Ameriška Domovina
■■v-':1.'	:
. •'.	V; -’- '	: -ti'
/%!yaEwig/»iii—h o 1WIE
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
NO. 52
National and International Circulation
CLEVELAND- OHIO, THURSDAY MORNING, MARCH 14, 1963
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
ŠTEV. LXI — VOL. LXI
Mai Slefenson yre predaval v Evropo
Pri tem bo skušal pripraviti članice ZN v zahodni Evropi k plačilu zaostalih prispevkov za akcijo v Kongu.
WASHINGTON, D.C. — Tako komentira državno tajni tvo pot našega delegata pri ZN Adlaia Stevensona v Evropo. Res je, da bo predaval 25. marca v nekem NATO zavodu v Parizu, toda obenem je tudi napovedano, da bo obiskal francoske politike in jim skušal dopovedati, da je Franciji . treba plačati zapadle prispevke v blagajno ZN. Stevenson bo šel tudi v Belgijo, Anglijo in Zahodno Nemčijo, torej ravno v države, ki niso preveč zadovoljne s politiko ZN v Kongu.
Združeni narodi stojijo namreč pred finančno krizo, ki se je samo še poostrila z izjavo naše administracije, da bo izredno prispevala v proračun ZN samo toliko kot vse ostale članice ZN skupaj. Ako bo naše administracija držala besedo, bodo ZN morali začeti z likvidacijo svoje politike v Kongu, ker ne bo zanjo dosti denarja.
Zdi se, da Evropa ne misli menjati svojih pogledov na politiko, ki jo je treba voditi v Kongu in ki močno nasprotuje pogledom našega dele-fuda A. Stevensona. Stevenson se je torej podal na diplomatsko potovanje, ki mu utegne prizadeti dosti političnih težav.
Samo radi reda pripomnimo, c^a je generalni tajnik ZN Tant sklenil, da naprosi biv-Kega direktorja Mednarodne banie Blacka, naj gre tudi v Evropo priganjat članice ZN, ttaj plačajo svoje zapadle obveze do ZN.
ZN morajo imeti čiste raču-fio do srede maja. Takrat bc ftamreč generabia skupščina morala odobriti letni proračun ZN.
Novi grobovi
Frank Skotin
V Huron Rd. bolnici je preminul 82 let stari Frank Skotin st. z 903 E. 143 St. Tukaj zapušča soprogo Jennie, hčer Rose Rose, sina Franka, 4 vnuke, 3 pravnuke in druge sorodnike. Rojen je bil v Ljubljani. Tukaj je bival 55 let. Bil je ustanovni član Društva Slov. dom 'št. 6 SDZ. Zaposlen je bil pri Towmotor Co., dokler ni bil pred 15 leti upokojen. Pogreb bo jutri dopoldne ob desetih iz Jos Žele 'n Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. na Highland Park pokopališče.
^ak menda dal Kurdom avtonomijo
BAGDAD, Irak. — Tuji časnikarji so dobili od zastopnikov kurdskega voditelja Barzanija izJave, da je iraška vlada prista-ia na “decentralizacijo” javne Uprave v krajih, ki imajo kurdsko večino. V čem naj obstoja decentralizacija, pa kurdski za-stopniiki še sami nimajo pravega pojma. Pravijo, da bodo pri P°gajanjih z iraško vlado zahte-Wli to, kar imajo v Ameriki Posamezne države ali v Švici 'antoru. Kar seveda Kurde naj-0:i zanima, so državni dohodki 0d koncesij za petrolejska po-^ Nekaj polj leži tudi na Urdškem ozemlju in Kurdi mi-s jo, da morajo dohodki od teh P^Ej iti v blagajne njihove lo-alne uprave.
^ Iraška vlada ni še pojasnila “Mojega stališča do kurdskih zahtev. Dala je samo načelen Pristanek na pogajanja.
>Vremenski prerok pravi:
Dopoldne se bo zjasnilo, Popoldne sončno. Najvišja temperatura 36.
Komimisfi spremenili sfaiišše de Evropske laspedarske sk&ipstosfi
BRUXELLES, Belg. — Do se-laj je komunistični svet pod vplivom Moskve ostro napadal Evropsko gospodarsko skupnost kot tipično kapitalistično zamisel, ki naj izkorišča ves ostali svet. Proti temu stališču je bil le davno laški komunistični vo-iitelj Togliatti. Sedaj je prido-oil za svoje stališče vse komunistične stranke, .kar jih je v dr-iavah Gospodarske skupnosti. Na svoji zadnji konferenci so stranke sklenile, da se je treba sprijazniti s Skupnostjo in sodelovati z njo. Zato bodo- komunistične stranke zahtevale primerno zastopstvo v parlamentu Gospodarske skupnosti kakor tudi v njenem gospodarskem in socijalnem odboru.
Tudi Moskva in Beograd bosta morala sedaj prilagoditi svoje stališče sklepom, ki so bili narejeni v belgijski prestolici.
Washington je hoiel odpisali Francijo!
Sovjetski pisatelj Ilija Ehrenburg trdi v svojih spominih, da Združene države niso imele namena priznati Franciji po drugi svetovni vojni njenega nekdanjega mesta v svetu.
MOSKVA, ZSSR. — Znani sovjetski pisatelj in časnikar [lija Ehrenbur.g je bil med drugo svetovno vojno vojni poročevalec in je v zvezi s tem marsikaj zvedel. Sedaj popisuje te stvari v svojih spominih. V zadnjem zvezku piše o tem, kaj je zvedel od Wendella Wilkia in Harrimana o ameriških načrtih s Francijo po drugi svetovni vojni.
W. Wilkie naj bi bil Ehren-burgu tekom svoje poti po svetu kot osebni opolnomočenec predsednika F. D. Roosevelta dejal: “Vloga Francije kot velike sile je za vedno končana. Ni v našem interesu, da bi jo vrnili na njeno nekdanje mesto. Wilkie je bil leta 1940 republikanski predsedniški kandidat proti demokratu Rooseveltu.
A. Harriman je bil med vojno ameriški poslanik v Sovjetski zvezi. Ob nekem sprejemu Ehrenburga naj bi mu ta rekel: “S Francijo bo težko — tam je več i z d ajalcev kot kjerkoli drugje!”
Ehrenburg objavlja v literarnem časopisu “Novy Mir” spomine v nadaljevanjih. Zadnje obsega leti 1943,in 1944. Po svojem odnosu do zahodnega sveta je Ehrenburg znan prijatelj Francozov.
Senatorja Laissche in Williams debatirala @ financiranju premeta
WASHINGTON, D.C. — V senatnem bančnem pododboru, i ki mu predseduje senator ISparkman, so začeli obravnavati predlog administracije, naj Kennedy dobi .pooblastilo, da sme porabiti do pol bilijo-dolarjev za podpiranje
Črnci pripravljajo pokol belih v J. Afriki?
PAARL, Juž. ^.fr. — Neki domači črnec plemena Bantu je tekom zasliševanja o delovanju oodtalne črnske organizacije ?oqo dejal, da ta organizacija pripravlja še za letos pokol /seh belcev v Južni Afriki.
Posebna komisija je zasliše-/ala domačine o izgredih v preteklem novembru, v katerih sta' nla dva belca sesekana, šest irncev pa ustreljenih.
Sovjetija hoče dohiteti v brodovju Vei. Britanijo
LONDON, Vel. Brit. — Po poročilu admiralitete hoče Sovjetska zveza do leta 1980 zgraditi toliko trgovskih ladij, da bo dosegla angleško tonažo. Velika Britanija ima sedaj največje trgovsko brodovje na svetu s skupno tonažo 20 milijonov ton.
V istem poročilu je rečeno tudi, da ima Sovjetska zveza trenutno na svetu največje ribiško brodovje, ki pa ga uporablja nemara bolj za zbiranje vsakovrstnih podatkov kot za ribolov.
na
reorganizacije in modernizacije lokalnega osebnega prometa v velikih mestih in industrijskih središčih. Za administracijo j e stavil zakonski predlog senator Williams in ga pred podoborom tudi zagovarjal. Ostro je napadel predlog senator Frank J. Lausche.
Trdil je, ' da predlog ni nič drugega kot razmetavanje denarja. Lausche je vložil svoj predlog v korist zboljšanja lokalnih prometnih žil, ki pa ne temelji na podpiranju, ampak na federalni garanciji za posojila, ki naj jih lokalne uprave najamejo v svrho modernizacije prometa.
Senatorja se seveda nista mogla sporazumeti. Verjetno bosta nadaljevala debato v senatnem odboru za trgovino, kamor bi Lausche rad spravil zakon. Lausche je namreč član tega odbora.
Afganistan dobil novo vlado
KABUL, Afgan. _ Afganistanski šah Zalrif je naznanil, da je imenoval novo vlado, ki jo vodi novi ministrski predsednik Jusuf. Nova vlada je zanimiva po tem, da je sedaj prvič prišel na čelo vlade človek, ki ne pripada dinastiji. Do sedaj so praviloma bili samo člani kraljeve dinastije tudi člani vsakokratne vlade. Novi ministrski predsednik izhaja iz revne družine in ima menda zelo moderne poglede v vseh upravnih in političnih zadevah.
Zakaj je šah spremenil svojo politiko, v Afganistanu še ne vedo. Mislijo, da šah upa, da bo nova vlada lažje dosegla sporazum v vseh obmejnih sporih s Pakistanom. Morda pa tudi resno misli na politične reforme, saj ima tesne zveze z iranskim šahom.
WASHINGTON JE ZANIKAL SOVJETSKO OBDOLŽITEV 0
NAPADU NA RUSKO LADJO
Državno tajništvo je zavrnilo sovjetsko protestno nctof ki dolži vojno mornarico Združenih držav, da je streljala na neko rusko ribiško ladjo na visokem morju kakih 70 milj vzhodno od Norwalka, Va.
WASHINGTON, D.C. — Sovjetska zveza je poslala včeraj vladi Združenih držav noto, v kateri protestira proti streljanju treh ameriških vojnih ladij, dveh križark in enega rušilca, na rusko ribiško ladjo, ki je na visokem morju kakih 70 milj vzhodno od Norwalka, Va., glavnega oporišča ameriške vojne mornarice na atlantski obali, lovila ribe. Granate brez razstreliva naj bi padle le 130 metrov od sovjetske ribiške ladje. Vlada Združenih držav je sovjetski protest zavrnila kot neosnovan, pripomnila pa je med tem, da so imele nekatere ameriške vojne ladje pretekli petek v času, ko trdi sovjetska nota, da se je napad na rusko ladjo izvršil, na omenjenem področju šolsko streljanje proti letalom. Ameriška vlada trdi, da izstrelki te vrste ne lete dalj kot 7 milj, da pa ni bilo nobene tuje ladje vsaj v razdalji 12 milj od kraja vaje.
__	t	_""y 1 " "	* ■m.' .  -
Sovjetska protestna nota prr.-! vi, da naj bi ameriške vojne lad-
je streljale “iz gole prešernosti”, ki pa bi utegnila imeti “težke posledice”. Sovjetska vlada smatra omenjeno streljanje za “veliko kršitev splošno sprejete ravni mednarodnega zakona in načel o svobodni plovbi na odprtem morju.” Ameriške vojne ladje naj bi se približale ruski ribiški ladji ob 12.15 v petek popoldne in oddale proti njej štiri strele. S tem so spravile v nevarnost rusko ladjo in njeno moštvo. Sovjetska vlada pravi v noti, da upa, da bodo krivci kaznovani.
Nota ne govori nič o tem, da bi bili izstrelki prazni, radio Moskva je to v poročilu Tassa priznal. Ameriške ladje so streljale po tem poročilu najprej iz daljave pet kilometrov, nato pa so se sovjetski ladji približale na en kilometer in oddale proti njej še dva strela. Prazna izstrelka naj bi padla komaj 60 metrov od sovjetske ladje.
LOUISVILLE, Ky. — Narasle reke so začele upadati in se vračati v svoje struge. Ljudje se vračajo v domove, ocenjujejo in popravljajo škodo, ki gre v milijone.
Kennedy se pripravlja na obisk v Srednji Ameriki
Zadnje vesti
WASHINGTON, D. C. — Predsednik Kennedy je včeraj Svetu za oglaševanje govoril znova o nujnosti znižanja davkov kot sredstva za pospešitev razvoja narodnega gospodarstva. Če bo njegov predlog zavrnjen, bo začelo gospodarstvo drseti navzdol v zastoj, je trdil Kennedy. Izrazil je upanje, da bo Kongres njegove predloge sprejel.
WASHINGTON, D. C. — Predstavniški dom je odobril 15.8 bilijonov dolarjev za narodno obrambo kljub izjavi obrambnega tajnika, da ne potrebuje toliko denarja. V predlogu je namreč 363.7 milijcnov za dve dodatni letali RS-70, ki jih obrambno tajništvo ne mara.
PEIPING, Kit. — Vodja Komunistične partije Mao - Tzetung je povabil vodnika sovjetske Komunistične partije Nikito Hruščeva v Peiping na razgovor o končanju rusko-kitajske-ga spora. Hruščev naj bi se ustavil v Peipingu na povratku z obiska v Indiji in Kambodži letošnjo pomlad. Mao je obljubil ustavitev vsakih napadov na Moskvo do predloženega sestanka. V svojem pismu Hruščevu
Iz Clevelanda in okolice
WASHINGTON, D.C. —■ Sre-ii debate o rdeči Kubi in sovjetskih četah na njej se pri-oravlja predsednik Združenih Iržav J. F. Kennedy ma obisk v Srednji Ameriki. Prihodnji teden bo odletel v spremstvu vO-iaških letal mimo Castrove Kube v San Jose v Kostariki, kjer ja bodo pričakali predsedniki oetih srednje-ameriških republik.
Obisk predsednika Združenih držav bo za kratek čas obrnil pozornost ameriške in svetovne javnosti v ta del sveta in dal tamkajšnjim vodnikom tudi nekaj moralne opore, odprto vprašanje pa je, koliko bo koristen na gospodarskem, političnem in na polju notranje varnosti prizadetih držav.
Vseh pet srednje-ameriških republik je v gospodarskem oziru precej nerazvitih in zaostalih. Njihovo gospodarstvo sloni na pridelavi kave in banan, ki jih izvažajo največ v Združene države. Ker je cena kave v zadnjih letih stalno v padanju in negotova, je tudi gospodarsko stanje teh republik v stalnih te-
žavah. Brez industrije države j Srednje Amerike ne morejo 'pričakovati večjega dviga živ-! Ijenjske ravni prebivalstva. Za razvoj industrije pogoji niso po-i sebno ugodni. Republike .so vsaka za sebe premajhne, da bi mogle nuditi oporo in dovolj obsežen trg za kako večje podjetje. Taiko so se med seboj spo-|razumele, ustanovile svoj “Skupni trg” ter-napravile načrte za industrializacijo. Za vse to jim manjka kapitala, pa tudi potrebnega strokovnega osobja. Vse to pričakujejo iz Združenih držav v okviru Zveze za napredek.
Z izjemo KOSTARIKE, kjer je demokracija pognala vsaj delno korenine in kjer je gospo-j darsko-socialno stanje najbolj-' še, so v vseh ostalih republikah vlade nestalne, bolj ali manj avtoritarne, notranjepolitični položaj negotov in tla za komunistično propagando prav ugodna. Kostarika je dežela I malih posestev, na katerih goje kavo in banane. Prebivastvo je večinoma belo in na sorazmer-| no visoki stopnji kulture. Ne-
pismenih je malo.	NIKARAGVA je že več de-
GVATEMALA je znana naj-' setletij pod oblastjo rodbine Sa-bolj po tem, da je hila že v o- moža in uživa na splošno še kar blast! komunistov (v času pred- nekak red in mir. Ima najmoč-sednika Arbenza), pa se jih je s nejšo armado v vsej kopni pomočjo Združenih držav sreč- Srednji Ameriki, no rešila. Ni pa se na žalost re-j PANAMA je tesno povezana šila zaostalih gospodarsko-soci- z Združenimi državami, ker alnih razmer. Večji del rodovit- imajo te v stalnem zakupu kane dežele je v lasti peščice lju- nalski pas in upravo kanala, ki di, med tem ko manjka veliki so ga tam zgradile preko ze-večmi indijanskega dela'prebi- meljske ožine ter ustvarile vod-valstva celo najnujnejše. Pred- no zvezo med Atlantikom in Pa-! sednik Gvatemale Miguel Ydi-' c-fikom.
goras je najostrejši nasprotnik! Srednja Amerika je nemirna Castra v vsej Latinski Ameriki.! kot večji del ostale Latinske A-Zaradi zaostalih gospodarsko-! merike, hoče naglo iz gospodar-socialnih in kulturnih razmer je ske, socialne in kulturne zaosta-Gvatemala posebno izpoštavlje- losti, ne ve pa kako. Združene
I
Nevarna tatica —
V	senklerski slovenski naselbini se je baje pojavila spretna tatica, ki zna neopazno prazniti ženske torbice in žepe.
Seja—
Društvo sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ ima v petek, 15. marca, redno mesečno sejo ob 7:30 zvečer v navadnih prostorih.
Društvo Dvor Baraga št. 1317 Kat. borštnarjev ma jutri zvečer ob osmih sejo v šoli sv. Vida. Asesment bodo pobirali od 6:30 dalje.
Društvo Naš dom št. 50 SDZ ima v nedeljo, 17. marca ob dveh pop. sejo v navadnih prostorih na 8601 Vineyard A ve.
Zadušnica—
V	soboto ob osmih zjutraj bo v cerkvi sv. Lovrenca sv. maša za pok. Ano Fabec ob 8. obletnici smrti
V	nedeljo, 17. marca, bo v cerkvi sv. Vida ob osmih sv. maša za pok. Amtona Malenšek Jr. ob 35. obletnici smrti.
V	ponedeljek ob 7:30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Josepha Yartz ob 5. obletnici smrti.
Pogreb—
Pogreb pok. Johna Maricic bo v soboto ob 8.45 iz Grdi-novega pogreb, zavoda na E. 62 St. v cerkev sv. Pavla na K 40 St. ob 9.30, nato na Kalvarijo.
------o------
Ruska in kitajska Partija sta si začeli dopisovati
PEIPING, Kitajska. — Ruska in kitajska komunistična stranka sta se dolgo času pogovarjali v važnih zadevah samo preko časopisja in radija, sedaj sta obnovili tudi pismene stike. Ruski komunisti so pisali 21. februarja pismo v Peiping, na to pismo je odgovoril generalni tajnik kitajske komunistične stranke šele pred par dnevi. Ako so poročila točna, ne vsebujeta obe pismi nič drugega kot željo, da se je treba pogovoriti “o važnih vprašanjih v mednarodnem komunističnem gibanju”.
.Kitajci so do sedaj stavili ne-je predložil naj bi kN P0š°jev za take razgovore, njunemu sestanku sledil sesta-! lz Poro<^ 0 pismih ni razvid-nek	al1 Je PeiPinS že umaknil
na komunistični propagandi.
SAN SALVADOR je preživel vrsto revolucij in prevratov, pa ima sedaj za ta del sveta kar trdno in stalno vlado. Deželica je pregosto naseljena, da bi se mogla dostojno preživljati s samim poljedelstvom.
HONDURAS ima zemlje na pretek, naravna bogastva niso izredna, vendar ima veliko kave, banan in lesa v obširnih gozdovih.
države imajo pomembno nalogo temu delu sveta pomagati naglo, če nočejo, da bo prišel pod vpliv komunizma in se namesto, da bi sodeloval z njimi, obrnil proti njim, kot je to na Kubi. Kako in v kolikšni meri so te trenutno pripravljene storiti, o tem se bodo pogovarjali predsednik Kennedy in predsedniki republik Srednje Amerike prihodnji teden v San Jose v Kostariki,
vodnikov vseh komunističnih partij iz komunističnega bloka in izven njega. Pismo samo, ki ga je včeraj objavil Tass, kaže, da Mao ni voljan priti na razgovore s Hrušče-vim v Moskvo.
MIAMI, Ela. •— Sovjeti so v zadnjih dneh odpeljali s Kube kvečjemu 2,500 svojih vojakov, največ pomožnega vojaškega osobja. V Havano je priplula velika ruska ladja, ki lahko naloži več tisoč mož. — Moskva je pred nekaj dne\i izjavila, da bo Sovjetska zveza držala svojo obljubo in odpeljala do 15. marca ‘več tisoč’ ruskih vojakov s Kube.
MUENCHEN, Nem. — George Bidault je dejal včeraj, da se utegne iz Nemčije umakniti na Portugalsko, če bodo nemške oblasti vztrajale na zahtevi, da se odpove vsaki politični dejavnosti. Portugalske oblasti so izjavile, da bo moral to storiti tudi na Portugalskem, če hoče tam dobiti politično zatočišče.
CHICAGO, 111. — Zastopniki železniških družb in unij železničarjev so sinoči prekinili razgovore brez izgleda za njihovo obnovo. Jedro vprašanja
I svoje pogoje. Politični opazo-'valci v Hong Kongu svetujejo previdnost v oceni politične vrednosti teh pisem.
Dolgo je morala čakati na par novih čevljev
MADRID, Sp. — Zveza španskih tovarn za čevlje je sklenila, da bo podarila 26. marca Mrs. Jimeno par novih čevljev, ko bo obhajala svoj 102. rojstni dan. Zadnjikrat je Mrs. Jimeno debila nove čevlje na svoj poročni dan. Zgodba je seveda zgovoren dokaz za špansko revščino na deželi.
— Islandija je edina dežela na svetu, kjer zna vsak odrasli prebivalec brati in pisati.
je ukinitev okoli 60,000 delovnih mest, o katerih trdijo vodniki železniških družb, da so nepotrebne, unije pa jih skušajo na vsak način ohraniti.
PARIZ, Fr. — Rudarji v Alzaciji - Loreni vztrajajo na svojih zahtevah po skrajšanju delovnega tedna in povišanju plač. Štrajk bo jutri star žo dva tedna.	__j
SMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 14, 1963

/i rvi ■ ■/1 Tiisr-.* i o /v*
. taflBBha
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROCNINAi
Za Zedinjene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$16.60 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES i
United States:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries;
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year.
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
83
No. 52 Thurs. March 14, 1963
Latinska Amerika pred odločitvijo
storiti. Tudi pobijati bodo morale, kajti to je borba na živ-
ljenje in smrt.
(Svob. Slov.)
^ 1	PRAVI TON e s
Joliet, 111. — Na pustno nedeljo smo po slovenskih običajih zaključevali letošnji predpust. Juretova sorodnika iz Indiane sta prišla obiskat Baro in Jureta. Jaz in Nick sva pa obljubila Juretu še o sv. Antonu, da se vidimo na pustno nedeljo in tako se je zgodilo.
Pod Juretovo streho, posebno pa še za Juretovo mizo, je vedno veselje doma. To veva najbolj jaz, pa Nick. Naj prideva še s tako kislim obrazom k Juretu, on naju s svojim zdravilom kmalu ozdravi, da začne nama iz oči in na obrazu sijati
Castrovi komunisti, ki izgubljajo svoj prestiž zaradi vedno večjega nereda na Kubi, so se po nalogu iz Moskve vrgli v povečano rovarjenje v državah Latinske Amerike, da bi tam zrušili več ali manj demokratske vlade in zavzeli latinsko-ameriški kontinent za Moskvo.
V ameriškem kongresnem zunanjepolitičnem odboru ' in v Medameriški organizaciji so se na pobudo Washing-tona v zadnjih tednih začeli resno baviti z načrti, kako preprečiti komunizmu nadaljnje razširjanje po južnoameriškem kontinentu. V ameriškem zunanjepolitičnem odboru je ameriški podtajnik za medameriške zadeve Edwin M.
Martin med drugim objavil, da ZDA skušajo izolirati Kubo od ostalih ameriških držav in razgaliti resnico o kubanski revoluciji ter okrepiti notranjo varnost južnoameriških držav. Toda borbo s komunizmom bo morala voditi vsaka latinskoameriška država sama zase.
Neodvisnost latinskoameriških držav je tesno povezana, tako dokazujejo zlasti dogodki zadnjih let, od medsebojne odvisnosti. ZDA so nastopile samostojno, ko so lansko leto preprečile grožnjo sovjetskih atomskih raket na Kubi. Vsa ostala Amerika se je takrat' zbudila in ugotovila svojo odvisnost od ZDA in medsebojno odvisnost znotraj Medameriške organizacije. Toda Latinska Amerika se še ne zaveda popolnoma nevarnosti komunističnega rovarjenja, da bi bila ipreprieana. da predstavlja zanjo Kuba, kot sovjetski satelit, zaseden s sovjetskimi četami, pravzaprav borbo na življenje in smrt z rdečo nevarnostjo!
Kubanska revolucija je zgubila sloves zaradi terorja, ki se ga je poslužil in se ga še vedno poslužuje Castro, da se vzdržuje na oblasti. Moskva je sedaj izdala ukaz prenesti ta teror na južnoameriško celino. Venezuela je eden takih ciljev, kjer se bije prava bitka med demokratsko vlado in komunistično oboroženo gverilo. Komunizem se mobilizira za spopad tudi v Peruju in Braziliji.
Latinskoameriške države so se le počasi prebujale k spoznanju, da se morajo za svojo varnost boriti. Idealistični koncept nevmešavanja je Castro spretno izrabljal in prikazoval Kubo kot žrtev kapitalističnih ZDA. Sedaj, ko Latinska Amerika spoznava, da bi mogla postati žrtev sovjetskega komunističnega kapitalizma, kakor je postala Castrova Kuba, so začeli mednarodni komunisti, da bi to dejstvo prikrili, z odkritim pozivanjem k revoluciji. Borba, ki jo vodijo n. pr. komunisti v Venezueli, ima za cilj povzročiti splošen kaos in zgraditev komunistične države na njegovih ruševinah.
Spopadi med skrajno levico in skrajno desnico so preludij za zrušenje notranjega reda. Komunistična taktika stremi za zrušenjem demokratske vlade ter sloni še vedno na starem načelu razbitja obstoječega političnega reda v državi. Če se je notranja politika Hruščeva odmaknila od Stalinovih metod, pa se mednarodni komunizem ni prav nič ‘'destaliniziral’’. Komunistična taktika na Kubi se prav malo razlikuje od taktike komunističnih strank v kateri koli vzhodnoevropski državi. Deželo je bilo treba notranje razkrojiti in nato zavladati. Tak je bil n. pr. postopek par- jsmejali smo se vsi Nicku, ko je ti j e v Španiji, toda Stalin je zaradi predvidenega sporazu- 'pri ogledovanju slik, na katerih ma z naraščajočim nacizmom v Nemčiji izgubil interes v Španiji. Hruščev verjetno s Kubo ne namerava napraviti tako, razen če se bo odločil, da zanjo ne bo tvegal vojne.
In v tem je jedro stvari. Hruščev ni hotel tvegati atomske vojne, da bi obdržal rakete na Kubi. Hruščevu tudi niso všeč vročekrvni komunisti, kakor je Castro, ker so mu lahko nevarni v njegovih načrtih za osvojitev latinskoameriškega kontinenta. Zato skuša Kubo na videz oslabiti, da ne bi za latinskoameriške države tako jasno predstavljala rdeče nevarnosti. To pa je ravno nevarno za južnoameriški kontinent. Zato mora Južna Amerika ostati tesno povezana med seboj in z ZDA. Toda to se more zgoditi, če je vsaka država rudi na znotraj varna. In to zopet pomeni, da se mora vsaka država že sama po sebi boriti proti komunizmu znotraj svojh meja. Venezuelski problem more postati problem katere koli druge latinskoameriške države. Z vsakim dnem, ko traja Betancourtova vlada, se krajša življenjska doba Castrovega režima, čim dlje bo vsa Latinska Amerika obdržala stabilne in demokratske vlade, tem manjše bodo možnosti mednarodnega komunizma na tem kontinentu.
Latinska Amerika se nahaja pred odločilno bitko s komunizmom. Toda ne gre samo za borbo proti komunizmu.
Gre tudi za boj za demokracijo. Narodi se morajo boriti za pravico biti svobodni in neodvisni. Castro je diktator, ki se bori za obstanek. Ne bo mogel obstati, če ne bo imel tihe ali brezbrižne podpore ostale Latinske Amerike. Toda zahodna polobla ne bo mogla še naprej živeti v svobodi, dokler bo obstajal njegov režim. Bitko je treba izvojevati do konca, prav tako, kakor je svojo izjavo pred kongresnim odborom zaključil Edwin M. Martin: “Latinskoameriške države morajo odločiti, kaj bodo storile in to potem
okus. S tem moraš računati Nick.”
Tako ga je Jure skušal poučiti. Nicku pa to ni šlo v glavo in je za zaključek glede teh problemov pristavil:
“Bogme, to je že res, da se na svetu marsikaj spreminja, ampak meni se zdi, da pa tudi v mnogih glavah prave soli manjka! Zato pa je na svetu tako, kakor je.”
Nato smo krenili s pogovori k drugim, predmetom.
Juretov sorodnik iz Indiane je nam nato pripovedoval, da je sin od brata njegove žene, ki živi tudi v državi Indiana, pri marinih že zadnji dve leti. Ko je toil pred nedolgim na dopustu, je pripovedoval, kako in kakšno je zdaj vojaško življenje pri marinih. Marini so nekaka avant sila, zlasti pri vpadih z morja na dbrežja. So na poseto-ne načine trenirani za take slučaje. Marinar mora biti fizično povprečno močan vojak, telesno utrjen proti vremenu in druga-
sonce veselja. To je ugotovil na,če, da prenese vse različne na-letošnjo pustno nedeljo Nick.
Dejal je, ko je na Juretovo povabilo izpraznil prvo kupo dobrega in sladkega pridelka:
“To je zdravilo, ki daje človeku veselje,” in pokazal je prstom na “majoliko”, v kateri je za ta slučaj Jure prinesel “ta boljšega” na mizo.
In resnično, ves popoldan na to je toil na Nickovem obrazu nasmeh in veselo razpoloženje.
Jure pa je objavil nam, da je to prva “majolika vina” iz soda, v katerem je sama “župa\ In res bila je dobra, saj ni čudno, prišla je kar iz treh vrst grozdja, kakor je nam to razložil Jure, ki se vsako leto- “specializira” v umetnosti, kako se napravi dobra kapljica.
Dobra Bara, “Juretova desna roka”, tako jo imenuje Nick, je pa nanesla na mizo raznovrstna okusna jedila, s katerimi je Juretova “župa” tako “pasala”, da se kar ne da povedati, ne opisati. Nič ne pretiravam, če po-vdarim, da tako smo se počutili na letošnjo pustno nedeljo pri Juretu, kakor v “ta malih nebesih”.
Juretov sorodnik je prinesel seboj cel šop krasnih slik, ki so mu jih poslali iz Metlike njegovi nečaki. Krasne slike; so v barvah. Marsikaj je zdaj tam novega in drugače. Na cestah in potih avti. Saj je skoro kakor v Ameriki. V tem oziru se svet vrti naprej tudi tam, kakor kažejo slike. In ljudje so kar čedno opravljeni. Mlada dekleta po načinu kakor tu v Ameriki.
so bila dekleta, izjavil:
“Nak, taka “kuštravost” se mi pa ne dopade! Za moje oči so bila nekdanja belokranjska dekleta z lepimi dolgimi spletenimi kitami na glavi lepša. To je kakor tu na televiziji, same “kuštre”, nak, to pa ni za moj okus. Veste, jaz sem stare “sorte’ in obrajtam to, kar je prav, pa prav!”
Vsi smo se mu smejali, ko je kar nekam resno objavil svoje mnenje o tem. Jure ga je z nasmehom pogledal postrani in dejal:
“Ja, Nick! čas gre naprej, kakor ura tamle na steni. In “ca-gar” (kazalec) časa se ne da u-staviti in potisniti nazaj, kakor na uri. Vidiš Nick, takrat, ko sva bila midva tamkaj, je bilo drugače, tako je bilo tudi drugače, ko so dobile Združene države prvega predsednika George Washingtona, takfat so v A-meriki nosili poleg žensk in deklet še nekateri moški kite. Zdaj je drugače. Danes pa se to, čemur praviš ti “kuštravost”, obrajta. Ljudje in svet imata vsakih nekaj let drug
pore, ki so v takih borbah (ma-rinom) odmerjene. Marinar moda biti dalje iznajdljiv, da si zna v sili in stiskah sam pomagati najbolje, kakor taki slučaji zahtevajo. Ko sem poslušal vse to, sem si jaz sam pri sebi mislil: Vidiš, vidiš, ameriški vojaki niso res taki, kakor so včasih sodili o njih stari Franc-Jcžefovi - “dragonarji”, “jagri” in “kancnerji” in drugi. Zato, kjer so prijeli in udarili naši a-meriški marini, so morale odnehati tudi najbolj trde “japonske buče”, ki niso poznale drugih “bogov”, kakor le njihovega “Mdkadota”. Odnehati so morali celo stari Viljemovi in mlajši Hitlerjevi ’’Naceti”, če tudi so preje naše ameriške marinarje podcenjevali, da ne znajo dru gega kakor jesti “kekse” in li zati sladoled. A ko so vpadli : Atlantika v Flandrijo naši marini, so Hitlerjevi “Nacki” pozabili na vse prisege Hitlerjevemu ‘kljukastemu križu in šli, kakor, da so se jim ose in sršeni vsuli pod srajce in v “gate”. Šlo je “zurueck” in “zurueck”, kakor še nikoli. Vpad z dne 6. junija 1944 je eden naj večjih vojaških zgodovinskih slučajev. Vse od tedaj je ameriški general George Patton mazal in po dil Hitlerjeve “Nacete”, da marsikateri izmed njih ni vedel, odkod je in čigav je. To le mimogrede, a tako je bilo.
Zdaj se ujeda Hruščev. Take peteline” je težko prepričati, da Ameriikanci ne znajo jesti samo “kekse!’ in lizati sladoleda, ampak da znajo svoje nasprotnike, če jim ti skušajo priti v njihov zelnik ameriškega svobodnega življenja, krepko prijeti za lase, ušesa in njihove dolge nosove. Naj Nikita poizkusi. Že par zadnjih let zabavlja, podpihuje vse na okrog in se igra z ognjem, pa b0 prav ogenj, ki ga bo zanetil, če se ne bo preje spametoval, uničil njega samega. To, kar se tiče Hruščeva in njegovega komunizma.
Nekaj drugega pa je z zapad-no Evropo, posebno s Francijo zadnje čase. Tam se nekako o-1 trača javno mnenje proti nam zadnje mesece. In tudi o tem je nam nekaj pravil Juretov sorodnik, da mu je pravil njegov nečak, ki je bil več mesecev nastavljen v službi tam okoli. Tu pa gre za druge zadeve. Bom o tem ob drugi priliki obširneje pisal. Tu pa je vmes trgovina, dobiček in obstoj domačinov, ki se pečajo s trgovino. Veliki Charles De Gaulle tak ali tak, s takim ali takim nosom, je naj-prvo Francoz in tak kot točas-ni vodja Francije ne more biti drugačen. Na Francijo in njegove Francoze mora gledati najprvo. Tisti, s katerimi'se v
teh slučajih in zadevah ne strinja, ga pa seveda vsak po svoje slikajo in prikazujejo. Več o tem ob kaki drugi priliki.
* DRUGE RAZNE VESTI OD NAS. — To’, da smo imeli tod okrog zelo ostro zimo vse tja od decembra do sv. Matije in še preko mej njegovega kraljestva, je že vsem znano. Kaj naj bi pisal o tem! Ampak dogodilo se je pa v tej naši okolici mnogo nesreč in nezgod zadnje tedne. Najstrašnejše je, če nastane v takem hudem zimskem vremenu ogenj. Taka nezgoda uniči strehe nad človeškimi bivališči in ište uniči. Hudo je v takih slučajih za tiste, kjer so v bližini dobri sosedje, veliko hujše za tiste, ki so oddaljeni od gostih naselij na farmah. In v mnogih takih slučajih ostanejo taki, ki jih nesreča zadene, brez strehe in drugih zasilnih udobnosti, ki so jih taki nesrečni ljudje potrebni. Nekaj takega se je dogodilo far-marskemu domu blizu mesta Morris, ki je od tu oddaljeno kakih 18 do 20 milj južnozapad-no. Nekako ob 3. uri zjutraj je nastal ogenj na farmi Mr. in Mrs. Hendley Matteson, Route 2. Ogenj se je hitro razširil. V drugem nadstropju tega bivališča so spale, tri sestrice, hčerke imenovane družine. Carol, 15 let stara, Nancy, 12 let, in hčerka, 9 let stara. Te vse tri so se v ognju zadušile. Njih trije bratje, James, 20 let star, John, 18 let, in David, 11 let star, so še pravočasno poskakali skazi okna drugega nadstropja in si rešili življenja. Prav tisti čas je bila huda zima 16 stopinj pod ničlo. Vsi preživeli so se rešili iz nevarnosti za življenje v svoji spalnih in spodnjih oblekah. S tremi sinovi, ki so se rešili, so bili tudi starši Mr. in Mrs. Hendley Matteson. Tako je. V najhujšem mrzlem vremenu se kaj takega pripeti. Vest ne pove nič o kaki zavarovalnini in drugem. A kaj to! Kdo naj vrne življenja onim, ki jim jih je ta nezgoda uničila?
Kulturna kronika
Nekaj novejših slovenskih kulturnih novic
France Gorše: GENIJ. — Od zadnje sobote naprej se ljudje, ki hodijo po naši clevelandski Addison cesti, kar zapovrstjo ustavljajo pred ateljejskim oknom kiparja Franceta Goršeta. Mojster je namreč razstavil. v njem svoje naj novejše umetniško delo “Genij”. Za material si je tokrat izbral vezano (furnir-no) ploščo, dolgo 8 čevljev in 2 visoko. Vanjo je vrezal umetniško podobo “genija”. To je ena izmed njegovih najnovejših tehnik.
*
Razstava slovenskega zdomskega tiska in knjižni semenj v Torontu. — Slovensko katoliško prosvetno društvo “Baraga” v Torontu, Ontario, Kanada, že dalje časa pripravlja razstavo slovenskega zdomskega tiska. Z njo bo združen tudi knjižni semenj. Razstava bo v dneh 30. in 31. t. m.
V zvezi z razstavo in semnjem pripravlja torontski odsek Slovenskega katoliškega akademskega starešinstva poseben KULTURNI VEČER. Nanj so povabili pisatelja Karla Mauser-ja iz Clevelanda, da bi jim ob tej priliki govoril. Obenem so izrazili tudi željo, da bi jim dal na razpolago kaj od najnovejše-ga iz svoje ustvarjalne zakladnice. Pisatelj K. Mauser je med kanadskimi rojaki — podobno kot pri nas v Clevelandu — zelo priljubljen kot literat kakor tudi kot predavatelj.
Karel Mauser: PISMA PON-CIJA PILATA. — Pisatelj K.
Mauser je za letošnjo veliko JE TAKO PRAV ALI NE* noč napisal že neka]J po.sebne_
KDO VE? — Pred nedolgim so na posebnem sestanku zborovali ocenjevalci in obdavčevalci okraja Will in navzoč je bil tudi okrajni blagajnik Waldvogel. Ta sestanek in posvetovanje sta imela namen pravično obdavči ti zemljišča in posestva. Najprvo skušajo vsakemu posestvu določiti primerno polno vrednost. To pa potem obdavčijo za nekako 55% njene! prave vrednosti. S tem davčnimi določbami in merami obdavčevanja se nekateri strinjajo, mnogi ne. Nekateri pravijo, da je to primeroma prav, drugi, da ni. No, davki so nepriljubljeni že od nekdaj. Kaj naj govorimo o tem, komu so priljubljeni in komu ne — ko vemo, da nikomur niso priljubljeni.
STATISTIKA O “TREBUHIH IN PASOVIH”. — To bo za mnoge čudna statistika! Izdelovalci hlač in raznih oblačil, ki imajo opravka z merami hlač in raznih oblačil, omenjajo, da na podlagi naročil za razna o-blačila te vrste kaže, da se A-merikanci malo debelimo. Postajamo bolj debeli! Razumete, kaj se to pravi? Naši trebuhi postajajo obilnejši. Nekaterim, ki dobro rejene trebuhe obrajta j o, bo to ugajalo. Drugim pa ne! Kaj naj to pomeni? Kaj naj vse to pomeni? Kaj drugega, kakor da v Ameriki dobro jemo in dobro živimo. Ta reč pa skoro vsakemu človeku ugaja. In pri tem ne “porajtamo” prav nič, če nam trebuščki rastejo in postajajo obilnejši. Zadovoljni smo z vsem, seveda dokler nas ne prične kaj ščipati pod kožo. Kadar pa do tega pride, se moramo prepustiti kirurgom in njinovim nožem. Potem pa, kako 'gre, tako gre ... Na pasove, s katerimi se prepasujemo, pa mnogi dosti ne damo. Kaj to, za eno luknjo naprej ali nazaj — kdo naj se meni za to?
Moj dopis postaja dolg — že predolg. Naj za danes zadostu-
je, pa drugič več in o čem dru gem. Vse čitatelje in naročnike A.D. lepo pozdravlja
Tone s hriba.
ga, svojevrstnega, pa kaj primernega za ta čas, namreč “Pisma Poncija Pilata”. Eno od teh pisem bo med drugim objavljeno v aprilski številki celovške družinske revije “Vera in dom”, ki jo izdaja, kakor zna-1 no, Družba sv. Mohorja in je še, kar precej razširjena med rojaki v ZDA in Kanadi.
¥arl|e§©jski prsgrain upokojencev v iudfifis
EUCLID, O. —V nedeljo, dne 17. marca, ob 3.30 popoldne bo Klub slovenskih upokojencev v Euclidu priredil lep varijetejsiki program v SDD na Recher Ave. Odbor se je potrudil, da je dobil najboljše talente za ta nastop.
V prvem delu sporeda bodo podane naslednje točke: 1. Solo-spev “En starček” (F. Kokal); 2. Duet (Y. Slugar in A. Slu-gar);	3. Umetni ples (Peggy
Peterlin); 4. Solospev (Olga Klančar); 5. Slovanov kvintet (J. Snyder, M. Dolenc, F. Urbančič, R. Ivančič in F. Ivančič); 6. Instrumentalni duet (K. Zakrajšek in E. Kenik); 7. Dvospev (J. Fatur in F. Kokal); 8. Narodne pesmi (Euclidski u-pokojenci).
Drugi del: Komična dramska skica v treh slikah “Urbanova ženitev”. Kot igralci nastopajo: Frank Kokal (Urban), Andrew Turkman (zdravnik), Olga Klančar (strežnica), Andy Bo-zich (stražnik). Režija: Frank Česen; šepetalka Marion Bash el; masker Louis Kaferle; pri klavirju Edwin Polšak.
Razvedrila in zabave bo torej za vse dovolj. Vstopnina za vse to m še za godbo je samo en dolar. Po programu bo domača zabava, igrala bo Grabnarjeva godba. Upokojenci vseh pet klubov, kakor tudi splošno občinstvo je prijazno vabljeno.
V nedeljo, 21. aprila, priredi pevski zbor Slovan svoj spomladanski koncert v SDD na Recher Ave., na katerega že sedaj vabim Občinstvo.
U| Frank Rupert
Marko Kremžar: SIVI DNEVI. — Pred dobrim tednom sem dobil iz Buenos Airesa v Argentini najnovejše izvirno slovensko literarno delo, ki ga je izdala Slovenska ikulturna akcija, napisal pa Marko Kremžar. Tako rekoč, v eni sapi sem prebral to 106 strani obsegajoče, delo, saj pisatelja dobro poznam. Zelo sem cenil njegov talent, ko je bil še moj dijak na begunski gimnaziji v Špitalu na Dravi na Koroškem. Prevzelo me je; ze>-lo bravna stvar, preprosta sicer, vendar globoka. Da samo nakažem njeno vsebino, povem, da sem se ob branju takoj spomnil na podobno delo Branka Bohinca “Pred vrati pekla”, podoben pretresljivi literarno zgodovinski dokument duševnega in telesnega trpljenja naših ljudi po komunističnih ječah v domovini. Naj bi ne bilo nikogar, ki še in še ni bral teh dveh knjig!
Marko Kremžar je bilo rojen 1. 1928 v Ljubljani. Sin je rajnkega S1 o v e n čevega urednika Franceta Kremžarja. Že kot srednješolec je šel k domobrancem. Iz Vetrinja je bil vrnjen in je šel skozi komunistična taborišča v Kranju in v št. Vidu nad Ljubljano, od tam pa v zapore na Miklošičevi cesti. Ker je bil mladoleten, je bil od tam končno dan v zavod za politično prevzgojo mladine. Ko mu je pa uspelo prebiti se nazaj v begunstvo, je po opravljeni gimnaziji začel s študijem filozofije na graški univerzi; po preselitvi v Argentino je diplomiral na buenosaireški ekonomski fakulteti. Danes je ravnatelj računovodstva neke argentinsko-ame-riške založbe.
‘Sivi dnevi11 so prva M. Kremžarjeva knjiga. So spomini na zapore na sodišču. Dokumenti trpljenja političnih pripornikov. Kaže globok pogled v duše junaških nesrečnikov.
*
Vzgojni tečaj za mladino v Gorici. — Ta teden imajo v Gorici vzgojni tečaj za mladino od 14. leta navzgor. Vodita ga profesorja dr. Maks .šah in Theuer-schuh.
*
Slovenski kulturni večer v Gorici. — V nedeljo, 10. t. m., je na kulturnem večeru v Gorici predaval naš dobri znanec župni upravitelj iz Vogrč v Podjuni na Koroškem Vinko Zaletel. Med drugim je goriškim rojakom pokazal nekaj s)ik, ki jih je napravil, ko se je mudil na obisku v Ameriki.
*
Doktorat iz anglistike je pred kratkim dosegla na univerzi v Benetkah Vera Čok-Vese].
*
Bruno Parma nov slovenski mednarodni šahovski velemojster. — Na januarskem mednarodnem šahovskem turnirju v Berejuiku na Holandskem si je pridobil naslov mednarodnega šahovskega velemojstra mladi Bruno Parma. Na turnirju je zasedel 3. mesto. Prvo je dosegel domačin Donner, drugo pa Bronstein (SZ). — Slovenski šah ima sedaj 3 mednarodne velemojstre, jugoslovanski 9, tovnih pa je 75.
Janez Sever
sve-
Nad 1800 tovarn pijače “Coca-Ccla”
V 115 deželah sveta je zdaj skupno 1814 tovarn oziroma polnilnic “coce-cole”, okrepčllne pijače, ki se je začela naglo siriti po drugi svetovni vojni.

XMEEIsKA domoyifa.
Dražba
sv. Družine
THE HOLY FAMILY SOCIETY
Ustanovljena 23. novembra 1914
v Zedinjenih Državah	fniiat lil In,IorP- y d1*- Illinois
Severne Amerike OCUM. JUliCl, IH. 14. maja 1915
Naše geslo: “Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse.”
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: STEVE KOSAR, 235 Tioga St., Bensenville, 111.
1.	podpredsednik: NICHOLAS PAVLICK, 15 Race St., Manor, Pa.
2.	podpredsednica: ANN JERISHA, 658 No. Broadvay St., Joliet, 111. Tajnik: JOSEPH KONRAD, 231 Ruby St., cor. Hickory, Joliet, III. Zapisnikar: JOSEPH L. DRAŠLER, 1318 Adams St., No. Chicago, 111. Blagajnik: ANTON SMREKAR, Oak St., Rt. No. 1, Lockport, 111. Duhovni vodja: Rev. Thomas Hoge, O.F.M.
Vrh. zdravnik: Dr. JOSEPH A. ZALAR, 351 N. Chicago St.,
Joliet, HI.
NADZORNI ODBOR:
FRANK TUSHEK, 716 Raub St., Joliet, HI.
MATTHEW KOCHE VAR, 405 Parks Ave., Joliet, HI.
JOSEPH SINKOVIČ, 2519 So. Austin Blvd., Cicero 50, 111.
POROTNI ODBOR:
JOHN KOVAS, FRANCES YUCEVICIUS, MARY RIOLA.
Predsednik Atletičnega odseka:
ANTHONY TOMAZIN, 1902 W. Cermak Road, Chicago, 111.
URADNO GLASILO:
AMERIŠKA DOMOVINA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio
Družba Sv. Družine je bila ustanovljena 1. 1914 in je katoliška bratska organizacija, katere naloga je čuvati dom in družino.
Nudi vrsto življenskih zavarovanj: običajno za celo življenje, za 20 let plačevanja, za 20 let z izplačilom, za 5 let, 10 let in družinski načrt.
Življenjsko zavarovanje z ozirom na starost:
Do 16. leta, mladinski oddelek	$10,000
Od 17 do 35, odrasli oddelek	$15,000
Od 35 do 40, odrasli oddelek	$10,000
Od 41 do 45, odrasli oddelek	$ 2,500
Od 46 dalje	Vse bolniške
Zavarovanje za bolezen in nesrečo (Bolnišniško zavarovanje), ki ga nudi družba: za dohodek, bolnišnico, zdravnika in operacije. Družba nudi bolniško zavarovanje vsem katoličanom od treh mesecev do 80 let starosti.
Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali ustmeno na glavnega tajnika:
THE MINUTES OF THE ANNUAL MEETING
of the Supreme Board of the Holy Family Society of U. S. A., located in Joliet, Illinois.
JOSEPH KONRAD, 231 Ruby St., cor. Hickory, Joliet, III.

ANNUAL STATEMENT OF THE
HOLY FAMILY SOCIETY, U. S. A.
ASSETS
1.	Bonds ............................................... $152,120.27
2.	Stocks ............................................... 146,526.95
3.	Investment real	estate ................................. 2,400.00
4.	Certificate loans	and liens ..........................   3,855.40
5.	Cash and bank deposits ............................... 166,306.43
6.	Premiums actually collected by subordinate lodges not yet
remitted to Home Office ............................... 892.37
7.	Life insurance premiums and annuity considerations deferred and uncollected ................................... 1,591.55
3. Accident and health premiums due and unpaid effective
after September 30th of current year .................. 24,803.00
9. Interest and other investment income due and accrued 	1'372.24
TotaI ..............................$499,868.21
i
ANNUAL STATEMENT OF THE
HOLY FAMILY SOCIETY, U. S. A.
LIABILITIES, SPECIAL RESERVES AND UNASSIGNED FUNDS 1- Aggregate reserve for life certificates and contracts .$165,282.00
2.	Aggregate reserve for accident & health certificates ... 193,000.00
3.	Certificate and contract claims:
3.1	Life ...............................................
3.2	Accident and Health .................;.............
4.	General expenses due or accrued .....................
3- Taxes, licenses and fees due or accrued 6. Amounts withheld or retained by Society as agent or trustee
7. Mandatory securities valuation
2,188.00
46,754.39
1,410.57
164.89
1,063.71
reserve .................... 4,797.20
Total Liabilities ....................$414,660.76
Special reserves — Unassigned funds ....................... 85,207.45
Total ...................................$499,868.21
ANNUAL STATEMENT OF THE
HOLY FAMILY SOCIETY, U. S. A.
SUMMARY OF OPERATIONS! (Accrual Basis)
4- Premiums and annuity considerations:
1-1 Life .......................................$
1-2 Accident and Health 2- Net investment income ..
56,612.90 1,263,438.70 9,130.97

T-	Total
Deduct:
3-	Death Benefits ..........
4-	Matured endowments ......
Disability benefits .....
6-	Surrender benefits ...................................
7-	Accident and health benefits .........................
3- Increase in aggregate reserve for certificates with life
contingencies ........................................
9- Accident and Health Unearned premium increase ........
j®- Commissions on premiums and annuity considerations General insurance expenses and fraternal payments .... ^2. Taxes, licenses and fees .............................
$1,329,182.57
3.050.00
1.250.00
1.075.00 1,695.47
553,154.40
3.199.00 46,900.00
505,260.47
167,930.44
2,517.58
Total
Net gain from operations after refunds to members and excluding capital gains and losses ......................
. $1,286,032.42
43,150.15
V
. UNASSIGNED FUNDS AND SPECIAL RESERVES ACCOUNT
Special reserves December 31 previous year .........$	1,000.00
Unassigned funds December 31 previous year .......... 40,260.58
Net gain from operations ............................ 43,150.15
Net capital gains ................................... 1,021.72
Total ............................. $ 85,432.45
5-	Increase in mandatory security valuation reserve ..... 225.00
6-	Unassigned funds December 31 of current year ......... 85,207.45
Total ................................... $ 85,432.45
(Continued)
A motion was made by Joseph Sinkovich that the Financial Report of the Treasurer, Anton Smrekar be accepted as given. Motion seconded by Matthew Kochevar. Carried.
President Steve Kosar, now called upon the 1st Trustee, Frank Tushek for his report.
President Steve Kosar and members of the Supreme Board of the Holy Family Society.
My report to you at this time will be short. First of all it’s a pleasure to be here again at another of our meetings. As I have said from time to time at these meetings, I have been convinced that with a bit of ef fort we, The Holy Family Society, could be on the move to attain our rightful status as a Fraternal Organization. So far it has been proven so.
When we arrived at the First National Bank of Joliet, our task was to check, the securities of the Holy Family Society. This was done, and as usual everything was in excellent order. The financial report of the bank was also looked at and was found satisfactory.
I am well pleased with what I have gone thru and with the progress that we are making. I thank you.
Frank Tushek,
1st Trustee.
A motion was made by Joseph L. Drašler that the report of the 1st Trustee, Frank Tushek, be accepted. The motion was seconded by Anna Jerisha. Carried.
President Steve Kosar, now called on the 2nd Trustee Mlat-thew Kochevar for his report.
President and members of the Supreme Board of the Holy Family Society:
After what the 1st Trustee said about the report and our work, I dont know if there is any thing left for me say. He expressed himself well in the Financial Report.
I do want to say at this time, that I am well pleased with what I have seen, especially the Financial report which is excellent.
I want to give credit, for the watchful eyes of the President, Secretary and the Treasurer in their work in the organization, also all members of the Supreme Board. I thank you.
Matthew Kochevar,
2nd Trustee.
A motion was made by Joseph Sinkovich that the report of the 2nd Trustee be accepted. Carried.
The president now called upon the 3rd Trustee for his report at this time.
President and members of the Supreme Board:
It is indeed by pleasure to be here again at a Board meeting.
I have reviewed the Financial statement and at the bank observed all the securities of the Holy Family Society and have found everything in excellent order.
This to my thinking may be the result of the co-operation of the members of the Society and the efforts of the Board members and the agencies.
This is all that I can say at this time. I thank you.
Joseph Sinkovich,
3rd Trustee.
A motion was made by Matthew Kochevar that the report of the 3rd Trustee be accepted as given. Motion seconded by Frank Tushek. Carried.
President Steve Kosar, now called on the Secretary for his report to the Board members.
Honorable Steve J. Kosar, President:
I welcome you at this time to our Annual Supreme Board meeting.
The first order of business
that I would like to discuss is our Life Insurance Department.
A — Life Insurance.
As,of December 31, the Society has in force 1,846 members and a total amount of insurance being, $3,067,625.00. Of this figure, in the old block of business, there are 777 members with a total amount of Insurance being, $ 393,100.00. In the New Block of Business, there are 869 members with a total amount of Insurance being $2,674,525.00.
B — Policies.
In the year 1962, we issued 542 policies for a total amount of insurance being $1,764,050.00.
Also during the same year, 202 policies were terminated and the amount of insurance being $613,700.00.
At the end of the year 1961, we had 1,306 members and a total of $1,917,255.00.
For 1962, there was an increase of 340 members and an increase of $1,150,350.00 of insurance.
C — Ratio of Solvency.
The Ratio of Solvency in 1961, was 111.44%, and the Ratio of Solvency for the year 1962, was 120%.
D — Home Office Site.
On December 26, 1962, the Society issued a check in the a-mount of $2,400.00 to the Union National Bank of Joliet. This money represents the Society’s deposit for the property on West Jefferson Street which is the Future Home Office Site. As of this date, the final papers have not yet been signed but we will keep you advised of the situation.
E — Policies.
The new policies, that the Society is issuing under 'our Guaranteed Renewable Program,
are being accepted with great success.
F — Health & Accident.
The Health and Accident Department, for the year 1962, had a claim loss ratio of 46%.
G — Surplus.
Surplus for 1957 ....$13,841.17
Surplus for 1961 .... 41,709.00
Surplus for 1962 .... 83,000.00
H — Solvency.
Solvency for 1957 ..... 108.31%
Solvency for 1962 ..... 120.00%
I — Expected Mortality Ratio.
1957	.................... 83.0%
1958	.................... 96.4%
1959	.................... 70.6%
1960	................... 33.6%
1961	.................... 37.6%
1962	.................... 33.0%
This concludes my report to
you members of the Supreme Board of the Holy Family Society. .
But before I do, I have another statement to make, that we have at the present time several “irons in the fire” of which we will notify the membership thru our next Supreme Board meeting.
Thank you for your kind attention, I am
Joseph J. Konrad, Secretary.
A motion was made by Frank Tushek that the detailed report of the Secretary be accepted as given. The motion was seconded by Joseph Sinkovich. Carried.
(To be continued)
Naprodaj
Električni štedilnik v dobrem stanju, znamka Frigi-daire Imperial, z dvema pečicama; avtomatični grelec (brain), globinski kuhalnik; se lahko spremeni na štiri kuhalnike, veliko prostora za shrambo, popolna avtomatska kontrola. 326 E. 210 St. KE 1-3814.	(53)
Za vestno in hitro barvanje in papiranje hiš se obrnite na slovensko podjetje
TONY KRISTAVNIK
PAINTING & DECORATING HE 1-0965 ali UT 1-4234
Naprodaj
Nova Colonial hiša, 4 spalnice, preproge, zavese, aluminijaste vetrna okna in mreže, 1Y2 kopalnica, polna klet, v fari sv. Viljema. 26200 Forest-view. $22,900.
5-sobni bungalow, polna klet, velik lot, vetrna okna in mreže. V fari sv. Kristine. 20350 Goller Ave., blizu E. 200 St. $15,900.
W.A. SCHUTT, Realtor KE 1-3636
Naprodaj
4-družinska, 5 sob vsako stanovanje, 4 furnezi. $2,000 naplačila, ostalo lahkejše kot najemnina; v Euclid Beach okolici.
Trgovski prostor, zidano poslopje in trgovina, 6-sobno stanovanje, poslopje kot novo, primerno za katerikoli trgovino. Lastnik gre v pokoj.
Delikatesen
Na zelo dobrem prostoru, obstoječa 40 let, licenca za pivo in vino, 6-sobno stanovanje, $4,000 naplačila vključuje pohištvo, zalogo in hišo. Lastnik gre ven iz mesta; v Euclid Beach okolici.
Globokar Realty
HE 1-6607	986 E. 74 St.
(53)
CLEVELAND, O.
Ženske dobijo delo
Delo za žensko
Delo dobi ženska za malo gospodinjstvo in pomoč v trgovini. Dobi hrano in stanovanje in plačo po dogovoru. Lahko stanuje tudi zunaj. Vprašajte na 4735 Payne, zgoraj.	—(52)
Posestvo za dohodek
4 stanovanja v bližini sv. Vida— $15,900. Malo neplačilo. R.A. GALL REALTY Kličite John Prhne, KE 1-8040 po 6. uri pop.	(53)
Oglašajte v “Amer. Domovini”
Moški dobijo delo
Gostilna D1-D2 — kosilo
Dolgo obstoječa gostilna blizu tovaren (Fisher Body), dober promet, se proda poceni zaradi smrti. Financiranje, lahki pogoji.
MIHALIČ CO. Brokers 661-1444	641-9602
(53)
Moški dobijo delo
Moški dobi delo
Pod 55 let star, ki se razume na stroje in jih lako pripravi za dela, v mali tovarni. Pišite ha Box 234, American Home Publishing Co. 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio.	(52)
isški dobijo delo
Moški za vzdrževanje naprav in popravil, pršilci in delavci za splošna del dobe zaposlitev pri začasni likvidaciji zaloge. Javite se (pri straži ob vratih ob devetih dop.
Enamel Products Go.
341 Eddy Rd. at Taft Ave.
Cleveland, O.
(52)
GL 1-1313
Dajemo m odkupujemo Eagle Stamps
SUKNJE za vsako vreme podlogo na zadrgo
opravljajo dvojno službe za može in fanla
Prvotno 19.39
® Popolnoma podložena z umetno svilo
° S podlogo na zadrgo iz svetlega gladkega orlona
» V temnih plaid ali temnih spreminjajočih barvah
Tu imate resnično suknjo za VSAKO VREME. Delana iz 100% fine bombaževine in mešane bombaževine. Krojena v priljubljenem ranglan kroju ali s prešitimi rokavi. Popolnoma nepremočljiva. Lahko jo nosite kot površnik, dežni plašč ali s pripeto podlogo kot suknjo.
Barve: Črna, rjava, olivna.
Mere: Redne, kratke in dolge, 36-46.
iošk® hlače “kar oueri in obleci jih”.
3.97
Bombažna flanela, bombažni gabardin, počez tkane, pleteno tkane, evropsko krojene, enobarvne in živobarvne. 29-42.
“Oshkosh B'iosfi” moške, znane, v naprej
uskočene bombažne delavne obleke
Prvotno 4.49 in 2.99
Hlače so delane iz 8.6 -oz. ojačane dobre bombaževine, s težko jadrevinasto podlogo, dvojno šivanimi žepi; 29-42.
Srajce so delane iz barvane, v naprej uskočene posebno trpežne tkanine in za udobnost krojene po vzorcu boljših srajc; 14y2-17.
Izberite: svetlomodre, ogljenosive, zelene, jeklenosive ali rjavorumene.
3.58
2-38
POSEBNOST
loška, v naprej uskočene delavne hlače.
I91
Omejena zaloga Mere: 29-42.
izberite rjavo-rumene ali sive.
Kletni moški oblačilni oddelek in oddelek za delavne obleke ...
The May Company vse 4 trgovine, vključno Southgate
a y
AMERIŠKA DOMOVINA,
Ni mi mogoče popisati, kaj sem občutil ob pogledu na žalost, ki jo je velika knežnja Ana morala trpeti za svojega sina, kaj sem čutil ob pogledu na nežno, požrtvovalno prijateljstvo Helene O-miljanske, ki se je prostovoljno odpovedala svoji domačiji, svojemu soprogu in vsemu blišču, da bi takorekoč v bedi živela tu v pozabljenem kotu severa kot angelj - tolažnik in varovala z enako ljubeznijo lastno svoje dete kakor tudi otroka uboge prijateljice. Velika knežnja Ana je namreč v ujetništvu porodila hčer, ki je bila iste starosti z malo Agrafeno Omiljansko. Ta dva otroka sta si bila čudovito podobna v svojih jasnih očesih in v zlatih laseh. Materi sta jima tudi dali isto ime. Ljubil sem oba dojenčka enako in njiju materi sta mi bili hvaležni za mojo ljubezen, ki sta jo brali na mojem obrazu, in za sočutje, ki sem ga imel z njuno žalostno usodo; kmalu sta sami uganili, ne da bi jim povedal, da smatram usodo za najvažnejšo stvar na svetu; da z vso silo svoje duše hrepenim, da bi jima olajšal žalost in Ivana osvobodil iz ječe. Prvič v svojem življenju sem spoznal, kaj je strast, zakaj drugače ne morem imenovati vročo ljubezen, s katero sem ljubil malega Ivana; nikdar ni imel niti oče večje ljubezni do svojega otroka; preliti zanj svojo kri se mi je zdela preveč lahka stvar, in večni blagor duše bi bil brez zadrege daroval zanj! Vsako noč sem močil svoje blazinice z gorkimi solzami, neprenehoma sem klical k Bogu za pravičnost, in ko se ni usoda mojega varovanca nič izboljšala, sem začel celo proti nebu godrnjati.... Vendar mera naše bede še ni bila dovršena; hči Omiljanske je neko noč naglo obolela n ko sem zjutraj zaslišal glasno tarnanje in hitel v Helenino čumnato, je ležala njena hči Agrafena mrtva na postelji!”
Andrej in ostali poslušalci so kazali ob teh besedah, ko je A-grafena govorila o svoji lastni smrti, posebno začudenje in menili so, da se deklici najbrže blede. Opazila je to.
“Gledate z začudenjem name?” je vprašala. “Morda se vam zdi, da se kali jasnost mojih misli? Tudi jaz sem gledala tako očeta Jefrema, tudi jaz sem mislila, da je njegov duh vsled bližnje smrti že zmešan in otem-nel, toda on mi je rekel mirno: “Ne čudi se, namišljena Agrafena Omiljanskih, mojim besedam, ne meša se mi. Pravil sem ti, da je mala Agrafena, Helenina hči, po hudi in nagli bolezni mrtva ležala na svoji postelji. Na jok in tarnanje se je hipoma prikazala v čumnati tudi velika knežnja Ana s svojim detetom v naročju ... Ona in jaz sva se kolikor mogoče trudila, da bi Heleno pomirila, kar se je nama deloma
CHICAGO, ILL.
NURSING HOME
WAY
NURSING HOME
Men & Women Patients COMPLETE MEDICAL AND NURSING CARE
For Invalids and Aged Personal Physician Visits Welcome
State Licensed and Approved For Information
PSisns; EMpire 2-2417
329 S. Allen, Centralia, Missouri
(55)
tudi posrečilo.
“Tvoje dete, Helena”, je rekla velika knežnja, “je prosto vsakega ujetništva, glej na moj sladki popek, ali ni njegova usoda grenkejša: določen je, da ovene v prekleti senci te zibelke ...”
Toda naglo ji je šinila v glavo neka misel.
“Helena!” je zavpila in se je vrgla na kolena, “Helena! nihče ne ve doslej o nagli smrti tvoje dušice, kot naš prijatelj, brat Je-frem, bodi milosrčna in se usmili moje hčere... Tako sta si pp-dobni, da ju nihče ne razloči, uboga dojenčka! Naj pokopljejo tvojo Agrafeno v cesarski sarkofag kot mojo hčer — ti pa vzemi moje dete, v tvoje roke položim njegovo usodo, osvobodi vsaj njo, naj se veseli zlatega sončnega svita v svobodi kot Agrafena Omiljanska!”
Jokaje je dvignila Helena nesrečno mater in je pritisnila njeno dete ihteč na prša. Zgodilo se je po želji velike knežnje, Agrafena Omiljanska spi večno spanje v grobu ruskih vladarjev, kamor so jo prenesli, a ti, Agrafena, ti si hči velike knežnj e Ane Brušviške in sestra carja Ivana VI.!”
Zarotniki so zagnali krik od začudenja, toda Agrafena je proseče zamahnila z roko v znamenje, da noče, da bi jo kdo motil v njenem pripovedovanju, ki jo je očividno utrudilo in katero bi že rada končala.
“Osupnila sem po teh1 besedah očeta Jefrema”, je nadaljevala, “toda ni mi dal dolgo časa za premišljevanje in je hitel h koncu svojih spominov; Helena O-miljanska in mati tvoja, velika knežnja Ana — mi je pravil — sta sklenili, da se Helena vrne k svojemu soprogu, da te odda njegovim rokam in mu pove svojo skrivnost pod prisego ... Obe gospe sta se ločili in potočili marsikatero solzo. Dan odhoda je bil že določen, ko nas je
V blag spomin
DESETE OBLETNICE SMRTI NAŠE ISKRENO LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE .SOPROGE, MATERE IN STARE MATERE
Mary Salomon
ki je zaspala v Gospodu dne 14. marca 1953
Deset let je še minilo, odkar Te več med nami ni, žalostna so naša srca ... solze nam zalivajo oči.
Tvoje roke, ki so toliko dobrega storile, utrujene zdaj mirno počivajo, a naše prošnje k Bogu se dvigajo,
da srečna si zdaj nad zvezdami.
Žalujoči ostali:
SOPROG, HČI, SINOVI, ZET, SNAHE, VNUK IN VNUKINJE
Cleveland, O., 14. marca 1963.
zadela nova nesreča. Prišel je ukaz od cesarice, da se mora Ivan ločiti od svoje rodbine in za vedno odpeljati v kraj, nam vsem neznan! Naš jok je napolnjeval hišo, toda medtem, ko sta se obe ženski zgrudili pod težo svoje nesreče, sem se jaz odločil za delo. Ura, ob kateri je bilo potreba, da svoj davni namen, osvoboditi Ivana, sina moje duše, izvršim, je prišla. Z zvijačo, prevaro in hlinjenostjo sem dosegel, da so mi dovolili, da sem lahko šel s spremstvom, ki je spremljalo Ivana v novo ječo. Ivan se je peljal v pokritem vp-zu, jaz pa sem jo potegnil k vojakom, ki so ga noč in dan stražili. Helena Omiljanska se je peljala v drugem vozu nekoli v stran, zakaj nji, ki je šla le nekaj časa po isti poti, kakor meni, niso branili, da bi porabila gotovost, ki jo je nudila prisotnost oboroženih mož v pokrajini, katero so vznemirjali roparji. Ko smo hodili že dva dni v smeri proti jugu, smo prišli v temno mestece, pod čegar ozidjem se je valila divja reka. V tem mestu sta se ločili poti Helene in Ivana, in v tem mestu sem se moral tudi jaz ločiti z njim. Bila je že tema, ko smo jezdili v mesto, in sklenil sem, da bom še to noč izvršil svoj namen, naj velja, kar hoče. Vojaki, utrujeni od dolge poti. ki so jo napravili ta dan, so začeli piti. Jaz pa sem v srečnem trenotku predrzno zgrabil malega Ivana, ki je spal spanje nedolžnih, in sem v divjem begu stekel iz hiše, pretekel mračno ulico in dosegel temen
gozd, še predno je prišlo komu na misel, zasledovati me. Moja duša je divje vriskala, izvršil sem, o čemer sem že toliko časa sanjal. Ivan je bil svoboden, Ivan je bil rešen! Moje moči so bile nadčloveške; brez prestanka sem bežal in nisem čutil niti utrujenosti niti bremena, ki mi je ležalo v naročju. Upal sem, da dosežem Arhangelsk in da ubežim od tam na tuji ladji. Toda najprej mi je šlo za to. da se za dalje časa skrijem pred zasledovalci. Dva dni in dve noči sem taval skoro brez prestanka po gozdni pustinji; tretji dan sem jo potegnil k tolpi roparjev in izvržencev človeške družbe. Našel sem jih, kar cel tabor jih je ležalo okrog ognja. Gostoljubno so me sprejeli. Obleka mojega reda in svet nasmeh nedolžnega dečka sta naju zelo varovala; odkritosrčno so z nama razdelili kruh in sol in me niso vprašala, odkod in . zakaj bežim. Ah, ko bi; jim bil povbdal, kd bi se .ne bil ločil od njih! Todp? gorje, upal sem si iti v naselbino, ki je ležala ob majhni reki, hotel sem si tam naročiti konja; novica o mojem begu z malim carjevičem se je že tam raznesla — skratka, zgrabili so me, izdali.
Peljali so me nazaj na mesto, odkoder sem Ivana odnesel in kjer so držali Heleno Omiljan-
kako so Ivana zopet zapirali v ječo, je padla v tak obup, da ni bila več pri pameti; vpila je s strašnimi besedami na božjo nepravičnost, kričala na cesarico in z besnim krikom pozivala ljudstvo, naj osvobodi svojega pravega carja muk večnega ujetništva. Ljudstvo se je ustavljalo in zbiralo v nemi .osuplosti, bilo je kakor neodločeno, kaj naj stori, ko se je tu naglo prikazala oseba stroge vnanjosti, pred katero je vse padalo na tla; to je bil nekak visok cesarski uradnik v bliščeči uniformi. Sedaj je naglo nastal obrat, vojaki so začeli kamenjati ubogo žensko, in množica, ki je bila pred nekaj časom tiha in neodločna, je bila od surovega vzgleda razkačena in se je začela poditi za Heleno, da bi jo pobila! Tu je zazvenel glas uradnika: “Stojte! Kaj ne veste, da je carica, naša gospa, ob svojem nastopu prisegla, da ne prelije niti kapljice krvi svojih podložnikov? 'Ali hočete z obglavljenjem te žene carsko besedo na laz postaviti? Zvežite jo in videli boste, kako jo bom kaznoval.”
Dal je neke ukaze in v krat-1 kem so privlekli njegovi služabniki težek, iz lesa iztesan križ. Satanski nasmeh je zaigral na obrazu tega okrutneža. Ukazal je mirno, naj omedlelo Heleno
Krave so zahtevne
MADISON, Wis. — Krava zahteva od svojega gospodarja na leto povprečno 150 ur več nege in dela kot katerakoli druga domača žival. To velja pred vsem za krave, ki jih rede zaradi mleka.
CLEVELAND, O. MALI OGLASI
Sobe v najem
Oddamo 5 sob zgoraj. Odrasli imajo prednost. Na 18608 Neff Rd.	(531
Naprodaj
Grocerija in mesnica, licenca za pivo in vino. Se proda zaradi bolezni v družini. Dajte ponudbo. KE 1-0375 po 6. uri popoldne.
(x)
V najem
Lepo sobo spodaj oddamo v pidjazni okolici Collinwooda. Lahko si tudi kuha in pere. Kličite po 4. uri 531-5667.
— (53)
Stanovanje oddajo
Na novo dekorirane 4 sobe in kopalnico na 76. cesti oddajo mlademu zakonskemu paru. Tel. WH 4-2360.	(54)
sko v ječi, ker so menili, da je sokrivka; ko je izvedela o mojem begu, je neprevidno zagnala divji vrisk. Ko so me pripeljali nazaj, so jo oprostili, toda nesrečna Helena, videč, kako so vlekli mene uklenjenega, videč,
trdno privežejo na kriz; ko se je to zgodilo, so zvlekli križ na breg one črne divje vode, katere valovi so se dr vili v spenjenem toku po pusti stepi in skozi globoke gozdove.
'Dalie pHVmdnilč.)
Najholjia postrežba za potovanje v Jugoslavijo preb Rima
Alifalio WMGED Jef Service


tako lahko, tako dobro, tako osvežujoče!
AMERICA’S ONLY FIRE-BREWED BEER.
PRISLAN PROVISION
SLOVENSKA MESNICA 1147 Addison Rd.
STANKO PRISLAN EX 1-1419
Naše posebnosti ta teden:
J9 c Ib 1CHICKEN
PORK
CHOPS
LEGS
ib.
ŠUNKE
NAROČITE SEDAJ ZA PRAZNIKE
DOMAČE PREKAJENE AMERIŠKE PREKAJENE
Ji/lott'


_	nrctf $Hlt»$TA0S & JOHNSON.
ICEfOlUES

Limited Engagement •<
MARCH 12 thru MARCH 24
EVENINGS: Mon. thru Fri. 8:30 PM SATS: 1:00 PM - 5:00 PM - 9:00 PM SUNDAYS: 2:00 PM • 6:00 PM
11 Days Only!
J
PRICES
$4.00 . $3.50 - $3.00 - $2.00 f -Jz Jj! Children (under 12) Half Price (
Sat. Mat. 5 PM Only March 16 & 23 No Shows - March 20 & 21
KUPITE DOBRE SEDEŽE SEDAJ!
Vstopnice se naročijo po pošti ali osebno.
Cleveland Arena, 3700 Euclid Ave., Cleveland 15. Richman’s, 738 Euclid Ave., Cleveland 14.
sedaj lahko izb;.rate. Za izbrane sedež'., ki so še na razpolago, priložite :ck ali denarno nakaznico in naslovljeno povratno kuverto z znamko.
CLEVELAND ARENA . MAR 12 thru1 MAR 24
1893
1963
NAZNANILO IN ZAHVALA
Z veliko žalostjo naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Bog vzel k Sebi mojega ljubljenega soproga, na šega skrbnega očeta in starega očeta
Rudolf Sadar
ki je po tridnevni bolezni v bolnici izročil dne 29. januarja Bogu, svojo blago dušo. Truplo smo izročili materi-zemlji dne 2. februarja 1963 na Kalvarija pokopališču.
Naš soprog in oče je bil doma iz vasi Češnjice, fara Zagradec na Dolenjskem. V Ameriki je živel 45 let.
Zahvalimo se č.g. duhovniku v bolnici za podeljene svete zakramente malo pred smrtjo.
Lepa hvala č. g. Father Slapšaku za obiske v bolnici, za molitve ob krsti, za opravljeno sv. mašo zadušnieo in za spremstvo do groba.
Hvala č. g. Father Balek-u za molitve ob krsti in za tolažbo.
Hvala č. g. Father Baragu in Father Balek-u od cerkve Matere Božje na Aetna Rd. za asistenco pri sv. pogrebni maši.
Hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se opravljajo za mir in pokoj. Za sv. maše smo poslali v razne kraje, da se oprav-- Ijajo za pokojnega očeta.
Prav lepa hvala vsem, ki so položili ob krsti krasne vence in šopke in tako lepo okrasili njegovo zadnje počivališče.
Hvala vsem, ki so pokojnega očeta kropili, molili za njegovo dušo in ga priporočali božji milosti.
Prisrčna hvala vsem, ki so se udeležili pogrebne sv. maše in ga spremili do groba.
Hvala tudi S. M. Stephen. O.P., od šole Matere Božje na Aetna Rd:, za molitve ob krsti in vso tolažbo.
Prisrčna hvala vsem, ki so nas ob času žalosti tolažili in bili nam v pomoč. Zahvaljujemo se tudi nosilcem krste in tistim,, ki so dali na dan pogreba avtomobile brezplačno na razpolago in pripomogli, da se je toliko ljudi udeležilo sprevoda.
Hvala L. Ferfolia pogrebnemu zavodu za izvrstno vodstvo pogreba in za naklonjenost.
Poslali smo zahvalne karte, ako kdo ni dobil, naj sprejme to zahvalo. Vsem naj bo Bog obilni plačnik.
Ti moj ljubljeni soprog! Nad 45 let sva živela v pravi zakonski ljubezni, pa ni Te več med nami. Kako je hiša zdaj prazna. Pa Bog je hotel tako, da Te je vzel k Sebi v nebo. Imej nebeško veselje pri Bogu, saj vsi pridemo za Teboj. Imeli Te bomo v hvaležnem spominu, saj Te je bila le dobrota; dokler tudi nas Božja Previdnost ne pokliče v nebeški dom.
Počivaj mirno v blagoslovljeni zemlji in na svidenje nad zvezdami!
Žalujoči ostali:
MARY SADAR, soproga MARY, por. SKUL, AMALIA, por. KOKELY,
ANA, por. MAKSE, hčere RUDOLPH, JOSEPH, LOUIS, zet j e VNUKI. VNUKINJE, SORODNIKI tu in v stari domovini.
Cleveland, O., 14. marca 1963.