liha Ja vsak dan rwa ncd«lj la praznikov. Issued daily excapt Sundays And Holiday*. at ap«ci«l rata af ponUf* prsrkM > - Jk SLOVENSKE NE PODPORNE JEDNÖTR LETO—YEAR XXni Ch III sobota, 28. junija (June 28), 1930. o, 1103. oi Od. »17 Uradniki In upravnliki prostori» N57 8. Lawndala Ava. Office of Publication: MftT South Lawndala Ava. Telephone, Rockwall 4004 * ftTEV.—NUMBER 151 število brezposelnih domnevajo na 2,298,558 Domnevanje bazira na prijavlje nih Številkah četrtine rezu! tata ljudskega štetja po vsej deželi. Največ brezposelnih delavcev so našteli v Chicagu in v državi Ohio Washinirton, D. C.—Biro za ljudsko štetje je poročal 26. junija, da je bilo v zadnjem aprilu 2,298,558 brezposelnih delavcev po vseh Združenih državah. To ¿tevilo je domnevano na podlagi doslej prijavljenih rezultatov ljudskega štetja, ki pokrivajo e-no četrtino totalnega prebivalstva. Številke se nanašajo na vse države in na podlagi tega smatra direktor cenzusa, da re-prezentirajo približno aktualno stanje. Doslej so cenzusni nadzorniki vseh distriktov poročali, da so naSteli 574,647 brezposelnih delavcev, obenem so našteli 29,-264,480 prebivalcev. To znači dva odstotka od naštetega prebivalstva. Na podlagi tega, ako dva odstotka obveljata povpreč- Brezposelnost v Detroitu Armada brezposelnih stalno narašča. Slabi izgledi za bližnjo bodočnost Detroit, Mkh.~(FP)—Mestna vlada se je odločila za tride-setmilijonski gradbeni program da se vsaj delno omeji velika brezposelnost v mestu in da u-miri naraščajočo nezadovoljnost delavskih mas. Delati pa se začne šele v avgustu in do takrat je Še daleč, posebno za brezposelne delavce. s Nezaposlenost se stalno veča. Ford je odpustil nadaljnih sedem tisoč delavcev; Packard je odpu*til približno 50% svojih delavcev ter skrčil število pisarniških uslužbencev; Cadillac tovarne se zapro v juliju za naj manj dva tedna. Fordovi pred delavci so sporočili delavcem, naj se pripravijo na enomesečne počitnice" v juliju in ne, kot se je izjsvilo poprej, ssmo na ZZZ £ ¿¿.eni: da bo J. mnevano število 2,298,558 za vso deželo. Kolikor je doslej znano, so našteli največ brezposelnih napram prebivalstvu v državi, v državi Ohio, namreč 8.3 odstotke prebivalstva ali 88,211 na 1,151,818 prebivalcev. V desetih ohijskih mestih, ki imajo skupno 600,829 prebivalcev, je 19,817 brezposelnih delavcev. Najvišji odstotek brezposelnosti napram prebivalstvu stih so našli v Ghicagu. Od 1,-252,703 prebivalcev v Chicagu so nadtteli 52,276 tfrezposelnih ali 4.3 odstotke vsega prebivalstva. V Texasu so našteli v 91 okrajih 23,937 brezposelnih ali 1.1%. Slučaj atavjrolMiea pred ¡migracijskim otokom i / Ameriška delavska federacija in nogavičarska unija zahtevajo deportacijo Wa*hington, D. C—Pred imi-Kracijskim odsekom delavskega departmenta je slučaj Edwarda Singherja, po poklicu stavkolom-ca, ki je bil uposlen pri Krae-mer Hosiery Mills v Nazarethu, I'a., kjer so ga potrebovali za razbijanje stavk. Singher, ki je prišel v Ameriko nepostavnim potom, bo ali deportiran v Kanado, kakor zahteva Ameriška delavska federacija — v' tem »lučaju mu bo legalen povratek onemogočen za vedno — ali pa *«' mu l)o dovolilo, da se sam vr-n«' v Kanado, kar bi pomenilo, bi ne lshko vrnil nazaj pod kvoto. i'o vel Je za njegovo deportacijo j<* bilo izdano že v mesecu januarju, a se ga dozdaj še ni izbilo, ker mogočni Kraemer koncem napenja vse sile, ds re-« "vojega zvestega hlapca zaslužene kazni. Singher je bil že «•nkrat aretiran pod obtožbo na-Jiktva. ki ga je izvajal nad atav-toda porota, na katero je Vplivala kompsnija. ga je opravila. ADF in unija nogavlčer-H »ta zdaj napeli vse svoje si-la *e ga izžene iz dežele. ,tr<'*ponelasst r Wisconsins Mi wüukee. Wis. — Glasom ^njih znanih uradnih podat-J«* izgubilo delo tekom spH- * delavcev, obenem ps so * mižale plače osUlim delsv- *a 1.5 odstotka. Delovni čas * *2 livarnah se je podaljšal od ™ * v marcu na 49.6 v aprilu. »Wila desetih javnih uposle-**lnih .i/encij javljaj«, da je ds-k** razpolag« samo sto pro- izmed 169. . ____ puščenih na tisoče delavcev iz drugih avtomobilskih tovaren, ki delajo za Forda. a Poroča se, da se je v mestu u-stanovila liga za zavarovanje brežposelnih delavcev, katera zahteva poseben amendment k državni ustavi, ki bi določal, da je vsak brezposeln delavec upravičen do dvanajsttedenske podpore, ki ne sme presegati zneaak dvajset dolarjev na teden. V »t«*- wpwti'rtww r en namen, bodo morali prispevati tudi delodajalci. To je seveda šele načrt, ki morda ne bo tako kmalu uresničen. 1 Domač drobiž Iz Chicaga: V četrtek zjutraj je zgorel plesni paviljon "O. Henry Park" v Willow Spring-su, ki je bil lastnina Johna Ver« derbarja, bivšega gl. tajnika SNPJ. Gasilni uradniki sklepajo, da je bil ogenj podtaknjen. V kleti uničenega plesišča so našli tri petgalonske posode od nafte in dve zunaj poslopja. Skoda se ceni na f75,000. - Iz Clevelanda: Umrli so: Mary Cimperman, stara 53 let; tu je bivala 24 let in zapušča moža in tri sinove. Ella Žagar, stara 65 let. Jack Kovač, star 55 let in doma iz Matene od Iga pri LJubljani; tu je bil 30 let in zapušča ženo In tri otroke. Mary Perme, stara 27 let in rojena v Cleve-landu; zapušča soproga, sinčka in starše. Njena smrt je prišle radi poškodb pri delu. Domače vesti Iz Južne Amerike V Buenos Airesu, Argentine, sts se zadnji mesec poročila Viktor Sulčič iz 8v. Križa pri Trstu z Ankico Klsellčki is Novega Sada. Nadalje Emil Zlvec z Milko Plahutovo. Meseca maja se Je naselilo nadaljnih 16 Slovencev, večinoma Primorcev, v Argentini. V Istem času Je odpotovslo več naših rojakov nazaj v stari kraj. Izpuščena organizatorka v New York« New York.—Anna Burlak. ko-munistična organizatorka. ki Je bila pred dnevi izpuščena iz zaporov v Atlanti pod vsrščinn $3,000, Je prispela v New York, kjer namerava ostati nekaj dni, nakar se bo podala na daljšo tu-ro. Razprava proti nji je bila preložena na prihodnjo Jesen. Devetnajstletna agitatorica je povedala poročevalcem, da *> k la nove i ponovno zagrozili, ds bodo napadli Ječe in llnčall ob-tožene* In ds sU posebno obt->-«ia* samorea v veliki nevarnosti. 14 Uli. Slepec spregledal po tridesetih letih CMesgo.—j. J. Flsh, ki je leta l»eo totalno oslepel vsled udarca po glavi, Je zadnji četrtek nepričakovano spregledal na levo oko. Otrpnjeni živd v možganskem c^tru vida so po dolgem času po-staH normalni. Upanje je, da idaj spregleda tudi na desno oko. Flsh Je ugledal popolnoma novi svet. Ko je oslepel pred tridesetimi leti, ni bilo še avtomobila, aeroplaaa niti ne-botičnikov. Danes se ne more načudlti in pravi, da—ne ver. jame lastnemu očesu tega, kar vidi. Opensaparji pridno na delil Union Pacific železniška družba se vrača k "yellow dog" sistemu. Dozdaj je obratovala pod unljskimi pogoji Omaha, Neb^-(FP)—Stotine unijsklh stavbnih delavcev je vrženih na cesto in mnogi zapuščajo meHto, kar je posledica u vajanja sistema odprtih delav-nic, ki ga uvajajo naeprotniki organiziranega delavstva. Prva je bila na vrsti tiskarska unija, zdaj pa so prišli na vrsto stavbni delavci. Union Pacific družba, ki je u-nionlzirala svoje delavnice lata 1922, je Izrabila veliko brezposelnost v svoj prid ter prisilila kontraJctorje, ki izvršujejo dela na novi U. P. železniški postaji, «UuMLJ^edU sistem odprtih de-lavnlc. ti. P. družba zahtev* od kontraktorjev, da morajo zaposliti najmanj 60% neunijskih mehanikov. Osrednja delavska unija v O-mahi je pričela z javno kampanjo proti nasprotnikom unloni-zma, nakar je Unipn Pacific družba odgovorila s težkim proračunom za javno oglaševanje, ki naj bi pridobilo simpatije, katere izgublja. Organizirano delavstvo opozarja delavce širom d «že le na skebske taktike ti. P. 'družbe v preteklosti in naj ne pozabijo, da je Interstate Tran-sit Lines, katera operira buse v »rednjem zapadu, last omenjene družbe. Verižne trgovine uničujejo kruli Philadelphia, Pa.—Medtem ko se rasne socialne ustanove trudijo, da najdejo sredstva za ute-šenje lakote 20,009 žrtev brezposelnosti, pa American Stores verižna korporacija seAge dva truka neprodanega kruha vsak dan. Kurjač, katerega delo je u-ničevanje kruha, pripoveduje, da je nekoč prikril nekaj "ke-tov," da bi Jih nesel domov o-rokom in pred<)elavec, ki Je to opazil: ga je zato ozmerjal in mu zabičil, da naj nikar ne poskusi še kaj podobnega, če noče izgubiti dela. Mat dela devet ur dnevno in zasluži 928 na teden. Bojujejo se proti trustu, ker se hoče MsaUtl; bogatih Flathead vodnih si) Washington, J>. C.—(FP)— Flathead Indijci, v čijih rezervaciji .se nagajajo najbogatejše vodna silt ameriškega za-pada, so poslali protesten brzo-jav Hooverju, predsedniku odseka za zaščito Indijancev Fra-zlerju In senatorjem Walshu In Wheeler ju Iz Montane, v katerem odločno ugovarjajo proti oddaji njihovih vodnih all Rocky Mountain Power kompaniji, ki je varovanec Montana Power Co. Koncesija, katero je dala federalna elektrarpka komisija o-menjeni družbi, vsebuje po zatrdilu Indijancev nesprejemljive pogoje, p&tl katerim se bodo borili do skrajnosti. Komisar Rhoada, na kateregu se je obrnil senator Fraiier v zadevi, je* odgovoril, da je bila koncesija izdana v skladu z za konom In da se; department za notranje zadeve/ato ne bo vmešavat v afero. Isidčasno se je Is-vedelo, da sta senatorja Walsh In Wheeler in Hosgresnika Leavitt (p Evans na leljo notranjega tajnika Wllburja posetlla notranji department ravno pred podpisom omenjtne koncesije Rocky Mountain Power družbi. Wheeler pravi, d» Je predlagal notranjemu tajniku, da bi vlada prevzela omiljeno koncesijo, posaoje» ko Je uvidel, da Je njegov predlog naletel na gluha u-šesa, pa jf zahteval, da ae koncesija oddf kakemu drugemu neodvisnemu ponudniku. Pozneje pa rta oba, Walsh in Wheeler, Izjavila, da se strinjata z administracijo glede omenjene koncesije in da sta mnenjs, da Indijanci ne bi mogli doseči boljših pogojev pri oddaji njihovih vodnih sil. , Kerr, podpredsednik Montana Power druftbst ki se je pet let trudil, ds svojemu trustu zsgo-tovi dobičkonosno koncesijo, Je fmol v tekmi z neodvisnim ponudnikom Walter WheelerJem zagovornika v senatorju Walshu, kl ga je podpiral ves čas. Senator Wheeler, kl je i«prva nasprotoval Kerru, s* je končno sprijaznil z nJim ter Izjavil, da so pogoji, ki jih dsJs elektrsrskl trust, zelo ugodni za Indijance. Pomožni tajnik notranjih zadev Dixon, Wheeterjev politični na-sprotnlk, ni ugovarjal in tako so Indijanci ostali brez branite-IJa. Predsednik Mr ustnega odseka za zaščito Indijancev Frazier pa tudi na more i>omagatl, ker je popolnoma bre/močen napram šllam, ki hočejo vzeti Indijancem njihovo lastnino. Walter Wheeler se Je podal na sodišče, da izpoMluJe preklic o-menjene koncesij«, vendar je zelo malo upanja, da bi uspe). Butlegaraki business prt* naša tri milijarde letno Forest Park, Pa. — Paal Dsugiaa, profesor ekonomijo na čikaški univerzi, je 26. t. m. na konferenci Lige za Industrijsko demokracijo v ta» mestu dejal, da denarni promet butlegarske Industrijo v Ameriki znaša okrog tri milijarde dolarjev na leto. T» je izvor gangeške politike, gaa-goAkih umorov In druge qpftal-ne korupcije v Chicagu In dmsih velMrth ameriških ms-stih, je rekel prof. Dougtas. Kanadski farmarji prihranili milijone Udejstvovanje v politiki so Jim Je Izplačalo. Farmarji koope-rlrajo i delavci i Ubiti reporter "najemal" posojila od gangežev Edmonton, Alta., (FP)—Farmarji v Alberti so poslali v provincialnl parlament svoje zastopnike In to jim Je prineslo dlvidonde v obliki prihranka petindvajsetih ml|Jonov dolarjev pri transportttljt Žita. Cene za prevoz žita, Id so posebno med vojno selo poskočile, so bile po zaslugi progresivnih poelanesv znižane na predvojno višino, kar je prineslo farmarjem omenjeno vsoto. Ker so farmarji kooperirAli i delavstvom, Jim gre tudi kredit, da so pomagali, da je ta-kon o starostnem zavarovanju prodrl v zbornici in da je bilo postavljeno v ospredje vprašanje zavarovanja proti brezposelnosti. Dalje jim gre zasluga, da se je načrt zakona o dolgoročnih na kot kavcija, posojilih farmarjem uzakonil, kar je preoejtnjega pomena za nje, ker so se a tem rtašlli vpliva finančnih magnetov,' ki »o jih dozdaj nemoteno odirali. To in še več drugih ugodnosti ao izv<>-jevali farmarsk! zastopniki, da-si nimajo večine v zbornici, katero pa tipajo sčasoma doseči. Prosekuctie delav cev v Marionu Unijskt delavec obsojen na petnajst mesecev sapors mmmmmmmm Marlon, N. C.—Porota je spoznala krivim osemnajstletnega Woodrow Wilsona. tekstilnega delavca, ki je bil obtoften poaku šenega Miga. nakar je bil obsojen na petnajet mesecev ječe. Leon Moore, ki je bil obtošen Istega zločina, je bil oproščen, dočim tretji, Zeb Webb, še čaka na obravnavo. Obramba je vlo-šila pristna najvišje sodišče. Hiša, katero so mladeniči baje poskušali salgatl, je last Marlon Mfg. (V, s kstero ss je tekstilna unljs lani spustila v boj, ki ji je prinesel poraz. Proti obtožencem je pričal nek "lojalen" u-službenec omenjene kompanije, dalja šerif Adklns in dsputij Henley, ki ¿ta bila udelešena pri insnem oktobrskem masakru, ko Je bilo, umorjenih šeat unio-nlstov In neki lokalni kriminalec, ki Je bil v času. ko so bili obtoženci aretirani, v Ječi. Zagovornk obtožencev nI pozval nobenih prid, daalravno Jih Je imel doati na razpolago in tu d! obtožene! aami se niso hoteli zagovarjati, ker je bilo očividno, da Je celi proces navadna faraa, naperjena proti unljakemu gl banju. Obsojeni W. Wilson bo moral čakati v Ječi, dokler se ne po- Nov načrt za industrijsko socializacijo Washington, D. C,—John M. Reynolds js poslal senatorju Dll-lu in republikancu Mlllerju kopije zskonskegs osnutka k ustavi, kateri bi zagotovil socializacijo smerlšklh Industrij do Ista 1940. Najvažnejša točka predlaganega dodatka k ustavi Je določba, ki drtsvljanom garantirs pravico do svobodnega izvrševanja koristnega dela in pravico do pravičnega deleža producirá-nlh dobrin. Bojkot v Indiji udartl bank* Bomba j. Indija, 27. Jan. — Bojkot, ki so ga Gandijevi nacionalisti intonzivno razširili po vqaj deželi, Je zelo udaril banke In norzo v Indiji, Cene bombaža so začele silno peddti in qinog« bsnke so zaprle vrata. Nemiri se nadaljujejo, V Ma-dresu je bito včeraj šest oseb rs-njenih v konfliktu s policijo. ■reči njegovim prijateljem dobiti 91,800, katera vsota Js določena kot kavcija. Velika Maveka baaka v Ohl* zaprla vrala Denarni savod šelesnlčarske u-nI Je v^Ctaelnaatlju %0W Tik. trkU*m %ff4w m krm m ^ Mr Nm» \m k/ Ms émmk Bffému Ud)«, tf ed| Um|i pf*4 kralki« vnSU ( Inclnnatl, O,—'Narodna banka bratovščina železniških kler-kov, ena največjih delavaklh bank v Ameriki, Je 26. t. m. zaprla vrata. Direktorji so prostovoljno ssprll bsnko potem, ko so vlsgsteljl v zadnjih treh dneh vzeli čez npilijon dolarjev Ik zs-vods. Naval na bank« Je prišel zadnji potideljek, ko je bila objavljena vest. ds so trijs odborniki bank^ odstopili. Dva izmsd teh odbornikov, podprsdssdnlk i.yman K. Norrie In dsnarnlčar Harry Rosenblum, sta bila kasneje aretirana na obtožbo dis-Irlktnega pravdniks, da sta prs. krftils bančne zakone. Izrekla »U se nekrivim in bila izpuščena I »roti kavciji po $2A,000 vsak. Krah je prišel radi tega, ker m nekateri odborniki banke do-volili milijon dolarjev posojila Apckulantu A. W. Hhaferju, ki je pod obtožbo velikih sleparij In Je že povzročil polom neke druge banke. Za posojilo Je ustavil mestne bonde s ponsrejeniml podpisi. Bsnke js lastnina 122,000 članov feleznlčarsk« organizacije, ki so raztreseni kot člani krajevnih unij po vseh 7xJruženih državah Is Kanadi In ki posedu-Jejo 61 odstotkov delnic bančne glavnice. Upanje Je, ds bsnks pokrljs vss obveznosti, ilairarisli» delsvke končno dobile ksr jI« gre Washington, D. C. — Ženski <.ročs, da se je glavni odbor liMrvsrd univerze končno odlučll Ix planst i po $2Hl) dvajsetim čl-stilksm, ki so bile odpuščene lan-sbegs d*r<»»nbra, ker Jim univsr za ni hfitela Hsčstl po zakonu firsdpisane minimalne mezde. Ženske so bMe ogoljufane za dva renta na uro »kosi devet let In omenjenih $2*0 Je le povračilo nrlzple/snegs zselužka. Preiskava Je odkrila, da Je bU IJngla v zvezi s Caponejevo gango. "Posojila" od gangežev Je potem Mposodir poU-cljskjm kapetanom Chicago.—Ih-eliminanna preiskava v avrho zbiranja evidence za julljako veleporoto v zadevi umora Trlbuninega reporters Alfreda J. Llngla Je nada-1/e odkrila, da je bil Llngle ne le kompanljon bivšega policijskega načelnika Rueaella v borznih špekulacijah, temveč je bil obenem kompanljon — Capons-jeve gange ln nekak posredovalec med policijo ln gangaml. Sledeče stvari so doslej prišle ns dani Ko Je roportsr Lingle s bivšim polleijsklm načelnikom vred zaigral na borzi 9100,000 zadnjo jesen, je iskal ln dobil vešja "posojila" od višjih javnih u-radnikov in obenem od lastnikov in operatorjev gangešldh lokalov. Tako si je "izposodil" od Sammy Hsrejs, lastnika Delta Winter Oluba, 4646 Drene! blvd., Igralnega reso rta ln lastnika Delia Roadhouss v Morton Orovu, približno |20,000; dalje Je prejel HpoeoJlloH 66000 od Samuela A. Bttelsona, mestnega korporaeljskegs svetovalca; dru-ga "posojila" so bila od major-js Amesa, predsednika mestne komisije «a civilne slušbe In kandidata sa šerifa pri zadnjih volitvah, Ur ed sldsrmana Bar-U Cronsona, ki Je nafiak svetovalca lfittelsona. Preiskava Je odkrila zmsnjsn ček sa 6600, ki je bil narejen od Llngla In nakazan na policijskega kspetna Dana Gilberts na Centralni postaji. Gilbert Je Aek podpisal In imenjal. Kapetan Gilbert priznava, da Js ček dobil, ampak kot "posojilo.N Bttslson taji, da Js kak denar posodil Llnglu. Major Amss pri. snava, da js Llnglu "posodil* 68600. Aldsrmsn tudi priznava, da Js "posodil," pa as "ne spo-mlnjs več/' koliko. Tri dni prsd umorom rspor-terja Llngls js policija saprla Igrslnl resort BUtmors Athletic (/lub, »021 W. Division St., drugI dan ps ss Js Llngls pritožil nekomu ursdnlku v državnem pravdništvu, da ga Je policijski naval ns omenjeni klub sprsvil v veliko zadrsgo, kajti on Je zagotovil Isstnlks, da ss ni treba nič bstl poilicjs. Take stvari prihsjajo na dan —potem, ko js Tribune s drugimi časopisi vrsd zagnala huron-skl krik, da je ustreljeni Llngle bil žrtev zločliisks kombinacije gangritev in policije. Meekevekl keagret Ruski komunisti zborujejo Meokvs. '17. Jun.—Asstnajstl redni kongres ruske komunisti«, ns strsnke Je bil včeraj otvorjen v Moskvi. Čete rdeče armade i nsssjrnirnl bsjonetl so korakale k otvoritvi izpred opernega gledališče. v katerem zboruje okrog 2000 delegstov iz vssh krsjev Ho*Jet*ke unij«. » Istočssno Je "Pravda," osrednje glatilo »t ran k«, objavila prs. glsd naprrdks komunistične In* ternscionsle v vseh dsšelsh v zadnjih dveh letih. List piše, da Je Runi je v dveh letih napredo. vala itHlustrlalno In socialno bolj kot v vseh prejšnjih deee. tih letih. "Pravde" urglrs smerlške ko> munlstr, nsj iiodžgejo več gibe-nja m^l samorskiml ln tujerodnimi d<«lsvci v Združenih državah. List nspoveduje, da bo tuši Js v k r« tkem času v industrijah nadkrillla vse kapitalistične dežel« i Ameriko vred brez ka-1 kih zunanjih posojil — PeoSTlTI PROSVETA THE ENLIGHTENMENT 4» SM0 m tato. VU - P* UM «MrtMiP TT'tut to Omn flJ« at Mto M*. »•» « M tatot m »»o- t*« H.N. H,».,,),Uni nbii (or Um U.1U4 SteUa t—CM«») h4 Um4> to-M v |MI (kMw u4 Ctow» KÜ tor tmm, ■ «MI to *«»'• < t » Mi to • * «4 FROHVETA T »t «Mlfc Ltoratok A*¿< MRMKK OT TM It rZDSBATBD Preplačanci delsvec ni nevoščljiv onim delavcem, ki so bolje plačani od njo«». Smatra, da je vsakdo vreden svojegs plačila. Nekaterim bi oeèo privoščil več kot imSlJo, ker skleps, da zaslutijo. Mnog« dela, zlasti hszardna, ki za* hleva jo precej Izurjenosti od delavca aH špe-ciallsta, nieo nikoli prepiačana. To velja tudi za one redko ljudi, ki preje-majo izredno visoke plače kot umetniki, i z najdi tel j i in drugi koriitni talenti. Na primer operni pevci, godbeniki, skladatelji, literatje, Likarji, kiparji, Igralci itd. V«t ti bo vredni svojega plačila dasiravno je dosti ljudi ki ne dajo aič na njihove produkta ali predstave. Ce-■Uev kulturnih in znanstvenih delavcev zavisi od stopnje isobraienosti. Človek, ki nikoli ne pogleda nobene knjige, naravno ne bo visoko «al! pisatelja; on mu ne M dal niti pet centov m njegovo dek). Prav tako je s športom. V Ameriki so igrslci šoge, lri prejemajo tisoča)* od ene same igre. Onim, ki ne dajo nič na ta sport, se zdi to nsrsvnost sločinsks potrsta denarja. Veliko število ljudi — najbrž večina v Ameriki —pa hoče imeti športne igre, zato js popolnoma prav, da dobro plačajo prvake, ki jih zabavajo. 6o pa Ijodje z visokimi plačami, katerih ne zaslutijo. Predvsem mislimo senatorje, kongresnike, sodnike in mnoge druge javne uradnike, katerih posli ne zahtevajo nobenih poeebnih sposobnosti ali talenta. Zvezni senator, ki je izvoljen sa lest let, prejme v tem času ftMOO ne glede na to, če vseh test let samo ssdi v zbornici in ne zine niti ene besedice. Vsaka éleva bi bila MMfei* tega, če bi Imela priliko do Izvolitve, Edina sposobnost, ki J« potrebna as to elttibo, Je, da znal dobro na M uf s ti ljudi v volilni kampanji. Isto je s sodniki, ki Imajo tudi visoke pisés. A meri tki sodniki so večinoma mediokmi advokat Je,-ki bi teško zaslutili komsj za stanarino, ako M ostati pri odvetnikih in bi morali tekmovati z drugimi za kMente. Nebrojne epizode s sodišč nam pričajo, da je marsikateri sodnik navaden tepec, ki se samo smeti s svojimi odloki, kljub temu pa prejema lepe tisočake na teto. Ako je kje potrata s ljudskim denarjem, Je gotovo s plačami večine senatorjev, poslancev vobče in sodnikov. Potrata je z ljudskega stališča. Koliko časa bo šs trajal gnili red, ki mastno plačuje poklicne lenuhe, koristnim delavcem pa meče le beraške drobtine kot psu pod mizo? I mmmmmmmmrn^mmma^mmmmm Politični čarodcjci Carinski zakon je sprrjet In te v veljavi, ongres ga je sprejel in zdaj ga mora sprejeti udi ljudstvo, če tfa hoče ali noče — kakor na primer prohlbicljo. Pomagati se ne da, dokler milici ne pošljejo v kongre* drugačnih poslancev 1n senstorjev. Medtem, dokler se to ne zgodi — enkrat se te zgodi, saj ne bo še konca sveta — je najbolje, da ohranimo hladno kri In se #ftbro zsl»s varno na mčun nove carina. Kakor na primer na račun prohlblclje. Zabave bo dosti. Prva zabava Je prišla zadnji teden. Hoover je naznanil, da podptše carinski zakon Iz razloga, ker verjame, da nova postava stabilizira busintyui. Vse bo dobro: trgovina se dvigne, tovarne zaropotajo, vrednost delnic poraste, sploh prosperlteta pridr-vl na belem konjičku . . . Komaj pa je Intenir Hoover odprl usta In to povedal--Je takoj zaropotalo aa borzah in delnice so padle za dve mlHJardi dolarjev! špekulant Je so se prijeli za glavo in as' bridke Jokali (nekaj se jih Je postrolOo), mi pa si nismo mogli pomagati, da se ne bi smejali. Homer jeva čarodejna paličica Je odpovedala. NI bilo zajčka it klobuka . . . Mister Mrilon, veliki finančni čarofejcc. je stopil na oder In povedal v bistvu isto kot Inšenlr Hoover, da bo visoka varstvena carina oblagodarila In osrečila svobodno ameriško ljudstvo. In komaj je to Isblebetal — je vnovič za-hreSčalo na l>orzah In svete delnice so padle še nitje. NI šlo pa ni. . " Najlepša Je pa ta. Wslter E. Edge je bil ■rnator h» je pomagal sentavljatl zakon visokih carinskih tarifov. Intenir ga je medtem poslal v Pariz kot poelanlk* Francoska vlada pa zdaj piha kot gad radi Iste naše carine. In Edg», uboga smhesadornU para, trna danes peine roke dels, da'pojasn. Prancosom, da jim carinska postava ne bo Wk«lil« ... To Je pa za peft Glasovi iz naselbfy Glrard, O.—Rojaka Juvančlč in Antiček mi odgovarjata na moj dopis, in sta zaHa popolnoma s tira/ Namesto, da bi odgovorita na moj dopis, pn hvalita eden drogoga in par «dragih o-seb. Juvančič pravi, da samo doma Sedim in ea časopis berem, pa da ebdujem z eno in isto osebo ali osebami. Rojiku Juvaa akt prosperlteti in ne potvarj* je resatoe. Uffaeüvnjem, razen par izjem, vsem naj bodo take ali je on hodil z lote! dvajset let Tam sem se nabral prahu in sem se naleze! jetike. Sedaj se nahaja« v M sladak- sanatoriju v Wauwatosi, Wls, te osem mesecev. Zal, da še nimajo drugih zdravil zoper to bolezen kakor le sveti srak, počitek in dobro hrano (Če U bi-k)- Rad bi opisal podrobnosti, da kako je tukaj, pa se mi roka čiču naj bo povedano, da berem trese, tako da bom komaj pegi h-tri Časopise (sem naročen na vitno spravil v javnost Obisk' nje), r katerih nI fru odelav vaine ore so od treh de pel petih popoldne vsaki dan. Ako je paciitnt toliko zdrav, da lahko hodi* sme üi domov ns tridnevne počitnice vsake tri priporoča? Priporoča, •naj gre» malo ven, da se "aábsesm nekake kulture/' Prav penttoo odklanjam tisto solnčnato %ufca-rp, katero mi on . priporoča. Predbadva mi, da bi and napravil prepir v naselbini Seveda, v naselbini je Ml prepir, ko naju nt tollo, in bo, ko naju ne bo. Rešuje tudi rudarsko unijo. Pravi, da so vse izgubili. Res, da so, pa zato, ker s»*veditelji vedno 'kazali solnčnato stran, mesto da bi se malo krenili. Pri vi, da v znanju je moč. Resnično, ampak pozabil jo povedati, kako znanje in kje ga dobiti. Dokler se boste izratali o delavskih časopisih in knjUsh, da Kod p* Id jojotiM&rMte MMrtfaM «tarnat tudi jsa. Doras so mi napravili "surprise party," ne kakšno pojedino aH veselico. Moja svakinja Jožefa Božič je namreč »s-brala med prijatelji «78JT in mi je to vsoto ob tej priliki izročila. Vsem darovalcem se iz zahvaljujem in jim Mim obilo sreče in zdravja. Zahvalil M ae , vsakemu posebej, ker i-mam njihova imena, pa bi vzelo preveč prostora, kajti Imen js veliko. Vsled tega upam, da mi vsi darovalci oproste. Društvo "Združenje" št. 104 SNPJ, katerega član sem, rai je darovalo iz blagajne |0 in med člani so nabrali vsoto |6¿5. To je lepo od njih. Iskreno se za- ste Icaj takega te pred 20 leti ^nšjnjmn v^ frffštetji* to vedeli in pozabili, in zraven čl tali Časopis, ki js poln fraz o veliki prosperlteti in sé naročali na časopis, kateri je nekeš oglaševal stavkokaltvo, ns bo le znanja. Anštiek mi tudi odgo-varjs v Prosvetl, vsa drugo kar je vedel in snal, je p« poiressl po listu, katerega on zaftopa. Pravi, da vsem ljudem nA póstrete kruhom in soljo. Poaabil je povedati, s čim tudi on rad stre-šs; s tistimi njsgovimi frazami kot dobsr napradnjak, dobra delavska duša Je te marsitinteremu postregel. Pravi, da Js te tudi delegatom soc. stranke stregel ko js bita tukaj konvencija. Tukaj ni bilo nobene konvencije ampak koafsrsnca klubov Id druttev izobr. akcije. Pravi, naj bom zadovoljen, ker me je ot delo spravil. Sej sem. Spoznal sem, da hoče biti "forman" v tovarni in tudi odzunaj. Povem mu, da na tako grd način ne bo nobenega več aprartl ob delo kot je mene. Nadalje odgovarja, da ni resnično, da delavce šikanira, da vsak, kdor gre, pride nazaj Kdor pride nazaj, pride samo za: to, ker js vajen strojarskega dela, ker tukajšnja atrojarna «ko-ro vedno dobro obratuje. Drug4 dokaz šikaniranja 1 Na Decoration day so as rojaki zbirali, ds gredo slavit mlHtarizem. Kake sirovo Je napadel gotovega roja-Jaka, ker ni maršlftl na njegove komando. Radi Omenjene zadeve Je dobil nafdbčnik pri nekem društvu. ftravt, da ko bi pri Slov. do-mu .vse prešteli, da bi ne bilo veliko manj. Ne vem, kaj on misli šteti. Pravi, da hodim po hišah, da agttiram za izvolitev v rasne odbore. je nerssnics prva vrsti. Ravno narobe Je resnica. On js agitlral, pa ne samo agitlml, tudi kandidate postav Ijal. Pravi, da smo vsi ponosni, ko je Slovenec mestni odbornik Slovenci bodo šele takrat ponos* nI, ko bodo v mostni zbornici 1 m^'li Slovenca, ki bo zastopali principe delavskega razreda. Do fckv boste pa samopostavljenü "liderjr nas Slovence predstav) Ijsni za "Slavonian" ali •♦»lova-nlan," no boste še upoštevani Pravi, da prepiri so brez pomena in da šlvlmo v lepi slogi. 8 temi besedami se asmomu seb darovalcem ter društvu, ker ta dar ml bo olajšal skrbi in se bom boljše počutil. Zahvaljujem se tudi vsem, ki so ms obiskali v sanatoriju ter se še zannprej priporočam. Frank Nedle, fe Muirdale, Wauwatoaa, Wis. klama jim Je bfl giavin cilj vse- menu i>anske uprave in izselni- tksji kontiearijata pozdravil g. Fink, telsč nam ose dobro na dema£ih tleh, na svobodnih tleh JugošUvije. Pozdravil nas je tudi Jurij Jeram, tajnik kovinarska' aaije. Nadvse ganljiv pozdrav pa je bil govor male Alme Jerarpove in Martinjakove, ki ata nam v imetni jeeeniAkih de-iavcev izročili kraans šopks cvet ttc. V imenu SNPJ ser» se ji» zahvalil s solzami v očeh, finjsn od Iskrenega sprejema. " Radi bi bili še ostali na Jesenicah, psr je vlak moral naprej la sel* delno, to j# po tri jn štiri protU^u^nf; preatottci Slov* dni •v tednu. Drflaje le tisti, ki so «uj«. Na ljubljanskem «lavnem tako srečni, da imajo delo, Ra- Imlodvoru nas je pričakovala o- ogodljajev ia poteka "tfMf n* bom «Su- kaf navajal, ker Jedilo te îtrte v Prosvetl povedano. Omenil sem. da Otdina ni imel zsielie-nega uspeha med našim ljudstvom, četudi se je mislilo, da C» to Gary, Ind^Tudi tdkaj en lsvske razmere še prečni ne. Tovarne slabo obratujejo delavce odpuščajo. De- žurne se, da nlao niti ti eadovoij-ai, kam šele ostali lidi wiH'kNW delajo oiič. Kljub tem delavskim razmeram pa so cene AMtjenskim potrebščinam visoka, j prišli, ako bo «k» tako naprej? O kakšnem' prihranka ni tfovn» ra.' kajti človek No, pa saj ljajo boljše čase Mna onem Če bomo na iave voljno prmtali. To je res le "irošt" za tiste, ki verjamejo v tako mašilo. Mogotci oči vidno ne verjamejo v posmrtno življenje; osi hočejo nebesa tukaj. Koveeto premišljujem, da pozabim m gorje, zi včasih pojem najbolj pevko «m prvi dve kitici tut «t K ljubljeno mi o znano po-: r %stnre Zadnjo vidite palico v reki Zakrivljeno ■ trakom pa šspek erstlk, f G rdi nove EMsabeth, N. J.—Malo t^fat-be sočlanom v San frsneisen. O Tonetu Grdinl, elevelandskem pogrebnlku, Je bil prvi dopl» pri-občen pred par dnevi, in bil Je kratkočssen. ^ Pisala va Je S. S. Marovich, . moja prijsteljica, in da Je od vsakega na MshoduM dobil 60 centov. Verjeli ;so, da jim bo pokazal na slikah staro domovino, ln sto* dolenjsko strsn. V resnici je pokaskl sliks, a ls tiste o njegovih pri jateljik, o Ribnici, VdUMh Ičah in 2utemberku. Lepo li to o našem rojstnem Pa kaj pomaga, če jih na Lepo Je v okolici Semiča, Črnomlja in MetHke. Tam «o 1 spi vinogradi. 2eleznišks proga[ iz Ljubljane skoti Novo v Semič. Tam so lepa polja 1 > >- fh Ü-i se stt-kra|u. fft trt m este )lja k Bi k» kr.U . _ r^kajasi sa irefssi sfUc. takSJ sa ssWM višavi mL',4s*sssi t as mibe sa ijadskssl mmm -mm Jtm mm» mmm mm. m- mrm mmm mm 0 fs, palles »i K In rsMi Is krotit svsdlss as/glsvl Ismsi po- te sklepu mojega dopisa zdravfjam JoS. Anoelnovo družino v Butto, Mont» ter vse ostale rojake In čjtatetje Presvetel Anteé MBÜ ; f ' član dMttvriev SNPJ, SOBOTA, 28. JUNIJA. Cromaa masa sorodnikov,* prijateljev, znancev in drujagn občinstva. Ob svidenju z domačimi so se 'odigravali ganljivi prizori. Pozdrava nas je v imenu Ljubljane dr. Dinko Puc, mestni žagan, Anton Kristan za Za-druino gibanje ki več drugih. V ieae v inMnu SNPJ sem jim izrekel zahvala Večin* zastopnikov ze Js takoj* podala na svoje domove ši rom naše domovine. Ostal sem v LJubljani po opravkih. Nad vse prijazen je bfl Slavko Kristan, ki mi je šel v vseh ozirih na roko. Ustavil sem «e tudi pri A. Kristanu v pisarni.. Njegova soproga mi je postregla s hladnim pivom in prigrizkom. Ljubljanski "Narod" je poročal, ¿a sam skupino spremljal kot zastopnik "Enakopravnosti." Zato je"tieA, da na tem mestu glede tega malo pojasnim. Na krovu me je Olip vprašal, da ga nadomestim od Parim naprej kot predstavnik SNPJ, ne pa "Enakopravnosti." «eveds, ns vprašanje novinarjev, dali sem član tudi kakšne druge organisaelje sem dejal, da^eem član drufbe dnevnika "Enakopravnosti," katero dejstvo so pe zamenjali, TO pojasnilo se itf z<& |e bilo pe- ne bo Z Mleta SNPJ v ašam > 9t. Jur1Jc# Tabora, « jtmlfa. —Dne H. maja smo se odpeljali iz naše ameriške metropole s postaje fork ÇMftfnl železnice, temor nas je la precejšnja grupa prijateljev in znancev. Prihodnje jutro ob 9. smo le bili v Htfw YoTku, kl smo si ga malo ogledali. Ztečer ob*, smo se ukrcall na bnopar-tifk "Aqnitanija," na katerem so krasen razgled s vlaka. Ta telesu? nam pridružili še ostrtl potnica je Mla otvorjena leta 1918. Zakaj bi Grdlfia ne dobil tlfk, ki bi bile snete tudi v tej lepi ok*> Hci v Befokrajlni? Saj je t«ft ta kos zemlje v Sloveniji. Upam, da nisem s tem dopisom nikogar utallla, ker to pdč ni bil moj namen. Obenem ^pošiljam mnogo pozdravov znancem v San Francisco. 728 Ne Klnley st. Zastopnik A. D. Iz Clsvslanda tudi piše. Odgovor njemu naj bo. da on pa šs gasi p»> močvirju. John Tsncsk. Is aanatorija MfKraakee, Wla,—To Jr Inoj prvi dopis v Proeveti. dasiravno sem njen naročnik od njenega postanka. Vsled tega upam. da ss ml bo oprostilo, četudi ne Čo moj dopis prvovrsten O delavskih rsamsrah ne bom poročal, ker za delo nisem ln ne bom več dpoaobm, posebno sa teško ne. Po poklicu sem bil kamnosek, v kateri obrti sem delal celih • Dodatno poročile t aapada San Prandeco, Calif.—Od nas se le malokdnj sliši, zate hočem na kratko napisati par stvarir da ns bo jStnost mislila, da na obali Pacifika vedno spimo. Pred dobrim mssscsm je bil tukaj pogrebnlk A. Grdlna, o katerem piše V Prosvetl z dne, 19. junija tudi rojak A. l^kian. Mnogi so ftetelt izvedeti, kaj*je resnice na vsej stvari. Sedaj vodo, da je bfla v«« Grdinova agitacija en sam flaeko. Nekaj ljudi se je dalo sa nos povleB, to Je m. Pripravljali so se dolgo ¿asa na njegov prihod neki 'piontijlf 1. Da nam pripravijo nokaj duševne krane, ker človek a* »Ivi le od kruha In vina. t. Da sedanjim liderjem na ,4hribu" poksšejo, da so tudi oA zmotni nekaj pnkaüi. 8. »a pripravijo Ordinatu dolgo pot, par dolarjev pa sa njegov trud In mujo, ter da bo Videl. da Wmt nI Kost F ]? 4. ln ds ssbl napravijo mak> tako močno zsdsltanz Mtt pr*d konvencijo Sflt katera m je obdrftavak maja meseca v Shebofgann. Wh. Tft Js bil namen teh "pionirjev," kot m sami naziva)o. Rs- itmi, ni ™ " K^»^«"'» niem Izletnega urada SNPJ. Ma krovu nam je govoril ENMn Krl-stan, izselniškl komisar, kateri nam je da) v lepih besedah nekaj zelo vafntti priporočil. Zalem smo odšli vsak v svojo kabino k počitku. Drugi dan, dne 28. maja, smo «e bili na odprtem morju. Vožnja na pamiku Je bila nadvse zadovoljiva v vseli ozIMII, tako tudi postrežba. Naši rojaki so se vedli dostojno In so Mil veselo razpotoišnl Slišalo se je hstmo-nlko ln slovensko pesem sleherni vščer. Ca* Je brzo potekal in prodno smo ss savedH, smo Žs kOl v francoskem prietknlftču therbourgO. Nekateri so morali plačati carino na cigareta, ki so jih Imeli n seboj preko dovoljene količine V Cherbourgu nas js Čakal ss- trebno od mo, kakšnega na; V kratkem zanimivosti v terih bom ob S potovanja Vesona, Pa. i- Dne 21. junija sem obisltal naselbino Verona. O kakšnem uspeh« ne morem poročati. Četudi imajo po več članov v eni družini pri SNPJ, se veliko ne zanimajo^za čitanje. Ne Zavedajo se, da Je poteebno čltatf delavske liste kot sta Posveta te Proletarec. O kakšnem napredku tu id govora, pač pa So mi š» tamkajšnji rojaki na roko v drugih oairih; pogostili so me in ml nU^Hi prosto vožnjo Iz naselbine v nsselbino. Hvala vsem? t V naselbini Cheswiek so mi šli rojaki na roko^v vseh odrih. Tam sem Izvedb, da gre v kratkem v staro domovino potom Izletneg* urada SNPJ rojakinja Klemenčič, soproga tamkajšnjega slovenskega' trgovca. Srečno poti — Hvala rojakom aa Ches-«icku Za njih gostoljubje Jfo prijaznost. j l ' f Anton tlŠMgjlgk^ zastopnik Prosvete V "Jugoslovanu" (Ljubljana) je arioUil Mil« Klopi« tale informativni «laoiii ln troje inukih smi v svojem prevodu; po na tisku jemo. Izpod afriških palm, od Konga jih je vrglo na asfalt pod ameriške nebotičnike, črnce, večne sužnje in šaljivoe k sile. V Afriki so sezi. dali *caaside, adaj gradijo v New Yorku i*, botičnika, pobijali so jih ob Kongu ter so jo. kali pod palmami, zdaj jih linčajo v Ameriki v zabaviščih, kjer s «voli zabavajo beie do krohota. ' • S svojo pristnostjo in močjo pa prodirajo in terjajo aass prienanje. Zažrli so 'se v ameriška velemesta," zavzeli ali ustvarili zase cela nova predmestja ia mastne četrti ("črni p«, sovi" v Chicagu, Filatlelfiji, črnski Harlem v Nefcv Yorku K VSe so: natakarji na ladjah, vlakih, v restavracijah, hotelski sluge, hlapci čistiioi čevljdv hi pljuvalnikov, so plesali, pevci in šalijivci v kafaa*etlfc,*ftaje belim na jahtah, a so tudi profesorji ns univerzah, odvetniki in » j II I ti^t Jfl zuravnnci. In uradniki svojih lastnih časopisov in revij. V ameriški literaturi so si i>ridebili pošten ugled s poštenimi dešL O raci izdajajo v Ameriki okrog 10$ evejik pubMkaoij (The Criau, The Messenger, TI» Chicago -Mender, The Afro-American Wd < - '' « ' ■ Vrro moCnd delo v prozi je bila J. W. Joknsena *UvtoblotrafiJa črnoa" tm2), naj-bo^j pa je v prozi zaslovel lean Tom mer s svojim remawSladkorni trs" (1928). 1. Jdhnson )e iudi začetnik nove črs-ske lirike (izdal l 1311 "Fiftieth Anniversary Ode^f/M je dosegla zadnja leta sVoj višek in čudoUMe'-dovršenost v pesnikih črncih: Claude McKay, fLaagston Hu«hes, Countee Cullen, Jeaa Toosmer, Fentofc Jdhnson in drugih. Do-čim se jim v prozi še i>ozna mladost, jim je llrllDaouiinla a svojo preprosto neposrednostjo in s svojlnr bogastvom, prebiti se malone do pi miartaa o ameriškem slovstvu. " V lijHibvlh pesmih je človsk^črnec, ki joče brezdpep ttt as^Hta ameriških velemest, tinoč-letm tdienj jo v nji^iki hrepeni po svoji afriški doiTPorf&i človek, ves poln radosU do živ-Ijenja 1n neprestano psaiževan, kotenje je v njft; »bftt pre(Wesss «ovek, M m bi fast esovra-les ia ne bi aaeeniil (Hugkes^. A i njih je tudi spoaanje da e^tiadl oni- Amerika, da im»-jopna»k*>4o nfe Ia «tsšo se sankajo k moloe-čeme boge «brsakošne dešsie, naj jih vendar ščiti pred to knfeno civilizacijo, in v njih je težnja, izkazati se-belim s svojo močjo, s svojim p Motom (Claude McKay). Tako prehaja ptemenski problem često v razredni problem, vendar pa je njihova plemenska samozavest glavni vir vseh njikovih siL;«: - • Najjačja sta pač Claude in Langston Hughes. ' (DsQs prfkošsjHU 'A;., LISTNICA ÜB&DNI6TVA _. G o wand a, N« Y., J. M piši za "Ljudski glas" ne sme>o presegati petsto besed. H Cunard I nlčnik. ki nss je spravil fknVIfo Ljubljsne ter storil vse mogo če za našo udobnost. V Parizu me Je John Otip. ki je Vodil prvo letošnjo nkupfno našfti t domovino, pboMastD, da 8NW, ker on je ostal Hkirplne Ikletnikov iz par dni v T*rizu Krasna je bQa vnšUja čez švicarske got* ob Prva posti Ui j^ bila na Jesenknk. Vsi nlki smo ss pripravili na to ki *m?sj Na peronu nas je sprkjsi Boris d pMnlkn dal pa Ljubi j sni ta ameriške vojake." Na jene nlškem kolodvora se je trlo ljudi. Godba je veselo tgralp v po> tdrav našim lzletnilrr»m delsv- sko koračnico, nakar nas je r U v ve- »va knjiga o . -i ■.i ■ •*«■ » V založbi W. Morrow, New York, je izšla senzacljonalna knjiga o grozotah zadnje sva. tovne vojne, katero je splssl Chas. Yale Har-| rison, po pbklics časnikar, ki je med svetovno vojno shtšil v kanadski armadi. V svoji knjigi ^Generals Pis in Bed" trdi med drugim, da se kanadske čete v*aprilu leta 1918 oplenile francosko mesto Arras in da so v znani bitki pri Amiensu (8. aprila 1918) dobile povelje petšreljaK vse nemške ujetnike, katere zase-šejo. S tem se je hotelo maščevati nsd Nemci za po^opMev bolniške ladje "Llandovery jOfestle". fl«*>>t • ''.«V., * ■ " - Harrison piše, da so kanadski vojaki ns ta dan hladnokrvno postrelili stotine neoboro-ienfk iMftnškifc Vojakov, ki so se jim bližali i dvignjenimi rokami, proseči milosti! Tako «o Kanadčani maščevali potopitev bolniške lsdje na nedolinih ljudeh . . . Knjiga je bila izdana najprej v Angliji kjer |è povzročila vročo polemiko v časopinju. T. L. Cknroh, konservativen član kanadskega parlamenta, je potem zahteval, da vlada p repov* Harrieonovo knjigo v Kanadi. AVtor knjige pravi, da se njegove trditve fakti, Id so zanni večini kanadskih veteranov. Njegovo knjigo zdaj prevajajo v franco*^ španski, ruski in japonski jezik. Pri japonskem sakonu gre predvsem zs ohranitev drutlne. Ta razlog se upošteva pri bogatih In ubogfh. Na šeniter gledajo z ver. •koga stališča. Tu gre sa dogmatično zadevo, De m drufabno stvar. Vendar ss cerkev ne meša v ienitoVanjsM obred. Osnovna misel, ki vodi sklepanje zakonskih vezi, je ča**nje prednikov, TO je podlaga Konftidjeve vere. is fHeaaflja, zasnovi» na Kitajskem, je V*** r šlntohmm, lri Je pdleg budhlzma dsnes uradno verstvo aa Japonskem. Umreti brez potom«tvs pooseni nesrečo, kt je kaj blizu pregrehe V-umrljivost pradedov ki njih sreča v onostranstvo je na tem, Aa se ohrani ti v spomin ns rah ne r srca njih, katerim so d*H življenje Zsto je aa kHo najhujše zlo. če ugasne brez nasN-etva Potemtakem le undjtvcK da je dottno^ slednjega človeškega stvora: iMfH ss *r H"** Razloge za raaporoko je razumeti » B|ikje:aeporodnostn^ __ . nasproti tastu In tsšči. kle- krkdtflveet, ljubosumnost ki ^ mu mmmmmmm—m SOBOTA, 28. JUNIJA. t iz Jugoslavije (Poročevalski biro Prssvete v Jugoslaviji.) [>KUGI DAN OBRAMBNIH t, m GOVOROV i ina. Da bi bil Paver Član terorL-stične organizacije, ni mogoče, --v^iker take organkacije sploh bilo Odvetniki trdijo, da obstoj orga- ni. Dokazana ni niti najmanj, uiaadje mi dokaza«. — ObU> .Tudi pravi odvetnik, da Je nemo-žence naj sodi redno sodiftče goče trditi, da bi Štirje revolver-« — i Iji bili nevarni za nafte najsvotej-Beograd, 1. junija 19S0. V za državo in politični red v Na včerajšnji razpravi so go-j{jrt«vi. To podrobneje analizira, voriH in končali svoje govore |*akor tudi <*» ta dejanja ne spa-spet štirje odvetniki, in sicer je laJ° P«* *»»«>n o zaščiti drtave. prvi govoril dr. Kisič, ki brani Matekoviča in Pavera, ki sta oba obtožena poleg članstva teroristične organizacije, da sta izvršila atentat na kapetana Kaledi-na v Zagrebu. Odvetnik najprej apelira na sodnike, ki so Srbi, Hrvati in Slovenci, naj vpošte-vajo vzroke, ki so dovedli do teh dejanj ter naj potem razsodijo po pravici. Potem ocenjuje obtožnico, ki jo smatra za spretno sestavljeno in konstruirano iz ne-dejstev. V obtožnici se pravi, da so po prijavi šoferja aretirali Hadžijo in Stefanca in da je "bilo s tem jasno, da gre tfc za teroristično družbo". V kriminalnih romanih, ki jih pišejo za širšo publiko, bi pisatelj drugače postopal Ta pisatelj bi pripeljal kakega slavnega detektiva, ki To raslaganje končuje odvetnik z besedami: "Upam, da sem pred zakonom stri v prah prvo točko obtožbe". Odvetnik dr. Stambuk, ki je zelo temperamenten govornik, je končal govor s konstatacijo, da Paver ni zakrivil ničesar, in pravi: "Ne zahtevam milosti, ker to ne dopušča čast obtožencev, a zahtevam, da se vse obtožence, zlasti pa Pavera, oprosti vsake kazni." Zadnji govornik je bil odvetnik dr. Stjepan Hefer, branilec obtoženega Bana. Med drugim pravi: "Da se ljudi sodi, je treba namer in motivov. Obtožba je napravila dve skupini, skupino na objekte, skupino na osebe. Tem skupinam je dala zaščitnike v intelektualcih Jelašiču in naj stvar pregleda. Detektiv bi Pot6m ^ je bilo treba še vzel med zobe pipo ter tako konstatiral tako in tako. A tu se na več tedenski razpravi ni ugotovilo nič drugega kot dvoje dejanj: ena lahka telesna poškodba in ena praskalica. Ko odvetnik malo preostro kritizira državnega tožilca, ga predsednik opozori. Nato odvetnik podrobneje govori o atentatu na Kaledina, ki ni dokazan, da ga je bil izvršil Matekovič. V temni noči ga Ka-ledin ni mogel spoznati, kakor je to trdil, niti ni Matekovič nikdar nosil take obleke, kakršno je videl v temni noči Kaledin na a-tentatorju. Matekovičev najbližji sokrivec, Paver, ki na3 je stal na straži, je bil v času atentata precej daleč od Matekovič^ in ni mogoče trditi, da sta bila zgo-vorjena. Poleg tega p* j* treba) ločiti, di Kaledin ni nobtena po^ litična oseba, marveč je povsem privatna oseba. Vračal se je iz gledališča, s privatne zabave, ni bil torej nikak predstavnik o-blastii pač pa državni uslužbenec. To pa je razlika. In če že dokažete, da je Matekovič res streljal nanj, spada pred redno sodišče, ne semkaj. A Matekovič sploh streljal ni. Kaj naj ga torej bremeni. I ** Da je bil terorist? Nikoli ni bil na nobenih sestankih, z obtoženci se zelo malo ali nič ne pozna — kje je tu možnost organizacije, tajne organizacije, ki zahteva od članov najožjega prijateljstva? Drugi je govoril odvetnik dr. (Mič, ki tudi brani Matekoviča. Navaja, kako je Matekovič od zgodnje mladosti prepuščen samemu sebi, očeta ni poznal nikoli, mati pa mu je umrla, ko j t bilo njemu poldrugo leto. Iz rodne občine je odšel, ko je bil star M let. Težko Je bilo njegovo življenje, ne storite mu ga zdaj še težjega. Potem ugotavlja, kako nejasno je vse glede napada na Kaledina. Kar se tiče terttflstič-ne organizacije, ugotavlja zagovornik, da ni dovolj soglasnost obtožencev v političnem mišljenju in željah. Za organizacijo je treba mnogo več. Tega pa nam obtožnica ni pokazala. Zagovornik obsežno govori o ideologiji in pacifizmu 8tjepana Kadiča, o Srbiji in Hrvatski, o zgodovini tega in onega naroda, o bojih za svobodo i. t. d. Pred-M«dnik gs tu opozarja, naj »e dr-t\ procesa. Odvetnik konča s tem, da so to učenci Radiča, ki je znsl mladino fasdntratl. In v * Hski mladini pa je nekaj upornega, to pa kaže »e moč in svetost mladine. Tretji je na včerajšnji razpravi govoril dr. Stambuk, ki l"-ani Pavera. Opozarjal je sodčke, na kako veliki stopnji je "aie pravosodatvo in kako narod * «Tuje v pravičnost sodišča. Naj »* ta pravičnost izkaže tudi na procesu. Psver ni nlkak sokrivec pri napadu na Kaledina, ae je nahajal v usodnem ča-■u nad 1 km od mesta napada in '"rtj ni mogel biti niti na straži, **kor to trdi obtoinlca. ki je po-' n(»osnovana. Podrobneje u-'' mljuje, da je obtožnica nevsdr. nekaj večjega pa so sneli še dr. Mačka." Dalje govori dr. Hefer obširno o načinu, kako se je vodila preiskava na policiji in na sodišču. Opozarja sodnike, na duševno stanje obtožencev in na posledice izpovedi tako duševno razrvanih in bolnih ljudi, kakor so bili obtoženci. Zato so tudi razumljive nesoglasnosti v obtožnici in izpovedih posameznih obtožencev. Obtoženci so govorili resnico samo na razpravi, tu so bili svobodni in povsem odkrito so izpovedavali vse, kar vedo. Edino te izpovedi je treba jemati za resnične, drugih ne. Samo en primer: V policijskih izjavah je moj klijent Ban izjavil, da je bil na nekem sestanku v kavarni Mokos, da so tamkaj govorili o nasilnih dejanjih i. t. d. Na razpravi pa je dejal, da ni nikdar dobil nobenega denarja, da ni dobil revolverja in njegova gospodinja je kot priča izjavila pod prisego, da »e je Ban vračal vedno pred 9 uro zvečer domov. Kdaj je torej Ban lagal? Na policiji. Tu pred sodniki se je čutil svobodnega v svojih izjavah in tu je govoril resnico. Končal je dr. Hefer svoj govor z besedami: "Gospodje sodniki, ti obtoženci tu so cvet nsše mladine. Bodimo ljudje in ne sodimo jih na temelju majapih indicij in sumov, ne jemljimo jhn mladosti in svobode. Pustimo Jih domov, s ne da gnije jo v zidov ju kaze mat." S tem je bil včerajšnji dan zaključen, jutri v ponedeljek se bodo govori odvetnikov nadaljevali. Dva požara v Kranju in Celju Ljubljana, 4. junija 1030. V okolici Kranja, v vasi Grad občine Cerklje, je prišlo te dni do velikega požara. Trem posestnikom Je zgorelo razen stanovanjskih hii popolnoma vse. Njihovo škodo cenijo na 200,000 Din. Od sobote na nedeljo ponoči je izbruhnil ogenj na tikednju posestnika Jožeta Krča. DomaČa hči Marija je prva opazila o-genj ter je tekla klicat vaščane na pomoč. Vsa vas Je planila pokonci, vsa vas Je bila svetla od ognja, ki se je bil raailril na sosednja poslopja. Preden so dospeli gasilci Iz Cerkelj z motorno brizgalno so bila v plamenih fte vsa poslopja treh gospodarjev Jožeta Krča, Franca Kuharja in Janeza Roprehta. Le stano-vanjske hiše so bile neprizadete po ognju. Gasilcem ni preostalo drugega, kot da skušajo ogenj omejiti In tako obvarovati vsaj stanovanjska poslopjs. ki so bila zavarovana le s pošarnlml zidovi. MojU>rna brizgslns Iz Cerkelj s« Je kaj dobro obnesla. V gospodarskih poslopjih Je ogenj u-ničil vse, kar Je bilo »hranjenega v njih: orodje, krma. drva L t. d. Posestnik Krč trpi *kode krog 80,000. Kuhsr 78.000 In Roprrht krog 40.000 Din. Zavarovani so bili le pičlo o- tem sumom tudi neka ženska a-retirana^So zelo razburjeni, ker je to Že četrti požig tekom enega leta. Tudi v celjski okolici je ogenj grozil zavzeti večji obseg. Izbruhnil je požar v Cretu poleg mestnega pokopališča. V hiši posestnika GorŠka je izbruhnil požar, jki se je radi vetra hitro razširil. K sreči so bili takoj obveščeni gasilci v mestu, v Gaber ju, v Teharjih in se jim je posrečilo, da so ukrotili ogenj tolfko, da Be jo zadovoljil le s razdejanjem ostrešja stanovanjske hiie. Skoda je sicer precejšnja, a.nevarnost, ki je pretila, je bila vendarle odstranjena. Beograjski proces Beograd, S. junija 1960. Na včerajšnji razpravi je govorilo šest odvetnikov. Svoje govore so skrajšali, ker so vsi obtoženci obtoženi istih dejanj in vsi odvetniki z istim načinom pobijajo nevzdržne navedbe obtožnice.'Zato so govori bolj ali manj monotoni, v kolikor jih kot spretni govorniki ti ali oni ne oilvijo. Vsi odvetniki poudarjajo, da se obtožene ne poznajo med seboj, da je torej nemogoče govoriti o kaki zarotniški organizaciji; poldrugim kg smodnika se ne da napraviti 8 nevarnih peklenskih strojev, in radi te«a je nesmiselno trditi, da so hoteli izvrševati atentate na zgradbe in osebe; v vsem gre le za demonstrativna dejanja; mnogi obtoženci sploh niso bili v kavarnah in lokalih, kjer so se baje kovale za rote; obtožnica trdi mnogo stvari, za katere nima nobenega dokaza. Tako bi bilo pravično, da kvečjemu nekatere obsodijo radi nedovoljene nošnje orožja, po zakonu o zaščiti drŽave pa da se jih oprosti vsake kazni. Obtoženci so inteligentni ljudje; so mladina in kot taki imajo mnogo pravic in mnogo dolžnosti. Glav-na njih pravica pa je rasti v svobodi — zato jim odprite vrata ječe. < ^ Tako govore izvečine vsi zagovorniki. Vsi zahtevajo oprostitev. Banovina bo poskušala pomagati rudarjem Ljubljana, 6. junija 1930. Težak položaj naših rudarjev v letošnjem letu je zbudil že FlOBVITg Omika kratkovidnost Ce ne bi smatra) Napoleon A-meričaaa Fultona, Vi mu je predložil načrte prvega parnika sa prismodeža, bi lahko uničil an-gležko mornarico, katere jadra so zapečatila njegovo usodo. Toda strokovnjaki so izjavili velikemu zmagovalcu, da je izumitelj "čajnika s kolesi" zrel za norišnico. Francoski državnik Thl-vers je po prvem izletu s železnico iz Pariza v S. Germain izjavil, da bo novi isum samo I-grača za otroke. Francoska akademija je »varila pred železni ikimi predori, češ da se bodo v njih zadušili vsi potniki. Leta 1886. so pričeli govoriti o preko» oceanski pamiški progi Liver-pool-Newyork, pa Je rekel znameniti inženjer Lardner v javni protestni seji: "To so prane arnjel ZaJtaj ne bi razpravljali s istim uspehom o potovanju mnogo člankov v časopisju, mnogo protestov, mnogo ekspedlcij delegatov, v Beograd, mnogo anket v Trbovljah, rudarskih shodov, celo meščanski časopisi pri občujejo apele na občinstvo ter zbira denar za podporo» — a vse je pri stafem. V revirjih ne delajo redno, odpustili bodo v vsakem krsju več sto rudsrjev, U-kinili bodo močni šlht, plače bodo mizerne, dolgovi pri trgovcih rastejo, obup v rudarjih raste. Zdsj bo pokkuslla banska u-prava skočiti na pomoč rudarjem.. Vršila se Je v sredo anketa na banski upravi« kjer so bili zastopani delavci po strokovnih tajnikih, delavsko zbornico pa Je zastopal s. Filip Uratnik. Anketo je vodil podban dr. Otmar Pirkmajer. Po iičrpanem posvetovanju so vsi sprejeli predlog podbana, da sa za dravsko banovino ustanovi poseben podporni fond za brezposelne z nalogo, zbirati iz proračunov Javnih in samoupravnih ItorporaciJ in tudi iz naklonil interesiranih krogov industrije in drugih podpornikov sredstvs, ki bodo namenjena sa omlljenje sedanje krize zlasti med rudarji. 8 pripravami za ta fond bodo kar moči pohiteli. Izdelali bodo pravila tega fonda tsr poslali pravila'z vabilom «a sodelovanje vsem gospodarskim in socialnim institucijam. Rsčunati je, da bo s tem vendarle vsaj nekoliko i>omag*no rudarjem, ki praznujejo ali ki bodo te dni odpuščeni Iz slttftbe. Obisk BUda v maj«. — Dasi vreme v maju nI Mlo prav nič majniško In Je bilo v znamenju dežja. Je bil Bled že ta metee telo obiskan od tujcev. Vsega eku-psj Je obiskalo Bled 16.12 ose»,. Po nsrodnostl Je bilo največ Nemcev (7»), nadalje 61« Ju-gsslovsnov, 121 Cehoslovakbv. 100 Avstrijcev, prav toliko Dancev, S Holandcev, po 7 Madžarov In Poljakov, In en Atoert-Un. Zdaj, ko Je nastopilo lepše vreme. Je začel dotok gortov rasti rspidno hi j* vtdrtl. da bo tudi letos Imel Bled dosti oprav- Vaščani sumijo, ds Je bil genj podtaknjen Ur Je bila pod fca U dosti dobička od gostov na luno?" frfletnposneje js postal načrt ttystvo, dasi js trajalo potovanje 22 dni. Vendar Je bila francoska Zveza brodarjev še leta 1848. sopar oceanski promet: "Stotine družin bi objoka-vale žrtve in delnttarjl bi izgubili ves denar zaradi stalnih areč.M Ista kratkovidnost je ponovno zajedla napredek čiste snsnosti. de leta 1880. so smatra-11 strokovnjaki operacije brez bolečin za nemogoče. A 6 let pozneje je bila narkoaa že na dnevnem redu. Cuvler je zatrjeval, da ne bodo našli nikoli kosti jamskega človeka. Pbkolenja njegovih učencev so besno odklanjala vse najdbo na tem področju, češ da gre za ponaredbe. Leta 1879. je mala hči arheologa Bantiola na Spanjakem slučajno zagledala risbe v prazgodovinski jami. Njen oče Je objavil te risbe in Je naletel na splošno zasmehovanje. Neverneži so se skesali šele 10 let posneje. Menda nI nobenega znanstvenega področja, na katerem ne bi razgrešfle vodilne avtoritete vnebovpljočih zmot. Lavoisier ni hotel verjeti, da bi lahko padali na zethljo aerolitl, drobci uničenih planetov, ker Je smatral vesoljstvo za praznina Skromni lekarnar Schwabe Je 30 let opazoval dolnčne pege. Sporočil js svoja « presenetljiva opazovanja znamenitemu astronomu Laplaceu, p* je dobil nasvet, naj ¡fcktl otročarije, češ da so solnčnet$ege »Hltejen pojav. Zdaj ne dnom I nihče o periodičnosti in o vflllkih učinkih teh peg- August« Com t s Je zasmehoval ljudi, so hoteli ugotoviti kemične afstavlne zvezd. Kako bi bilo to pogoče, če vidimo samo zvezdne šarke,, ne da bi mogli prehriutl gmoto samor 2e dve leti pozneje je ugotovil Kir-chhoff temelje spektralne analize! Človeška-kratkovidnost Je zagrenila Uvljenje neitevilnih genljalnih umetnikov in Izumi-teljev. Spomnimo se, kako Js ftl-votarll Schubert. V vsaki enciklopediji lahko čitamo, da je bil Norvežan Abel največji matematik minulega stoletja: odkril Je eliptične Integrale, brez katerih ne bi bila mogoča sedanja tehnika. In vendar J« umrl Abel obupan in sestrsdan a 24 leti In Je preprečila njegova predčasna smrt prav gotovo mnogo važnih odkritij. 8 težko zbranim denarjem Je odšel iz domovina,v Pariz, a tudi Um se ni nihče zmenil zajlwdltf l*tflM> slabo oblečenega, redkobeM«dne-ga tujca. Abclove spise so zslo-žlll v Francoski akademiji. Našli so Jih, prečttali In natisnili ns dr-žavne stroške Šel<> po avtorjevi smrti. čanov še bres tega bornega zaslužka. Vsled tega vlada na otoku velika revščina, ki je vzrok raznim bolesaim In šestdeset odstotkov otfok boleha vsled pad-hranjevanja. Inglesias predlaga, da kongres dovoli otoku petdesetmtii-jonako posojilo, katero bi se porabilo sa ekonomsko rekonstrukcijo in aistematično industrializacijo otoka, obenem pa da bi ae enforsiralo zemljiške in delavske zakone. Inglesias Je mnenja, da bodo ameriški finančniki nasprotovali njegovemu programu, zato ne goji prevelikih upov v njegovo uresničenje. Slomški Haredni Ctkaikl prohibičai car degi* • dlran .rt Chicago.—B. C. Yellowley, ki je bil zadnjih pet let prohibičnl administrator v Čikaškem dla-triktu, se prihodi torek umakne novemu administratorju, ki ga je imenoval juatični tajnik Mitchell, ki je zdaj glavni šef izvajanja prohibicije v deželi Novi člkaiki administrator Je John F. J. Hertsert, ki Je doatoj upravljal distrikt Montana-Ida-ho. Yellowley bo odslej le Mau< pervisor of permits," kar jo majhna šarža v auhaškem aparatu Juatični tajnik Je tudi reorganiziral dlstrikte. Doslej Je bila A merika razdeljena v 27 distrlk tov glede Izvajanja prohibicije, zanaprej pa jih bo le sedem, ki so seveda večji. Cikaškl distrikt bo No. 7 in bo obsegal drŽave Illinois, Indiano in Wiscondn. "rdečo nevar- M «KU Washington, D. C. — B, O. Lockwood, bivši tajnik v odboru republikanske strsnke, ki js leta 1924 poslal detektiva Blair Coa na v Montano in lowo, da bi "dobil" senatorja Wheelerja in firookharta, ki sta razgaljevala korupcijo generalnega pravdni ka Harry Daughertyja, je posvetil več kot dve etranl v rea cionamem National RepubHc magazlnu, katerega je nekoč n-rejeval, "rdeči ekonomski nevar nosti," ki baje preti Ameriki. V članku toži, da kratkovidni ame-rišKl kapitalisti opremljajo so-vratno silo (Sovjetsko unijo) sredstvi, s pomočjo katerih bo ista strmoglavila ameriško kit pltaliatlčno vlado In Jo nadonn stila z delavsko diktaturo. Lobiatl nasprotujejo 48-um«mu delavnik« za ženske In atroks New Orleans, Ls.—Loblstl, ki zastopajo koristi tovarnarjev v Loulaianl, srdito nasprotujejo predlogi, katera določa 48-urno delo na teden sa ženske In otroke v industrijah In ki ae baš nahaja pred senatom. Argumen-ti delodajalcev, ki ae Jih poslužujejo, so še stari. Trdijo, da Je delovni čas v drugih južnih dr-žsvah dssst ur na dan, ali celo d^Jši, da bi 48-urnl toda« uničil Industrijo In da ženake same rada dalajo daljfc ure, da več zaslužijo. Predloga uključuje med drugim tudi točko, ki določa čas ta "lunch" na 80 minut do ene ure, ki mora biti uključen v 8-urni delovnlk. f.ieos A 9 Podpirat JiJaoia, IT.Jw*» ie07 rdrimri lUtMfc Tel Korkford 4M4 «M7.lt M. Lavsšsl« A», OMcet«. III. GLAVNI ODBOR S.N.P.J. UPRAVNI ODHKKt 1 • Prednik.....MAT 8. Uwndtl. A?»., Chicago, HI Sfti; v™ik»U,n kilr>l a. Uwnd.l. A»«., Oilriffo, IIL S?fHii iSES?* Megalalk.......* Mwsdslt At... IIL JOHN S' a EwndaWi ^ £££ IU. MOLU*, urednik fUtHn......2667 g. Uwnd«l» A v*. CMe«fo, BL ODBORNIKI V1DRICH. prvi podpradudntk. 66» Bum»1I Ate., Johnstown. Ps. mSi^LlfiZVSti p#dpr*d' ' mJ TrumbMU Ar.., (fcics*,, IIL JOHN J. SAVBRTNIK, fl. »dr.vnlk........8784 W. MU «t. Chlcus«. IIL GOSPODARSKI ODtKl Prsdttdnlk..........8114 8. Crawford Ato„ CkWoso. m ........................ inh *v**** ««• J08RPH 818KOVICH................1009 K. 74th Stmt. CUv«ls«>d. Ohia POROTNI OD8KK1 ImKIn ai;? » pr"U*l,lik..............W. Ray 81, BprlnrfLld. HL JOMN tbSsij ........................... Boa 17, Arms, Kjum. .........*..............«•••♦...Bas 187, Strobsno, Pa. ............................ M HIU* FRANCES 1AK0V8BK.................101« Adam« 8L, No. Ckiosco, QL X______OKRORNI SA8TOPNtKI? SB2K5LfiB,£u'prT0 ^^.......IV w. ah^ipm, PS. T™ ******** irt9° .......^ CUroland, Ohio. ukrUj§.................»o« ChUholm, Minn. okrol>...... • • R R lMttsburt. Kuni. PRANK KLOPCIC, ptto okrolj*.................I....P. O. Dine«, Wyo. NADSORNIODSEK1 f^™^??1, l"*^«^*.................8889 W. 80th St., Ghleafo, X1L .....................Ml S. Piorco St., MitwnukM, Wla MICHAEL PLE8HE................. Madison Avo.. N. 8, PHUborfh, Ps. tir VSA PI ■ ■ • «farafcM M m mmlim m »mb at. >>!<■!in MUM** la ami M m Mi«!* |i «L Uiaaiw. WiMN Maja v S MS< m ^ysiyasi natt HUDmIImu iwtawtraÄÄ al a« Mm ^H- ^gim^^ 8msS al SMntMa. Cka«m and a«#aato akaaM ka la Um «fflaUI V8TA." m. Pad ne Mara opravHelJake-«a alatens 8t. Paul, Mlnn.—Cagovornlkl cMy manager" sistema mestns vlade v «t Paulu so duilvfll občuten poras pri ravnokar minulih primarnih volitvah. VoNlel so se fsrekl! proti prsdlatanl spremembi msstnsfs vladnefa slftema 8 veliko večino devet ti* soč fteaov, Tekatllaa unija pomsfa unlonl- New York/—Ker obstoji mol-nost, da vsak ¿as Ubruhns stav* ka tekstilnih delavcev v Danville, Va., kjer Ima svoj sedet največja lokalna unija julno od rake Potomae, je eksekutiva United Textile Workers unije sklenila, da orfanltIra pomolnl fond ss slučaj morebitne stavke. Ce stavka lAruhns, bo prfsadetlh okrog dvanajst tisoč delaveev. Ker se bomhaina Industrija na- haja v depresiji, se pričakuje, da bo stavka dolgotrajna in boj sa dosego boljših delavnih pogo. jev in svitanje mesd sejo teiak. X sOVV / V-3 Vellks voJaAka fl8-slava v teku NaaaS a UkaMau.TliMnr. IHilW» ur«a>> u MvoliMiiA« Ml «i VMlk*n«k| HN ■¡•¡¡OaffMM Oa. I m*mJI rMM«*UMl aS VsIsAkl loornaniasl bi raaatnva Stetk i'orsa Aran, U. 8. Army 81, do 89. lunlls v MM* PUM. Grant Park, CkJrago. ae (k ar«. \ jaalla ti. M ta N. M^SPWlMMil «mISM Msksiilk dtuslk miaaiala e aannisvi wweain T r»w*nfw ««Mlhtk 4, va^ss « 1 ¥4mmm t» »trui/um SLOV Ar. an i •t. ¿mm lifMnt m pritoiaja CNMoftnje amerttke da prevef tvtrmsjo otočanr WsaMngton. D. C^-CFT)— Hanilago logisain-. vodja socialistov v senatu !'»rtorfca in UJ-nlk Pa nameriš k < delavske federacije, se pilotu Je nad kongresom, ker je dovolil samo en milijon podpore ot/^anom. mesto zahtevanih treh milijonov, ki bi tak9 komaj rad«»tavali ta prvo sflo. Silen huHkan, ki je pred dvems letoma oimstoAfl otok. Je pahnfl prebivalstvo v nsjvetjo bedo, katere en borni mllljonček ne bo mogd omiliti. Dalje obto-tujs sme^lke gr^podarje otefcs. ds naravSost kruto lakorii^ajo sfromaino ljudstvo, Mgar tem-I Jo so si prilastili nepontsvno. Po\piWns pla/a delsvca na por torlku Je 1150 do $200 na a kaj, ko Je več kot polovica universe vtnemlrja fcapHsfMe Chapel Hiti N. C.-ioglasna fsvolitev Frank Oraiiama pred-nednlkom universe v North Carotin i Je telo vznemirila testni-ke bombaftnih tovaren, ki Vidijo v nJem "bolJ8evlka,M kakor Imenujejo vaakega količkaj liberalnega človeka. Graham je lani protestiral proti llnčanju Rile Max Wlgglnaove, Je «tfovornik priznanja delavskih unij In Je proti tonskemu ponočnemu delu v industrijah In proti HMjrne mu tedenskemu delovnlk?, vsled Česar nI Čudno, da gs kapitalisti naziv a jo "t»1JAevfka" In da *< ga bojijo. VABILO NA VELIKI PIKNIK katerega priredi 7 UviklKlafcaaBoifllr.pl. r petek do« 4. Julija 1980, na navadnem prostoru V sluAaJu slabega vremena ss piknik vrfll naslednji dan. Točno ob pol tretji url bomo Imeli vaje v streljanju; če katerega veseli, se mu nudi ugodns prlllkn ia streljanje. Uljudno vabimo vse Jugoslovane domače in It Mlin Jih naaelbtil na ta piknik. Za dobro In točno postrelbo v vesh osirih bo skrbel vesellčnl odbor. Torej aa svidenje 4. Julija! Kliče In vabi ODIKM. nasH VABILO NA 1 Hi rele «Igala dlnamlt na ladji I 88 mrtvih Bruck Vlile. Ont., Kanada. — Zadnji četrtek je med «gvlhto at reis udarila v jambor ladje, na katar! je bilo več labojev dl-nemMa, ki so ga rabili sa raa-etreljevanje skal v reki Sv. |y#v-renea pH pogU^ovanju. Dlnamlt je eknpladlral In maneael ladjo la 80 motr ki ee Mil na a jI, VELIK PIKNIK OZIROMA IZLET diovviwo pimo insivo rreteren ' PI KIIU), CÄHAI Piknik ae vrli ? petek dnr 1. julija 11, v krasnem Prešernovem domu v Rye, Colo, Rf* WM kakih 80 milj hif«t»f»«Iiie «I Pu*Mo, ler 8« nitij aevtr-ad WalMnbsrfn. KM Pvn8ar»n prliniae valil 1 1hudim #tnMv« It Pwr»»la kakor u*dl rojaka In r^nkhila In WalaMS^t« In »kalina, 4a se ffelaav >'f> laleta w4e4eSl)e. PrMHe eraaau)ta aa-aall "DAN NHHWUMtMn" t preail sam vi, v krnane« laiavtSSs ♦ Kra. Praakriljana ka, 4a aa Sa M «sil Sanar