Published and distributed under permit (No. 728) author, by the Act of October 6,1917, on file at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster, General.

THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S. CANADA AND SOUTH AMERICA.
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva.
"WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL."
volume hi. — leto hi.
CLEVELAND, O., PONDELJEK, (MONDAY) DEC. 6th, 1920
ŠT. 288 (NO.)
Single Copy 3c
Entered as Second Class Matter April 29th, 1918, at the Post Office at Cleveland, O. under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
Posamezna številka 3c
ORGANIZACIJA RUDARJEV BO VODILA B0JD0K0NCA.
unija1, obljublja štrajkarjem v zapadni
virginiji in alabami popolno moralno in finančno pomoč.
INDIANPALIS, 5. decembra. — Naznanilo, katero 80 danes tukaj podali uradniki "United Mine Workers America", pravi, da bo ta organizacija vodila proti premogarskim podjetnikom v Alabami in Mingo okraju v Zapadni Virginiji boj do konca.
Glasom naznanila je mednarodni unijski odbor soglasno sprejel izjavo, glasom katere se obljubuje štraj-kujočim premogarjem v Alabami in Zapadni Virginiji Popolno moralno in finančno pomoč unije."
Besedilo deklaracije, ki jo je sprejel odbor, kritizu-Je governerja Zapadne Virginije, ker je dal poklicati zvezne čete, in pravi, da ako bi izpolnjeval prisego, ki jo Je podal, ko je zasedel governersko mesto, tedaj bi odreci da se privatni detektivi, katere imajo premogarske družbe, razorožijo.
Z ozirom na stanje v Alabami pravi deklaracija, da Je dvomljivo, da-li je trpljenje Armencev, ki je pretreslo Ves svet, hujše kot trpljenje zatiranih premogarjev v
Alabami.
Tu sledi besedilo deklaracije, ki jo je sprejel mednarodni odbor unije:
"Duh požrtvovalnosti, ki ga pokazujejo premogarji vAlabami v svojem boju za ustanovitev principa kolektivnega pogajanja, in da prisilijo premogarske podjetje, da pristanejo v odločitev, ki jo je podala mehko-Premogovna komisija Zedinjenih držav, je napravil mednarodni eksekutivni odbor jako močen vtis. "Dvainštirfdes^ tktič nložj žfena in otrok, ki so v boju, trpi vsled persekucije arogantnih premogov-podjetnikov. Proti njim se je poslužilo že vseh mož-metod: metalo se jih je iz njih stanovanj, zaplenje-Valo se jim je njih upravo in osebne potrebščine, izvršu--te se aretacije in meče se jih v ječo pod napačnimi prevezami, zanikuje se pravico do svobodnega zborovanja, •tettilje se jim pravice, ki so jim dane po zakonih in v u-stavi, na nezakonit način se rabi državne čete na premogovnih poljih, neprijateljsko časopisje vodi proti njim ^•obno kampanjo laži in pretvarjanja, toda vse to ni bi-J,° v stanu zlomiti njih neupogljivega duha. V resnici je ^yomljivo, da-li je armensko ljudstvo, katerega trplje-jVe Je pretreselo ves svet, v slabših okolščinah kot so zadani premogarji v Alabami.
"V Mingo okraju v Zapadni Virginiji se vrši boj e-^ake važnosti. Tamkajšnji rudarji so bili izprti vsled ^Jih želje, da se organizujejo in njih prošnje, da se pri-^a princip kolektivnega pogajanja. Vodili so odločen °j navzlic velikanskim teškočam.
Več delavcev je bilo ubitih čisto hladnokrvno, med-lem ko so bili v številnih slučajih podrejeni brutalnim Nebnim napadom, ne da bi. imeli kjd iskati pravice za toj"jeno krivico. Governer države ni dal tem državlja-najmanjše protekcije in je pokazal svojo sramotno
v abost, ko je dal v štrajkovno zono poklicati zvezne cete.	'	i ,
"Mednarodni eksekutivni odbor izjavlja, da se ti in-Ustrijalni boji v Alabami in Zapadni Virginiji morajo adaljevati toliko časa, da delodajalci priznajo pravice ®y°jih uslužbencev. Tu se gre za princip človeških pra-lcj katere priznava vse prosvitljeno javno mnenje naše ezele. Nikak kompromis ni mogoč pri tem principu. Za rudarji Alabame in Zapadne Virginije stoji v nji-°vem boju popolnoma moralna in finančna pomoč in-ernacijonalne unije, ki zastopa članstvo pol milijona Jurskih delavcev."
Argentina izstopila iz Lige narodov.
Geneva, 4. dec. — Glavna dogodka današnjega zborovanja Lige narodov je bil odstop Argentine od Lige narodov in pa zahteva Canade, da se vrže v koš 10. člen liginega pakta, ki določa, da vsi člani garantirajo teritorijalno suverenost vsake posamezne države, ki je pri Ligi narodov.
Nota Argentine, katero je naslovil načelnik argentinske delegacije na predsednika Lige, Pavla Hymansa, pravi:
"Mi čutimo, da ne more to zbo rovanje ničesar več doseči. Odklonilo se je celo razpravljanje popravkov, katere smatra Ar. gentina fundamentalnim za Ligo in celo potrebnim, ako -hoče v bodoče doseči kak uspeh."
Senor Pueyrredon, ki je načelnik argentinske delegacije, je nato pristavil, da Argentina ne bo zavzela svojega .mesta na zborovanju tolika časa, da se u-godi njenim štirim spremembam, katerih prvotni namen je dosega prisilnega pogajanja potom mednarodnega razsodišča, sprejem vseh narodov v Ligo in izvolitev vseh članov Liginega koncila mesto samo štirih kot je določeno do sedaj.
Argentinski načelnik južno a-meriških delegacij je najprej dejal, da bo odpotoval iz Geneve že v pondeljek, toda sedaj se .je premislil ter bo počakal, da vidi, kaj bo ukrenilo ligino zborovanje.
S tem, da se je Argentina odstranila iz zborovanja Lige pa še ni prenehala biti članica, kaj. ti pravila določajo, da mora vsa ka država, ki hoče odstopiti od Lige, objaviti svojo odločitev dve leti naprej.
Deseti člen liginega pakta je bil zopet predmet napada od setrani canadskega delegata Charles J. Dohertyja, ki je predlagal, da se ta Član popolnoma izčrta.
Ko so ga vprašali, da-li je to napravil tudi iz razloga, da pripravi pot za vstop , Združenih držav, je dejal, da medtem ko bi bilo to tudi zaželjivo, pa je ta korak podvzel iz čisto canadskega stališča.
Angleški delegat Barnes je tudi zahteval, da se pojasni, zakaj ni ligin koncil skušal posre. dovati V' vojni med Poljaki in boljševiki. Od začetka se je skušalo vplivati nanj, da bi svojo zahtevo umaknil, toda ko je ni hotel tega napraviti, je Leon Burgeois dejal, da so boljševiki zavrnili vse poizkuse koncila za posredovanje, in da je bilo "mo. ralno posredovanje" tudi čisto 'nemogoče.
paderewski pride v ameriko.
^Geneva, 3. dec. — Slavni polj-' 1 Pianist, ki pa se je tekom ovne vojne popolnoma posve. Politiki in je bil svoječasno Se Jsk' ministrski predsednik, Je danes izjavil, da se namena vrniti v Ameriko. Časni-vil^m poročevalcem je izja-p ' "Povejte mojim ameriškim . 'Jateljem, in mislim, da jih v m veliko, da ako bo šlo vse redu> tedaj pridem k vam v
teku sedmih tednov. Tamkaj si 'bom vzel zelo potrebovani počitek. V Calif orni j i imam malo posestvo, in zelo si želim obiskati in vživati ono čudovito podnebje." Toda Paderewski je izjavil, da ne Ibo več igral, ne sicer radi tega, ker njegove roke niso več zmožne, temveč prosto voljno." "Sam od sebe sem prenehal svojo umetniško kari. jero," je dejal Paderewski," z namenom, da služim moji domovini politično in da se uresni. sanje mojega življenja."
Grki hočejo Konstantina nazaj.
Atene, 5. dec. — Ljudsko glasovanje, ki se je vršilo danes, izkazuje, da se je pretežna večina izrekla v prilog povratka bivšega kralja Konstantina. To so napravili Grki navzlic odprtim grožnjam zaveznikov, da naj si sami pripišejo posledice, ako se izrečejo za to, da se vrne na gr ški prestol kraj, ki se'je zadnja leta nahajal v prognanstvu Švici.
V Pireju, pristanišču Aten, se nahaja močna skupina angleških in francoskih bojnih ladij, ki so pripravljene za vsak slučaj, in ne daleč od tam se nahaja še pet dodatnih angleških bojnih ladij.
SOVJETSKA REPUBLIKA PROKLAMI-RANA V ARMENIJI.
ruske sovjetske cete so zasedle glavno armensko mesto erivan, nakar se je proglasila sovjetska oblika vlade.
LONDON, 4. decembra. — Brezžična brzojavka, ki je danes dospela iz Moskve, pravi, da so v četrtek ruske sovjetske čete zasedle Erivan, ki je glavno mesto Armenije, in da se je nato Armenijo proklamiralo za sovjetsko republiko.
Ista brzojavka pravi, da so se čete armenske vlade dale na razpolago sovjetski administraciji.
"Novoustanovljena država Azarbajam," pravi nadalje vest, "je svojevoljno izročila sporne province Zan-gemar, Nahičevan, Anne-Nagorni in Karabah, katere so sedaj v oblasti sovjetske Armenije."
CARIGRAD, 4. decembra. — Poroča se, da so bolj-šeViške čete izkrcale pri Trebizondu, in da je turški nacionalistični vodja poslal del svoje armade proti Grkom ki se nahajajo pri Smirni.
Neko drugo poročilo, ki je došlo semkaj, pravi, da so boljševiki dobili kontrolo tudi nad črnomorskim pristaniščem Ineboli.
Poroča se, da ko je neki parnik hotel izkrcati potnike v Ineboli, je prišel v pristanišče sovjetski polkovnik Cu-lijenov in izkrcanje preprečil. Dejal je, da mu je sovjetska vlada naročila, da se ne pusti, da bi Turkom pomagal kdo drugi izven boljševikov.
Angleški torpedni rušilec Tobago je pred kratkim dobil precejšnje poškodbe, ko so' turške baterije v Trebizondu pričele s streljanjem, ko je rušilec priplul v pristan, da se opremi s potrebščinami. rusko-pouska pogajanja se zavlecujejo.
VARŠAVA, 2. dec. — John Dombski, vodja poljske mirovne delegacije v Rigi in več drugih članov poljske delegacije je podalo resignacije, ker je poljski državni zbor sklenil poslati posebno delegacijo, ki naj bi se pogajala s sovjetskimi mirovnimi delegati. Kot se govori, bodo te resignacije najbrže zopet zavlekle mirovna pogajanja za več mesecev.
LONDON, 4. dec. — Brezžična brzojavka in Moskve pravi, da so Japonci iz maščevanja nad boljševiki, ker so uničili protiboljševiške čete, katerim je načeljeval kozaški vodja general Semenov, zasedli pomorsko obalo ruski republiki na daljnem vzhodu, ter zaprli mandžur-sko mejo.
RUSKI VTISI.
Nekoliko oboroženih vo. jakov je patruliralo po ulicah., toda nikdar nisem slišal strela, in na nekem jako vidnem mestu je stal nabiralnik, posebno postavljen v ta namen, na katerem je bilo napisano "Pritožbe proti vojaštvu". V tem bolj-
kanja živeža, kajti celo pri "demokratičnih" volitvah leta 1917 so dobili 55 procent vseh glasov in tako tudi po ostali centralni Rusiji. Izza onega časa pa so svoj vpliv pri mlajši generaciji zelo povečali.
Debate so me prijetno prese-
ševiškem kaosu" sem se včasih netile vsled svoje živahnosti. O
čudil, kako izgleda red in mir v Corku ali Galway na Irskem.
politiki v zapadnem smislu besede je bilo jako malo slišati.
Krajevni sovjet se je zbral J Poročilo o poljski vojni, london-na zborovanju vsaj trikrat v skih pogajanjih in enkonomskih letu v prostranem 'klasično gra-' prilikah republike, katero je po-jenem poslopju, ki je bilo ne- dal član centralnega! soVjeta,
kdaj družabno zahajališče ple-menitnikov. Za zunaj je sov. jet izgledal precej slovesno. V njem se je nahajala tudi skupina, sestoječa iz pol ducata članov-žensk iz .tekstilnih tova-ren. Ostali so bili očividno delavci ali kmetje, močni ljudje, priprosto oblečeni, in edina in-lektualca med njimi sta bila eden ali dva vaška učitelja.
Tu je bila zgodovina te revolucija jasno vidna. V prvih mesecih so se intelektualci" posta, vili ob robu z organiziranim bojkotom, toda njih pasivno zo-perstavljenje je bilo sčasoma zlomljeno. Za dobo skoro dveh let so prenašali v najboljšem slučaju nekako sumljivo vdrž-nost.
Bilo je šele proti sredi leta 1919, da je prišla iz eentruma beseda za nekako poravnavo. Količina njih hrane se jim je povišala in njih prilike so se po-
tovariš Larin, ki je kot običajno prišel v ta namen iz Moskve, je obsegalo več ur.
Poglavitni del seje je obstajal iz razpravljanj poročil, katere je vsak podstojnik kakega departmenta podal na svojo voljo in odgovornost. Vsako poročilo je obravnavalo z rezultati preteklosti in načrti za bodočnost is precej točnimi detajli in popolnimi Statističnimi podatki. Sovjet je poslušal zelo mirno in napeto; aplavdiran j a je bilo jako malo in nikakega prekinjevanja, in' številni delegati so si delali dolge notice, da se pripravijo za poročila, ki jih morajo podati pred okrajem ali distriktom, (ujezdom in volo-stjo) kateri jih je poslal kot zastopnike v provinci j alni ali gu-•bernatorski sovjet.
Večina jih je bila zaposljenih v administrativno delo v našem obsegu. Politik? porV.v danes.
večale. Veliko se jih je očlzva-jv Rusiji v prvi vrsti ibavrjenje lo z nadvse lojalnim in izbor-!z materijalnimi rečmi, in veči-
Mati ubita, dva otroka umrla v ognju.
Youngstown, 5. dec. — Neki nepoznani moški je danes stopil v farmersko hišo Thomas Koe-hlerja, ki se nahaja blizu Hub--barda, kjer je najprej trikrat ustrelil na Mrs. Koehler, nato pa zažgal hišo in zbožal. Njena dva mala sinova 21etni William in 51etni Warren, ki sta ise nahajala v hiši, sta zgorela/Njunih trupel se do nocej še ni dobilo.
Mrs. Koehler, ki je stara 25 let, se nahaja v youngstownski bolnišnici v jako kritičnem stan ju.
Harry Haggerty, ki je sosed Koehlerjeve farme, je povedal policiji, da je Mrs. Koehler prihitela v njegovo hišo s poslednjimi silami okrog 7. ure. Rekla je, da je neki moški prišel na njen dom ter skušal oropati stanovanje, ko pa se mu je postavila v bran, je trikrat ustrelil proti nji, nato pa zažgal hišo in zbežal.
Ko se sosedje prišli na lice mesta, je bil ogenj že tako raz. širjen, da je bil vsak poizkus, da se reši otroke, zaman. Moža, ki dela v Youngstownu, za časa tragedije ni bilo doma.
BIVŠA NEMŠKA CESARICA JE ZELO SLABA.
Doorn, Nizozemsko, 3. dec.-Slični napadi, katerim je pod-1 rejena bivša cesarica Avgusta | Viktorija, se ponavljajo vedno| pogosteje, in njena simrt ni več daleč. Bivša cesarica se zave-! da, da je ozdravljenje nemogo-j če in je prosila, da se jo pokoplje v Nemčiji. To se je že priredilo in obenem tudi, da se bo poleg nje pokopalo kajzerja, kadar bo umrl.
400 FUNTOV TEŽEK MEDVED.
Denver, Colo. —i Policijski častnik Carlton in njegovi prijatelji so približno 30 milj od Littletona ustrelili črnega medveda, ki je tehtal nad 400 funtov. Kot se pripoveduje, so ga lovci lovili več kot eno uro.
nim delom. Toda razredni razkol še vedno obstaja . Delavci jim ne zaupajo in v komunistični stranki niso dobrodošli. Red-kokdaj se zgodi, da so izvoljeni v sovjete. Vedno so še samo uslužbenci vladajočega proleta-rijata.
Vladimirski sovjet kot vsak drug je obsegal pretežno večino komunistov (boljševikov). — Manjševikov sploh ni bilo, ki bi bili izvoljeni pod tem imenom. Majhna opozicija, ki je bila zelo lojalna in diskretna, ki je obsegala morda kakih deset odstotkov vse zbornice, je bila pozna na kot nepristranska.
Med naprednimi krogi v zapadni Evropi se dosti razprav, lja o relativni vrednosti stanovske oziroma teritorijalne volilne pravice. Vprašanje je zanimivo iz teoretičnega stališča, to-; da iz ruskega slučaja se ni mnogo naučiti.
Priprost zgodovinski fakt že, da so sovjeti nastali kot bojna organizacija, ki je dobro opremljena za vodstvo generalne stavke. Sovjeti so še vedno organi komunistične diktature. Bilo bi nespametno in nepošteno izgubljati čas z razpravljanjem, da-li so reprezentativni ali ne. Pod diktatorstvom, ki zanikuje celo zmernim manjševikom neizogibno priliko propagande po-
na razprav se je sukala okrog gradnje novih mostov, šol, poljedelskih strojev, reorganizaciji tovaren in o dobavi najpotrebnejših reči. Veliko lažje sem razumel, kjer so govorili kmetje in delavci kot pa govore "intelektualcev", in nekatere govore kmetov in delavcev sem precej dobro razumel. V nekaterih se je močno kritiziralo administracijo, in najhujši so bili v tem pogledu komunisti. Popolno napačno je misliti, da strankina disciplina prepoveduje kritično stališče. Najhujši napad je bil najbolj aplavdiran. in sovjet je glasoval, da se napadaj očemu govorniku mesto pet minut da petindvajset minut za njegov govor. Govornik je povdarjal, da si ne sme pustiti, da bo se vso krivdo zvra-čalo edino le na blokado in vojno, in da bi se bilo zgradilo več mostov in šol, ako bi se bilo kmečko delavstvo zavedalo svoje naloge v polnem obsegu. "Mi. nister", da se poslužim tega za-padnega imena, je odgovoril jako ognjevito, nakar je neki kmet napravil prijetno naiven, toda pameten in pomirjajoč go-je treba vladati. Sledil je govor ,češ, tako se učimo, kako vor nekega učitelja za več šol, ki je bil močno aplavdiran, in v katerem se je argumentiralo, da so kmetje tako željni izobrazbe,
— Cena kruhu se je danes
znižala za lc pri enofuntnih in enoinpolfuntnih hlebih, ki se bodo sedaj prodajali po 12 oziroma 16c.
SREČNA BRATA.
Canton, 4. dec. — Danes sta tu dobila poročni dovoljenji. Peter in Joe Zubec, katerih nevesta se obe pišeta Ljubica Pa-višič. Medtem ko sta ženina bra. ta, pa si nevesti nista v najmanjšem sorodstvu.
Oba brata delala v isti tovarni oba sta bila rojena na isti dan dve leti narazen, sedaj sta, pa še oba na isti dan skočila v zakonski jarem. Vsi štirje so podali isti naslov.
tom časopisja in javnih zboro-; da bi bili z veseljem pričeli z vanj, ne more biti noben volilni J gra(jnjo, ako bi se jih bilo po-sistem reprezentativen. Na ta zva]0> "Ministrov" odgovor je ali oni način se gleda, da ostane bil nekoliko izzivajoč, toda za-opozicija neznatna in sovjeti njmiv. Dejal je, da se je zgo-"zastopajo" samo komunistično ^ Sp0mladi več kot 3000 mož stranko. Noben Rus bi ne za-1 mobiliziralo za Isamo gradilne nikaval in ugovarjal temu fak- namene, da pa so bili vsi posla.
tu, in edino med tujezemskimi propagandisti se najdejo ljudje ki hočejo zakuriti resnico v tem oziru.
Toda navzlic temu je možno, da bi komunisti v Vladimiru celo pod svobodnimi in enaki-
Najboljši govornik kar se ti-(Dalje prihodnjič)
SE JI JE MUDILO.
Crown Point, Ind. 3. dec. — Mrs. Maude Wickham ki je tukaj mi prilikami za vse stranke do-j dopoldne dobila ločitev od svo-ibili večino, ako bi v času voli.'jega moža, se je že popoldne tev ne bilo posebnega pomanj-[ poročila z drugim.
BTRAN 2.	--fr-y v-F
"Enakopravnost"
IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Owned and Published by
THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO.
Bng»ines Place of the Corporation.___6418 ST*. CLAIR AVE.
SUBSCRIPTION RATES:
By Carrier .......................1 year $5.50, 6. mo. $3.00, 3 mo. $2.00
Cleveland, Collinwood, Newburgh by mail...... 1 year $6.00, 6 mo. $3.50
3 mo. $2.00.
United States .....................1 year $4.50, 6 mo. $2.75, 3 mo. $2.00
Europe and Canada ............................1 year $7.00, 6 mo. $4.00
POSAMEZNA ŠTEVILKA 3c_SINGLE COPY 3c
Lastuje in izdaia ea
Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba.
64i8 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 ST. CLAIB AVE.
Za, vsebino oglasov ni odgovorno ne uredništvo, ne upravniitTO.
CLEVELAND, O., PONDELJEK, (MONDAY) DEC. 6th, 1920 ____Ǥ^104___
- KAKO SE BO ODLOČILO?
"ENAKOPRAVNOST"
DECEMBER 6thi 1920.
Nihče ne more reči, da niso delodajalci izbrali ugodnega trenotka, da udarijo po organiziranem delavstvu. Tekom vojne se ,je strokovno organizirano delavstvo že tako navadilo na stalno zaposljenost in sorazmerno primerne plače, da je marsikdo že pozabil, da je mogoče, da se stvari nekega lepega dne obrnejo v čisto drugo smer,
Človeku ni treba, da bi bil posebno velib strateg, da vidi prihajajoči spopad med dvema organiziranima silama, kajti poročila, ki prihajajo iz raznih krajev od San Francisca pa do New Yorka, govorijo v tem pogledu s popolno jasnostjo.
Neka prekupčevalska družba z Wall Streeta je poslala na svoje klijente cirkularje, v katerih se nahaja tudi naslednji stavek:
Rast brezposelnosti ni prijetna iz socijalnega stališča, toda v ekonomskem pogledu se lahko izkaže kot blagoslov, kajti prinesla bo povečano uspešnost, znižanje delavskih plač in zboljšanje delavske morale."
To pismo je zanimivo kot znamenje časa. Misel, ki je izražena v tem pismu, ni samo misel enega posameznega ameriškega delodajalca, temveč pretežnega dela finančnega razreda te dežele. Treba je pomniti, da finančna skupina, ki je zbrana na Wall Streetu tudi deluje v soglasju s svojim mnenjem ter da je njena akcija odločujoča pri industriji.
Zato je jasno, da bomo imeli več brezdelja, ker Wall Street gleda nanj kot na blagaslov kot pa bi ga imeli, če bi se ga smatralo za zlo.
Ta teorija, ki smatra brezdelje za "blagoslov" ni o-mejena samo na finančno grupo, temveč ima svoje pristaše tudi med mogočnimi industrijalci. Tekstilni tovarnarji v Philadelphiji pravijo, da vidijo v sedanjem položaju priliko, da "izčistijo" industrijo radikalnega uni-onizma. Med bombažnimi tovarnarji na severu in na jugu se je tudi pojavilo gibanje, ki si je zapisalo na svoj program znižanje plač in zlomitev unionizma. Toda to so šele začetne praske velike industrijalne vojne, ki se nam obeta v bližnji bodočnosti. Propaganda sovraštva, katera je bila tekom vojne naperjena proti Nemcem, nakar je napravila prostor za "boljševiške pogone", se bo sedaj v svoji najstrupenejši obliki navalila na one ameri-j ške delavce, ki so pomagali napraviti "svet varen za demokracijo."
Ako so kapitalisti prepričani, da se bo gonja, ki se'
sedaj pričenja proti delavstvu, izkazala za blagoslov, te-j daj jim tega ne smemo preveč hudo zameriti, kajti ti gospodje sodijo le po onem, kar se je dogajalo v Ameriki v preteklosti. Oni vedo, da so bili v preteklosti v spopadu med delavci in kapitalisti skoro dosledno poraženi delavci. Oni se ne zavedajo, da se je tudi v Ameriki pričel pojavljati neki nov duh, ki ni razširjen le med tako-zvanimi radikalcix temveč tudi med Čisto priprostimi miroljubnimi državljani.
Kot primero navajamo tu izvleček govora, ki ga je pred kratkim obdržaval pred 1100 učitelji in učiteljicami javnih šol v Bostonu katoliški duhoven Corrigan, ki je obenem tudi profesor etike na bostonskem kolegiju. Dejal je:
"Vojna deklaracija na delavstvu pod pretvezo kampanje za "odprto tovarno" je bila podana ob jako nepri-ličnem trenotku, ter bo imela zelo nesrečne posledice, ako se nemudoma ne ustavi. S pomočje zime, industrijalne depresije in brezposelnosti bo ta kampanja morda začasno uspela, toda v svojem času in morda zelo kmalv bodo radikalne sile, katerim bo reakcija dala novega življenja, pričele s silno proti-ofenzivo, ki bo pometla zadnje ostanke industrijalnega miru ter dosegla daleko-sežne ekonomske izpremembe, ki ne bodo finančnim in industrijalnim interesom niti najmanje povolji."
Katero prorokovanje se bo sedaj uresničilo? Ali bo sedanja proti-delavska vojna prinesla blagoslov kapitalistom ali delavcem? Vse odvisi od delavstva samega. Kakor si bo postlalo, tako bo ležalo.
Ijivo, da je iz sedmerih skal pri-jtako močjo, da se je pretrgala, zastav — ko je nenadoma sam žuborela kar na celem studenč-.zvon se pa le ni zganil.	jod sebe zapel zvon. Tako tu.
niča na dan.	(	j Vse je strmelo in trepetalo .irobno se je oglasil, da je mora-
Lena se je predramila in je tako, da ni bil nihče spričo te- lo vedeti sleherno srce, da se spričo te lepote pozabila« na'ga prav pripravljen, ko je pri-'zdaj poslavlja od soseske. Žene križ, pa se je pogledala po belih hrul rdečehlači sovrag po doli. $o zagnale krik in stok, otroci udih in je čutila, da je ni tre-| ni. Lepa Lena se je oklenila1 so vriščali, starci so isi molče o-ba biti lepega jutra sram. IKo cerkovnika in ga'rotila, naj bra- tirali solze in možje so krepke-je tako premišljevala in ji je'ni in čuva skrivnost njenega te-'je prijeli za orožje. Cerkovnik dahnil zarjin svit po telesu, se lesa. V žalosti si je pulila lase' je prebledel in Lena, ki je bila je dvignila — in ž njo je vstal in si je v kesanju prala lica s'zdaj za njim kakor senca, je napuh, zlasti tedaj, ko je odpr-| solzami. Čuti je bilo že peke-'nenadoma onemela. Odpirala la okno in so se vsuli črni las je tanje konjiških kopit in vihra- je usta in je mahala z rokami, liki svila in baršun nizdol ob nje konjskih repov, ki so jih toda izreči ni mogla niti klica belem zidu. Rožmarin jo je bo-1 nosili Turki na zlatih in srebr- na pomoč, niti božjega imena, žal in ji je z roso osvežil lice, nih drogovih namesto bojnih1 (Nadaljevanje na 4. str.)
pri cerkvi pa je zvonil zvon. Le- <^.3tJ||)|1aiii|Caii(|||l||||]C3|||Hlti|i||Caiiiii|)|tii|C3|]|]i|tiiiiicaniiiiaiiitiEaitiiiiT)iiiTcaiiiiiiiitiiiE^iiiiiiiiiitiuitiiiiitiiiLcsitiitiiiticiuiiiiiiiiiincaiir na je začutila dih jutra na pr- | srh in toploto satanovo po tele-j | su, pa je zapela pesem, ki je | klicala razkošje v vas. In cer-j| kovnik je zazvonil še lepše, ne da bi bil pri tem mislil na hvalo božjo, temveč je z vsem bitjem koprnel po lepoti Lenini.
STE LI STORaLS SVOJO 00LŽN0ST?
Pravljica o zvonu.
Včasih, ko so hodili Turki po svetu, že sam bog ni bil varen pred to drhal jo, ki je morila in ropala ter kradla vse brez razločka.-	V'
Pošteni kristjanje &o se že od njega dni z zvonenjem klicali k molitvi, ali Turkom je bilo malo mar božje slave. Ko so pri. drli v Sele, so odnesli zvon, ki je bil vlit iz samega srebra in zlata ter je pel tako lepo, da so neki obmolknile še ptice po drevju, kadar se je oglasil in v nedeljo zavabil k maši.
Imel je čudežno moč in zver-jaki mu ne bi bili mogli do živega, da se ni pregrešil cerkovnik, ko je na binkoštno nedeljo zjutraj zvonil dan. Potlej, ko je bilo prepozno, je revež vse po vedal in se'je pokoril svoje žive dni za to pregreho. Sirote se je bil namreč zagledal v lepo Leno, ki je obljubila svoji pa-troni deviški stan in se je uprav tiste dni odpravljala v samoto k redovnicam.
Vitka kakor breza in rdeča in bela liki črešnjev sad in cvet, je bila tako stanovitna v lepih čednostih, da so zdavnaj obupali vsi snubiči, samo cerkovnik je mislil, kako bi jo zvabil na svoj pol. Edina njena nečimrnost je bil pevski dar, pa še tega je
bogoljubna devica navadno o-bračala le v božjo čast . .
Ali tisto jutro je bilo tako ča. robno, da so obledele celo najbolj rdeče rože. Vse je blestelo in žarelo v raznobojnih krasotah in skalovje po gorah se je kosalo s cvetjem in zelenjem v dolini. In zvon, iz srebra in zlata lit, ni maral zaostajati, pa je zadonel tako milo in vab-
Ko je odzvonil dan, je šel — in zgodilo se je tako, da je imel cerkovnik tisto jutro njo, ki je bila bogu obljubljena v dar.
Ko je prišla lepotica k maši, je imela na prsih nageljnov cvet in rožmarin in je ogleda-vala cerkovnika mesto svete hostije.
Dan je bil lep in miren, a zvečer so pa že zagoreli kresovi po vseh bližnjih gorah in so naznanjali prihod brezbožne dr-hali.
Selani so se v strahu in grozi pripravljali na obrambo in cerkovnik je hitel zvonit, ali čudežni zvon ni dal niti najmanjšega glasu od sebe. Moža je obšel obup, in vlekel je za vrv s
Ali ste pomagali vaši trpeči družini v starem kraju? Ako ste ji, tedaj jo ne pozabite v bodoče.
|	NE POZABITE
|	da niste bili pri nas še nikdar prevarani. Naša postrežba je bila
I	vedno najboljša. "Pošiljajte ves denar vedno le preko nas. Nikdar
1	vam ne bo žal, kajti naše cene so najnižje in izplačamo denar v
i	starem kraju v najkrajšem času, kar vam lahko z lastnoročnimi
1	podpisi prejemnikov dokažemo.
|	SPREJEMAMO TUDI DENARNE VLOŽKE PO 4% OBRESTI.
Prodajamo parobrodne listke vseh parobrodnih črt. Našim | potnikom preskrbimo potne listine in vse potrebno za potovanje, I in sicer BREZPLAČNO.
Dobimo vam družino iz starega kraja v najkrajšem času in
I opravljamo vse javne notarske posle, o
Kadarkoli kaj potrebujete, pridite osebno, ali pišite na:
I SITE
|
5 |
IVAN NEMETH, Predsednik.	%
I 10 East 22nd Str. 1597 Second Ave., |
1	NEW YORK CITY, N. Y.
5	S
■ ^ ^
■^iiicaiiiiiiiiiiitcaiiiiiiiiiiiiEaiiiiiiiiiiiicaiiiiiiiiiiiiEaiisiiiiiiiiiEatiiiiiiiiiiicaiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiicaiiiiiiiiiiiitaiiiiiiiiiiiicaiiiiiiiiiiiix^^
Brezplačne preiskave in posvetovanja - ta teden
Zavedam se. da ie v Clevelandu in v bližnjih mestih na stotine	viti. ne bom sprejel vašega slučaia. Mnogo moiih bolnikov ie ozdravi radi kake zastarele, nervozne ali komplicirane bolez-	; meni doč;m jinl drutri zdravniki. katere 80 obiskavali. niso ni, ki potrebuje pazmo dobrega zdravnika. Ako pridete v moi urad	.... ' . . , ... , .. . ta teden, vas bom natančno preiskal brezplačno vam naravnost	moKh ničesar pomagati: v resnici so poskusih vse načine zdravlienia
razodel, kai vam ie. Ako vidim, da vas sploh ni mogoče več ozdra- predno so prišli k meni.
Pojdite k pravemu zdravniku - Ne bodite bolni.
Že leta in leta zdravim akutne in zastarele bolezni moških in žensk. Ko me' le enkrat obiščete boste takoi spoznali zakai dobivam rezultate v dosledno kratkem času. Jaz odstranim resničen vzrok in simptoni izginejo. Vsem bolnikom, ki prično z zdravlieniem ta teden bom računal mnogo mani. v resnici polovico mani. kot navadno. Pridite danes ter zadovoljite sami sebe. Jaz šoeciializiram v zdravljenju novih in zastarelih bolezni kot so: krvni, kožni, ali ner-
vozni neredi, želodčne, črevesne in ledvične nadloge, tudi revmati-zem, bolečine v križu ali sklepih, glavobol, zabasanost. vrtoglavost, izpahki in katarh v nosu, glavi in grlu. Mojc naiboliše priporočilo so moji nekdanji bolniki, ki pošiljajo k meni druge z vsakim dnem. Bolnikom zunaj mesta, se da točno pozornost, tako da se lahko vrnejo isti dan. Ne zdravi se nikogar pismenim potom. Prinesite ta oglas, kadar pridete.
REZULTATI ŠTEJEJO
URADNE URE: TVO IfPMI? Al "V OB NEDELJAH Od 9. dop. do 8. zveč. i/K. J\ JEjI^I JLj/\.L| X 0d 10- doP- do 2- P°P-
drugo nadstropje
647 euclid ave.
Vrata zapadno od Star gledališča
RFPUBLIC BT DC	CLEVELAND, O.
KUrUDUL 15L.1JU. /rata vzhodno on Bond's trgovine
PRIDITE K MENI DANES.

V Feldafingu je bilo življenje jako prijetno in vedno sem bila vesela, videti vojvodo Karola Teodorja in njegovo drugo ženo Marijo Jožefo, ki je bila očaru-joče bitje, prekipevajoča dobre volje in dvanajst let mlajša id svojega soproga.
Vedno se je smejala kneginji Gizeli, ki je posnemala vse, kar je ona nosila. Neko jutro je prišla Marija Jožefa nosič na glavi majhno slamnato košaro, a podnjim delom zgoraj, in je dejala Gizeli, da je to najzadnja pariška moda za klobuke za pojutršnji dan; in ko si je Gizela hitro izmislila pretvezo, da se je vrnila domov, je bila Marija Jožefa silno vesela, da je Gizela samo raditega tako hitro odpotovala, da bi na. ročila svoji modistinji v Monakovem, da ji za vsako ceno preskrbi sličen slamnik.
Marija Jožefa, ki je bila portugalska infantinja, je bila zelo prijazna do mene in spominjam se je z veliko ljubeznijo. Vedno je. pomagala svojemu soprogu pri operacijah, ki je bil špecijalist za očesa in se je na vso moč zanimala za bolnici v Monakovem in Te-gernsee-u.
Tudi cesar je prišel sempatja v Feldafing za malo dni, vendar mu kraj ni ugajal. Francu Jožefu ni bilo dosti do civilne obleke in cesarica ga je vedno dražila, češ, da gleda iz tiste uniforme za ves svet podobno, kakor čevljar v svoji nedeljski obleki.
Elizabeta ni nikdar nazivala Franca Jožefa po njegovem krstnem imenu, ampak mu je venomer rekla "Du" (ti). "Du, pojdi sem," je rekala samodržču Avstrije, pred katerim je trepetala cela njegova ro-dovina in ha čigar povelje so morali kljubovalni nad.
vojvode v pregnanstvo.
Pa "Du" je zmogel včasih obdržati svoje tudi nasproti svoji soprogi. Cesarica je vedno govorila zelo tiho in je držala ustnice precej tesno skupaj; to in pa čudna navada, da si je neprestano otipkavala usta s svojim robcem, je prihajalo odtod, ker je imela slabe zobe, ki jih ni hotela pokazati.
Ako niste prav dobro poznali Elizabete, jo je bilo kaj težko razumeti, kaj je rekla, in ker se je nikdo ni upal prositi, da bi ponovila svoje besede, je bil razgovor med cesarico in tujci često slučaj čudnih vprašanj in narobe — odgovorov.
Jaz sem posnemala večino posebnosti svoje tete; zadrgavala sem ustnice, kakor denarnico in govorila z udušeni mglasom, ko me je cesar ob neki posebni priliki nagovoril.
"Za božjo voljo, Marija," je zavpil razsrjeni "Du" — "odpri vendar usta, kadar govoriš z menoj; prepričan sem, da so dosti velika; ne postani tako afektira-na, kot tvoje teta Cissi," nakar je Elizabeta naredila povsem neslišno opazko.
Dve uri vožnje od Feldafinga, na nasprotni strani Sternberškega jezera je stal eden gradov kalja Ludvika, in Elizabeta, ki je zelo rada imela svojega bratranca, ga je pogosto tamkaj obiskovala. Neki dan me je povabila, naj jo spremljam, in ker že dolgo nisem videla kralja, sem z veseljem porabila priložnost, da obnovim ž njim znanje.
Cesarica je šla sama v grad, meni pa je naročila čakati v parku, kajti Ludvik je prav tedaj imel svoje muhe in je bilo treba taktno ravnati ž njim, kadar je šlo za nepovabljenega obiskovalca.
Cez malone dobre pol ure je prišel kraljev komorni strežaj ter me je peljal v grad.
Razjahala sem in se potem žalomilo ogledala v mnogih zrcalih, kajti bila sem od dolge in hitre ježe vsa pokrita s prahom, ki me je malone dušil.
Pokazali so mi v zatemnjeno sobo, kjer sera mogla razločiti teto, ki je sedela na naslanjaču blizu tam,
kjer je Ludvik ležal na divanu, glavo vso povito v bato, in obveze. Kraljevski trpin je bil žrtva hudega zobobola, ki ga je perijodično napadal kot posledica tega, da je preveč rad imel sladkor.
Poleg njega je stala mala miza, pokrita s steklenicami vseh velikosti; ko sem se približala, je Ludvik 1 slabotno zamahnil z roko, rekel pa ni ničesar. Elizabeta me je potipkala po roki in zašepetala: "Ne smej se," nato pa na glas: "Kralj bi te rad slišal peti; pojdi v godbeno sobo in zapoj Elzino pesem iz Lohen-grina."
To mi ni bilo posebno po godu, kajti giflo mi je bilo polno praha in sem čutila, da ne bom mogla do-br peti. "To bo moja labodnica z maščevanjem," sem si mislila, ko sem sedla k pianu. Bila sem strašno nervozna, in ker nisem imela not, sem na mnogih mestih pela in igrala napačno.
iKer pa je Ludvik imel zobobol in ga je bilo samo treba na kak način pomiriti, teta pa tudi ni bila mu. zikalična, vse to ni dosti pomenilo in tako sem se lotila Elzine pesmi, dokler se Ludvik ni usmilil ter mi rekel, da mi ni treba več igrati.
Ko sem se vrnila v zatemnjeno sobo, se je teta Cissi poslavljala od kralja, ki je vstal ter ji poljubil roko. Komaj sem se premagala, da se nisem nasmejala, kajti Ludvik je bil res smešen videti.
Bil je eden največjih m6žakov na Bavarskem in kir so konci obvez, ki je imel z njimi glavo obvezano, stali pokonci, mu je bila glava podobna glavi bele sove. Milostno je iztegnil roko, da jo poljubim, pri tem pa me je malone premagal ranogovrstni duh klprofor-ma, kafre, opija, žavbic m drugih zdravil zobobola, ki jih j erazširjal.
Na polovici pota v Feldafing naju je dohitela nevihta in v malo minutah sva bili premočeni do kože. Vedrili sva v neki koči, kjer so spravljali seno; v njej je stanovala neka ženska, o kateri smo pozneje zvedeli, da je bila vdova po nekem ribiču. Ni poznala cesarice, ki jo je vprašala, ako živi čisto sama.
"Da, čisto sama," je odgovorila ženska, 'samo čakam, da se mi vrne sin."
"Kje pa je vaš sin?" je vprašala Elizabeta.
"Sedem let že leži v jezeru."
Spogledali sva se s teto; mraz me je pretresal ob teh blaznih besedah, ki jih je bilo strašno slišati, ko se je bliskalo in grmelo okrog koče.
"Povrne se," je nadaljevala ženska — in pri teh besedah sta veter in dež žalostno udarjala ob okno —-"zares se povrne."
"'Kdaj pa bo to?" je rekla cesarica.
"Kadar bo božja volja," je vzdihnila mati. "Toda drugi bo prevzel njegov prostor in tisti, ki to stori, ni daleč od te koče."
Elizabeta ni nadalje povpraševala, pač pa je vedno zatrjevala, da so besede te ženske oznanjale Lud-vikovo s-mrt, ki je — prečudno —r izpolnila del te?a, prerokovanja. Cesarica mi je velela, dati ženski tolar, vendar ona ni poznala vrednosti denarjaj kakor je bilo videti; zbok tega sem ji ga vteknila v žep, if ker je medtem nevihta ponehala, sva odjezdili dalje.
Krasna mavrica je razpenjala svoj barvasti obok Čez jezero. "Srečni bove, ker sva videle mavrico," jc pripomnila praznoverna teta.
Drugi dan je Ludovik poslal cesarici prekrasno košaro cvetlic. Zame pa je dospel ljubek šopek jasmina in na karti, ki je prišla ž njim, so stale besede: "Za malo pevko."
"Art veš, kaj je Ludvik rekel o tebi?'' je vprašala cesarica. "Rekel mi je, da ga malone mučno spominjaš na teto Zofijo, vojvodinjo D'Alencon. Oj nikdar je ne pozabi!"	,
Prijetni obisk v Felda.fingu je bil končan, in ko sem se poslovila od tete Cissi, mi je rekla, da ji v mnogih ozirih ugajam in da žeji, da pridem v septei*1' bru za nekaj mesecev v Goedoelloe.
(Dalje ,prih.)
DECEMBER 6th, 1920.
"ENAKOPRAVNOST"
STRAN 3.
oaoraoi
[OBO
CUNARD LINE
LADJA "PANNONIA"
odplove 22. januarja
proti DUBROVNIKU in TRSTU.
Cena za tretji razred $125.00. Dodatno še $5.00 vojnega davka.
V vašem mestu ali bližini je naš lokalen zastopnik.
Pojdite k njemu.
tOEO
Slov. Delavski Dom v Collinwood, O.
IZVRŠEVALNI ODBOR:
Predsednik: — JOHN IVANClC, 1280 E. 168th St. Tajnik: — ANDREW ZUPANC, 385 E. 162nd. St. Zapisnikar: — JOHN PRUDlC, 1276 E. 168th St. Blagajnik:' — FRANK FENDE, 1225 E. 168th St.
NADZORNI ODBOR: Predsednik: — JOHN BOHINC, 1296 E. 173rd St. FRANK HAJNY in JOHN PAVLIN. STAVBINSKI ODBOR: JOHN IVANClC, FRANK FENDE, JOHN BOHINC, PAUL CESNIK, PAUL ŽELE. Direktorske seje se vršijo vsak prvi in tretji torek v mesecu v Jos. Kunčičevi Dvorani.
manaiiiH
m
m
anii;iuiiiiii!!iiiiiiii»iiiiii!!iiN:iiiii!iiiniiiiiiiiiiii!ra
POLOM
:jUilll»!IU!il!!!!lllllll!llllillllllllinillllllll«^
Očeta, pijanca, so našli nekega večera s prerezanim vratom v gozdnem zakotju, mati in hči sta prosjačili in kradli, dokler nista izginili, najbrže v kakšno
"Ohe! Cabasse, Ducat!" je ponavljal Sambuc, obračaj e se korak za korakom. ''Tak hodita vendar, mrcini!"
Tudi ta dva sta se zdela Mau-ricu strašna človeka. Cabasse. suhi dolgin, je bil rojen v Tou-lonu; najprej je služil v Marse-Iju za kavarniškega natakarija, nato je prišel v Sedanu kot zastopnik za južno sadje v kon-kurz, in še kasneje je stopil v
NEGOVANJE OTROK.
Predno se dete rodi.
Glede matere je potrebno:
1.	Da zgodaj vpraša izkušene-za zdravnika za svet, se podvrže natančnemu fizičnemu preiskovanju, vštevši merjenje medenice, in si daje pogostoma pregledati urino.
2.	Da zavživa redilno hrano,
neprijetne stike s policijo, to pa'zlasti veliko mleka
tolerančno hišo, Guillaume pa zaradi zamotane tatvine, ki jej 3. Da kontrolira
je bil lovski tat in tihotapec. Le! ostala' nepojasnjena. Ducat,j pridobivanje na teži, potom po-eden iz te vrle pasme je dorastel mali debeluhar, nekdanji sod-!gostega vaganja in, ako je po-pošteno: Prosper, zdaj pri a-;nijski eksekutor v Blainville-u trebno, zniža količino škroba in
sladkorja v svoji hrani. 4. Da zavživa mnogo tekočin,
neizmerno
friških lovcih, ki mu je srečaj je bil zaradi neštetih zgodeb z vdihnila misel, da je iz mržnje' majhnimi dekleti primoran pro-
do pogozdnega življenja stopil v službo za kmetskega hlapca, —* preden je postal vojak.
''V Reimsu in Vouziersu sem videl vašega brata," je nadaljeval Maurice; "dobro se mu godi."
Sambuc ni odgovoril. Nato je kratko prekinil:
"Vedite me h generalu; povejte mu, da so prišli prosto-voljniki iz dieuletskega gozda' ki mu imajo povedati važno reč.."
Vračaje se v taborišče je Mau
dati svoje mesto in je bil baš, zlasti vode. zaradi istih nesramnosti v ne- 5. Da regulira zaprtje, po varnosti, da pride pred poroto mogočnosti s pomočjo primernih
v Raucourtu, kjer je bil zadnje tedne knjigovodja v neki tovarni. On je citiral latinske drob-tine, dočim je tovariš jedva znal citati; obadva pa sta kot vredna bratca tvorila neprijetno dvojico sumljivih prikazni.
Taborišče se je že zdramilo. Jean in Maurice sta odvedla prostovoljce k stotniku Beaudoi. nu, ki jih je odvedel k polkovniku de Vineuil. Ta jih je iz-rice premišljeval o teh prosto- Praševal> toda Sambuc, v svesti voljniških kompanijah, od kate-Ssi svoje važnosti, je hotel za rih so se nadejali toliko dobrega'vsako ceno £°voriti z genera- žega zraka na prostem, ali. naj
hranil.
6.	Da se koplje vsak dan, tako da se poveča izločevanje skozi kožo.
7.	Da pazi na svoje zobe in si jih da popraviti, ako je potrebno.
8.	Da ima dovolj počitka in spanja.
9.	Da zmerno dela in se giblje, tako da se preveč ne utrudi.
10.	Da se pravilno obleče in dobi primerne zabave.
11.	Da zavžije vsak dan sve-
in proti katerim so prihajale že zdaj pritožbe od vseh strani. Morali bi se boriti iz zasede, ča. | kati sovražnika za grmov j i, go.
lom samim. General Bourgain- ima vsaj prosto ventilacijo \v Desfeuilles, ki je spal v oche- spalnici.
škem župnišču, je stopil baš na Nosečnost ni bolezen — ona prag, in nejevoljen, da ga sredi1 je le zdravje z nadlogo. Treba niti ga, pobijati njegove "straže noSi bude k novemu dnevu stra- j naučiti se olajšati to nadlogo. !in imeti gozde tako zasedene,I danja in naporov, jie srdito spre- Ako vsaka prihodnja mati da jim'zivPrus ne bi ušel. VPel možake: resnici pa so bili na tem, daj "Odkod prihajajo? — Kaj ho. postanejo strah in groza kmetov če j o ? — Ah, to ste vi, prosto-katerim so pustošili polja, na-j voljniki ! Tudi takšni maroder-mesti da bi jih branili. Iz mrž- .ii. kaj?"
nje do redne vojaške službe se- "Gospod general!" je izjavil hteva posebno stopali v te kompanije vsi izob-j Sambuc, ne da bi se dal prepla-čenci, srečni, da s tem uhajajo siti, "mi in naši tovariši imamo
ima primerna oskrbo doma, ter izurjeno nadziranje in oskrbo tekom nosečnosti in za časa poroda, bo materinstvo varno.
Izurjena pomoč ob porodu za-izšolanje. Ako
zasedene dieuletske gozde . . " "Kje so ti dieuletski gozdi?" "Med Stenayem in Mouzonom
vojaški disciplini in da se morejo potepati po šumah kakor to-lovaji-veseljaki ter spati in popivati, kjer se jim ljubi. Moštvo — gospod generali!" v posameznih kompanijah je bi. «stenay? Mouzon? Ne polo naravnost sramotno.	znam! Kako naj se razberem
v vseh teh neznanih imenih?" Neprijetno dirnjenu se je pol-I kovnik de Vineuil taktno vrne-j šal v pogovor ter opozoril gene-■ rala, da ležita Stenay in Mou-j zon ob Meusi, in da bodo naši poizkušali po mostovih poslednjega, severnejšega kraja prekoračit reko, ker so Prusi prvo mesto že zasedli. "Kratko, gospod general," je |J| povzel Sambuc iznova, ''priha-
n	• i	i. i ..i	ji	J jam vam povedat, da so dieu-
Kazprodaja, kateri ste prisostvovali zadnjih par tednov po- gj letski gozdi ob tej uri POini pru-
. Včeraj, ko je 5. ar-
zadnja
staja ugodnejša.Cene smo znižali še nadalje, tako, da so iz-	m
rednosti v naši trgovini sedaj največje, kar jih pomni St	|
Clair Ave. v zadnjih petih letih. Tu ne moremo omeniti	| vseh izrednosti, zato navajamo le najpoglavitnejše.
ima kdo vnetje slepiča ali ako se zlomi nogo, se bo gotovo zatekel k najboljšemu kvrurgu. Ako je najboljšega živmozdravnika. živina bolna, pokliče kmetovalec Ali ni življenje in bodoče zdravje žene in otroka dosti vredno, da se pokliče najboljšega zdravnika in bolničarko v pomoč?	»
Po rojstvu deteta. Ženska bi morala ostati v postelji najmanj teden (dni in ne bi smela popolnoma prevzeti vse dolžnosti gospodinjstva za vsaj mesec dni potem.
Ona potrebuje dobo počitka:
1.	Da se ozdravi in okrepča.
2.	Da se prepreči krvavenje.
3.	Da proizvaja mleko za dete. \
Življenska. sila matere ne sme
biti izčrpana v težkem delu, me-
j • v. jt. -„i •■ r» • i i sto da bi prešla materino mle-madni zbor odhajal iz Bois-lesJ.	. v, , ,
ko. Pretežko delo odjemlje de-
■ ■
a
is
n
s
P P
P
P
P
P
P
P i
01
i
IŠČEMO
0 I
Stalno delo; dobra plača; čista moderna "boarding" hiša ter boljša hrana kot v katerikoli premogovni kampi.
Mi iščemo dobre moške; moške, ki so vredni dobrih plač; moške, ki želijo dobre življenske razmere; moške, ki cenijo dobro postopanje. Ako ste dober delavec in želite takojšnje delo se zglasite
na
715 Prospect Ave. Soba 461.
Vprašajte za
MR. REICH
VOZNI LISTEK SE VAM PLAČA.
i S
e n s
DELNIČARJEM S. N. DOMA.
Redna letna delničarska seja S. N. Doma se vrši dne 8. Decembra 1920, v lastni dvorani št. 3.
PRICETEK TOČNO OB 8. URI ZVEČER.
Vsi pooblaščenci društev in delničarjev, kakor tudi posamezni delničarji so uljudno vabljeni, da se gotovo vdeleže te seje, ki bode važna za na-daljni razvoj S. N. Doma. Pridite vsi.
L. MEDVEŠEK, fin. tajnik.
DR. L. E. SIEGELSTEIN
Zdravljenje krvnih in kroničnih bolezni je nasa specijaliteta. 308 Permanent Bldg. 746 Euclid ave. vogal E. 9th St.
Uradne ure v pisarni: od 9. zjutraj do 4. popol. od 7. ure do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne.
e sov
t mi m <§ isi # ust • # i=j m I=I • I=I m im m1 m
Moške srajce ali spodnje hlače vredne $1.25 ..............
69c
Moške srajce ali spodnje hlače. — "Hanes & Mayo", najboljše kvalitete,
Moške težke volnene nogavice,
vredne $1.00 ..............
ČEVLJI SO ZELO ZNIŽANI
39c
vredne $1.50
Moške nogavice, vredne 25c v razprodaji za .........
10c
Moški delavni čevlji vredni $4.50.....
$2.98
Moške platnene rokavice, vredne 20c ..........
9c
Moški teški delavni čevlji, vredni $5.00 ...........
$3.29
Moške na pol volnene nogavice, vredne 45c ...............
19c
Deški čevlji vredni $4.00 razprodajna cena .....
$2.48
i)

m
v


PRIHRANILI SI BOSTE 50 ODSTOTKOV PRI VSEH MOŠKIH IN ŽENSKIH OBLAČILIH IN ČEVLJIH. -
A. Brofman
Dames, se je bil v okolici Nou-arta boj."
"Kaj, bili da so se?" "Kajpada, gospod general, 5. armadni zbor se je bil ter se pri tera umikal; to noč mora bi-■v. Beaumontu. In dočim so mu šli naši tovariši poročat o gibanju sovražnika, smo mi sklenili, povedati vam o tem položaju, da morete priti zboru na pomoč, kajti jutri zjutraj bo imel gotovo šestdesettisoč mož na vratu."
Ko je general Bourgain-Des-feuilles slišal to število je skomignil z ramami.
"Šestdeset tisoč mož! Hudiča, zakaj ne takoj sto tisoč? — U|! Sanja se vam, človek božji. Šest j i desetitsoč mož ne more biti ta-|; ko blizu pri nas; mi bi vendar morali vedeti o tem."
In trdno je vztrajal pri svoji 'trditvi. Zaman se je Sambuc skliceval na Cabasseja in Ducata.
''Videli smo topove," je potrdil Provensalec. "Ti zlodeji morajo biti blazni, da si upajo s topovi na gozdna pota, kjer se zaradi dežja zadnje dni še človek pogreza do kolen." (Dalje prih.)
tetu materinjo mleko.
Vladni Otroški Oddelek poš-rico o oskrbf mater in otrok.— ilje na zahtevo brezplačno brošu-| Ako želito isto ali osebeit nasvet, pišite na Children's Bureau Department o.f Labor, Washington, D. C.
SLOVANSKA DELAVSKA
PODPORNA ZVEZA
Združena s Slov. Podp. Dr. Sv. Barbare in s S. D. P. D. SLOVANIC WORKINGMEN'S BENEFIT UNION
SEDEŽ V JOHNSTOWN, PENNA.
GLAVNI URAD: 634 MAIN ST., JOHNSTOWN, PA.
USTANOVLJENA 16. AVG. 1908—INKORPORI-RANA 22. APR. 1919.
6108 ST. CLAIR AVE.
Pridite in se prepričajte!
Mnogo ponosa je že ustvaril list
m rirpr A \Tn A 545 Enakopravnost v Am«iki bivajočim CLLVkLAiNlJ, U. |H j rojakom. Ali si pa rojaki tega pri-
b|5 zadevate spoznavati. Pokažite to v |j| tem, da ste tudi vi ne le samo čita-

NAŠ SPjOMIN.
i.
Kadar te več ne bo, kadar zapreš oči, za tabo takih sto in boljših se rodi.
M \ Umre Adamov sin, zagrebejo ga v prst. Pogreba žal spomin zatre slovesen 'krst.
Dokler je človek živ, za žive ves živi. Saj sam ni tega kriv, ni voda n^ša kri.
\ ^
Hvalimo le Boga, Ko nam zakrije svet, da vstati nam ne da iz mirne zemlje spet!
O, marsikdo bi vstal, na glas bi zjokal se, ko bridko bi spoznal, kako pozabljen je.
Anton Medved
\
Je močna in sigurna organizacija s 154 krajevnimi društvi, ima nad $200.000.00 premoženja in okrog 11.00 članov.
iljifitjsa
ii»iiii«hii«iiii»iiii»ii ill
»ii'ui'ii'i irr i
iTiiTiTiitfliifiT
iti iTiti ititi rtiiti i?5!t itil i itiii Iti ti ititi iTil i ilil i iliti ilili ill
IIIHIIII»IIII»IIII«|I
liiianuauiiku
teli lista, temveč tudi lastnik. Ku- KUPITE DELNICE SLOV.DEL pite delnice in postanite njegov last- DOMA V COLLINWOODU.
nik- . i m. zmmrnWM
' Sprejema vsako značaj no osebo ne glede na veroizpo-vedanje, zmožno kakega slovanskega ali angleškega jezika.
Članstvo zavaruje v starosti od 18—45 leta na $250.00 $500.00 in $1000.00 smrtnine in za $1.00 ali $2.00 dnevne bolniške podpore. Osebe and 45—55 let starosti za $100.00 smrtnine in $1.00 dnevne ali brez bolniške podpore.
Zavaruje se tudi lahko samo za smrtnino'brez bolniške podpore.
Celo bolniško podporo plačuje za dobo 6 mesecov in polovico iste za nadaljnih 6 mesecev ene in iste bolezni.
Člani lahko zavarujejo tudi otroke v starosti od 2—,16 let do $200.00 smrtnine proti 10c mesečnine.
S. D. P. Z. posluje po National Fraternal Congress lestvici.
Svoje obveznosti plačuje redno n točno.
Nova društva se ustanavljajo z osem ali več novimi člani v starosti od 18—55 let,
Vstopnina znaša $1.00 poleg redne mesečnine za mesec, v katerem pristopi.
S. D. P. Z. ima krajevna društva po vseh naprednih naselbinah v Zrir. državah in Canadi.
Po naselbinah, kjer še ni društva S. D. P. Z., pišite za pojasnila kako istega vstanoviti na glavnega predsednika ali pa tajnika.
J. PROSTOR, preds.
6120 St. Clair Ave. Cleveland, O.
BLAŽ NOVAK, tajnik
634 Main Street, Johnstown, Pa.
STRAN 4.
"ENAKOPRAVNOST"
DECEMBER 6th, 1920.
LOKALNE NOVICE
—	Že ponovno smo1 omenili,
da je zanimanje za umevno petje med clevelandskimi Slovenci v zadnjem času doseglo jako hvalevredno stopnjo, in resnico tega dejstva je dokazali tudi sinočnji koncert, ki ga ja priredilo pevsko društvo "Ediiiost' v Grdinovi dvorani. "Edinost" sama na sebi ni mogla pokazati kakih sijajnih učinkov,kajti z.ua-no je, da je pravkar preboltila hudo krizo, toda lahko se reče, da je njen zbor, dasiravno ne zelo mnogoštevilen, jako zmožen. Vsak pevec zbora je stanu brez strahu in z lahkoto izvesti svojo nalogo, in to je, kar pri petju največ šteje. Otvoritvena točka "oblačku" je bila zapeta z jako velikim efektom, nakar so slednje točke, katere so proizvajala razna gostujoča društva, med katerimi sta zavzema, la prvenstvo zbora 'Zarja'" in "Lira". Medtem ko je gotovo, da ima "Lira" v svoji sredi jako zmožne sile, posebno sopra-nistinja gdč. Petrovčič in pr.vi tenorist, sta izborna, pa je pri "Zarji" balanciranje zbora sko-ro popolnejše in proizvajanje vedno strogo precizno. Občinstvo je oba zbora z burnim aplav diranjem prisililo, da sta poleg točk, ki sta bili na programu., zapela še po eno dodatno skladbo. Tudi nastop '|Soče" v skladbi "Soči" je bil jako čustven in je vzbudil med navzočimi prisrč no odobravanje. Poleg omenjenih sta nastopila tudi zbora "Zvon" in "Jadran". '
—	V sredo 8. decembra zvečer se prične v Slovenskem Narodnem Domu v Clevelandu letno zborovanje delničarjev in društev Slovenskega N. Doma. To zborovanje bo jako važno, kajti treba bo ukreniti nekaj določenega z ozirom na gradbo Doma ,zato naj ne manjka ni' kogar, ki hoče, da čimprej e do-
bimo svoj Dom, ki je absolutno potreben za razvoj naselbine.
—	Policijski načelnik Smith
se je skesal in ne bo resigniral, kot se je mislilo zadnje dni, ko je nenadoma odšel na nedoločen dopust. V soboto zvečer je izjavil, da bo v nedeljo zjutraj že zopet nazaj na svojem mestu in da bo gledal, da se bo na-redba župana Fitzgeralda, da se namreč "počisti" mesto vseh pre grešnosti, izpolnjevala do piči' ce, dokler bo on načeljeval cle' velandski policiji. Vse kršitelje prohibicijskega zakona se bo zasledovalo in aretiralo toliko časa in tolikokrat, da se jih bo minulo vse veselje. Ta ultimatum je podal šef Smith in pra-rvi, da se ga bo tudi držal. Za korajžo, ki jo sedaj kaže Smith so v prvi vrsti odgovorne razne verske sekte, ki so mu obljubile, da ga bodo podpirale v njegovem "očiščevalnem" delu in gorje onemu, ki bi se jim upal protiviti. Zato je pričakovati, da se bodo pogoni za kršitelje zopet ponovili, in mi opozarjamo rojake, da postopajo skrajno previdno da ne pridejo v nesrečo.
—	Aleks Tomčik, ki je bil obdolžen umora njegovega "bor-derja" John Pocika, je bil obsojen za nedoločeno dobo časa v poboljševalnico v Mansfieldu. Dobil bi bil večjo kazen, toda njegova žena je tekom izpriče-vanj izjavila, da jo je Pocik skušal izneveriti njenemu možu, in da je ta izvršil umor v tre-notku hude razburjenosti.
—William Z. Foster, vodja velikega jeklarskega štrajka, bo nocoj govoril v Moose dvorani. Predaval bo o vzrokih, ki so do-vedli do izgube jeklarskega štrajka.
—	Osemletna Štefi Oven, katere stariši stanujejo na 1367 E. 52. St. je bila na mestu ubi* ta, njena mala tovarišico, 61et-na Selma Duka, pa je dobila tako nevarne poškodbe, da je včeraj umrla v bolnišnici, ko ju je v
Kritiziranje Lenina povzročilo nemir.
Chicago, 5. dec. — Ko je socialistični kongresman Meyer London tekom svojega govora, cijalisti tega mesta, začel kriti-cijalisti tega mesta, začel priti-zirati rusko sovjetsko vlado, so se med poslušalci pričeli nemiri in pozvalo se je posebno policijo, da napravi red.
Tekom kravala, ki so ga povzročile Londonove opažke, jej bilo razbitih nekaj stolov, in raz stene je bilo vrženih nekaj slik, toda drugače ni bilo nobenih resnih poškodb.
Nemirnost se je pojavila šele potem, ko je London govoril že več kot eno uro. Ves čas se mu je močno aplavdiralo in moral je večkrat prenehati, da potihne silno odobravanje od strani njegovih poslušalcev.
Toda nemadoma je pričel kritizirati sovjetsko vlado, rekoč., da principi Lenina nikakor niso edini čisto socijalistični principi, in da new-yorški socijalisti ne simpatizirajo z razvojem do-dodkov v Rusiji.
"Toda tu v Chicagi," je nadaljeval London, "ste prepočasni, da bi spoznali napake sovjetske vlade. Slepo sledite veri, da vse kar napravi kak socijalist, mora biti pravo."
Ko je London pričel kritizirati Lenina so se med avdijan-co pojavili prvi klici neodobra-vanja, toda predno London mogel svoje izvanje končati, je postal nered vsesplošen in poklicalo se je policijo.
DUHOVEN MORILEC.
Detroit, 3. dec. — Vperaj je bil izpuščen na prosto pod $20.-000 varščine Rev. J. C. Sprack-lin, ki je metodistovski duhoven in suhaški hirič obenem, ker je 6. novembra v pogonu na Chappel House ubil lastnika
"Babe" Trumbleja. Obravnava se bo vršila meseca aprila.
Poleg vašega imena je zaznamovano, do kdaj imate plačan list. Kadar poteče naročnina obnovite jo takoj, da vam ne ustavimo lista.
iiH!tilB!iiTB'is!H[iilBiii!«lit!B!i«'BliilBtii!H!iifba!ii'ui:iE'efitila'irlBjfi!iaU	il ■! !i Blaliitw 'i TTi
J>
soboto dopoldne na poti v St. Clair javno knjižnico, ki se nahaja na vogalu 55. ulice in St. Clair ave. zadel nek tovorni avtomobil Policija je aretirala voznika avtomobila
KUPITE DELNICE SLOV.DEL. DOMA V COLLINWOODU.

Tiskovna Družba
American-Jugoslav Ptg. & Pub.
Company.
6418 ST. CLAIR AVE.
CLEVELAND, OHIO.
I p
n n n m
M
n n n
n p
i®
M =
m M M
H
I
H
M
Ml
1 m
n
Tiskarna Tiskovine
Dnevnik Tudi Vi
Je edino slovensko unijsko podjetje, katerega lastuje zavedno delavstvo.
Napravljene v naši tiskarni, so lične in cene jako primerne.
Družba izdaja dnevnik Enakopravnost. List prinaša najnovejše novice in druge koristne razprave v prid delavstva. Če še niste naročnik lista, naročite se nanj.
Lahko postanete delničar podjetja. Za podrobnosti se obrnite na direktorij ali pa v uradu družbe.
THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO.
TEL. PRINCETON 551
6418 ST. CLAIR AVENUE.

H H
M j®
M
n 0
m p
H H m
n ®j
i i m
M H D H
n i išn
M H
|ji p
n
M M
iffil 153
Ijjg
i! s
i) |
Sil
Cet It/
Join Our
CHRISTMAS
CLUB«*1*
DVA FANTA SE sprejmeta na stanovanje in hrano. Zglasite se na 14402 Sylvia Ave.
POZOR!
100 čevljev (feet) železne ograje se proda po nizki ceni. Vprašajte ob 6. uri zvečer na 1264 E. 60th Str.
287
KLAVIR NAPRODAJ!
Ugodna prilika za onega, ki se hoče učiti igranja. Star model, toda dober glas. Vpraša se na 1165 E. 61st Str.
fridite SEDAJ in pričnite z 10 centi. Prihodnji teden vložite 20 centov in tako ZVIŠATE VAŠ VLOŽEK vsak teden za 10 centov za dobo 50 tednov. Prihodnjega decembra boste imeli $127.50.
Sledeče lestvice vam raztolmačijo različne klube:
MNOŽILNI KLUBOV NAČRT.
Vložite 1, 2, 5 aH 10 centov prvi teden. POMNOŽITE vložek za 1, 2, 5 ali 10 centov vsak teden. V 50 tednih vam plača:-
le klub.............$12.75 5c klub ...............$63.75
2c klub ................$25.50 10c klub ............ $127.50
KLUBOV NAČRT ENAKIH SVOT.
Vložite ENAKO SVOTO vsak teden. V 50 tednih vam plača:
25c klub .............. $12.50 $2.00 klub ............$100.00
50c klub .............. $25.00 $5.00 klub ........... $250.00
$100 klub ............ $50.00 $10.00 klub ...........$500.00
$20.00............$1,000.00
Nikdar ne boste POGREŠALI DENARJA, ki ga vložite v ta klub in poleg tega se boste navadili hraniti vaš denar regularno, kar pomeni gotov USPEH.
Pridružite se klubu VI SAMI in vsi člani vaše družine. Postali bodo VARČNI in ne POTRATNI. Poskusite.
PRIDRUŽITE SE DANES!
The NORTH AMERICAN BANKING & SAVINGS CO.
ŠT. CLAIR & E. 62. CESTA.
CUNARD LINIJE.
SAMO 9 DNI do
HAMBURGA IN PASSAU preko Anglije.
LADJA AQUITANIA odplove 14. decembra.
Cena tretjemu razredu.
HAMBURG ..... $125.00
PASSAU ....... $129.80
In poleg še $5.00 vojnega davka
V vašem mestu je naš lokalen zastopnik. Pojdite k njemu.
SLOVENEC IŠČE SOBO od 55. do 65. ceste. Ponudbe je prinesti v urad Enakopravnosti.
BODITE PAMETNI in kupite AR—BU MAZILO
za rane, izpahke, lišaie. opekline in kožne bolezni. To dobite v vsaki lekarni in denar nazaj, ako niste zadovoljni.
THE AR—BU LABORATORIES CO. 14017 Darlev Ave.. Cleveland. Ohio.
THE W—K DRUG CO.
St. Clair, vogal Addison Rd.
Edina slovenska lekarna v Clevelandu.
Mi izpolnjujemo zdravniške recepte točno in natančno.
JOHN KOMIN, Lekarnar.
Tel. Central 2373 R.
Gramofonske Plošče
zahtevajte novi cenik
Velika zaloga ur in zlatnine.
Wm. Sitter
5805 ST. CLAIR AVENUB
Cleveland, O.
OGLAS
Slovensko dekle, ravnokar do-šlo iz starega kraja želi dobiti službo pri dobrih ljudeh bodisi Slovencih ali pri ljudeh druge narodnosti. Kdor želi služkinjo ali ve za službo, naj sporoči na 5377 Stanard Ave.
HIŠA NAPRODAJ.
8 sob, za dve družini, po nizki ceni, ker mora biti prodana, nemudoma. Razprodajalo se bo tudi pohištvo, in obleka, po zelo nizkih cenah. Hitite in se po-služite dane vam prilike. Zglasi-te se na 975 E. 74. Str. blizu St. Clair Ave.

NAZNANILO!
Prevzel sem MESNICO na 6727 ST. CLAIR AVE.
Priporočam se cenjenemu občinstvu za mnogobrojen obisk.
FRANK GABRENJA
-3
CUNARD LINE
BOŽIČNE ODPLOVBE
Ladja "SAXONIA", 14.300 ton, odplove 18. januarja.
Največja ladja ploveča v Hamburg.
Cena kabini...............$180.00	,
Cena tretjemu razredu.....$125.00
dodatno $5.00	vojnega davka.
NARAVNOST V HAMBURG.
Cena tretjemu razredu, Odenburgh via Hamburg......$129.20
Dodatno še $5.00 vojnega davka. V vašem mestu je naš zastopnik. Pojdite k njemu.
wmmmmawmmmmmKmmnvMmmmaKammmm
CUNARD LINE
LADJA "CARONIA"
20.000 ton
Odplove dne 15. januarja
proti
TRSTU PREKO NAPLJA
Cena tretjemu razredu .................. $104.50
Dodatno še $5.00 vojnega davka. V vašem mestu je naš lokalen zastopnik. Pojdite k njemu.
SLUŽBA.
Dekle, ki Tazume nekoliko angleščine, dobi dobro službo. Oglasite se na 907 Parkway Rd.. Vzemite through Superior karo ali pokličite po telefonu, Eddy 3297 J.	295
(Nadaljevanje iz 2. strani
V taki grozi se je približala noč in so zasvetile zvezde na nebu, da bi videle turobnost sveta. Tedaj so zagorele hiše po Selah in zbegana živina je mukala po poljih, proti cerkvi pa so drveli Turki.
"Kje je tisti zvon, ki gre o njem sloves po sedmih deželah," je zakričal sam paša, ko je prijezdil na iskrem vrancu do cerkve. Odgovorile so mu sekire in kamenje, ki mu je podrlo konja na tla. Razjarjeni poglavar je skočil na noge in preklinjal tako strašno, da so začele pokati skale in se je majala zem lja ljudem pod nogami.
'Ce bi zemlja žrla ljudi — ta zvon mora biti moj!"
Zaukazal je svojim ljudem, da so navalili na cerkev; ibilo pa jih je kakor listja in trave, toliko, da sedem let ni zelenela nobena reč po tistih krajih, ki so jih pomendrali takrat.
(Dalje prihodnjič.)
®SXŠXSX!X!)(!XSX3^^
Joseph Zajec
15605 Waterloo Rd.
Prodajalec hiš in stavbišč in zastopnik najbolj zanesljivih družb, katere zavarujejo,
PROTI OGNJU
Telefon — Wood 228—R ®®®®®®<ŠXSXiXl)®®®!)®®®®®^^

Izdelana v THE CLEVELAND GRAIN & MILLING CO.
HI
BO
[ofi
Ml PRODAJAMO FARME.
Delavci se dobro zavedajo v slabih časih, da je farma edin prostor, kje' je človek brez vsakih skrbi glede bodočnosti.
50% produktov prodanih dandanes na ameriškem trgu prihaja farm . Kmetje so večjega pomena z" Ameriko, kot jeklarski delavci, premogarji in težaki, kajti jesti mora vsakdo.
Kupite si farmo in postanite neodvisni, skrbeti vam ne bo treba več ali boste delali prihodnji teden ali vas bodo odslovili. Naš delavec je imel najboljše čase tekom sedanje vojne. Opomogel si je. Toda ali bo tako odslej? Mislimo, da ne. Zato ibo vsak pameten delavec kupil farmo, kakoršno že premore.
Oglasite se ali pišite še danes.
THE ABBEY LAND CO. 1342 E. 55th St. vogal St. Clair Ave-
CLEVELAND,v' O.
aocaojL——jloC
CUNARD ANCHOR LINE.
LADJA "CALABRIA"
odplove 28. decembra
proti
DUBROVNIKU IN TRSTU. Cena tretjemu razredu:
DUBROVNIK ......................... $125.00
TRST.....................• •.......... $115.00
Dodatno še $5.00 vojnega davka. V vašem mestu je gotovo naš zastopnik. Pojdite k njemu.