič (19.20) 20.22 (D) Videm (18.59), Gorica (19.33), Tržič (19.55), (ukinjen ob praznikih) 20.33 (IR) Videm (19.26), Gorica (19.50), Tržič (20.09) 21.15 (R) Videm (19.53), Gorica (20.26), Tržič (20.47) 22.33 (IR) Videm (21.26), Gorica (21.50), Tržič (22.09). 0.52 (IR) Videm (23.26), Gorica (0.02), Tržič (0.25) Proga TRST-OPCINE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 9.13 (E 221) SIMPLON EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki) prihaja iz Ženeve - Opčine (9.40) - nadaljuje v Zagreb 6.52 10.58 (E 240) (IC264) VENEZIA EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki) - prihaja iz Budimpešte - Opčine (6.24) - nadaljuje v Benetke KRAS - prihaja iz Zagreba Opčine (10.28) 12.02 (IC 243) DRAVA - prihaja iz Benetk - Opčine (12.28) - nadaljuje v Budimpešto 16.57 (E 242) DRAVA - prihaja iz Budimpešte - Opčine (18.30) - nadaljuje v Benetke 17.57 0.02 (IC265) (E 241) KRAS - Opčine (18.25) - nadaljuje v Zagreb VENEZIA EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki) - prihaja iz Benetk - Opčine (0.50) - nadaljuje v Budimpešto 19.51 (E 220) SIMPLON EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki) - prihaja iz Zagreba - Opčine (19.23) - nadaljuje v Ženevo IC - lntercity E - ekspresni vlak IR - Meddeželni vlak D - Brzovlak R Deželni vlak Natečaj Julius Kuay 1995/95 Tržaška pokrajinska uprava je tudi za leto 1995-96 razpisala natečaj za Nagrado Juliusa Kugyja. Letos je natečaj osredotočen na naslednjo temo: »Kras v šoli: s pisano besedo, podobo, videom, raziskavami in drugimi sredstvi lahko kraško okolje postane premoženje vseh nas, malih in velikih« K natečaju bodo pri-puščeni samo izdelki, ki bodo dospeli po pošti ali neposredno na tirad za sprejemanje dopisov Pokrajine Trst, Trg Vittorio Veneto 4, do 29. februarja 1995, in sicer v zaprti ovojnici, ki naj bo na zunanji strani označena samo z napisom »Premio Julius Kugy« in domišljiskim logotipom, sestavljenim iz besed in/ali risb. NB.: Na zunanji strani ne sme biti nobene druge navedbe. Na začetku izdelka naj bo navedena le kategorija pripadnosti in logotip z ovojnice. Izdelek ne sme vsebovati nobenih podatkov o avtorju ali avtorjih. Ce gre za razred ali medraz-redne skupine je treba navesti tudi šolski zavod in podatke o osebi, ki bo pooblaščena, da dvigne nagrado. Za morebitne dodatne informacije se interesenti lahko obrnejo na Odsek za spodbujanje družbeno-kul-tumih dejavnosti, Urad za spodbujanje ekološke vzgoje. Ul. S. Anastasio 3, III. nadstropje, telefon 3789497 ali 3798464. VCERAJ-DANES Danes, SREDA, 3. januarja 1996 GENOVEFA Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.32 - Dolžina dneva 8.46 - Luna vzide ob 14.12 in zatone ob 5.10. Jutri, ČETRTEK, 4. januarja 1996 ANGELA VREME VČERAJ ob 12. uri: temperatura zraka 8,8 stopinje, zračni tlak 1002,6 mb narašča, brezvetrje, vlaga 75-odstotna, nebo oblačno, morje mir-noL temperatura morja 10,1 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Chiara Crevatin, Aliče Zoch, An-drea Sardo, Giacomo Mo-rassutti Vitale, Federico Morassutti Vitale in Ste-fano Masutti. UMRLI SO: 77-letni Egone Gridi, 90-letna Maria Ar-mida Sivini, 71-letnna Cle-mentina Perich, 72-letna Carmela Spedito, 57-letna Paola Čampi, 67-letni Luigi Danelutti, 63-letna Liliana Znebel, 83-letni Giovanni Francese, 73-letna Silvia Pe-tropoli, 88-letna Anna Per-co, 83-letna Teresa Camata, 27-letni Gianluca Abetini, 85-letna Benedetta Drusco-vich, 88-letna Vittoria Ben-venuto, 76-letni Livio Moce-nigo, 71-letni Duilio Scocier, 85-letni Ernesto Stefanato, 79-letna Teodora Žerjal, 53-letni Bruno Bolletti, 76-letna Sidonia Lipolt. I: LEKARNE Od PONEDELJKA, 2., do NEDELJE, 7. januarja 1996 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Gavana 1 (tel. 300940), Miramarski drevored 117 - Barkovlje (tel. 410928). BOLJUNEC (tel. 228124) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Gavana 1, Miramarski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Oriani 2. BOLJUNEC (tel. 228124) -samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul.Oriani 2 (tel. 764441). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TEI.EVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 16.30, 19.15, 22.00 »La lettera scarlatta«, i. Demi Moore, Gary Old-man. EKCELSIOR - 15.15, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Pocahontas«, risani film, prod. VValt Disney. EXCEL-SIOR AZZURRA- 16.00. 18.00, 20.00, 22.00 »I soliti sospetti«, r. Bryan Singer. AMBASCIATORI -15.15, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Ace Ventura - missione Africa«. NAZIONALE 1 - 15.30, 17.40, 19.50, 22.00, »Se-ven«, i. Brad Pitt, Morgan Freeman. NAZIONALE 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Viaggi di nozze«, r.-i. Carlo Verdo-ne, i. Veronica Pivetti. NAZIONALE 3 - 15.45, 18.45, 21.45 »Braveheart -Cuore impavido«, i. Mel Gibson, Sophie, Marceau. NAZIONALE 4 - 15.20, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Gašper«, r. Števen Spielberg. MIGNON - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Selvaggi«, i. Ezio Greggio, Cinzia Leone, Leo Gullotta. CAPITOL - 16.30, 18.20, 20.10, 22.10 »Vacanze di Natale ’95«, i. Christian De Sica, Massimo Boldi, Luke Perry. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »Smoke«, r. Wayne Wang in Paul Auster, i. VVil-liam Hurt, Harvey Keitel. LUMIERE - 16.30, 18.20, 20.10, 22.15 »Amiche«, i. Chris O’Donnel, Minnie Dri-ver. □ OBVESTILA ZSKD sporoča cenjenem elanom in sodelavcem, da bo tržaški urad v dneh do 5. januarja 1996 zaprt. Po običajnem urniku Vam bomo spet na razpolago od ponedeljka, 8. januarja 1996, dalje! PRIMORSKA POJE ’96 - pevski zbori in skupine s Tržaškega, Goriškega in Videmskega so vabljeni, da se prijavijo na 27. mednarodno pevsko revijo, ki se bo kot običajno odvijala v spomladanskem Času. Izpolnjene prijavnice sprejema ZSKD v Trstu in Gorici do petka, 12. SPREJEM OSMRTNIC od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBLIEST - Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax 040 - 768697 ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6. - tel. 040-7796600 januarja 1996 (tudi po faksu 040/635628). V NABREŽINSKI ŽUPNIJSKI DVORANI je tudi letos na ogled tradicionalna razstava božičnih motivov, dela mladine in odraslih ter različnih jaslic (Afrika, Peru, Indija, Čile). Razstava bo odprta še do 7.1.96 v popoldanskih in večernih urah. Vabljeni! TRŽAŠKA KNJIGARNA obvešča cenjene odjemalce, da bo zaprta za inventuro v Četrtek, 4. in v petek, 5. januarja 1996. hi PRIREDITVE ŽUPNIJA SV. JERNEJA AP.- OpCine prireja na Gospodovo razglašenje v soboto, 6. januarja, ob 18. uri v župnijski cerkvi na Opčinah KONCERT božičnih pesmi MePZ Hrast iz Doberdoba. Zborovodja: Hilarij Lavrenčič, sodeluje organist prof. Hubert Bergant, koncert bo povezoval Jan Leopo-li. Prisrčno vabljeni! PEKI.IŠKI PEVSKI ZBOR VESNA vabi na KOLEDOVANJE v soboto, 6. januarja, ob 14. uri izpred cerkve sv. Roka v Križu. OBČINSKA UPRAVA V DOLINI prireja že tradicionalno novoletno srečanje za starejše občane v nedeljo, 7. januarja, ob 16. uri v občinskem gledališču v Boljuncu. Na srečanju bosta sodelovala trio Istrski muzikantje in znani godalni ansambel Long Slunk. Vabljeni prav vsi starejši občani! MALI OGLASI tel. 040-361888 IZGUBIL se je v bližini Opčin belo/rjavi angleški setter, samec srednje velikosti. Tel. St. 314075 - nagrada. ZAZIDLJIVO zemljišče v Nabrežini (koef. 0,80) prodamo. Tel. v večernih urah na St. 823293. PRODAM hišo v gradnji -tretja faza z zemljiščem v Križu pri Sežani. Tel. st. 228597. IŠČEMO mladeniča za prodajo v trgovini z elek-tricim materialom na Opčinah, Ul. Šalici 1. Tel. št. 211155. MALI OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejemajo od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka 08 SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO PUBUESi-a Valdirivo 36-1. nad. Tel. 361888-Fax 768697 IŠČEMO 20-letno sposobno natakarico lepega videza. Tel. do 12. do 14. ure na St. 228117. OSMICO ima v Borštu Danilo Glavina. PRISPEVKI V spomin na dragega Bogomirja Sirk, ki bi danes praznoval 80 let, se ga spominjajo žena Marica, sin Vojko in hci Sonja z družinama in darujejo 75.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa. Danes, 3.t.m., bi dopolnil 40 let naS predragi Gabri. V njegov spomin darujeta mama in tata 50.000 lir za Skupnost družina OpCine. Nadja Perini daruje 30.000 lir, Majda Daneu 135.000 lir in Zofija Petaros 20.000 lir za zbore Vesela pomlad - OpCine. V spomin na Lidijo Godnič daruje družina TerCon 50.000 lir za nove slike v slivenski cerkvi. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka. ^ Sreda, 3. januarja 1996 z r~ OTROŠKE REVIJE / VERA POLJŠAK, DOLGOLETNA SODELAVKA GALEBA r TOLMINSKO IN NJEGOVA ZGODOVINA / mh »Galeb je postal šolska potrebščina« Nadaljujemo serijo pogovorov s sodelavci otroške revije Galeb. Po klepetu z ilustratorko Magdo Tavčar, ki je bila naš prvi gost, smo v uredništvo povabili Vero Poljšak. Otrokom, ki redno prebirajo Galeb, je znana predvsem kot avtorica križank, rebusov in ugank (na sliki ena izmed njenih ugank, Skriti pregovor, ki ga je za prvo številko letošnjega letnika Galeba ilustrirala Magda Tavčar). Toda kdaj in kako se je začelo njeno sodelovanje z otroško revijo? »Tega je že davno,« se spominja Vera Poljšak. »Ko sem našemu takratnemu ravnatelju omenila, da bi morali nekoliko popestriti revijo Galeb, mi je odgovoril, naj se kar sama spravim na delo. In tako se je začelo...« Od kod pa ideje, privlačne zamisli, iskrice domišljije? »Uganke si izmišljam sama, čeprav si včasih ogledam kako revijo. Največkrat se zamisel porodi kar mimogrede. Najpomembnejše je, da nikoli ne ustaviš ustvarjalnega toka, da vedno nekaj delaš,« pojasnjuje naša sogovornica. Kot učiteljica je imela tudi stalen stik z “odjemalci” njenih stvaritev - otroki. Prav zato se je odločila, da bo začela s pripravljanjem razvedrilnih strani: »Videla sem, da otroci najprej poiščejo uganke in različne igre, nato preberejo pravljice, daljša besedila, natisnjena z drobnimi črkami, pa jih naravnost odvračajo.« Galeb je postal - to smo imeli že priložnost podčrtati - nepogrešljiva šolska potrebščina, učbenik, iz katerega zajemajo šolarčki in njihovi učitelji snov za delo v razredu in doma. »...Toda veliko je odvisno od učitelja. Mi smo v razredu veliko brali iz Galeba in otrokom, ki se na revijo niso naročili, sem posojala kar svoj izvod. Takrat, ko je izhajal še na črnobe-lih straneh, smo ga večkrat sami barvali.« Vera Poljšak soglaša, da ima Galeb prav posebno vlogo znotraj specifike zamejskega okolja. Neka- tere publikacije, ki prihajajo iž Slovenije, so namreč velikokrat pretežke, saj se naši otroci spopadajo s čisto specifičnimi jezikovnimi težavami: »Veliko jih prihaja iz mešanih zakonov, doma govorijo samo italijansko, kar učiteljem otežkoča delo. Pri tem bi povedala, da je k širjenju slovenskega čtiva med otroki veliko pripomogla bralna značka.« Kakšno pa je delo z otroki? Kakšne so zakonitosti njim namenjene literarne produkcije? »Ni lahko pisati za otroke. Vživeti se je treba v njihov svet, prilagoditi se njihovemu besedišču. Je pač tako, da če otrok ne razume prvih dveh stavkov določenega besedila, potem odloži knjigo ali revijo, ki se mu zdi pretežka.« V dobi vsiljivih medijev se kar samo po sebi postavlja vprašanje, mimo katerega tudi v pogovoru z Vero Poljšak ne moremo: v kolikšni meri vpliva na šo-larčke televizija? »Naši otroci imajo veliko popoldanskih obvezdosti, stalno so zasedeni, tako da jim za televizijo ostane bolj malo časa. Tudi starši so postali bolj pozorni, otrokom raje ponudijo videokaseto, kot da bi jih prepustili japonskim risankam. Drugače pa so otroci še vedno ostali otroci: nekateri bolj, drugi manj nadarjeni, nekateri z več, drugi z manj zanimanja... pač: kot vedno dosej.« MG Skriti / i m W A * V f:- mm ttrfPtt raxcrx3 JUJUJL OTROŠKA LITERATURA / ŠTUDIJSKI CENTER NEDI2A Tri drobcene dragocenosti iz ljudskega pripovedništva Pri založbi Devin je izšla nova zbirka Prave iz Benečije »Nekoč so bile tri majhne račiće, ne prav majhne: ena je bila malo večja, druga srenja in tretja čisto mala.« Tako pripoveduje pravljica o Treh račicah, ena od treh pravljic, ki sodijo v zadnjo zbirko Prave iz Benečije. Ob koncu prejšnjega leta so tri male knjižice, ki jih izdaja Studijski center Nediža iz Spetra, izšle pri tržaške založbi Devin. Gre za prenos ljudskega pripovedništva na mlajše generacije, saj je tudi pravljica Tri račiće povzeta po pripovedovanju babice - none Terese, ki je v šolskem letu 1992/93 obiskala otroke dvojezičnega vrtca v Spetru. V tokratno zbirko sodita še pravljica Zlodej in Marija in O treh Bratih, vse tri pa je ilustrirala Luisa Tomasetig. Zanimiv prikaz bogate dediščine Tolminski muzej je nastal leta '50 Zgornje Posočje ali Tolminsko leži na stičišču dveh evropskih gorskih enot, Alp in Dinarskega gorstva. Tolminski kotel, nastal ob stičišču Soške doline, doline Idrijce in Bače in še nekaj drugih manjših dolin, predstavlja prirodno središče Zgornjega Posočja in tistega dela Cerkljanskega hribovja ter Cepovanske planote, ki leži proti Tolminu. Prav zaradi ugodne prometne lege je bila Tolminska zelo zgodaj poseljena in tod so se menjavala ljudstva - Iliri, Kelti, Rimljani, Slovani, kar pričajo tudi številna arheološka najdišča. V listinah se tolminski kraji pogosteje omenjajo od 11. stoletja. Ker je vedno potekala v bližini politična meja, je močno izstopala tudi vojaško-strateška funkcija dežele. Deželni gospod pokrajine je bil sprva oglejski patriarh, kasneje je pripadala go-riškim grofom, zanjo so se borili Benečani in Habsburžani, v prvi svetovni vojni Italijani in v drugi še Nemci. Vse navedeno je Tolminski pustilo močan pečat in vidne priče zgodovinskega dogajanja in življenja tod živečega prebivalstva vse do danes. Tolminsko je tako zelo znano z bogato arheološko dediščino, zgodovinsko in umetnostnozgodovinsko dediščino in tudi etnološko dediščino. Delček tega skuša Muzejska tolminska zbirka predstaviti tudi širši javnosti tako s stalnimi in občasnimi razstavami kot s publiciranjem, kar je tudi namen sledečega zapisa. Nastanek in razvoj muzejske zbirke Nastanek Tolminskega muzeja sega že v leto 1950, ko so ustanovili pripravljalni odbor s predsednico Marijo Rutar (1903 - 1979), najzaslužnejšo soustvarjalko muzeja. Muzej je bil za javnost odprt 21. maja 1955. Vse do leta 1958 je muzej deloval samostojno. Od leta 1958 je združen z Goriškim muzejem in pod njegovim okriljem deluje še danes. Tolminska graščina Tolminska muzejska zbirka se nahaja v Tolminu v spomeniško zavarovanem objektu nekdanje Coroninijeve graščine. Zgodovinski podatki o nastanku graščine in njegovih lastnikih so zelo skopi. Glede datacije se lahko opremo le na stilne značilnosti posameznih delov objekta, ki pa je doživel številne prezidave. Edini zanesljivi zgodovinski vir datira šele v leto 1822 - fran-ciscejski kataster. Iz katastra je razvidno, da je bil lastnik graščinskega kompleksa Pompej Co-ronini. Coroniniji so bili prisotni v Tolminu že od 16. stoletja. Ustanovitelj tolminske veje - Coronini-Rubije-Tol-min (izumrla 1959) naj bi bil Orfej' Coronini, najmlajši sin Janeza Coroninija, prvega predstavnika Coroninijev v Gorici v 1/2 16. stoletja. Kot tolminski glavar se v 2/4 17. stoletja omenja Peter Anton Coronini, dokončno pa preide Tolminsko v posest te rodbine leta 1651. Iz listine z dne 29.1.1656, v kateri se navaja, da Peter Anton Coronini opušča stari grad, ki je v ruševinah, in namerava zgraditi novega, sklepamo, da so v 2/2 17. stoletja dali postaviti današnjo muzejsko stavbo. Datacijo nam potrjuje tudi primerjava z dvorcem na Kromberku iste rodbine. Zatečeno stanje ob podpisu posesti in njih imetnikov leta 1754 pod glavarstvom Janeza Ignaca Coroninija priča o njegovem lastništvu gosposke hiše in travnika ob hiši imenovanega Brajda. Coroniniji so bili lastniki posesti do leta 1848, ko je kupil vse gospostvo Alojz Silverius Kremer. Ta je že leta 1849 večino zemljišč pripadajočih posestvu prodal kmetom. Skromne ostanke graščine sta leta 1871 kupila Janez pl. Premer-stein in vitez Filip Per- soglia. Leta 1874 sta si posest vključno z dvorcem razdelila. Iz načrta dela graščine, ki jo je podedovala Tereza Gabrijelčič, rojena Pre-merstein, iz leta 1940 lahko sklepamo, da so Premersteini že od vsega začetka posedovali tisti del, v katerem se danes nahaja hotel Krn, skupaj s pripadajočim jugovzhodnim stolpom. V prostorih današnjega muzeja (bivši Persogliev del) pa se je v 2/2 19. stoletja naselila sodnija, ki je tu delovala vse do potresa 1976. leta. Graščina je bila večkrat predelana. V svojem največjem obsegu in veličini pa je obsegala osnovni grajski trakt s štirimi vogalnimi stolpi in dvema nižjima traktoma s pomožnimi funkcijami in grajsko kapelo Antona Padovanskoga. Prostor med trakti je bil urejen kot predpalačna zelenica z dostopnimi potmi, ki je bila ločena z ograjo napram trgu. Na jugozahodni strani se je do terasnega roba širil grajski park, katerega edini preostanek je zaščiteni veliki tulipano-vec (Tulpa) med objektoma občine Tolmin. V prvi svetovni vojni je bila graščina bistveno porušena in sledile so številne nove pozidave in spremembe. Leta 1992 so se pričele priprave za celovito obnovo muzejske stavbe, leta 1994 pa so stekla obnovitvena dela. Do uradne otvoritve 6. oktobra 1995 so bili sanirani in urejeni pritlični prostori (poročna soba, prostori z začasno zbirko) in prvo nadstropje (stalna postavitev arheološke zbirke in začasna postavitev etnološke zbirke). Vsa o-pravljena restavratorska dela na razstavljenih eksponatih, oblikovanje in sama postavitev muzejskih zbirk je delo delavcev Goriškega muzeja. (Na sliki detajl krožnika iz 16. stoletja -Tolmin, Kozlov rob). Damjana Fortunat Černilogar, prof. zgodovine in sociologije (1-nadaljevanje jutri) 1 UFA / 26. DECEMBRA 1 Nova ekološka katastrofa zaradi dotrajanosti ruskih naftovodov MEHIKA / BLIZU MEJE Z ARIZONO_ V čelnem trčenju med avtobusoma več kot 25 mrtvih MOSKVA - Posledice okvare na naftovodu, do katere je prišlo pred tednom dni v avtonomni republiki Baškortostan, so vse hujše, tako da govorijo že o pravi ekološki katastrofi. Gre za uralsko področje, ki je oddaljeno približno tisoč kilometrov vzhodno od Moskve. Do okvare je prišlo 26. decembra lani, in sicer na odseku naftovoda, ki teCe po dnu struge reke Bjelaja. Počile so cevi, ki so na tistem odseku debele 700 milimetrov. Iz naftovoda se je vsulo vsaj sto ton nafte, ki bi se lahko z Bje-lajo in z drugim pritokom Volge Kamo prelila v to veliko reko. Vodna pot bi potem lahko naftd privedla do Kaspijskega morja, s Čimer bi katastrofa res zadobila zastrašujoče razsežnosti. Naftovod so zgradili pred 36 leti in preko Omska povezuje mesti Tujmazi (Baškortostan) in Novosibirsk (osrednja Sibirija). Do okvare je prišlo na reki Bjelaja nedaleč stran od glavnega mesta Baškorstana Ufe. Pristojne oblasti so že poskrbele, da so o nevarnosti obvestili prebivalce, ki živijo vzdolž Bjelaje, prav tako so o nesreči in možnih hudih posledicah informirali oblasti v bližnjem Tatarstanu. Ob informiranju pa so pristojne oblasti tudi skušale vsaj ublažiti, Ce ne zajeziti posledic okvare, vendar pa so zaradi vremenskih razmer in razpoložljivih sred- stev posegi zaenkrat precej skromni glede na obseg katastrofe. Kot poroča tiskovna agencija Itar-Tass, so vzdolž Bjelaje poslali na stotine moških, da bi iz poledenele reke z vrči dvigali nafto. Kot vsako zimo se je namreč na površini Bjelaje ustvarila precej debela plošCa ledu, možje so jo zato morali najprej ustrezno prevrtati, nato pa v luknje spuščati vrče in z njimi zajemati nafto, ki uhaja iz cevi položenih na dnu struge. Gre za zelo zamuden poseg, vendar pa so zaradi izredno nizke temperature - v prejšnji dneh je padla na minus trideset stopinj Celzija - posebne angleške aparature za črpanje nafte iz vode povsem neuporabne. Prav tako je nemogoče, da bi nafto zažgali. Tako se je zaenkrat po reki razlil velik naftni madež, širok sto metrov dolg pa kar tri kilometre. Oblasti trenutno predvsem skrbi, da se ne bi nafta hitro prelila v Kamo in nato v Volgo, zato so se odločili, da približno 40 kilometrov stran od Ufe reko zajezijo. Okvare na naftovodih bivše Sovjetske zveze niso nikakršna novost, nasprotno. Večinoma so stari in dotrajani, tako da so okvare skoraj nujne. Najhujša nesreča zadnjih let se je pripetila jeseni ’94 v Usinsku (Komi), ko se je razlilo na tisoče ton nafte, ki se je z reko PeCora izlila v Barentsovo morje. WASHINGTON - V silovitem trčenju med dvema avtobusoma v Mehiki, blizu meje z Arizono, je bilo najmanj 25 potnikov ubitih, ranjencev pa je veC kot sto. Po skopih vesteh, ki jih je objavila CNN, je do trčenja prišlo kakih 50 kilometrov južno od mesta Lukeville v Arizoni. Oba avtobusa sta bila last neke mehiške turistične agencije. Eden je vozil iz Tijuane v Ciudad Mexico, drugi pa v nasprotno smer. Vzroki tragične nesreče še nisp pojasnjeni, prav tako niso vseh žrtev identificirali. Keže, da je šlo za mehiške državljane. Mehiškim reševalcem so priskočili na pomoC tudi iz sosednje Arizone s helikopterji, s katerimi so veC ranjencev odpeljali v bolnišnico v Tucsonu. Na sliki zgoraj razbitine enega od avtobusov, na spodnji sliki pa helikopter, ki prevaža ranjence v Arizono. (Telefoto AP) Tragični požar v kitajski tovarni božičnih okraskov PEKING - Novoletna noc je v Szenzhenu na južnem Kitajskem zahtevala 19 Življenj delavcev v neki tovarni božičnih okraskov, ki jih je v spanju presenetil požar. Nesrečneži so spali v domu zraven tovarne, ki jo je požar povsem uničil in poleg smrtnih žrtev zahteval še 37 ranjenih. Gre za še eno od tolikih tragedij v tovarnah na Daljnem vzhodu, kjer ljudje delajo v nesprejemljivih razmerah, v razpadajočih stavbah brez najosnovnejših varnostnih pogojev. Po pričevanju očividcev se je tovarna, last neke tajske družbe, vnela kot karton, velika količina vnetljivega materiala v skladiščih pa je pomagala, da je tri tisoč kvadratnih metrov obsegajoča hala pogorela do temeljev. ZarodimfCEO mBjoni :Btciiičw ten vode LONDON - Milijoni družin po vsej Veliki Britaniji so ostali v teh dneh brez vode, ker so zaradi polarnega mraza popokale vodovodne cevi. Težave so se začele na novoletni dan, ko se je po hudem mrazu med božičem in novim letom temperatura spet dvignila in razstopila led v vodovodnih ceveh, ki so medtem popokale. V skoraj milijon hišah je zaradi tega prišlo do poplavitev. Najbolj prizadete so Škotska, severna Anglija in Ulster, kjer so morali zapreti tudi nekatere šole. Britanska vlada je oganizirala oskrbo z vodo z vojaškimi cisternami. Šest mrtvih v požaru delavskega doma v Rusiji MOSKVA - V močnem požaru, ki je izbruhnil v nekem delavskem domu v Aleksinu, v centralni Rusiji, kakih 200 kilometrov južno od Moskve, je izgubilo življenje šest delavcev. Vzroki požara, ki se je vnel v sušilnici za perilo, še niso znani, HiiOfoj :pelwfis@ stiseS! iz :Mcsitefifp tioč# v fspšio HONGKONG - Kar 43 odstotkov mladih med 15 in 24 leti starosti se želi odseliti iz Hongkonga preden se bo ta britanska kolonija vrnila pod kitajsko suverenost. To se bo zgodilo 1. julija 1997. Po podatkih sondaZe, ki jo je izvedla kitajska univerza v Hongkongu, manj kot 13 odstotkov od 1.660 vprašanih mladih meni, da bo prehod mesta pod kitajsko suverenost izboljšal življenjske perspektive. V ZDA prisegajo na čudežno moč estrogena WASHINGTON - Zenski hormon estrogen podaljša življenje, trdijo ameriški znastveniki, ki so preučevali učinke hormonske terapije pri ženskah v menopavzi. Za vzorec so vzeli 454 žensk, ki so se rodile med leti 1900 in 1915, in ugotovili, da se je stopnja smrtnosti pri tistih, ki so se po letu 1969 zdravile s hormoni vsaj eno leto, znižala za kar 46 odstotkov glede na one, ki po prenehanju menstruacije hormonov niso jemale. Se večji je uspeh glede srenih motenj, ki so se pri tratiranih ženskah kar zadeva nevarnost infarkta zmanjšale za 60 odstotkov, nevarnost drugih obolenj srca in ožilja pa se je znižala za 73 odstotkov. Edino pri rakastih obolenjih niso zabeležili razlik med obema skupinama. POZIV VLADI K BUDNOSTI LONDON / PREPOVED KRALJICE ELIZABETE DO RAZPOROKE Z DIANO Na Kitajskem postaja problem mamil vse bolj dramatičen PEKING - Kitajski izvedenci, ki preučujejo problem uporabe in prekupčevanja z mamili, so pripo-rocili pekinški vladi, naj si prizadeva, da bi tudi v okviru mednarodnega sodelovanja zatrla naraščanje tega pojava na Kitajskem. Po pisanju dnevnika »Jasnost« je trenutno na Kitajskem 380 tisoč »registriranih« mami-lašev, njihovo realno število pa je prav gotovo večje. V južnih predelih Vunnana, ki meji z zloglasnim »zlatim trikotnikom« (Burma - Tajska - Laos) se je število uživalcev mamil lani povečalo za celih 15 odstotkov v primerjavi z letom prej, za prav toliko pa se je povečalo tudi trgovanje z mamih. Po uradnih podatkih so od leta 1991 do septembra 1995 odkrili na Kitajskem 125 tisoč primerov uživanja mamil in trgovanja z njimi. V istem obdobju so zaplenili 15, 8 tone heroina, 10, 6 tone opija, 3, 4 tone marihuane in 2, 3 tone Iceja, tj. neke vrste anfetamina, ki je v vzhodni Aziji zelo razširjen. PaC pa niso znani podatki o količini mamil, ki se proizvajajo na kitajskih tleh. Preden je prišel na oblast komunizem, je bil Yurman eden svetovnih centrov proizvajanja opija, nato pa so nasade maka unicih, a so se spet pojavih, tokrat ilegalno. Problem, pravijo izvedenci, je gospodarske narave, saj je gojenje maka zelo donosno. Leta 1991 je skupina agronomov v nekaterih predelih Vunnana brezplačno dobavila kmetom semena za alternativno gojenje, in res je takrat proizvodnja opija nekoliko upadla. Poskus bi bilo zdaj treba razširiti na vso pokrajino. Poleg uživanja in proizvajanja mamil pa se na Kitajskem ubadajo tudi s problemom prometa mamil iz »zlatega trikotnika«. Po zahodnih virih naj bi namreč celih 70 odstotkov heroina, ki se proizvaja v »zlatem trikotniku«, prišlo na Zahod skozi Kitajsko. Chattes naj se ne kaže s Camillo LONDON - Charles naj kar počiva, v javnosti pa naj se ne prikaže v spremstvu Camille Parker Bovvles vse do razporoke z Diano. Tako je ostro zaukazala kraljica Elizabeta, ki želi na tak naCin braniti bodočo sinovo drugo poroko in preprečiti škandalisticni hrup v prihodnjih mesecih, med katerimi se bodo odvijali zadnji spopadi v že dolgotrajni vojni med Charlsom in Diano. Po pisanju britanskega dnevnika Daily Star pa kaže, da je Elizabetin ukaz prekrižal štrene Charlsu, ki je za prve mesece prihodnjega leta načrtoval vrsto skupinskih lovov; v svoj program je Charles vključil tudi številna družabna srečanja, na katera je seveda povabil -kako pa bi drugače lahko sploh bilo-tudi svojo večno ljubezen, Camillo. Ze leta 1992, ko je bila zgodba o njunem odnosu že splošno znana, je kraljica prepovedala Charlsu in Camilli, da bi ju kdo skupaj videl v javnosti: kraljica pa jima je predvsem prepovedala, da bi ju skupaj celo fotografirali. Kljub temu pa je Charles lanskega oktobra odkri- to prekršil materine ukaze in se udeležil nekega praznika skupaj s Camillo, s katero sta se tudi poljubljala. Po pismu (odposlano je bilo tako Charlsu kot Diani), v katerem ju je kraljica pozivala, naj pohitita z razporoko, je Charles sporočil svojo odločitev o poroki s Camillo; možnost o drugi poroki je podprl celo poglavar anglikanske cerkve, vendar pod pogojem, da bi do tega ne prišlo z verskim obredom. Sicer pa se tudi drugi Časopisi vračajo na neskončno zgodbo, ki se dogaja v Buckingam Palaču; na muhi imajo predvsem Diano, ki so jo fotografirali v kopalkah v počitniškem raju Barbud. Tako izvemo, da je lady D za novo leto po obedu s solato in tuno, sadjem in mineralno vodo, takoj po 24. uri zapustila praznovanje v ekskluzivnem K Clubu in se v lunini mesečini sprehodila, kot sicer vsak veCer, predno je legla k počitku. Drugi Časopisi pa osredotočajo svojo pozornost na pobudo odvetnikov Tiggy Legge Burkejeve, Charlesove osebne asistentke, ki želi odločno prekiniti vse glasove o prijateljstvu, ki naj bi jo vezalo na prestolonaslednika. Pred letom dni je Charlsa in Tiggy v fotografsko aparat ujel neki fotograf ravno v trenutku, ko sta se poljubljala na smučarskih progah v švicarskem Klostersu; uradni demantiji niso nic zalegli, posnetek pa je Camilla zelo resno vzela in od bodočega kralja zahtevala, da bi se s Tiggy manj videvala. Charles in Tiggy sta se vCeraj vrnila v Klosters, kjer bosta preživela teden na snegu. Na sliki (telefoto AP) princ Charles s starejšim sinom na smučiščih v švicarskem Klostersu, kjer si bo privoščil teden dni oddilia. KRONIKA / VZROK JE NAJBR2 POSKUS SAMOMORA $ PLINOM Eksplozija razdejala develslanovanjski blok Storilec težje ranjen - Povsem uničena tri stanovanja Poskus samomora je najverjetnejši vzrok eksplozije plina, ki je predsi-noCi razdejala devetstano-vanjski blok v ulici Monte Nero 48 pri Standrežu. ObraCun je razmeroma blag, saj bi spričo sile eksplozije lahko bilo kar nekaj smrtnih žrtev, a na srečo ni bilo tako. Težje ranjen je bil samo 58-letni Mario Mastrorillo, v stanovanju katerega je prišlo do eksplozije. Zdravi se v posebnem oddelku za zdravljenje opeklin v Vidmu, vendar je izven življenjske nevarnosti. Lažje ranjen je bil tudi 65-letni Giuseppe Federico, stanovalec spodnjega nadstropja v istem bloku, ki je prvi priskočil Mastrorillu na pomoč in pri tem dobil rano na stegnu. Izredno sreCo so imeli drugi stanovalci, zlasti stanovalki drugih dveh stanovanj v 3. nadstropju, saj ni bil nihče ranjen, Četudi je eksplozija opustošila vsa tri stanovanja tretjega nadstropja in povzročila veliko škodo v ostalih. Do eksplozije je prišlo nekaj minut pred 21. uro, ko so bili stanovalci večinoma doma pred televizijo ali že v postelji. Sosedje iz bližnjih poslopij kompleksa, ki ga je pred 30 leti sezidal zavod za ljudske hiše IACP, so nenadoma videli blisk in zaslišali moCan pok. Sledil je hrup razbitih stekel in kosov oken, vrat in pohištva, ki so leteli naokrog tudi do sto metrov od hiše. Kmalu so na kraj prihiteli reševalci, gasilci, karabinjerji in policija. Tretje nadstropje bloka pri št. 48 je bilo povsem razdejano, v enem od stanovanj je še gorelo. Težko opečenega Maria Mastro-rilla so prepeljali najprej v goriško in nato v videmsko bolnišnico, kjer se bo zdravil vsaj mesec dni. Giuseppeju Federicu so nudih prvo pomoč, a se je že pred-sinoci lahko vrnil domov. Stanovalkama drugih dveh stanovanj v tretjem nad- stropju je občinska socialna služba nudila zatočišče v socialnem centru v Ul. Baiamonti, pa tudi marsikateri stanovalec iz spodnjih nadstropij, kjer je zraCni sunek s stopnišča izpodbil vsa vhodna vrata in razbil domala vse šipe, je včerajšnjo noč preživel pri znancih ali sorodnikih. Včeraj dopoldne se je zaCelo ugotavljanje vzrokov in ocenjevanje škode. Namestnik državnega pravdnika dr. Eligio Paoli-ni je dal zapečatiti stanovanje Maria Mastrorilla. Vse kaže, da si je mož ho- tel vzeti življenje in da je iz kuhinje napeljal plinsko cev vse do spalnice, kjer je najbrž z električnim stikalom zanetil iskro, ki je povzročila eksplozijo. Preiskovalci uradno tega ne potrjujejo, vendar dajejo razumeti, da ni šlo za nesrečo. V bolnišnici so včeraj že zaslišali moža, ki je menda potrdil, da je šlo za poskus samomora. Tehniki gasilcev in občine so preverili stabilnost poslopja. Zgradba je navidez zdržala, stanovanja v 3. nadstropju pa niso vseljiva. Občina je kot reCeno zasilno poskrbela za ženski iz tretjega nadstropja, ki sta se kar na lepem znašli brez stanovanja in s skoraj povsem mučenim pohištvom in opremo. Precej milijonov škode je tudi na vratih, oknih in opremi drugih stanovanj (nekatera so še v lasti IACP, druga pa so odkupili najemniki), iz katerih pa se stanovalcem ne bo treba izseliti. Okenske navojnice je sunek vrgel na bližnje drevo; desno: notranjost stanovanja; zgoraj: Mario Mastrorillo (foto Bumbaca) BENCIN / KONTINGENT PROSTE CONE 1996 Že prvi dan v vrsti za bencinske bone Letos povečan kontingent - Razdeljevanje prvega obroka bo trajalo do 17. februarja Potrpežljivo v vrsti, čakajoč na bencinske bone (foto Bumbaca) V poslovalnicah Avtomobilskega kluba v Gorici in v drugih središčih pokrajine so včeraj kot napovedano že zaceli z razdeljevanjem prvega obroka bonov za nakup bencina proste cone. Čeprav so mnogi avtomobilisti zaradi lanske dodelitve dodatnih 90 litrov bencina ohranili bone prav do zadnjih dni leta, ko smo pri marsikateri Črpalki lahko opazili kar precejšnjo gnečo, se je včeraj že od jutranjih ur pred goriškim sedežem ACI zbrala dolga vrsta avtomobilistov: hoteli so že prvega dne potešiti “žejo” svojih železnih konjičkov, zato pa so morali precej potrpežljivo Čakati v vrsti. V letošnji kontingent bencina je že vključena dodatna količina, ki si jo je Trgovinska zbornica priborila lani v Rimu. Avtomobilisti iz Gorice in Sovodenj bodo s prvim obrokom prejeli 70 litrov veC, 490 litrov namesto lanskih 420. Sorazmerno večje je tudi število litrov za avtomobile do 11 konjskih moči (280 litrov), in za avtomobiliste iz drugih občin (455 oziroma 245 litrov). Razdeljevanje prvega obroka bonov se zaključi 17. februarja. Društvo Slovenskih Upokojencev Gorica vošči vsem, svojim članom in prijateljem SREČNO 1996 NOVICE V Gradežu prve rezervacije za letošnjo poletno sezono Gradeškim turističnim delavcem se po lanski uspešni turistični sezoni spet obeta ugodno leto. Včeraj so v uradih letoviščarske ustanove doživeli naval obiskovalcev, ki so izkoristili prvi delavnik v letu, da so si za poletje rezervirali senčnike, naslanjače in kabine na gradeški plaži. Večinoma gre za sezonske obiskovalce iz goriške, tržaške in videmske pokrajine s stanovanjem v Gradežu, precej pa je rezervacij gostov tudi iz drugih dežel in tujine, kar vliva optimizem turističnim delavcem. Včlanjevanje v “Zuf de žur” Združenje “Zuf de žur” sporoča, da so v pričakovanju obnovitve izhajanja svojega glasila zaceli z včlanjevanjem za leto 1996. Članarina znaša 10 tisoč lir (15 tisoC za društva, 50 tisoč za podporne elane). Interesenti lahko zaprosijo za izkaznico ob ponedeljkih, sredah in petkih zvečer v Kapucinski ul. 21 (tel. in fax 537089), z vplačilom na poštni t/r 11426491 (“Assoc. Zuf de žur”, via Capuccini 21 -GO) pa bodo dobili izkaznico kar na dom. Jestvinske trgovine odprte Združenje trgovcev Ascom sporoča, da bodo jestvinske trgovine in cvetličarne danes fakultativno odprte tudi v popoldanskem Času. Odprtje so odredili upoštevajoč dva praznična dneva (ponedeljek in sobota) v tem tednu. Izplačevanje pokojnin Pokrajinsko ravnateljstvo poštne uprave obvešča upokojence, da bodo pokojnine z zapadlostjo 7. januarja zaradi sobotnega praznika izplačevali že v petek, 5. januarja. HHIji KAJAKAŠI / PO SPUSTU NEKATERI TUDI ZAPLAVALI Zaveslali v novo leto : Goriško kajakaško društvo Silec prireja vsako leto vrsto pobud, med katerimi je prvi na koledarju Novoletni spust po Soci od Gorice do Sovodenj. Tudi letos se je zbralo 1. januarja opoldne devet goriških in novogoriških kajakašev pod jezom pri Espomegu in kljub neprijaznemu vremenu zaveslalo v tok in lažje brzice do avtocestnega mostu pri Sovodnjah. Na culju so jih pričakali vroč Caj, fotograf, snemalec in nekaj sorodnikov. Dve steklenici penečega se vina sta sodili zraven. Štirje pogumnejši so pri ostankih rimskega mostu skočili v vodo (ki je v Soci precej hladnejša kot v morju, ki je bilo prizorišče podvigov drugih novoletnih plavalcev) in zaplavali v nepremočljivih oblekah, eden pa si je isto privoščil v navadnih kopalkah za sreCno in predvsem zdravo 1996. A.R. Deveterica goriških in novogoriških kajakašev na cilju pri Sovodnjah (foto Makuc) KINO □ OBVESTILA GORICA VITTORIA 15.00-16.45-18.30-20.15-22.00 »Po-cahontas«. Walt Disney. Ozvočenje Dolby stereo. CORSO 17.45-20.00-22.00 »Gašper«. Film S. Spielberga. M PRIREDITVE PRIMORSKA POJE ’96 - pevski zbori in skupine s Tržaškega, Goriškega in Videmskega so vabljeni, da se prijavijo na 27. mednarodno pevsko revijo, ki bo v spomladanskem času. Izpolnjene prijavnice sprejema ZSKD v Gorici in Trstu do petka, 12. t.m. (tudi po faxu 040 -635628). PD PODGORA vabi v nedeljo, 7. t.m., na srečanje s slovensko ljudsko božično pesmijo, ki bo ob 18. mi v cerkvi sv. Justa v Podgori; nastopila bosta zbora Podgora, dir. M. Špacapan, in Pod lipo iz Bamasa, dir. N. Spehonja. Program bo obogatila dramska skupina PD Podgora, rež. Lidija Jarc. Koncert bo priložnost za uradno otvoritev prenovljene podgorske cerkve. E koncert! GLASBENA MATICA -GORICA v sodelovanju s Kulturnim domom - Gorica priredi NOVOLETNI KONCERT z nastopom orkestra Big band RTV Slovenije, dirigent - Lojze Krajnčan, solistka - Alenka Godec. Koncert bo v Kulturnem domu v Gorici v soboto, 13. januarja, ob 20.30. Zaradi omejenega števila sedežev se priporoča pravočasna rezervacija vstopnic v uradu Kulturnega doma (tel. 33288). SPD GORICA Smučarski odsek obvešCa, da se vpisovanje za tradicionalni tečaj smučanja (spust, deskanje, tek), ki se bo predvidoma pričel v nedeljo, 7. januarja, zaključi jutri, 4. janudrja. Prijave sprejemajo danes od 11. do 12. me in jutri od 19. do 20. ure na sedežu v ulici Malta 2, tel. 33029. V avtobusu je na razpolago samo še nekaj mest. ZSKD sporoča, da je mad v Ul. Malta 2 do 5. januarja zaprt. Po običajnem umiku bo spet odprt od ponedeljka, 8. januarja. Lj LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL MORO, Carduccije-va ulica 40, tel. 530268 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 26, tel. 410341 POGREBI Danes v Gorici: ob 9. uri, Maria Brumat iz splošne bolnišnice v cerkev na Placuti in na glavno pokopališče; ob 10.05, Maria Roblegg iz bolnišnice Janeza od Boga v TržiC; ob 10.30, Giusep-pina Custrin iz bolnišnice Janeza od Boga na glavno pokopališče; ob 11. uri Abbondanza Cortese, vd. Frisenna iz splošne bolnišnice v TržiC; ob 12. uri Maria Gliubich, vd. Ma-riano iz splošne bolnišnice v cerkev na Rojcah in na glavno pokopališče; ob 13.15 Antonio Tomat iz splošne bolnišnice v Turjak; ob 13.15 Igino Ba-din iz splošne bolnišnice v Krmin. SLOVENIJA SNG LJUBLJANA. Erjavčeva 1 Danes, 3. januarja, ob 18. uri: Ivan Cankar: HLAPCI, za abonma DIJAŠKI 1 POPOLDANSKI. Petek, 5. januarja, ob 19.30: A. P. Cehov: TRI SESTRE, za abonma PETEK in IZVEN. Sobota, 6. januarja, ob 19.30: LO SCRITTORE. Mala drama Danes, 3. januarja, ob 20. uri: D. Mamet: OLEANNA, za IZVEN in KONTO. Jutri, 4. januarja, ob 20. uri: M. Jesih: LJUBITI, za IZVEN in KONTO. Levi oder Petek, 5. januarja, ob 22. uri: E. Ionesco: INSTRUKCIJA, za IZVEN in KONTO. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Čopovo 14 E. Flisar: IZTROHNJENO SRCE Danes, 3. januarja, ob 20. uri, za abonma STUDENTSKI D in IZVEN. Jutri, 4. januarja, ob 19.30, za abonma RED B in IZVEN. Jean-Jacques Bricaire: DOHODNINA Petek, 5. januarja, ob 19.30, za abonma PETEK in IZVEN. Sobota, 6. januarja, ob 19.30, za abonma SOBOTA in IZVEN. Mala scena MGL Petek, 5. januarja, ob 17. uri: L. VVilson: ZAŽGI! Za IZVEN in KONTO. SNG OPERA IN BALET LJUBLJANA Župančičeva 1 Jules Massenet: MANON. Premiera bo 25. januarja, ob 20. uri. Dirigent Marko Letonja, režiser Zvone Šedlbauer. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Krekov Irg 2. Ljubljana D. Benfild: TRIJE »OBRTNIKI« V SPALNICI. Danes, 3. januarja, ob 19.30, za abonma RED E in IZVEN. J. JurCiC-A. Inkret: ZGODBA O DESETEM BRATU Sobota, 6. januarja, ob 19.30, za IZVEN. Nedelja, 7. januarja, ob 16. uri: A. E. Greidanus: HODL DE BODL ali DVE VEDRI VODE. Vesela igra za otroke. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Glavni trg 6 Haroid Pinter: PREVARA, Danes, 3. januarja, ob 19.30, za abonma MODRI, IZVEN in KONTO. Jutri, 4. januarja, ob 19.30, za abonma ČETRTEK, IZVEN in KONTO. Petek, 5. januarja, ob 19.30, za abonma PETEK 1 in IZVEN. LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR Rotovški trg 2 Nedelja, 7. januarja, ob 11. uri: Grimm-Polak: SNEGULJČICA, za otroke od 3. leta naprej. SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE. Vilharjeva 11. Ljubljana BUTTERENDFLV. Režija M. Pograjc. Glasba Demolition Group. Petek, 5. januarja, ob 19. uri, za IZVEN in KONTO. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Trg E. Kardelja 5, Nova Gorica M. Gavran: PACIENT DOKTORJA FREUDA Danes, 3. januarja, ob 20. uri, za abonma SREDA in IZVEN. Jutri, 4. januarja, ob 20. uri, za abonma ČETRTEK. Petek, 5. januarja, ob 20. uri za abonma PETEK in IZVEN. FURLANIJA-JULUSKA KRAJINA fp, I - i - IF i. / e lil I k ŠE DO NEDELJE, 7. t.m., JE V KONJUŠNICI MIRAMARSKEGA GRADU V TRSTU ODPRTA RAZSTAVA »EBLA - ZAČETKI URBANE CI VILIZACIJE vsnuji«, ki je doživela izjemen uspeh (foto KROMA). gl!!. .! W 1|: v 1 f SLOVENIJA CANKARJEV DOM Prešernova 10. Ljubljana Petek, 5. januarja, ob 20. uri: ZELENI ABONMA. Simfonični orkester RTV Slovenija; dirigent John Neschling; solistka Dilber. Program: G. Bizet, A. Copland, R. Glier, J. Golob. Sreda, 10. januarja, ob 19. 30: Izredni koncert orkestra Slovenske filharmonije, Slovenskega komornega zbora in zbora Consortium Musicum. Dirigent Marko Letonja; solisti Ana Pusar-Jerič, Andrea Bbnig, Francisco Araiza in Ivan Urbas.. Program: G. Verdi, Rekviem. Sobota, 20. januarja, ob 19. uri: Gostovanje Opere in baleta SNG Maribor: S. Osterc: Krog s kredo, opera v petih dejanjih. DVORANA ZDRAVILIŠKEGA DOMA. DOBRNA Petek, 12. januarja, ob 19.30: Nastop moškega pevskega zbora Dobrna. Petek, 19. januarja, ob 19.30: Nastop mešanega pevskega zbora Zreče. Petek, 26. januarja, ob 19.30: Nastop folklorne skupine KUD Dobrna in vokalne skupine Vigred. KLUB MKNŽ Ilirska Bistrica Petek, 5. januarja: MISKATONIC UNIVERSITV. Petek, 12. januarja: DEAD IDEAS. Politični power-core iz Beograda. Petek, 19. januarja: MISERV in DESTINCTION OF MANKIND. Anarho-core paket. CLUB MAONA Arze 5. Piran Sobota, 7. januarja: Nastop skupine BLUES POVVER iz Zagreba. KULTURNI CENTER IVANA NAPOTNIKA. VELENJE Torek, 16. januarja, ob 17. uri: Pevec in kitarist Jan Plastenjak. Petek, 26. januarja, ob 19.30 v koncertni dvorani Glasbene šole Velenje: Stanko Arnold, trobenta; Branimir Slokar, pozavna; Katharina Kegler, klavir. KULTURNI DOM NOVA GORICA Ponedeljek, 15. januarja: Joo Ann Koh, klavir. Program: Debussy, Rahmaninov, Szymanovski. FJK TRST Gledališče Verdi -Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1995/96 Pri blagajni je v teku predprodaja vstopnic za VVagnerjevo opero »Tristan und Isolde«: torek, 16.1., 19.00 (red Aj; Četrtek, 18.1., 19.00 (red B); sobota, 20.1., 19.00 (red L); nedelja, 21.1., 15.30 (red G);, torek, 23.1., 19.00 (red C); Četrtek, 25.1., 19.00 (red F); sobota, 27.1., 16.00 (red S); nedelja, 28.1., 15.30 (red D); torek, 30.1., 19.00 (red F); Četrtek, 1.2., 19.00 (red H). Gledališče Rossetti Pri blagajni gledališča (tel. 54331) in v Pasaži Protti (tel. 630063) je v teku predprodaja vstopnic za predstavi »La mušica dei ciechi« (odrezek 12-modri) in »II prigioniero della seconda strada« (odrezek 6-rumen). Gledališče Cristallo -La Contrada V soboto. 6. januarja, ob 20.30 bo gledališka skupina La Contemporanea 83 predstavila Molierovo »I a scuola delle mogli«. Režija Cristina Pezzoli. V glavni vlogi Sergio Fantoni TRŽIČ Občinsko gledališče V sredo, 10. in v Četrtek, 11.1.96, ob 20.30 gostovanje gledališke skupine Compagnia della Rancia s predstavo »Fregoli«. Nastopa Arturo Brachetti. KOROŠKA CELOVEC - Dom sindikatov: v petek, 5.1.96 ob 20. uri 44. slovenski ples.. Igrata ansambla Big band RTV Slovenije in Franca Miheliča. ŠENTPRIMOŽ - Kulturni dom : V soboto, 6.1.1996 - Novoletni koncert z ansamblom Korotan, MePZ Danica itd. ŠMIHEL NAD PLIBERKOM - Farna dvorana: V soboto, 6.1.1996, ob 19.30 - Koncert MePZ Iz Sel. ŠENTJAKOB V ROŽU - Kulturni dom: V nedeljo, 7.1.1996, ob 14.30 - Novoletni koncert z MePZ Rož, Smrtnikovimi fanti in tamburaši iz Šentjanža. SMARJETA V ROŽU - Farna dvorana: V nedeljo, 7.1.1996, ob 15.00 - Premiera igre J. Milčinski »Marjetica in zmaj». Premiera filma NEVARNA SRCA Kino Vic, Ljubljana: 4. januarja. Kino Bled, Bled: 4. januarja. Kino Radovljica, Radovljica : 5. januarja. Do 20. februarja v Pokrajinskem muzeju Koper: razstavi Kinematograf v Gorici 1896-1918 in Kinematograf v Ljubljani 1896-1918. (Etnografski oddelek Pokrajinskega muzeja Koper). Zveza kulturnih organizacij Kranj, Sejmišče 4. Koledar prireditev za januar 1996 Prešernovo gledališče Kranj Sobota, 6. januarja, ob 10. uri: Gledališče JAZ IN TI: Kužek postružek na obisku. Sobota, 16. januarja, ob 10. uri: Lutke čez cesto: Neroda. Sobota, 20. januarja, ob 10. uri: Lutkovna predstava Janko in Metka. Sobota Mo Od danes, 3. januarja, do nedelje, 7. januarja, ob 20. uri v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma: DUHOVNIK, film Antonie mrd. Ne pridiga in ne politični govor, ampak samoizpoved sodobnega Človeka, ki želi hkrati ostati zvest veri in samemu sebi. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE Celovška 23. Ljubljana V muzeju je do 14. januarja na ogled mednarodna razstava VSE O SRCU. MALA GALERIJA Slovenska 35. Ljubljana V galeriji je do 3. januarja na ogled razstava Vadima Fiškina z naslovom One Man Show X-101098.61 ¥-461956.99 H-298.07. MODERNA GALERIJA Tomšičeva 14. Ljubljana V galeriji je do 27. januarja na ogled razstava Johna Baldessarja THIS NOT THAT. MESTNA GALERIJA LJUBLJANA Mestni trg 5 * V galeriji je do 12. januarja na ogled razstava Alana Hranitelja KOSTUMOGRAFIJA 1991-1995. GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI Trg celjskih knezov 8. Celje V galeriji je do 6. januarja na ogled razstava slik Marka Jakšeta. GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA Vodnikova 65. Ljubljana V galeriji je do 9. januarja na ogled razstava akademskega slikarja Henrika Marchela. GALERIJA TIVOLI Pod turnom 8 100 GRAFIČNIH LISTOV 1957-1995, Vladimirja Makuca. Razstava bo na ogled do 12. februarja. NARODNA GALERIJA Puharjeva 9, Liubliana V galeriji je do 18. febmarja na ogled razstava VTIS OBILJA, štukatura 17. stoletja v Sloveniji. GALERIJA EGURNA Gregorčičeva 3. Liubliana Andrej Brumen Cop, slike. Razstava bo na-ogled do 16. januarja. GALERIJA KRKA Dunajska 65. Liubliana V galeriji je do 25. januarja na ogled razstava slik in skulptur Viljema Jakopina. BEŽIGRAJSKA GALERIJA Dunajska 31. Ljubljana V galeriji je do 11. januarja na ogled razstava Staneta Kregarja Osnutki za barvna okna. GALERIJA V MESTNI HIŠI Glavni trg 4. Kranj 2. BIENALE MESTA KRANJ. Razstava bo na ogled do 15. januarja. ARHITEKTURNI MUZEJ LJUBLJANA Studenec 2a V prostorih Arhitekturnega muzeja na Fužinskem gradu je do 7. januarja na ogled razstava arhitekta Janeza Kobeta Zdravilišče Belorus v kraju Nebug ob Črnem morju v Rusiji. TRST Kulturni dom V nedeljo, 7. januarja 96, ob 18. uri - Novoletni koncert Glasbene matice, v organizaciji TKB. Orkester Camerata Lebacensis. Dirigent Miroslav Homen. Solist Stanko Arnold (trobenta). Gledališče Rossetti V soboto, 6. januarja, ob 17. uri koncert, ki ga organizira Združenje trgovcev. Nastopil bo simfonični orkester Gledališča Verdi pod vodstvom Davida Aglerja, sopranistka Laura Cherici in otroški pevski zbor. Predprodaja vstopnic pri UTAT v Pasaži Protti (tel. 630063). Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 8. januarja 1996, koncert skupine Trio di Milano. Na programu Beethoven. Diskoteka Salome (UL S. Michele 11) Danes, 3.t.m., ob 21.00 -DJ Nacio in Franza iz Vel-vet rock Cluba. Jutri, 4. t.m., ob 20.30 rock koncert z ansambloma Paul D’Arce in Sioux Age. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Galerija Cartesius: na ogled je razstava Lojzeta Spacala. Galerija Rettori Tribbio 2: na ogled je razstava Irenea RavaBca. Trgovsko središče »II Giulia«: do 13.1.96 je na ogled skupinska razstava tržaških umetnikov, ki jo prireja Literarni krožek F-Jk. Miramarsld park- Konjušnica: do 7.1.1996 je vsak dan od 9.00 do 19.00 na ogled razstava izkopanin antiCiie Eble. Galerija Lipanjepundn (Ul. Diaz 4): do 31.1. je na ogled razstava ameriškega slikarja Jamesa Brovvna. Galerija Poduie (Ul. Gadoma 9) - do 7.1.96 je na ogled skupinska razstava z naslovom »Carta e se-gno«. GORICA Galerija Katoliške knjigarne: do 10.1.96 razstavlja Tone Kralj. ŠTANJEL - Galerija Lojzeta Spacala j e odprta od delavnikih 14-19 (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10-12,14-19. KOROŠKA CELOVEC Galerija Freund: razstavlja Inge Vevre. Galerija Ars temporis: razstavljata Jaroslava Kralika in Elizabeta Gross. BELJAK Galerija Freihausgasse: razstavlja Bruno Girocolli. TINJE: Galerija Tinje: stalna razstava lesorezov VVemerja Berga in razstava Milana Springerja iz Maribora. ŠENTJANŽ V ROŽU: k-k center- na ogled je razstava »Pozabljeno taborišče Ljubelj-se-ver»; Hanzi Weis - fotografska razstava o gledališki dejavnosti koroških Slovencev. BOROVLJE: Posojilnica-Bank - na ogled je razstava fotografij Hanzija Sasla. MIROVNA OPERACIJA V BOSNI IN HERCEGOVINI Izginotje 16 oseb zaostrilo razmere Nato se noče vmešavati v »civilne spore« SARAJEVO (Reuter) - Mirovna misija Nata se je v prvih dneh novega leta znašla pred prvim izzivom, saj so se razmere v bosanski prestolnici prvič po podpisu mirovnega sporazuma zaostrile, in sicer po tem, ko je vlada uporniške Srbe obtožila ugrabitve 16 Muslimanov. Novoletno veselje je v Sarajevu »preglasilo« politično obstreljevanje med predstavniki bosanske vlade in uporniških Srbov. Vlada je zaradi ugrabitve 16 oseb - te so izginile na cesti, ki vodi proti Ilidži -protestirala pri Natu; predstavniki Severnoatlantske zveze so se vmešavanju v spor izognili, Ceš da mora izginotja raziskati policija. Nekateri diplomati so povedali, da se Nato zaradi takšnih incidentov utegne nevarno zaplesti v civilne spore v Bosni, za kar pa je delno odgovorna tudi OZN, saj zamuja z dopolnjevanjem policijskih enot v BiH, ki naj bi skrbele za red na spornih območjih v Sarajevu in okolici. V Natu domnevnih ugrabitev niso potrdili, policija ZN, ki meni, da so ugrabitve del akcije, s katero uporniški Srbi skušajo osvoboditi dva Srba iz vladnega pripora, pa je sporočila, da so Muslimani izginili iz vozil, s katerimi so se vozili proti Ilidži, ki naj bi 19. januarja prešla pod nadzor vlade. Ameriški sekretar za obrambo VVilliam Perry, ki se je skupaj z generalom Johnom Shalikashvilij em včeraj mudil v italijanskem letalskem oporišču Aviano pri ameriških in zavezniških pilotih, je izrazil zadovoljstvo nad potekom mirovne operacije, hkrati pa je zavrnil optimistične napovedi o dolgotrajnem sožitju med Muslimani, Srbi in Hrvati. »Menim, da so takšne napovedi preuranjene,« je izjavil Perry, ki je med drugim povedal, da bo polovica od skupno 20 tisoč ameriških vojakov, ki naj bi sodelovali v operaciji, v Bosno prispela do 19. januarja. Ti vojaki bodo pomagali pri vzpostavitvi razmejitvenih območij med sprtimi stranmi. Perry je še povedal, da vse strani sicer delujejo v skladu z določili sporazuma, njihova resnična predanost miru pa se bo pokazala že med bližnjimi pogajanji o nadzoru nad orožjem. »Do zdaj se nasprotniki še niso soočili. To jih še Caka,« je dodal Perry, ki je včeraj obiskal tudi ameriški vojaški oporišči na Madžarskem, danes pa se bo v Sarajevu z Alijo Izetbegovicem in Harisom Silajdži-Cem pogovarjal o poteku mirovne operacije. Ifor se ne ukvarja z navidez obrobnimi incidenti, čeprav lahko ti hitro sprožijo spore večjih razsežnosti (lelefoto; Reuter) OZN SE ODLOČA O PREVZEMU MISIJE V VZHODNI SLAVONIJI Sprte strani imajo skupen cilj • mimo prihodnost Posebni odposlanec Klein je prišel zbirat informacije v Zagreb, Beograd, Erdut in Osijek OSIJEK, ERDUT - Upokojeni ameriški general in posebni odposlanec OZN za vzhodno Slavonijo Jac-ques Paul Klein je po krajšem postanku v Zagrebu in Beogradu, kjer se je pogovarjal s predsednikom Franjom Tuđmanom in Slobodanom Miloševičem, prejšnji konec tedna obiskal Erdut. Po pogovoru z Milanom Milanovičem in drugimi voditelji tamkajšnjih Srbov je Klein povedal, da je mesto obiskal po ukazu generalnega sekretarja OZN, ki želi analizo položaja v vzhodni Slavoniji, na temelju katere naj bi se odločil, ali bodo Združeni narodi na tem območju prevzeli administraci- jo, ki naj bi privedla do priključitve zasedenih območij pod hrvaški ustavnopravni red. Klein je povedal, da je v pogovorih s hrvaškim in srbskim predsednikom dobil zagotovila, da obe strani želita uresničiti sporazum o mirni pridružitvi. Odposlanec ZN je pogovore v Erdutu označil kot koristne, saj sta obe strani ugotovili, da imata skupen cilj, in sicer zagotovitev mirne prihodnosti in gospodarskega okrevanja ljudem, ki tam živijo in imajo pravico do svojega premoženja, dostojanstva in državljanstva. Po uspešnem sestanku v Erdutu je kandidat ZN za upravne in mejne prehode v vzhodni Slavoniji, Baranji in zahodnem Sremu obiskal še Osijek. Klein je po-. udaril, da je osrednje vprašanje, ki se poraja pri razmišljanju o tem, ah naj OZN prevzame misijo v vzhodni Slavoniji, naslednje: ah sta obe strani pripravljeni pozabiti preteklost in usmeriti pogled v prihodnost. »Sporazum je podpisan, ena stran žeh, da bi ga uresničih čimprej, draga si žeh, da bi do realizacije sporazuma minilo čimveč časa Upamo, da bodo Združeni narodi vmesni člen, ki bo odpravil te razlike,« je izjavil Klein, ki je vnovič poudaril, da se obe strani strinjata, da mora biti reintegracija ozemlja postopen proces, v katerem bo najprej prišlo do razorožitve, s čimer bi prebivalcem zagotovili varnost. Svetozar Sarkanjac REŠEVANJI BEGUNSKEGA VPRAŠANJA BO DOLGOTRAJEN PROCES Konec vojne še ne zagotavlja varnega doma Vanora Bennett / Reuter APATIN - Čeprav se jih po šestnajst gnete v majhni sobici, kjer ne delajo drugega kot kadijo, spijo in sanjajo o izgubljenih domovih, le nekaj žrtev štiriletnega spopada na ozemlju nekdanje Jugoslavije načrtuje vrnitev v rojstni kraj, zdaj ko je v Bosni in Hercegovini zavladal mir. Dom je še vedno prenevaren in verjetno bo tak ostal za vselej. Mir je začrtal meje med Bosno, Hrvaško in Srbijo ter pustil na napačnih straneh dva milijona razseljenih oseb. »Prišla je zima in nihče ne razmišlja o selitvi pred pomladjo. Potem pa bomo videli,« pravi Kosovka KravančiC iz srbskega Rdečega križa. Starejši begunci ji med pletenjem, kajenjem ah strmenjem skozi okno na pozabljene zeljnate glave, raztresene po zasneženem polju, s kovinskih ležišč pritrjujejo z nerazločnim mrmranjem. Balkanska zima je razočarala pripadnike Nata, ki so hoteh po Bosni na hitro razporediti 60 tisoč vojakov. Za humanitarne delavce pa se zdi prihod zime kot od boga poslan, saj so se bali, da bodo begunci zaceli množično odhajati na svoje domove, zdaj ko je podpisan mirovni sporazum. »Končno je enkrat zima na naši strani. Zdaj nujno potrebujemo več časa, da vidimo, ah bo mir resnično vzdržal. Večji premiki prebivalstva bi lahko položaj destabilizirali,« pravi Tina Andersen iz Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) v Beogradu. Urad za begunce pri Združenih narodih pričakuje, da bo vrnitev razseljenih oseb na domove trajala najmanj dve leti, za kar bo potrebno okoh 500 milijonov ameriških dolarjev. Delavci UNHCR pa so prepričani, da se večina beguncev nikoli ne bo hotela vrniti domov. »Menim, da njihove vrnitve ni mogoCe pričakovati še najmanj dve leti,« pravi KravančiCeva, ki ni prepričana, da se bo mir obdržal. Njen pesimizem ima trdne temelje, če upoštevamo, da mir ne more odpraviti starih sovraštev. Hrvati na drugi strani meje so še vedno sovražniki in vsi pričakujejo napad hrvaške vojske na zasedeno vzhodno Slavonijo, le nekaj kilometrov od Apatina. »Včeraj je prišla k meni objokana ženska iz vzhodne Slavonije. Nosila je črnino, ker je dan prej pokopala brata. Ubil ga je hrvaški ostrostrelec, Čeprav naj bi baje vladal mir,« razlaga KravančiCeva. Begunsko vprašanje je značilno tudi za druge kraje nekdanje Jugoslavije. Prebivalstvo obmejnega mesteca Apatina je s 30 ti- soč naraslo na 40 tisoč, potem ko je hrvaška osvobodila Krajino. Krajinske Srbe vežejo na Apatin stare vezi. Večina jih je našla domove pri sorodnikih, ki so se tam naselili že med drugo svetovno vojno, ko so bežali pred ustaški-mi pogromi. Med njimi se širijo panične govorice in vsi se bojijo vrniti na Hrvaško, kjer policija požiga srbske hiše in zlorablja tistih nekaj Srbov, ki so bili dovolj pogumni, da so ostah na svojih domovih. »Ne vem, kam naj se vrnem. Moja hiša je požgana, vendar če bi tam bila mednarodna policija, ne hrvaška, bi se morda še vrnil,« pravi Mirko Kuga, 68-letni tesar. Medtem ko tresoči se in brezzobi starci zbujajo usmiljenje, pa za nikogar v sedanjem jugoslovanskem spopadu ne moremo trditi, da je nedolžen. Krajinski Srbi so zaradi strahu pred ponovitvijo grozot iz druge svetovne vojne prevzeli nadzor nad ozemljem in izgnali hrvaške sosede. Hrvati se zdaj vračajo na svoje domove, ki so povečini požgani ali izropani. Po določilih mirovnega sporazuma bi morala biti vrnitev omogočena tudi Srbom. Po besedah Biljane Stanojevič iz beograjske pisarne Helsinškega odbora za človekove pravice pa to ni mogoče. »Moj stric se je vr- nil v Knin, kjer je v svojem stanovanju našel Hrvate. Vrnitev stanovanja mu onemogoča hrvaška birokracija, ki mu postavlja vedno nove zahteve: izpolnjevati mora vedno nove obrazce, obiskovati najrazličnejše urade... Ne verjamem, da bo še kdaj prišel do svojega stanovanja,« pravi Beograjčanka Amra. Večina beguncev naj bi po pričakovanjih ostala tam, kjer so, ah pa naselila ozemlje, ki je po mirovnem sporazumu pripadlo njihovi etnični skupnosti. UNHCR se boji nove vrste etničnega »inženiringa«, kar je že storila srbska vlada, ko je usmerila reko krajinskih beguncev na Kosovo, večinsko poseljeno z Albanci. Nekateri, med njimi tudi omenjeni Mirko Kuga, so se pac sprijaznili z usodo in odšli na Kosovo, kjer pa so bile razmere skoraj nevzdržne. Kuga je tam vzdržal le dva dni. »Prišel sem tja in bilo je nevzdržno. Preveč ljudi, natrpane sobe, puščala je streha. Poskušal sem se preseliti, pa je bilo še slabše. Tako sem se vrnil v Apatin, ki je v primerjavi z razmerami na Kosovu kot središče Beograda,« pripoveduje Kuga in veselo mežika Kosovki KravančiC. »Tu mi je všeč vse, še najbolj pa ženske,« se pošali 68-letni veseljak. NOVICE Vojaško odlikovanje za prvega ameriškega ranjenca ŽUPANJA (Reuter) - Martin John Begosh, bolj znan kot prvi ameriški ranjenec na tleh Bosne in Hercegovine, je včeraj v hrvaški Županji iz rok ameriškega generala VVilliama Nasha prejel vojaško odlikovanje »Purple Heart« (škrlatno srce). Begosh je prejšnjo soboto s svojim terenskim vozilom zapeljal na protitankovsko mino na nikogaršnjem ozemlju med srbskimi in vladnimi vojaškimi položaji južno od reke Save. Američan je že tretja žrtev min med vojaki Iforja (pred njim sta bila ranjena dva Britanca). Poveljnik ene od inženirskih enot pri Iforju, Norvežan Ola Molvaer, je na novinarski konferenci v Županji izjavil, da mine niso podpisale daytonske-ga sporazuma in predstavljajo grožnjo za civiliste in vojake, ki je po njegovem mnenju ne bo mogoče dokončno odpraviti niti v tridesetih letih. London je obtožil severnoirski »boj proti mamilom« BELFAST (Reuter) - Britanske oblasti so sporočile, da je severnoirski mirovni proces ohromljen zaradi vrste umorov, za katere krivijo Iro. Nedeljski umor nekega moškega je že peti incident v »gverilski« kampanji proti mamilom, ki naj bi jo izvajali irski separatisti. Britanska vlada je zato postavila pod vprašaj demokratično naravo Sinn Feina, ki zahteva neposredna mirovna pogajanja z Londonom. »Le tisti, ki so zaprisegli miroljubnim in demokratičnim metodam reševanja političnih vprašanj, lahko pristopijo k pogajalski mizi,« je dejal britanski minister za Severno Irsko Patrick Mayhew. Predstavniki Sinn Feina so zanikali vpletenost Ire v omenjene zločine. Nigerijske oblasti izpustile politične zapornike LAGOS (Reuter) - Nigerijski časopisi so poročali, da so oblasti novo leto izpustile štiri politične zapornike. Med njimi je bil tudi nekdanji voditelj sindikata delavcev v naftni industriji VVarie-be Agamene, ki je poleti 1994 vodil delavce v dolgotrajni stavki. Stavkajoči so od vojaških oblasti tedaj zahtevali, da na oblast vrnejo predsednika Abiolo. Med izpuščenimi so bili še Abi-olov predstavnik za javnost Fred Eno, sindikalist v naftni industriji Ade Lomo in nekdanji generalni sekretar Kampanje za demokracijo Syl-vester Akhaine-Odion. Zapatistični uporniki bodo postali politiki LA REALEDAD (Reuter) - Zapatistični uporniki Ul v mehiški zvezni državi Chiapas, ki zahtevajo večje pravice domorodskih indijanskih plemen, so napovedali začetek novega obdobja v svojem boju, ko naj bi vojaški upor zamenjala politika. Ob drugi obletnici vstaje je njihov voditelj Marii: cos javnosti sporočil načrte za oblikovanje poli- tičnega opozicijskega gibanja. Zapatistična nacionalna osvobodilna armada, ki se je oblikovala v času krajšega izbruha nasilja 1. januarja 1994, naj se s tem ne bi razpustila, a večina dejavnosti Ul naj bi se preusmerila v politični boj. Novo gibali! nje naj bi se imenovalo Zapatistična nacionalna osvobodilna fronta. |jj JADRANJE / PREDOLIMPIJSKA REGATA V RAZREDU EVROPA Četrto mesto v Atamosu za Bogatčevo lep uspeh Sirenina jadralka precej izboljšala jadranje v močnejšem vetru - Zdaj nekaj dni doma, nato pa dve regati v ZDA S tradicionalne predolimpijske regate »Christmas Race«, ki je bila v Alamosu na Costa Bravi v Španiji tik pred novim letom, se Arianna Bogateč vrača s 4. mestom, ki ga je dosegla v konkurenci 62. jadralk. »Z rezultatom sem zadovoljen, čeprav bi seveda lahko bilo bolje,« je povedal trener, spremljevalec in oče Sirenine jadralke Bruno Bogateč po vrnitvi iz Španije. »Zadovoljstvo izhaja predvsem iz dejstva, da se je Arianna izkazala v precej močnem vetru. Doslej je imela namreč prav z jadranjem v močnejšem vetru največ težav. Zato smo tudi naše priprave usmerili na odpravljanje teh težav. Nastop v Alamosu je pokazal, da smo na dobri poti, seveda pa bomo delo v tej smeri še nadaljevali, da bi Arianna olimpijado dočakala res optimalno pripravljena.« Pred Bogatčevo so se v tokrat uvrstile Španka Natalia Dufresne, ki je trenutno najbrž najmočnejša jadralka v razredu evropa, vendar pa se ni uspela uvrstiti v Špansko olimpijsko ekipo. Španijo bo namreč na 01 v Atlanti zastopala Helen Mon-tilla, ki je tokrat osvojila šele 15. mesto. Drugo mesto je v Alamosu presenetljivo pripadlo Nemki Sibille Powarzynski, ki je močna predvsem v vetrovnem vremenu, kakršno je bilo tokrat v Španiji, tretja pa je bila Švicarka Nicole Meylan. Obe v Savan-nahu, kjer bo olimpijska preizkušnja, ne bi smeli imeti večjih možnosti, saj je tam običajno veter precej šibkejši. Nastopila je tudi slovenska jadralka Vesna Dekleva, ki pa se je morala zadovljiti s 24. mestom. V štirih dneh so uspeli izvesti skupno sedem regat. Prvi dan je bila zaradi šibkega vetra na sporedu ena sama, drugi dan pa vetra sploh ni bilo. Vreme se je nato poslabšalo, tako da so jadralke tretji in četrti dan s precej močnim vetrom opravile še po tri regate. Tretji dan sta tekmovanje motila tudi dež in mraz, zadnji dan pa je posijalo celo sonce. Arianno bo zdaj nekaj dni trenirala doma, že 13. januarja pa jo čaka pot v Združene države Amerike, kjer bosta na Floridi dve predolimpijski regati z vsemi najboljšimi jadralkami. Prva bo od 17. do 21. januarja v Saint Petersburgu, druga pa od 24. do 28. januarja v Miamiju, (rg) REZULTATI IZ ALAMOSA (v oklepaju uvrstitve v posameznih regatah) 1. Natalia Dufresne (-Spa, 1., 1., 1. 3., 2., 4., 3.) 11 točk; 2. Sibille Powarzynski (Nem, 14., 3., 1., 2., 1., 2. 4.) 13; 3. Nicole Meylan (Svi, 7., 2., 2., 1., 14., 3., 7.); 4. Arianna Bogateč (TPK Sirena, 5., 2., 7., 6., 4., 18., 8.) 32;...24. Vesna dekleva (Slo, 5., 13., 21., 14., 16., 26., 16.) 85 itd. 0 HKOŠARKA / EVROPSKI POKAlh Smelt Olimpija s Kalevom ne bi smela imeti težav LJUBLJANA - Košarkarji Smelta Olimpije so delavni tudi v novem letu, saj jih že danes ob 20. uri v Hali Tivoh čaka srečanje 6. kroga v evropskem pokalu proti estonskemu Kalevu. Ljubljančani se zavedajo, da lahkega nasprotnika v evropskem tekmovanju ni, za uvrstitev v nadaljnje tekmovanje v evropskem klubskem pokalu pa nujno potrebujejo zmago. Smelt Olimpija je na gostovanju v Talinu zmagala s 74:72, Kalev pa je še brez zmage zadnji na lestvici. Ker pa v tem tekmovanju nima več ambicij, utegne biti nevaren, saj so igralci povsem neobremenjeni, pa tudi pripravljenost Estoncev je očitno dobra. Na božično-novoletnem turnirju na Nizozemskem je Kalev v svoji skupini premagal tako reprezentanco Avstralije kot splitsko Croatio Osiguranje. Kljub temu so Ljubljančani optimisti. Pripravljenost v taboru Olimpije je v nenehnem vzponu, in vse kaže, da so »zmaji« preboleli krizo. Taktika ljubljanskega moštva bo podobna kot na prvi tekmi. V obrambi bodo poskušali zaustaviti Metstaka in Američana Hilla, temu pa bo treba dodati še dobro igro v napadu in uspeh ne bi smel biti vprašljiv. KOŠARKA / JADRAN TKB PO 15. KOLIH SiS"SfĆttiS'Hasb'S od regularnega dela prvenstva. V boju povprečno 12, 3 na tekma Boljše pov- »i-ih ** U i« L™ -kip. Bi* [»Ji., 03. 5) „ L,m J« Budin. & p, (Li:;::1 "rbsi,:b;± TJ LTrjir'6....!" s;;;;;;;;™s;u?,«,„ načen in neizprosen boj. 37 v napadu). S povprečjem 0, 9 na Glede neposrednih tekmecev imajo tekmo je Calavita tudi najboljši »re-jadranovci dokončni negativni saldo z bounder« v B ligi. Gestocom 0:2 (koš razlika -12) in z Ro* Dragi najboljši v ligi po številu asi« bmjem iz Varesejo 0:2 (kar -25). Prema- stene in seveda prvi v jadranovem gali so doma Desio (+11) in Oderzo moštvu je Dean Oberdan, ki jih ima (+11), izgubili pa v gosteh z Rivo del skupno 62. Boljši od njega jo samo Garda (-4). Muzio (Biella) s 73, Dean je tudi naj- Za uvrstitev mod prvih šest naj bi za- boljši jadranovcc pri izvajanju prostih doscalo 24 točk. Jadranovci so jih doslej metov (66:81 ali 81%). Najuspešnejši zbrali 16. Da bi se uvrstili med prvih so- pri metu Za 2 točki je Jan Budin (31:41 st morajo torej v preostalih sedmih tek- ali 75%), najboljši pri metu za 3 točke mah osvojiti se stki zmage. pa David Pregare (20:43 ali 46%). Edi- Po premoru zaradi praznikov jih ni, ki ima pozitiven obračun med pričaka zelo težko gostovanje v Bielli. Ta dobljenimi in izgubljenimi žogami ekipa premočno vodi, vendar je že iz- (+9), je Marko Hmeljak, polnila svoj prvi dlj, uvrstitev med pr- Jadran je kot ekipa najuspešnejša pri vo šesterico, tako da verjetno ne bo pre- skokih m pn metu za 2 točki, je pa lovec motivirana in bi lahko našim pred- di prva pri izgubljenih žogali (kar štirje Slavnikom tudi uspel veliki podvig. jadranovci so na prvih mestih te ne Teden kasneje se bodo naši pre- preveč spodbudne lestvice). nu raj reium S' unperau v zmaga z vet: urana zo, uueizo zu, im m trama u i EE—EE ■ msmr preavici trna zrna- vama - uouegno. ISSII KOŠARKA / EUROCLUB IN KORAĆEV POKAL r-TENIS / HOFMANOV POKAL-. Benetton in Buckler pred zelo zahtevno nalogo Tudi Cagiva in Teamsystem morata nujno zmagati MILAN - Z novim letom se vračajo 6, Unicaja 4; spored 8. kola (4. 1.): Benet-tudi košarkarska srečanja v evropskih ton - 01ympiakos, CSKA - Bayer Leverku-pokalih. Danes in jutri bodo tako na sen, Unicaja Malaga - Antibes, Iraklis So-sporedu srečanja v euroclubu in lun-UlkerIstanbul (3.1.) Koračevem pokalu, zaposlenih pa bo Skupina B: Panafhinaikos 12, Barcelo- precej italijanskih ekip. na, Gibona, real Madrid, maccabi 8, Pan Predvsem v euroclubu je naloga za Orthez in Buckler 6, Benfica 0; spored 8. oba italijanska predstavnika zelo zahtev- kola (4. 1.): Pan Orthez - Maccabi Tel na in morda tudi odločilna. Benetton bo Aviv, Real Madrid - Panathinaikos Atene, sprejel v goste pirejski 01ympiakos, ki je Gibona Zagreb - Benfica Lizbona, Barcelo-eden od favoritov za konCno zmago, na - Buckler Bologna. Ekipa iz Trevisa pa bi morala zdaj konč- V Koracjevem pokalu ima najlažjo na- no pokazati, katera je njena prava igra: logo Stefanel. Nastop v Četrtfinalu si je ali tista, s katero se je prebila v vrh svoje že zagotovil, proti Fenerbahceju pa skupine skupaj z Grki in CSKA-jem iz lahko celo izgubi s 14 koši razlike, pa bo Moskve, ali tista, s katero »pokašljuje« v Se vedno prvi v skupini. Zato pa Cagiva prvenstvu, kjer se vedno bolj bliža nima alternativ: premagati mora Panio-začelju lestvice. Zmaga je obvezna, saj bi nios in se kot druga ekipa uvrstiti v na-poraz lahko pomenil tudi slovo od upov slednjo fazo. Za prvo mesto v skupini za eno od prvih dveh mest v skupini. V skoraj nima možnosti, saj Efes Pilsen ne drugačnem položaju je Buckler, ki v do- bi smel imeti težav z Andorro. V izred-maCem prvenstvu ne pozna zastojev, v no delikatnem položaju je tudi Teamsy-euroclubu pa ima veliko težav in če jutri stem. Bolonjčani morajo premagati Aris, ne bo zmagal v Barceloni, potem se kaj kar bi jim prineslo prvo mesto. V prime-lahko zgodi, da se bo moral posloviti od ru poraza in zmage Albe iz Berlina v Sa-upov za uveljavitev na evropski sceni. ragozi pa bi Teamsystem celo izpadel. TRENUTNO STANJE V EUROCLUBU Scavolini je že v četrtfinalu. Ge zmaga z Skupina A: Benetton, 01ympiakos in več kot s 3 točkami v Villeurbanneu pa CSKA 10, Ulker, Bayer, Antibes in Iraklis lahko osvoji tudi prvo mesto v skupini. Anke Huber najbolj zaslužna za zmago Nemčije z Nizozemsko Srečanje v Perthu se je končalo z 2:1 PERTH - Na Hopmanovem pokalu v Perthu v Avstraliji je Nemka Anke Huber v skupini A zmagala v posamičnem dvoboju in v igri parov skupaj z Martinom Sirmerjem. S tem je bila najzaslužnejša za zmago branilke naslova Nemčije proti Nizozemski z 2:1 v dvobojih. Izidi - skupina A: Nemčija (7) - Nizozemska (2) 2:1 (Anke Huber (Nem) - Brenda Schultz McCarthy 3:6, 6:4, 7:6 (8:6), Richard Krajicek (Niz) - Martin Sinner (Nem) 7:5, 5:7, 7:6 (7:4), Huber-Sinner (Nem) - Krajicek-Schultz-McCarthy (Niz) 2:6, 6:1, 6:2). Izpadla Bjdrkman in Woodbridge ADELAJDE - Osemnajstletni Nemec Nicolas Kiefer je v prvem krogu teniškega turnirja v avstralski Adelaidi (328.000 ameriških 'dolarjev nagradnega sklada) presenetljivo premagal četrtega nosilca Šveda Jonasa Bjorkmana s 6:2, 6:1. Kiefer se je na glavni turnir prebil iz kvalifikacij, lani pa je zmagal na mladinskih turnirjih odprtega prvenstva Avstralije in ZDA. Izidi -1. krog: Daniel Vacek (Ceš, 2) - Stefano Pe-scosolido (Ita) 4:6, 6:4, 7:6 (7:4), Jiri Novak (Ceš) -Patrick Rafter (Avs) 6:4, 6:4, Javier Frana (Arg) -Todd VVoodbridge (Avs, 5) 7:6 (15:13), 6:7 (1:7), 6:3, Nicolas Kiefer (Nem) - Jonas Bjdrkman (Sve, 4) 6:2, 6:1, Jdm Renzenbrink (Nem) - Jan Krošlak (Sik) 7:5, 3:1 predaja, Carl Uwe Steeb (Nem) - Richard From-berg (Avs) 3:6, 6:1, 7:6 (7:4), Byron Black (Zim, 8) -Hernan Gumy (Arg) 6:1, 7:5, Thomas Johansson (Sve) - David Rikl (Ceš) 3:6, 6:3, 6:1. II NOVICE Virtus Bologna naprodaj BOLOGNA - Alfreda Cazzola je včeraj povedal, da je košarkarski klub Virtus Bologna naprodaj. Klub je osvojil že 13 naslov italijanskega prvaka (zadnje tri v zadnjih treh letih), pa tudi letos vodi v itahjan-skem prvenstvu. Cazzola je svojo odločitev o prodaji slavnega kluba utemeljil s tem, da so v košarki dovoljena vsa sredstva v boju za zmago, poleg tega pa se vedno najde kdo, ki deli nasvete tudi tako slavnemu klubu, kot je Virtus. Prispevki za športno opremo Od 1. do 31. januarja 1996 lahko Športna društva, športne skupine in rekreacijska društva podjetij iz tržaške občine vložijo na Občini prošnjo za dodelitev prispevkov za nakup športne opreme, kot predvideva 37. člen deželnega zakona št. 10, z dne 9. 3. 1988. Podrobnejše informacije in faksimile prošnje lahko zainteresirani dobijo v uradih za športno aktivnost v Ulici di teatro 5 vsak delavnik med 8.30 in 12. 30, ob ponedeljkih in sredah pa tudi od 14. do 15. ure. Obvestila SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja smučarske tečaje v Ravasclettu - Zoncolan od 14. januarja dalje. Vpisovanje na sedežu ZSSDI, Ul. sv. Frančiška 20 (tel. 635627) do 5. januarja. Vabljeni! SK DEVIN prireja smučarske izlete z možnostjo tečaja na smučiščih Furlanije-Julijske krajine ali avstrijske Koroške. Prvi izlet bo 7. januarja, izleti pa bodo na sporedu do konca sezone. Informacije za urnik, ceno in rezervacije: Bruno (tel. 200236) ah Franc (tel. 200782). : ; ' ' ■ Horoskop unmjAĐ »i i 10 i • n ■ r r, r, 1.1, -19. L. Danas^drnbo rasten _________BENJAMIN_______ Odstrta skrivnost naše prihodnosti Videc odgovarja na vprašanje bralcev Rubrika Benjamin je namenjena vsem, ki poleg prijateljskih nasvetov želite izvedeti Sekajo svoji prihodnosti. K sodelovanju smo povabili vidca Benjamina, ki je doslej že mnogim pomagal iz življenjskih zagat in jim odstrl prihodnje dogodke. Videc Benjamin se pri posvečanju dopisovalcem ne opira na varljive rekvizite, kot so karte, kristali ali astrološki izračuni; zanaša se izključno na svojo modrost in telepatsko prepletenost z vašo usodo, Razpišite se o svojih težavah, zastavite vprašanja in pismo z geslom pošljite na uredništvo Republike, Slovenska 54, 61000 Ljubljana (s pripisom ZA BENJAMINA). Podatki, po katerih bi vas lahko kdo prepoznal, bodo izločeni. Ce ne želite čakati na odgovor v Republiki ali želite obširnejši in dmhitrejši odgovor, vam lahko videc Benjamin ODGOVORI TUDI NA DOM. V tem primera ne navajajte gesla; napišite zgolj svoj naslov. Smola Tako kot mnogi, ki vam pišejo, imam tudi jaz veliko težavo. Z možem se kar dobro razumeva, Čeprav včasih pride tudi do prepirov. Nasa najveCja težava je denar, kajti oba zelo malo zasluživa. Vselili smo se v veCje stanovanje, vendar ni denarja, da bi ga pošteno opremili. Ali nama bo uspelo priti do kakšnega posojila? Prek oglasov skušam dobiti delo na domu, vendar do zdaj nisem imela sreCe. Obstaja sicer majhna možnost za zamenjavo službe, ki pa bi mi ustrezala bolj zaradi zdravja kot zaradi zaslužka. Je to dobra odločitev? Tudi mož že dolgo isce boljši zaslužek. Mu bo kdaj uspelo? Ali bo imel starejši sin zaradi svojega karakterja v življenju težave? Benjamin: Pomanjkanje denarja dandanes pesti veliko prebivalcev naše pogoltne države, toda v primerjavi z nekaterimi, ki nimajo ne službe ne stanovanja, kaj šele denar za opremo, ste vendarle v rahli prednosti. Oba z možem imata redno službo in dovolj veliko stanovanje, povrhu se še dobro razumeta. Seveda vas to ne more potolažiti, tudi zato, ker se radi primerjate s tistimi, ki se ponašajo z velikimi, bogato opremljenimi doovi; skušajte se sem in tja primerjati še z brezdomci ali tistimi, ki plačujejo astronomske vsote za najemnino in ne morejo prihraniti niti ficka, pa vam bo morda topleje pri srcu. No, kljub vaši »skromnosti v sili« se vam v prihodnje vendarle obeta nekaj denarja, s katerim bo- ste dostojno opremili stanovanje; v bližnji prihodnosti namreč lahko pričakujte denar od dediščine. Če se boste za nakup odločili prej, opremo brez skrbi vzamite na obročno odplačevanje, ki ga ponuja skoraj vsaka trgovina, pa boste lahko takrat, ko bo prišel denar, opremo odplačali prej in tako znižali obresti. Z dodatnim delom se ne obremenjujte, saj se bo vaše zdravstveno stanje v tem primeru še poslabšalo; zdravje je vendar prva in največja vrednota; zaradi materialnih stvari se ga ne splača uničevati, kajne? Službo pa le zamenjajte, kajti če boste vztrajali v sedanji, ki zahteva nepravilno držo, boste morali nekega dne v invalidski pokoj. Glede zdravja se potrudite tudi sami; ko vas boli, naj vas mož nežno masira, priporočam vam tudi ustrezno telovadbo in zlasti uporabo protibolečinske tehnike, s katero se lahko seznanite iz knjižice Življenje brez bolečin, ki je izšla pred kratkim. Tudi soprogu se bo nasmehnila sreča; najbrž bo še letos našel primernejšo in bolje plačano službo, ki pa po mojem videnju ne bo v tujini. Otroka bosta zdrava še naprej. Za starejšega nikar ne skrbite, v življenju se bo zelo dobro znašel; vase zaprti ljudje praviloma veliko razmišljajo o sebi in bistvu življenja in so hkrati zelo inteligentni. Gez nekaj let se bo odprl in s pridom izrabil rezultate svojih razmišljanj, ki jih premleva v sebi. Skratka, vaši družini se ne obeta nič hudega; čaka vas vse najboljše - v mejah trezne skromnosti, za katero želim, da je nikdar ne prestopite. Življenjske nadloge Sem vdova z dvema sinovoma, eden je že poročen, drugi živi z ločenko in njenim otrokom. Zanima me, ali je ta zveza dobra zanj, kajti doslej je bil že večkrat razočaran v ljubezni. Moje zakonsko življenje je bilo težko, zato ne želim, da bi sinova imela podobne probleme. Vselej sem živela v pomanjkanju, pogosto sem bila tudi bolna. Zanima me Se, ali se bo v prihodnje moj denarni poo-žaj kaj izboljšal. Ali bom našla dobrega prijatelja? Bo v službi vse v redu? Benjamin: Čeprav je vaša skrb glede sinove prihodnosti utemeljena, vendarle temelji zgolj na vaših osebnih negativnih izkušnjah, ne pa na morebitni podobni sinovi usodi. Ce je bil doslej že razočaran, je do tega prišlo zlasti zaradi njegovih pretiranih in idealističnih pričakovanj, ki jih je gojil do prejšnje partnerke, torej zaradi porušenih iluzij. Toda v prejšnjih zvezah se je veliko naučil, tudi to, da ni pametno preveč pričakovati od partnerskega razmerja, ampak veliko bolje, če vanj stopi odprt in pripravljen na spremembe. Zato ni možnosti, da bi bil znovič razočaran, kajti novo zvezo gleda z veliko bolj treznimi očmi in k njej pristopa z več treznega realizma. Brez trenj in težav seveda ne bo šlo (popolnoma gladko ne gre nikomur), vendar jih bo tokrat skupaj s prijateljico sproti in uspešno reševal. Ne skrbite torej zanj, tudi zato ne, ker mu pri tem ne morete bistveno pomagati; dovolj je zrel in moder, da se bo sam znašel. Kakšnih denarnih čudežev ne pričakujte, vendar vam na denarnem področju ne bo nikoli tako zelo škripalo, da bi morali tarnati. Tudi dober prijatelj prihaja v vaše življenje; sprejmite ga brez vnaprejšnjih podob o njegovi osebnosti in dvomov glede vajine prihodnosti, pa bo vse v najlepšem redu. Upi S fantom sva skupaj že nekaj let. Nekaj Časa sva se zelo dobro razumela, zdaj pa najina zveza visi na nitki. ZaCel se je udeleževati različnih zabav, kajti prijatelji mu pomenijo već kot jaz. Oba sva zaposlena in zadovoljna z delom. Zanima me najina ljubezen v prihodnje. Ima morda drugo dekle? Bo kdaj moj življenjski partner ali ne? Kdaj se bom poročila in koliko otrok bom imela? Bom Se naprej uspešna v sedanjem poklicu? Bo z mojim zdravjem vse v redu? Nameravam nadaljevati šolanje. Bom uspešna? Zanima me tudi, ali bom kdaj zadela glavni dobitek na loteriji. Pri kateri igri? Benjamin: Usoda vsake zveze je, da se po nekaj letih znajde v krizi oziroma ostane brez gorečnosti, ki je značilna za zaljubljenost. Toda to ni nič hudega, če si partnerja ta pojav znata pravilno razložiti. Ne gre namreč za umiranje ljubezni, ampak za umiranje iluzij, ki sta jih imela o sebi in drug o drugem. To pa je lahko zelo koristno, vsaj v primeru, če sta v tem času toliko dozorela, da svojih iluzij ne projicirata v druge možne sopotnike, ampak se strpno spoprimeta z osebnostnimi in medsebojnimi težavami, ki so pridrle na dan in ki sta se jim doslej izogibala. Tvoj fant še naprej beži pred njimi, tokrat v družbo prijateljev, vendar med njimi tudi ni zadovoljen; slejkoprej se bo soočil s seboj, takim kot je, in spoznal, da se nima smisla umikati pred notranjimi težavami in zgubljati čas za prazne pogovore. K njegovemu »prebujenju« lahko v veliki meri prispevaš, pa ne z moraliziranjem glede njegovih interesov, ampak z iskrenim poglabljanjem vase in izražanjem želje po nečem višjem in globljem. Čeprav te bo fant sprva poslušal zgolj z enim ušesom (ima namreč odpor do soočanja z globljimi plastmi svoje duševnosti), boš hkrati dreznila v tisto točko v njem, ki mu bo začela odpirati oči in ga privlačevati z neznansko močjo. Poskusi; izplača se, četudi bo vajin prehod v globlje razmerje trajal nekaj let; večina tega ne doživi nikdar. Ce vama bo uspelo, se bosta tudi poročila in ustvarila družino. Tvoj fant po mojem videnju nima druge, umika se zgolj zaradi praznine, v katero ga je pahnila izguba iluzij. Poklicno boš še naprej uspešna, pravzaprav čedalje bolj. Pogumno se podaj v študij, ne moreš zgrešiti. Zdravje se te drži, drži se tudi ti njega, pa bo vse v najlepšem redu. S kakšnim velikim dobitkom na loteriji ali pri kakšni drugi obliki hazarda ne računaj. X PUSTOST, PRAZNOST MAJHEN POLARNI GLODAVEC GLAVNO MESTO ■ITALIJE NEIMENO- VANA OSEBA ŠTORKLJA KIT. MESTO VSHAN-DONGU, JINAN IZBRANA DRUŽBA IZUMITEU TESLA KARL SCHRANZ ŠPORTNIK V KRALJICI ŠPORTOV AVTOR: SIMON BIZJAK RUS.SKLADATELJ (IGOR, »PETRUŠKA«) MESTO NA TAIVANU RDEČKASTO RJAV VOL (KOROŠKO) SLOVENSKA TISKOVNA AGENCIJA KONRAD ADENAUER INDIJSKO MESTO (TADZ MAHAL) ZENSKO IME VLADIMIRA (UUBK.) SOVJETSKI FILMSKI REŽISER (SERGEJ) AMERIŠKI IGRALEC (JAMES) ZENSKA SPOZNANA ZA NEDOLŽNO SKOPUH, STISKAČ PRIVRŽENEC POINTILIZMA HRV. SLIKAR (MARIN) HITRA GR. TEKAČICA NAPRAVA ZA PRETVORBO IZM. V ENOSMERNI TOK GRŠKO MESTO V TESALIJI ROD. PLEME NOTES, BELEŽNICA SPANCER TRACV OLGA GRACEU STARORIM. DRŽAVNIK C?Hc REKA SKOZI ST.PETERS-BURG POKRAJINA V JZ. NEM. IT. OTOČJE Z. OD SICILIJE AM.ZVEZNA DRŽAVA VODNI VRTINEC PRESTOL RAHLO SNEŽENJE KAREL NOVACEK KRALJICA ILIRSKIH ARDUEJCEV NEKD.RIM. PROVINCA NEM. OBLIKA IMENA EVGEN • FRNIKOLA ALJOŠA GROSAR RAVNILO NEM.FILOZ. (GEORG F.) ORGANSKO VEČANJE AM. IGRALKA COLLINS SKABIES, GARJE UUBO ŠERCER ZAZNAVA Z VOHOM OTOČJE OB ZOBALI IRSKE RESA, VRESJE TELUR GLAVNI STEVNIK TOMISLAV NERALIC KONJSKI TFK KANADSKA PROVINCA (GL. MESTO TORONTO) EVR. DRŽAVA (KOBENHAVN) POŠKODOVANEC V NESR. LUDVIK TOPLAK EDVARD KOCBEK SINDIKALNA DELAVKA ACETATNA CELULOZA TINA KRIŽAN OKRAS KORINTSKIH STEBROV LEPA EGIPČANSKA KURTIZANA MANJŠI ZAPRT DEL VOZILA ZA POSADKO VNiara ‘sivi ‘JNVXV ‘XL 'UWX3 ‘raisraoBONis ‘AHltiZ 'rasNva ‘oraviNO ‘31 ‘S3M ‘NVHV 'INOA ‘Sl ‘1SV ‘TV3Nn ‘ov 'Naona ‘tet 'alNVAViarvN ‘NOtH ‘Naova ‘NVia ‘01V5I ‘is ‘vsva ‘VSMVl ‘XNaawsn ‘vnoviavi TSniLNIOd ‘DaAV^SLLS 'vuNaosoado :OUABJOpOy\ :A3IJS!IH e RAI 1 Dnevnik, 6.45 aktualna oddaja Unomattina, vmes (7.35) gospodarstvo, (7.00, 7.30, 8.00, 8.30,9.00. 9,30} dnevnik Film: La guerra di Chip (pust., ZDA ‘90) Aktualna odd.: Verde-•mattina, vmes (11.30) dnevnik iz Neaplja Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem Dnevnik, rubrika Cover. 14.00 gospodarstvo Kviz: Fronto? Sala giocM Variete: Prove e provini a ; Scommettiamo che? Fronto? Sala giochi (2.) Mladinski variete Solieti-eo, risanke Nan.: Žorro Dnevnik Aktualno: Halla Sera -Zanimivosti iz vsakdana Variete: Luna Park Vreme. dnevnik in Sport Variete: Luna Park Aktualne teme: Ii falto 20.50 22.45 22.50 0.00 TV film: 11 piccblo lord (dram., It.-Nem. '95, i, Mi Adorf. M. Sagerbredbt) Dnevnik Glasbena odd.: Božic na Dunaju (pojejo P. Domingo, J. Carreras. N. Cole) Dnevnik, zapisnik, horoskop, nočni razgovori RAI 2 6.55 8.30 9.30 9.40 9.45 11.30 12.00 13.00 14.15 14.40 16.00 16.05 17.15 18.05 18.15 18.45 19.35 19.50 20.30 20.50 22.50 Film: Meglio liber! o sel- : vaggi? (pust,, ZDA’80) Variete za najtnlajse Potrebujem te Rubrika o aktualnih temah: Fuori dai denti Sereno Variahile TG2-33,11.45 dnevnik Aktualni variete: I falti : vostri (vodi G. Magalli) Dnevnik, navade in družba, vreme. Potrebujem te, rubrika o branju Bravo chilegge Variete: I fatti vostri Nad.: Quando si ama, 15.10 Santa Barbara Dnevnik Aktualne teme: L ’ Itaiia in diretta - Italija v živo Dnevnik Rubrika o izletih in potovanjih Sereno Variahile Dnevnik, vreme in šport I giustizieri della notte Sport in predstavitev Tg Variete: Go-Cart Večerni dnevnik Tg2 Variete: Arriba!!! Arri-!>a!!! (vodi 11. Parisi) Aktualno: Mixer 23.30 Dnevnik in vreme 0.10 Ponoči, na trgu Italija 4L RAI 3 6.00 8.40 10.30 12.00 12.15 13.00 14.00 14.50 15.15 16.30 17.00 17.55 18.25 19.00 20.00 20.50 22.30 22.55 23.50 0.30 1.00 jutranji dnevnik, vreme Film: La grande illusione (vojni, Fr, (37) Videosapere: Zdravje1, Kratki, Potovanje po Italiji, Faust, Media/Mente Dnevnik Rubrika Telesogni Kljub vsemu, moja Italija, 13.35 VideoZorro Deželne vesti, dnevnik Nan.; Imostri Športno popoidne.vreme Nan.: Vita da strega Aktualno: Ob 5-ih zvečer j Dok.; Geo - Cesarjev otok Nan.; Blue jeans Dnevnik, deželne vesti SmuCanje: slalom Mi mandaLubrano Dnevnik, deželne vesti Nan.: La legge di Bird Aktuallna odd.: Niente da perdere , : Dnevnik, pregled tiska, nočna kultura,vreme Variete: Fuori orario, vmes filmi 6.00 7.00 7.30 13.30 14.00 17.10 18.00 20.00 20.30 23.00 Nan.: Nevarne zenske TV film: Un bambino di nome Gesti Nad,-. Piccolo amore, 8.00 Indomabili, 9,00 Gutire ferito, 10.15 Felicita, 11.45 Valeria in Massi-mo, 12.30 Zingara, vmes (11.30) dnevnik Dnevnik Nad,: Sentieri, 15.15 La forza deli’ ambre, 16.15 Un volto, due donne Aktualno: Perdonami Dnevne zanimivosti -Giorno per giomo, vmes (19.30) dnevnik in vreme : Variete: Le piti belle scene da un matrimonio Film: II principe delle maree (dram., ZDA ’91, i. N. Nolte, B. Streisand) Film: Due stelle nella pokore (vestern, ZDA '67). 23.30 dnevnik CANALE 5 6.00 8.45 11.30 13.00 13.25 13.40 14.15 Na prvi strani,-vreme Manrizio Costanzo Shovv Aktualno: Forum - ‘Televizijsko sodišče Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidi:mi Nad,: Beautiful Nan,; Robinsonovi 14.45 16.00 18.00 Variete: Časa Castagna Otroški variete Dnevnik TG5 - Flash 18.05 20.00 20.40 22.45 23.15 1.30 1.45 2.30 Kviza: OK, H prozzo e giustol, 19,00 La mota della fortuna Dnevnik, 20.25 Striscia la notizia Aktualna odd,: Amid di sera (vodi M. De PilippO Večerni dnevnik TG 5 Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (0.00) nočni dnevnik Sgarbi quotidianI Striscia la notizia Nan.: Cin Cin RAI 3 slovenski program fr* SLOVENIJA 1 Videostrani UNICEF - Koncert za otroke, Celje 1995 Rocka. Rocka Poročila Kolo sreče Zgodbe iz školjke Videostrani Tedenski izbor: Smrt Jugoslavije. 5. zadnji del angleške dok. serije Osmi dan Slovenski utrinki TV dnevnik 1 17.10 18.00 18.30 19.05 Otroški program: Rdeča kapica Fina gospa, 10. zadnja epizoda angl. serije Kolo sršče, tv igrica Risanka 19.30 20.05 20.30 22.10 22.35 23.30 0.25 0.30 : TV dnevnik; 2, vreme, šport Gospod Bean. 1. del angl, nanizanke Ne mec'fe se stran, čimer, film TV dnevnik 3, vreme, šport Huda telesna poškodba, 7, del angleške nanizanke Spletke, 4, zadnji del franc, nadaljevanke Poročila TV jutri, videostrani ITALIA1 Otroški variete Sl Nanizanke gl Aktualnosti: Village y Nan.: Le strade si San H Francisco (L M. Douglas) y Falti e misfatti, 12.50 Otroški variete Variete: Generazione X Aktualno: Village Nan.: I ragazzi della pra-teria, 17.15 Družina Ad-darns. 17.45 Primi baci Odprti studio in vreme. 18,45 Sport Studio Nan.: Baytvatch, 20,00 11 principe di Bel Air Film: Non guardarmi, non ti sehto (kom., '91, i. G. VViiđer. R. Prvorj Šport: Eno leto športa Nan.: Thunder in Paradi-se, 0.30 Fatti e misfatti Italija 1 šport S TELE 4 19,30, 22.15, 00.20 DOJI godki in odmevi Film: Chen 11 pugno che J uccide (pust. ’77) 15.00 16.00 16.15 18.30 19.05 20.30 22.30 23.30 0.40 MONTECARLO 18.45, 20.25, 22.30, 24.00 Dnevnik, 13.30 Sport Film: Mia cugina Rachele Variete; Zap zap Film: Lawrence d’ Arabia J (blag., VB ’62, i. P. | O’Toole, A. Quinn) fr* SLOVENIJA 2 Eumnew:s Tedenski izbor Cmi tulipan, franc, film Povečava: 100 let živetih fotografij Orson VVelles: One-man band, dok. film Po Sloveniji Impulzi: Svetovni poslovni utrip V vrtincu Športna sreda PEP v košarki (2): Ježica -Sipox. 2, polčas, posnetek iz Ljubljane W. A. Mozart: Figarova svatba, opera Euroncnvs A KANALA ■ Novice ■ Družina Adams, ponovitev 2. dela jJjgB Spot tedna G Državnik novega kova, ponovitev 19. dela A - Strop Pika na A G Družina Adams, 3. del amer, risane nanizanke . Sirene, 17. del nanizanke Unpato Dance session Gost Pike na A. pon. Epikurejske zgodbe, pon. Novice Spot tedna ms CNN poroča Eurontnvs Sunbad, risani film Family Album - tečaj angleškega jezika Slovenski program: 1 Bližnja srečanja tretje vr- . . TV stičišče Primorska kronika TV dnevnik -Family Album - tečaj angleškega jezika Nočni sodnik, tv nanizanka Mediterranea Vsedanes Leteči zdravniki, j TV nanizanka . lili (n KIP Avstrija 1 Halo sestra!, Otroški: program, ponovitev Vesoljska ladja Enterprise Nova generacija, pon. Modro cveti encijan, pon, nemškega Blma Otroški program Ostržok. risana serija Confetti Paletti Alfred). Kwak A m dam des Uganke Tim in Struppi Vesoljska ladja Enterprise: Brezupna romanca A-Team, Pojoča žogica za golf Zlata dekleta, Pikantno darilo Kdo je sef? Tonv. vzornik Dr. Quirm. Vprašanje vesti Pri Hmctablovih, Samo za moške! Cas v sliki Vreme Sport Mož v senci, 2. del nemsko-avstrijske kriminalke Policijski klic, nemška kriminalka. Šport, Turnir v dvoranskem nogometu z Dunaja Cas v sliki Petrovi prijatelji, angl. film Santa Barbara - Kalifornijski klan, pon. Dobrodošli v Avstriji, ponovitev Živalski raj. Poti do vode mEEF Avstrija 2 11.00 13.40 14.25 15.10 16.00 17.00 17.05 19.00 19.30 19.53 20.00 20.15 21.50 22.00 22.30 23.15 0.40 2.15 3.20 Schiejok, pon. Umor, je napisala, Umor po načrtu Santa Barbara - Kalifornijski klan Bogati in lepi Vsak dan s Schiejokom Cas v sliki Dobrodošli v Avstriji Zvezna dežela danes Cas v sliki, kultura Vreme Pogledi od strani Danieli« Steel: Samo enkrat v življenju, amer. ljubezenski film I Pogledi od strani-ekstra Cas v sliki Strmoglavi let Ljubezen ni všteta, angL-poljska komedija Nekega petka v Las Vega-su, film Pogled od strani, ponovitev Videonoč Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00. 11.00. 12.00, 13.00, 14,00, 17.00, 18,00, 19.00. 21.00.23.00,Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Biovreme; 8,05 Radloo plus; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Odskočna deska; 21.05 Festival Evroradta; 22.30 Etnoglasba sveta; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 6.00. 6.30, 7.00. 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14,30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.50 Prireditve; 9.15 Malčki o...; 10-00 Kje pa vas čevelj žuli; 11.00 Moped Show; 11,35 Obvestila; 12.00 Opoldne; 12.10 Avtomobilske minute; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Popevki tedna; 16,15 Modne novosti; 17.00 Računalniški val; 18.00 Vroči stol; 19.30 Glasben! večer z. J. We-brom, vmes Zrcalo dneva, vreme, promet. Slovenija 3 8.00, 9.00. 10.00, 11.00, 12.00, 13.00. 14.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Literarna matineja; 11.05 Izbrali smo; 13.05 Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Glasbene revije; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.45 Življenje kot izziv; 17.05 Posnetki festivalov; 20.00 Pota naše glasbe; 22.05 Okrogla miza; 23.00 Glasb, tradicija 20, st.; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) R. Glas Ljubljane 5.15, 8,15, 9.15. 10.15, 13.15, 14.15, 17.15, 19.15 Novice; 7.00 Horoskop: 7.35 Vreme; 9.30 Kam danes; 11.00 Anketa; 12.00 BBC Novice; 12.15 Novinarjev gost; 13.55 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16.25 Nagradna uganka; 18.15 RGL na rajžo gre; 20.00 Pole posi-tlon; 22.00 Velike radostil. Radio Kranj 9.00, 14,00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 10.40 Informacije - zaposlovanje; 11.20 Nagradni kviz; 12,30 Osmrtnice, zahvale; 12.40, 13.20, 13.40, 14.00, 15.00 Moda; 13.00 Pesem tedna: 15.30 Dogodki in odmevi; 17.00 Lestvica Dlscoteque Gauloises Blondes; 20.00 Parnas. Radio Maribor 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop: 6.45 Pregled tiska: 7.00 Kronika; 9.15 Na postaji zvokov; 11,45 infoser-vis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gorco; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste, poslušajte; 17.30 Osmrtnice, obvestila: 17,40 Pojoči srebrni klobuček; 18,00 Mladi mladim: 19,30 Šport in glasba: 21.00 Na obisku: 22.00 Zrcalo dneva. Radio Študent 11.00 148. Avtodrom; 14.00 Kulturne recenzije & Napovedi; 15.00 OF (24 ur-info, joculator); 17.00 Jazzarlje & Koncertne napovedi; 19.00 TB: No Means No; 20.00 Kozmiki, NightTIme, Blues: 0.00 Reprize (pon. in torek). 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, Poročita: 12,30, 17.30; 19.00 Dnevnik; 6.00 Otvoritev; 7,00 Kronika; 7.30 Pregled tiska in vreme; 7.40 OKC obveščajo^ 7.45 Evergereen; 8.15 Na* rešetu; 8.50 Pesem tedna; 9,00 Servisne informacije; 9.45 Odgovor na Rešeto; 10.45 Zanimivosti; 11.15 Aktualnosti: Hladno, toplo, vroče; 12.30 Opoidnevnik; 13.00 Daj, povej; 15.00 Power play; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi: 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glas. odd. A...O...A; 19.00 Športni pr.; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke; 0.00 Nočni pr. Radio Koper (italijanski program) 6,15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30.19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah: 8.00 Modri val; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.50 Izbirali ‘ste; 10.00 Pregled tiska: 10.05 E. Gallefti; 11.00 Kulturna srečanja; 11.30 Aktualnosti: 12.00 Balio e bello; 13.00 Glasba po željah; 14,00 Zgodovina Istre; 14.50 Single ted-na;15.00 Back to the futu- \re; 18.45 Nattlvitd; RMI. Radio Trst A 8.00, 10.00. 14.00, 17.00, Poročila: 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8,10 Obzornik; 9.15 Odprta knjiga: Oblo-mbv(r. M. Prepeluh, 13.); 10.30 Intermezzo; 11.45 Okrogla miza: 12.40 Furlanske kolednice: Zbor G. Peresson; 13.20 Orkestri; 13.40 Za smeh In dobro voljo; 14.00 Deželna kronika: 14.10 Krajevne stvarnosti: Na goriškem valu; 15.00 Potpuri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17,10 Ml in glasba: Vinko Globokar in prvine sodobne glasbe (pripravila Luisa Antoni); 18.00 Literarne podobe: Magična Renesansa; 18.30 Slovenska lahka glasba; 19,20 Spored za naslednji dan. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja; 16.10 DJ F. Del Monte - Mix time: 19.00 Glasba po željah; 21.15 Samo za vas; 22.15 Ostali Trst - L' altra Trieste. Radio Koroška 18.10-19.00 Koroški zboit/ A.. SRED ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA TOPLA FRONTA HLADNA FRONTA „ ., SREDISCE SREDISCE ANTI-OKLUZUA CIKLONA CIKLONA 6 ;66 6*6 VREMENSKA SLIKA 1010 Nad srednjo in deloma zahodno Evropo ter Skandinavijo je območje visokega zračnega pritiska, ki sega do miših krajev. S severozahodnimi vetrovi bo v višinah nad naSe kraje postopoma dotekal nekoliko hladnejši in tudi bolj/vA* 1000 suh zrak. ^ 1020 io3o n Podatke pripravlja in posredu zavod. Hidrometeorološki -i-7 K0BENHAVL -2Z-8 ° — NDONo^^-37-1 ^------- oBRUSEU oPARIZ 0/1 4/4 ŽENEVA 3/s ° MILANO o o,„ LJUBLJANA -1/2 ° BEOGRAD i/2 1010 c-^ fl,T 6/8 DANES TRBIŽ srA"1 cš CELOVEC o -4H O KRANJSKA GORA A -9/-3 O TRŽIČ -4/0 GRADEC -4/-1 O S. GRADEC -5/-1 M. SOBOTA O -5/-1 CELJE O -4/-0 _ DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 7.44 in zašlo ob 16.25. Dan bo dolg 8 ur in 41 minut. Luna bo vzšla ob 12.29 in zašla ob 01.28. ONESNAŽENOST ZRAKA 30.12 povprečna 6.00-7.00 Ljubljana Bežigrad 40 Maribor — Trbovlje — Zagorje — MARIBOR Ow4/0 O PTUJ ZAGREB -3/0 O d5 Slovenija: Danes bo zmerno $ do pretežno oblačno, v zaho- I dnin krajih se bo delno zjasnilo. Najvišje dnevne temperature bodo okoli 0. Sosednje pokrajine: Oblačno bo, v zahodnih krajih bo občasno rahlo snežilo, ob Jadranu pa bo delno jasno. M 29.11 24-uma max. uma 49 72 70 127 Večini ljudi vreme danes ne bo povzročalo težav, le vremensko najbolj občutljivi bodo imeli manjše težave. Težje se bodo zbrali in nerazpoloženi bodo. JUTRI ° GRADEC -7/-2 TRBIŽ CELOVEC C-,-^3 O -8/-2 9 GRADEC MARIBOR O -7/-2 o o KRANJSKA GORA -’0/-2 mie-9/.i «888™* CEDE o mu M. SOBOTA O -9/-3 ČEDAI OVIDEM -2/4 SNEŽNE RAZMERE Mariborsko Pohorje Ribniško Pohorje Rogla Kope Cerkno Ivarčko Osven Logarska dolina Jezersko cm 120 70 120 70 80-90 50-80 30-50 40-50 Na omenjenih smučiščih naprave obratujejo. Na Mariborskem Pohorju je možna nočna smuka do 21. ure, na smučišču Ivarčko Osven pa do 20. ure. Tekaške proge so urejene na Mariborskem in Ribniškem Pohorju, Rogli, v Kranjski Gori, Logarski dolini, na Sodražici, Kopah in Soriški planini. Dostop do Rogle, Cerknega, Kop, Mariborskega in Ribniškega Pohorja je možen samo z zimsko opremo. TEMPERATURE IN VIŠINE SNEGA V GORAH 500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m °C -1 -2 -3 -6 -8 -9 25-40 cm 30-50 cm 160-185 cm Največje tveganje pred snežnimi plazovi predstavlja napihan sneg na privetrnih straneh grebenov. Zaradi spremembe smeri vetrov med sneženjem so ta območja tako na severnih kot na južnih straneh. Tveganje je 3. stopnje po petstopenjski lestvici, 2. stopnje pa na območju Pohorja in vzhodnih Karavank, kjer je zapadlo manj snega. .• . SVET / SUKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI.,.PA ŠE RES JE h seme kread|e iz e a paradi v Posade Sili# ir |t|i II lili PASADENA (Kalifornija) - V tem mestu se vsako leto na prvi dan leta odvija tekmovanje najlepših stvaritev iz cvetja, ki jih navadno ustvarjajo cvetličarne ali posamezni navdušenci. Na slikah zgoraj dve od številnih zmagovalcev 107. izdaje te posebno privlačne prireditve. Voz na levi se imenuje »Klovnova pot« in je dobil »trofejo Isabelle Coleman), ob njem pa skulptura z naslovom »Caj s prijatelji«, ki je odnesla »trofejo loterije«. (Te-lefoto AP) Burmanska vojska osvojila utrdbo zloglasnega kralja opija Khun Saja BANGKOK - Kaže, da je donosnega posla zloglasnega »kralja opija« Khun Saja, glavnega pretrgo-valca heroina na svetu, zdaj konec: čete burmanske vojske naj bi namreč brez uporabe sile osvojile Ho Mong, to je njegovo utrdbo v burmanski džungh, ki je od tajske meje oddaljena pribhžno 30 kilometrov. Se predsinočnjim pa ni bilo o pretr-govalcu heroina nobene vesti. Po nepotrjenih vesteh naj bi se 61-letni Khun Sa dogovoril z burmanskimi oblastmi, ki so mu bile za petami, sicer brez uspeha, že več let. Khun Sa naj bi namreč predal svojo utrd- bo in vojsko, ki jo je branila, v zameno za pomilostitev, ki bi mu omogočila, da bi se nemoteno upokojil. Iskale so ga pobcijske sile z vsega sveta; vedno je zanikal, da bi trgoval s heroinom in nasprotno zatrjeval, da je obdavčeval pretrgo-vanje drugih; na tak način naj bi finansiral indipendentistični boj etnije Shan, ki je v boju proti ran-goonskemu režimu. Po najnovejših cenitvah naj bi Khun Sajeva osebna vojska (Mong Tai Army) štela 20.000 do zob oboroženih mož in je pretrgovalca z mamili mesečno stala osem mihjonov dolarjev. Iz svoje trdnjave v Ho Mongu -pravega mesteca z vsemi ugodnostmi, kjer so prebivalci celo povezani z Internetom - je Khun Sa dvajset let dominbal trgovanje heroina v takoimenovanem »zlatem trikotniku«, to je na področju med mejami Burme, Tajske in Laosa. Po zvezni ustanovi ZDA za boj proti mamilom, naj bi kultivacija maka na burmanski strani trikotnika letno proizvedla od 2000 do 2500 ton surovega opija, kar je kar 60 odstotkov celotne svetovne proizvodnje. TEL AVIV - Med obiskom v cisjordanskem mestu Tulkarm je predsednik palestinske nacionalne oblasti Yas-ser Arafat našel sončna očala, id jih je nosil leta 1968, ko je vodil ilegalni odpor proti izraelski zasedbi. »Spominek« mu je izročil Walid Hijazi, katerega brat Sami, ki je pred leti umrl v spopadu z Izraelci, je bil svojcas Arafatov soborec. Palestinska agencija Wafa poroča, da je imel Arafat ob prevzemu naočnikov solzne oči. Princesa Diana bo velepopofnica LONDON - Britanska kraljevska družina je občutno skrčila svoja potovanja v tujino, pa čeprav se je Diana lani mudila v tujini kar 65 krat. Po pisanju londonskega dnevnika Times je leto prej opravila komaj osem potovanj, kar gre sicer pripisati dejstvu, da se je leta 1994 za lep čas umaknila iz javnega življenja. Za kraljico Ehza-beto, njenega moža vojvodo Edimburškega in princa Charlesa pa so se pozovanja v tujino skrčila od 698 v letu 1994 na 462 v komaj minulem letu. V zameno se je povečalo število obiskov članov kraljevske družine na domačih tleh, in to za 25 odstotkov, piše dobro obveščeni Times. teefiseem moskovske brezdomce MOSKVA - Moskovske mestne oblasti so obljubile, da bodo letos rešile problem približno 300 tisoč vagabundov brez strehe nad glavo, ki polnijo utice ruske prestolnice. Zanje bodo zgradile oziroma uredile vrsto zavetišč in prenočevališč, M jih zdaj praktično ni, če izvzamemo eno samo zavetišče z zmogljivostjo komaj 24 oseb. Glasnik mestne uprave je napovedal, da bodo načrt uresničiti postopno, v več etapah. Najprej bodo vagabunde zbrati v policijskem zbirnem centru, kjer jih bodo identificirah, nato pa jih bodo razmestiti po občinskih zavetiščih, kjer bodo lahko ostati največ 30 dni. V tem času se bodo morati brezdomci odločiti o svoji prihodnosti, vključno z vprašanjem morebitne zaposhtve. Od skoraj 300 tisoč brezdomcev, ki se potikajo po Moskvi, jih je po podatkih policije približno polovica iz drugih republik Skupnosb neodvisnih držav in iz tujine. Z grozdnimi jogdomi namesto do sreče - v smrt MADRID - Da bi bilo njeno novo leto kar se da srečno, je neka španska ženska po tamkajšnji tradiciji ob vsakem odbitju silvestrskega polnočnega zvona pogoltnila jagodo grozdja in jo pospremila s skrito željo. Toda njene želje se niso uresničile, saj je umrla zaradi zadušitve. Po pisanju španskega tiska si je ženska grozdje skrbno pripravila: jagode je olupila in jim odstranila peške ter si jih postavila v vrsto, da bi bila čim hitrejša. Toda prav naglica ji je bila usodna, saj ji reševalci, ki jih je poklical njen mož, niso mogb več pomagati.