S€P 7 1927 "FR O i V E TÄ UCTO-I mmmm bor Day"-in ponižanja! GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE o, 111., torek, 6. septembra (8ept. 6), 1927. bn»a,iT r7 UiedalšU Is MIT I. U •SSTiesth Lawadals AeS. Ameriško delafvatvo Bi bilo še nikdar tako slabo in poni-žano kakor letos, ae ghuri deklaracija socialistične stranke! Tri milijone organiziranih delavcev je prosilo za Saeca in Vanzettija, toda vladajoči razred je rogajoče sunil delavstvo v obraz. Odgovor: delavstvo mora imeti močno.politično stranko! j Chicago. — Letošnji "Labor Day," delavski praznik, je bil praznik porazov in največjega ponižanja organiziranega delavstva v Združenih državah. Tako se glasi deklaracija eksekutive socialistične stranke, ki je bila objavljena na letošnji "Labor Day." Nikdar v zgodovini Amerike ni bilo ameriško delavstvo tako slabo na strokovnem polju in tako razdeljeno, pocepljeno in brezpomembno na političnem polju kakor je letos. To leto je bilo leto mnogih porazov, največji poraz je pa bil — legalni umor Saeca in Vanzettija v Masaachusettsu. Ta umor, ta drama, ki je dala avema obskurnima italijanskima delavcema bliščeči imeni za mnogo stoletij, je največji udarec, ki ga je letos zavdala vladajoča ameriška plutokracija v obraz ameriškemu organiziranemu de-iivstvu. Socialistična stranka odklanja socialno filozofijo umorjenega Sacca in Vanzettija; odklanjajo jo tudi milijoni strokovno orga-nizranih delavcev. Toda stranka in strokovne unije so proti temu, da bi dva idejalista morala umreti radi svojega filozofičnega prepričanja, ki ga sovraži vladajoči razred. MiHjoni delavcev so še danes prepričani — in milijoni drugih ljudi da Sacco in Van-zetti nista imela pravične in nepristranske obravnave in da sta prejkone nedolžna glede zločina, katerega so ju obtožili in radi katerega so ju umorili. Vsi delavci Amerike so tega mnenja. Zaenkrat smo bili vsi enega mnenja. Ameriška delavske federacija, ki ima tri milijone ¿lanov, je bila tega mnenja. Na svojih zborih je apelirala zs Sacca in Vsnzettija in dala je finančno poipeč za njuno obrambo. Predsednik Green je zadnji dan prosil governerja, naj spremeni smrtno kazen. Plutokracija pa je presrls vss apele — nalašč prezrla, ker ve, da je ameriško delavstvo politično brez moči. Plutokrscljs se ne zmeni za, proteste is ipotemstva, zmenila pa M se za akcijo ameriškega delavstva, trikrat bi se dobro premiMUs, če bi bila. tukaj moena politična stranka, ki bi imela v kongresu najmanj <50 p\qt in v M*l*t!nri Massschusettss najmanj 25 poebneev; ktWtoWfa svoje sodnike in governerje. Sacco in Vansetti sta umrla zato, ker ni močne delavske stranke v Ameriki ! Zato so bili delavci poraženi, prezrti in ponižani — zato je bil letošnji delavski prsznik dsn delavskega ponižanja. Kako dolgo bo to Se trajalo T Miki poMikoV svtta Kalkuts, Indija, 6. sept. — AmeriAka letalca Brock . in Schlee sta danea predpoldne do-»pHa iz Allahabada v Kalkuto. Do danes — enajsti dan njenega poleta — sta preletele 8120 milj zračne poti. Bagdad, 8. aept. —• Amerika letalca Brock in Schlee sts danes zjutraj poletela v Bunder Abbas v Perziji, 486 milj od Bagdada. "The Pride of Pe-troit" je prispel v Bagdad snoči ob devetih is Carigrsde brez vsake nezgode. Od Carigrada «nzetUjevega odbora obrsmbe, l«r« zM razveljavljanje dveh ¡" ««t mesecev obeodb, ki ata '"' rečeni proti njej po pogre hu v Bostonu. Ena kazen šes niiHocev je bila izrečena ra "' njenega ruvanja proti mi-fu". ¡n drugs, ker "je rsznsšsls ^Hrhi„tično literaturo." TUta arhmtičns" literatura je bil ¡»pis l>ened, ki jih je Izrekel se-M"ijvno modri sodnik Thajrer |*»ti dvema dsUvakhna m učen i- k"rrig,- m B«Mt|anki graft Poštar v McHenryju, DL priznal, da je kolek tal podkupnino ss državnega pravdnika. Chicago. — Butlegarska afera v okraju McHenry se razvija v vedno lepši luči.. Aretirani poštar N. F. Steilen v McHenry-ju (okrog «0 milj zapsdno od Chicaga) je v petek priznal, da je on kolektal podkupnino od salunarjev za državnega pravdnika Alfreda H. Pousa, ki je pred nekaj dnevi izginil neznano kam.- Čuje. se, da je Pouse pobegnil v Kanado, drugi pa celo govore, da je izvršil samo-mor. Poštar je izpovedal, de je kolektal od salunarjev in drugih butlegsrjev po $10 od vsakega sodčka piva, ki so ga kupili od Freda Weinshankerja. Denar je izročil državnemu pravdniku. Butlegarji so pa morali kupovati pivo samo od Weinahanker-ja, ako so hoteli imeti mir. Zad-nje poletje in zimo je nakolek-tsl nekaj čez $2000 zs Pousa. Od te vsote Je on dobil le $100. Letošnjo spomlad se je pa naveličal kolektati zastonj in pri držal si je $167 od nabrane vsote. S«b»cri»UM M M yearly » 9TEV.—NUMBER 209 Ksafareaoa tuje- EMNiv proti iikaa- | tki pradlacl v kotfrtt« Na konferenci v Harrlaburgu ae ■ bode sbrali zastopniki unij. podpornih organizacij In o-okrajnih društev, ds ssbrsnljo na prihodnjem sveenem kongresu predlogo nsperjeno pro-Hi tujezemaklm prebivalcem. Harrlsburg, Pa. — (FP) — Dne 4. in 5. septembra bodo tukaj zborovali ns konferenci zastopniki strokovnih unij, podpornih organizacij • in Jokalnih društev, da protestirsjo proti nsmeravani predlogi, ki si skušs dobiti pot ns prihodnjem zasedanju zveznega konfrees in ki ima namen Šikaniranja tujezem-skih prebivalcev v Ameriki. To bo Državna konferenca sa Pen-no. Konferenca bo obdržavana pod avspicijo Narodnega koncila za protekcijo tujerodnih delavcev. * Delegatje bodo zastopali pri-bliŽVio 400 tisoč delavcev države Pennsylvanije. Večina teh je priseljencev. Konference je bils sklicana, ko ae je dognalo, da v VVatfhingtonu apet izdelujejo protitujezemsko predlogo, katero hočejo s silo sprejeti kot zakon. To Se je dognalo ko sta Albert Johnson, predsednik {migracijskega komiteja in delavski tsjnik Davi« pred kratkim javno izrazila mnenje, da se sllčna predloga izdela in sprejme. Delavski tsjnik Dsvis je javno naznanil, da njegov depart-ment že vpisuje moči pri pod* jetjih, ki bodo zsbeležile imena tujerodnih delavcev. Koncil sa proteketjo tujerodcev svsri vss nspredne domačine kakor tudi tujerodne prebivalce» naj odločno nastopijo proti tej antiprise-Ijeniški predlogi. Črne sile v A, meriki so prijele zs Sseco-Van zettijevs demonstracije kot pretvezo, ds nsperijo š i kane proti tujerodnemu elementu, kateri Je prava "nevarnost"' Ameriki. Siku ptvsštsj v UMU Okrog 200 oseb utonile, my al je poplavljen. Prše- Bukarešta. 6. sept. — Silns poplava je prišla tudi v rumun-ski Bukovini. Ns stotine ljudi je izgubilo življenje. V KsrlibaM Js voda udsrils v neko votlino, v kateri je 86 kmetov iakalo zavetja. Val ao utonili. Jake \a tastrofe še ne pomnijo V zgodovini Bukovihe. • Varšava. 8, sept. — Po dosedanjih poročilih je več kot 200 oaeb Izgubilo življenje v poplsvi v južni GsHdJi. 10,000 ljudi Je brez doma v skrajni bedi. Mesto Kuty Je uničeno in trdnjsvsko mesto Przemysl s 47,000 prebi vale i je poplavljeno. Petrolejeki vrelci blizu Drohorycza in Bory-slava so zelo poškodovani. Poplavljena pokrajina se razteza 180 milj od Przemyala In Sam bora do rumunake meje. Reševalci se poelužujejo leUl. Deževne plohe, ki ao povzro-¿11« povoden j, še vedno 11 Je jo. Ponsrss obtožba San Francisco.—Druga obravnava proti Frank Brown u in Robertu Burtonu, ki ats obdol-žens umora v času stavke ko je bil ubit neki stsvkoksz, se prične dne 19. septembra pred sod-ni kom Con lanom. družbe premogovniška m je podala. Du Quoin, ni: — Wülia Coel Company Je te dni podpisala j ar k «on vi I lak o mezdno pogodbo i unijo in 600 rudarjev, ki ao stavkali od 1. aprila, ae je vrnilo aa delo. Stroji za obiranje bombažs. Chicago. — Bombaž (psvols) j« bil doslej menda še edini pridelek, ki se je upiral stroju, fte danes morejo delavci obirati bomba* z rokami. Zdaj ps Je stroj premagal tudi to polje, !n-ternscionsl Harveeter Co. Je naznanila zadnje dni. da Je iznajdb in patentiran stroj zs obi-ranje bombaža. Več tekih etro-Jrv je že bilo poslanih na jug, da jih preizkualjo. »troj Je Uko perfekten, da pobere sleherno glavico pevole. ne ds bi poškodoval rastlino. Vleče ga traktor. Samo dva moža sta potrebna pri stroju, nsberets pa v enem dnevu toliko kot sta prej nabrsls dva delavca v petnajstih dneh. »VE KRIZI Ameriški pomerŠgai is vedno aa KitsJalMili; kjer branijo ameriške latsrese bogatinov. Velesile skušajo streti revo-lucljonaral duh Kitaja. Ame-rlška pslltlka trgovine. WaehlngteR» p. C. - (FP) -Kabli, ki ao dospeli sem iz San-gaja, zahtevajo le zopet, da državni ter vojni department Izdata povelje, da se smeriški pomorščaki sapo^e v kitajske revolucljonarje. .Depeše je po-ila ameriška trgovska komora. ker so Kitajci odločili višje tarife samt Toda državni department jim ni ustregel, ker ae boji jaeaaaa mnenja. Kable Washinftea je poelal Sterling Feeeenden, plava šangajakega mestnega koncile in vodja in-tervencljoatetičaih sli Ameriške trgovske febornice na Kitajskem. Ta "petri|otw ameriški smatra Sangaj ko« del Amerike in tsško pričakuje *dsj bodo pričele deževati krogle is ^neriških pušk na kitajske domačine, ker so se uprli tujema nadgospodstvu. Toda k eeeči, sa ameriški prestiž na Kltajsksm is posebno, so še drug* koncili |n odbori poleg Fesssdanovega, ki imajo be-sedo pri driavnem departmentu. Obrnjen z enim očesom na ameriško trgovino v Sangaj u, Je a-meriškl državni department s*> vdgel britaklh torijev "močno" politiko na KHaJsktm proti nacionalistom, ttsMica te taktike državne* dspertments Js, da poroča smeriški atsšej is dangaja, da ae ameriška trgovina nadaljuje In raste v zadnjem fiskalnem letu kljub civilni vojni, stavkam In nemirom tam. > Tako porota Arnold, ameriški ataAe, is dangaja. r Sicer ps ni njsgovo privstno stališče o Ki tsju navedeno in ni znano. Arnold je desna roka trgovakega tajnika Hooverjs, ki mu poms ga voditi amsriško trgovsko politiko tam. Toda vseeno ss sms« trs direktno, da js Arnold proti vsakemu, krveprelitju ns Kitsj skem, ki ga sshtevs smeriški poslanik v Pekingu McMurry. Ts poslanik odločno In opetovs-no zahtevs, ds A merilu Uko j stopi v skeljo z ostalimi velesilami In s Brlti Ae posebno, ds stro kitajske revolucljonarje in se tepe za severnega diktatorje Caafteolina. Toda dolga roka državnega departmenta je bila potegnjena nazaj. Poteg nll jo je trgovski department, ki vectao računa na takojšnje denarne dohodke V zadnjih časih Js% kitajski revoluciji nastsla resne krizs, katero ao podpihovale velesile. Trgtvtka storita mila aai izMaai •niaV v praaiogorovin Pravi, da premegaraka stavka ali saprtje al efekt I rale Industrij kot celote, ker nI bilo nikakih nemirov, četudi ee "atavka vleče selo dolgo." Waahlngton, D. C. — (FP) — Tiho zadovoljstvo se izraža na ustnah uradnikov U. S. trgovske zbornice, da se "stsivka na mehkem premogovnem polju vleče tako dolgo s tako malimi nemiri ali efektiranjem ostalih Industrij v celotC" "Stavka na centralnem polju, ki Je pričela dne 1. aprila ss rszllkuje od ostalih stavk," pravi zbornični department narav* »Hi virov, "v teh-le pogledih) skoro nikakih slabih poaledic na oatale industrija, jsvnost al bila še nič alarmirana vsled stavke In skoro nikakih nemirov stavk! sami ni beležiti," Trgovske zbornica vidi v stavki-nem potegu nagib k počepijenju Štrajka v serijo sskcijskih kon-ftovsrs. Zbornica, ki je uradno anti-unijsks, poželjivo gleds ns mogočnost, da operatorji, premogovnikov v Penni in drugih do-sedaj unijakih distriktov odpro svoje rove pod odprto delsvnloo. Delavci pa so drugačnega mns-nja. Oni gledajo, da avoje postojanke pojačajo in pridobe ne uaijake rove v svojo unljsko organizacijo. isiiiMi ¥ Msw Vits dobi vaijo nizio muzikantov bo j $90. New York. - (FP) — New yorški člani Ameriške fedrra-clje muzikantov «o pravkar iz-vojevsli zmago za višjo mezdo, ftporszum s kompsnljsmi Je podpisan ss dotx> treh let. I>o-Mli bodo od 7 do 15 dolarjev več na tedea. Kot previ J. N. Weber, pred-sednik Federacije, so muziksnU Je po vaej dežel) izvojevall zmage višje mezde <1 10 do 16 dolor jev ns tad en, tods v drugih mestih Je mezd« 10% nižje kot v New Yorku sli v Chicagu. NewyorSki m uiksntje bodo zdsj prejemali $ |f0 na teden. Nova pogodbe tudi vključuje tz-boljške v drugih razmerah dele ost s, mv, ea Jase 14, lita Nivarni čezmorski poleti bodo morda prepovedaai Odlkodaiaikl UŠM P* v Prlatanlškl deUvel upravičeni do odškodnine po federalnem zskonu. m^mmmtmmt New York. — (FP) — Nev federalni odškodninski zakon ta prlstsniške dslsvcs in zs delsvee ns pomolih, ki je bil sprejet ns preteklem zasedanju kongrsss v tem letu, stopi v veljavo po vseh državah aedaj. Ta sakon zaznamuje važni nsprsdek v protektlvnem zskonodajstvu, kakor je mnenjs Ameriška zve-zs za delavsko zakonodajUvo. "V zskonu pristaniških dslsv. cev", pravi ssociscljs, "Js svež-ns vlada prvič sprejela delavske odškodninsko postavo, ki ss tif< delavcev v privatnih pojetn^ih. Ens tretjina milijone pomol-skih delsvcsv pride v pošte v pri tem zskonu. Polsg tega pa zakon razteza odškodnlnakl fond za ponearečenje prvič v petih državah ns Jugu, ki le nl-so sprejele odškodnlnekega zakona." Pripravljale as koraki aa legalno prepovedan je rtsksntnih aa-ssopolsise les oceane. Ameriške advokatska zbornica sprejelatifBsdevno resolucijo, naslovljene ns kongres. London» > 4. aept. Kapitan Fsnk T. Osurtney je hotel včeraj poleteti s svojim hidropls-nom "Whak" proti Ameriki. U-braJ je drago črto preko Aaor-skih otokov, s ko je bil v zrsku nekaj ur, je naletel na vihar, ki ga je zanesel v Španijo. Spustil se Je na tla v Corunnl. Buffalo, N. Y. — Ameriška odvetniška sbornica je 2. t. m. sprejela tukaj reaolucljo, s kamro poziva kongres, naj sprejme potreben sskon ss omejitev risksntnlh poletov na večje daljave. Kongres ima pooblastiti trgovski department, da regulira polete. Vsi prekomorskl poleti enega aamega letpls morajo biti prepovedani. Is Ottawa, Ksnada, js prišls vest, da bo odbor ia avljatlko kanadska vlada tudi zahteval od parlamenta posebne odredbe proti "samomorom v zraku", Eddie 8tinson lastnik tovarne v Detroltu ss Isdelovanje letal, jf Izjavil, da njsgova tvrdka no prods nobenega letals več zs nepooblaščeno trsnsooesnsko sra-koplovbo. Washington, D. C. — Bveznl ursdnlkl so ss izrskli ss dras- tične omejitve prvkomorekih ix)letmv. . Berlin. 8. sept. — Nemški učenjski in čaaopisi pozivajo nemške avljatlko, naj ne poskušajo več leteti čez Atlantik, ker to ne bo koristilo letalstvu niti človeštvu sploh. OceaiK je še Itremagan in vssko nsdsljno posnemanju Lindbergha je ne-umeatno. Izguba petnajstih življenj v zadnjih par mesecih pri čezmorskih poletih je razburila vas prizadete dežele. Ottawa. Ont., 3. aept. — Ka-nadake oblasti ao opustile vsako nado, da ata angleška piloU, ki sta s staro nemško princeso vred letela is Anglije v Kanado, še kje živa. Ako je "St. Ra-phaeT prišel čez morje In ae is-gubH v megli nsd Kanado, tedaj se morda nahaja kje v kaki kanadakl pustinji, : Do danes ps še ni bilo nobene veati, ds js letalo prišlo čez morja. liondon, 8. sept. — Zadnjo sled ss izgubljenim letalom "St. Rsphael" je dal ameriški psr-nik "Joaiah Macy" Standanl Oll kompanije, ki poroča, da Je moštvo videlo neki seroplan dne 81, avgusta ob devetih s večer, ki Je letel proti zspsdu. Psrnlk Je bU takrat aredl Atlantika kakih tisoč milj od Irske. To Je me-ral biti "St. Raphael", ki se Je potemtakem Izgubil nekje, v drugI polovici Atlantika. Kiaoglidaliika stavka H posredovsnjem župane Thom* pasa s so nsmsičeari In Ustniki aklenili kompr«Nnis. Chicago. — Klnoglsdališka stavka v Chicagu, ki Je trajsls šest dni, Js bils v nedeljo zjutraj končana a posredovanjem župsns Thompeona. Gledališka so bila spet odprta čss nedeljo in pondeljek, ko ats bila dva V laiai aaaaalh IM UBssUH radArH ŽHiv v radaiklb juliju je bilo ubitih v premogarakl Industriji 186 rudarjev, v prvih T mesecih pe 1,806. Vel ae dali aveje žlvljeaja radi , bresbrižsoetl premogarsklh baronov. mrnm^mmmmm Waahlngten, D. C. — (FP) — Samo mesesa julija tega leta Je bilo v premogarski Industriji ubitih 186 fudsrjsv, kl so rsdl brezvestnih premogsrskih baronov poatsll njih žrtve. Državni biro sa rudnike poroča, ds je bilo večine teh življenj izgubljenih rsdl bresbrižnostl Ustnikov rovov. V rovih mehkegs premoga Je bilo v tem času ubitih 108 rudarjsv. V prvih ssdmih mssecih tekočega leta je dalo 1,806 rudsr-jev svojs življenja na altar mo-loha, kl ga časte lastniki velik« mošnje. Cela armada delavcev Je izgubila življenje, da se par debelušnih, neproduktivnih parazitov redi na ubogi masi. "Nlluke potrebe nI," komentira biro, "sa sedanje mnoge smrtne slučaje in pogoste težke nesreče v premogarstvu. Razveseljivi rekordi nekaterih rovov, ki so preprečili nesreče in skrbe za zdravje, dokazujejo definitivno, da bi ae veliko število smrtnih slučajev in nesreč dalo preprečiti v vseh premogordvih." Jliro polsga vso odgovornost za Žrtve v rovih direktno pr«d vrata premogovniških baronov in njih upraviteljev, ki al prat nič ne (trisadenejo, da bi napravili premogarsko delo varno. O- «. • «i.i i^.i 4 ^ .menjenl biro Je v kampanji za praznika. Lastnik IM MU ta dva kamtno gašenje rovov že lete, dni izgubili ¿t milijon dotorJev, (iM ^ rm u pr«pršijo ^ če ne bi bilo kones aUvke. i Todll ^ mtja Bku|ltna Htavks Je MU končens a kom-Letnikov Je sprevidele, ds se promisom, ki Je tsk, da ols*'^^ mtj| -lja poskakovali. Il naš Cirf 9 gotovo zavriakal. Kaj bi ne aj je Ml prvi. ki ga je hotel ničitl. Nič ae ne veselite, drar rančiškani. Med nami naseljen i ao na delu ljudje, ki nisb bil šoli "Glasa Svobode," ki vedo a je treba delaven temeljite zobrazbe o splošnem razvoju lovekA. Ko aU bila Konda ia Medica naši naselbini, je le bila zgra ena dvorana Jožefovega dru-tva. Zgrajena je bila z name-iom, da ae v nji prirejajo ple-L Za kulturne prireditve ni ta rat mialil nihče. In tako je bi-> večkrat kaj takegn. Na eni akih prireditev nekega podpor tega društva ata govorila Kon-a in Medica, Konda v angle-kem in Medica v slovenskem eziku. Tisti, Id so razumeli an-rleško, ao rekli, da je Konda iobro govoril. Medica pa je go-oril o svobodni miali in vae-lovanski vzajemnosti, Naglasi je potrebo podporne organi-acije, v katero naj bi pristopi! thko vsak Slovan, brez ozira na tro. Delali bomo, da ai ustanovimo, da si zgradimo velike lovanako podporno organizaci-o. katera nam bo v pomoč in nedsebojno podporo ter izobraz->o in V naše duševno osvoboje-îje! Te značilne besede Fran a Medica ae ureaniČujejo od te-iaj do danes. Slovenska narod-m podporna jed noto je ena ta-ih podpornih orgaaizj&ij med ami ameriškimi Slovenci, ki as ne podpina samo kadar smo sili in potrebi, ampak je nje-■ io načelo nas duševno dvigniti z močvirja duševne zaostalosti n naše delo. delo Članatva Slovensko narodne podporne jed-lote nI končano, niti ne bo kon-ano prihodnjih dvajeet let, tudi ie takrat, ko v Združenih drža-ah ne l>omo potrebovali pod-*ornih organizacij. Njeno delo tO organizirano izobraievalno elo ameriških Slovanov in njih •otomatva. De tedaj bo še več druženja naših podpornih jed-not in avez. Zakon evolucije ae ae da ss-a ta viti in U velja tudi sa podporne organigndje. % Predsednik denverske zveze piše v njenem glasilu, ds se noče prodati. Kdo se ¿a-prodaja in zakaj, po bom Pisal, kadar ai sopet zaželim uničiti neka/ črnile Kairt «s. Bnharija. Učitelj ; Danen pišemo go o "Naši Učenec be«atjh ataršev: 'Go-rilike študirati nn evnuhih ve-ikanski pomen iles sa človeški »rganizem. Leta IflO sem'spona!, da je primernejše od ekcij in pastilj cepljenje iles. Tcžava je bile le v vprašanju :je dobiti materi j a1? Na prena^ anje človeških žlez ni bilo mi-tliti, ostale so torej le še žival-;ke. Toda vpoštevsti je bilo tre-a različnost med živalskimi in k)vaškimi spolnimi Heffsmi In ; resnici se je Isknsnio, da ao le limpanzove žleze za prenos nn io one v avoji strukturi enake rloveškim. Mikroskopska razis-jiva šimpaniove in človeške kr /i ne kaše namreč nikakih medsebojnih razlik. 20. julija 1920 sem v Parizu avriil prvo operacijo s prenosom šimpanzovih žlez. Operiral «cm 741etnega moža. ki je bO že po tr^i tednih ves pomlajen. Njegovo možgansko delovanje je postalo živahnejše, spomin se mu je zbotjšAl. skratka, vzbujal je vtia krepkega 45-letsikA. Ta operadjA mi je ssredočiU, la človeško telo ne - absorbira šimpanzovih žlez in da le-te niso ttrupene človeškemu or; '.mu. Od takrat sem skupno s svojimi učenci izvršil v Parizu md tisoč uspešnih operacij. Med klijenti je bilo tudi pekaj pisateljev, ki so mi pozneje povedati, da se po operaciji ne samo Kičutijo pomlajene, nego da jim le tudi oživela peaniška fAnta- Mi^| Mnogokrat me sprašujejo, ali je mogoče z vcepljenjem žlez »^praviti seksualne motnje, če je alahoet seksualnega organa le posledica splošne slabosti organizma. gotovo. Toda če imajo te motnje izvor ustroja seksualnega organa, moram na vprašanje odgovoriti negativno. Po-vdAriti je namreč treba, da moje operacije niso niknk afrodi-* is k um Zadnje čase sem mnogo potoval po Italiji. Španiji in Severni Ameriki. Moja potovanja so imela izključni namen demonstrirati zdravnikom teh dežel metodo pomlajevanja Najtežje vprašanje pri teh o-peracijah je seveda, odkod dobiti zadoetnega materijala. Kakor znano, ao lovd šimpnnze že iztrebili a sveta. Razveseljivo je. da so ini angleška, francoska ln španska vlada dale zagotovilo, da bedo poslej dovoljevale lov na šhnpanse le s mrežami. Francoska vlada jo vrhu tega prepovedala iz vos šimpansov. ki bodo smeli biti ns razpolago le au pomlajevalo« operacije. A tudi pri skrajnem varčevanju a šimpanzi njih število dalako ne andoetuje sa operacije v velikem slogu. Koto je potrebna rad Jona! ne gojitarv opic. ja kar je oa j primernejša podnsfatfd as laški ia francoski Ktvgeri med Napoljem in Marseillam. Jaz aem storil prvi korak, ki ga priporočam v posnemanje: uredil asm si pri Ventimifliji vzorno farmo ki je taborno onaniii- TOREK. 1 SEPTEMBRA. vae a« v zrak. Vae siU čez je, odkar ae Jg berghu in prileteti Vse sili — co še komaj v povojih! Najboljši modeli aeroplnna ao še tako primitivni, otroški, okorni in ljudi ae ti^Tna trda *tkUn v vodo. AvijntikA je komad v prvem stadiju svojega razvoja Vsi dosedanji uspehi ao še ment. gole poakušnje našnjim modelom bodo smejali ' čez nekaj let. I-gračke ao. Pravo letale, ki pride, ae dvigne na mestu in zleti navpično v zrak. nato po v za-željeno smer v oni zračni višini, jemalo električni ^ silo iz fraka Pravo letak) bo letelo tisoč milj na uso in pride v štinriindvajsetih urah okoli zemlje. Kadar ae pa pripeti ne-sreča, kolizija ali karkoli, da bi imelo letalo pasti — nesreče se bedo vedno š^njalt«— ne pade kot kamen na zemljo kakor danes, temveč bo tako opremljeno, da ae bo pologoma spustilo aa varna tla so poročila o letalcih, ki že tedne in mesece čakajo na lepo vreme, ki ga je letos zelo mala (Eno ugodnost imajo ča-knle» — se venj šivi m adravi.) So amešnejšn ao poročila o ki se podajajo Mladim dekletom, kot je fcfta mias Doran, m ao in je od stark, kakršna je bila angleška princesa, stara 82 let, ki jo zadnje dni izginila v družbi dveh moških nekje med Irsko in Kanado. Zdi se. lakor da se je starka naveličala živeti in ai j. izbrala te vrste samomor. Najbolj smešno pa je, ko poročala dA je omenjena stara princesa dala blagosloviti svoje letalo, preden se je dvignilo v zrak. Prišel je na letališče katoliški nadškof iz Cardtffa ki je najprej pošegnal monoplan in potem je dni šegen še princesi v. ~ - . M . fin pilotoma Obenem je starka kjer m vflmrjev, megle niti pJo- ^^ na vrat še posebne ška-be. Pravo letslo ne bo vlačflo s T.. . ' pnärje. dabo ja Kljub žegnom in škapulirjem ps letak) ni prišlo v Ameriko. "Bor že ve ksj ^ dela," kodo aignirano vzdihnili potegnjenci in živeli nadalje v neumnosti. ju je «rtni ples v zraku. Taka je cena, ki jo zahteva razvoj seroplana. Mnogo bo še izgubljenih, preden bo letalo izpopolnjeno in popolno-ma varno za ljudski promet. Dežela bakra nekdaj in zdaj ~ (Delta.) M Ko aem pred malo več kot dvajsetimi leti zapustil Calumet in se preselil v Cfckuffk, sem vzel a seboj sveženj moj* "GUani-kov'\ V dotičnih številkah se btti moji prvenci: nekaj črtic ia tMoh*wJf g* J^f1 ^ kratkih povesti. Pri kasnejših selitvah aem pa te Hste izgubil. Sicer nd ni dosti za tisto prčkarijo, s nekaj mi le ni dalo miru; hotel aem nadomestiti izgubo, če je mogoče. Vprašal sem torej, kdo hrani letnike "Glasnika-'. Pri vsakem listu je navada da imajo vae številke vsakegs Isža veznne skupaj Ali vssj povezane v aavo-jih. Tako delamo pri "Proeve-ti". Vsi letniki od prvega so na razpolago. Vprašam torej, kje ao letniki "Glasnika". Nihče ne ve. Ta in ta bo morda vedel. Vprašam tegA in onega. Končno izvem, da nfana nihče nič. Uprav-ništvo sploh ni nikdar hranilo vseh številk! Kar je pa ostalo nekaj kupov, so po smrti lista vse skupaj lepo spalili. Od vsdi petnajstih letnikov, ali kolikor jih je bilo, ni ostalo niti ene številke! Morda ima kdo privatno kaj v shrambi. . Tako je končal "Glasnik". Ne verjamem, če je bil kdaj slovenski list, ki bi bil tako temeljito Izbriaal za seboj vsako valed kakor jeta Umrl je Ust na telesu in duši m pokopali so mu telo in dušo ato milj globoko ... VIL hribov na visoki planoti nad jezerom! Bil je krasen dan, ko je Shaltz upregel motornega konja in me odpeljal v krogu svoje družine po lepi cesti skozi Ahmeek in Purgermajatru in njegovi "šajtrgT aem hvaležen, da lahko vMei! razvaline Calumeta Morda niaem videl vseh. vešjkM pa sem. Pavlu Shahzu aem pa hvslešen, da videl v štirih dneh več kot nekoč v vseh štirih letih mojega bivanja v bakrni deželi. Krasno keeirenairsko stran aem si ogledal prvič šele zdsj. Dežela bekra iaaa dva okraja Houghton in Koewenaw. Zadnji je bogat na krasoti narave j zgodovini. V KeewenawU je belokošni človek prvič stopil ns auha tU polotoka ia tam ao bili prvi rudniki. Tam so bila prva pristanišče ob jezeru. Danes so Um letovišča za domače in turiste, pozimi pa nosettSča za lovce. Prve rudarske naselbine so v razvalinah — ali kako div-ne so ta ragvaMst. ki is odra-fsjo od strmih pet to m jelenih ____ Cesta, gladka kot steklo hi brez vsakega praška, se zdaj vzpenja V hrib in zdaj aumljivo viai navzdol, s nevarnosti ni bilo. CeeU tudi dela ritmior ovinke okrog strmih hribo. skozi Mndne lose, skozi goščave hrastov in gabrov, pomešanih z bori in mecesnl, v kateri spi podnevu in se psse paaoči na tisoče gUv srn in druge divjačine. . - • čim pade ossU as Mohaw-kom v globel, se ti odgrnejo na oddaljeni nasprotni itrani gi-gantične pečine, Bhtfis. Dolga stens jfli je, ki se rdečijo izmed zelenja. V teh pečinah in na vrhu stene so pa stari šahti, prvi revni poskusi rudarstva. Tam je nekoč štrlel ker iz stene čist buker; ogromni "čunki ' rdeče kovine, tehtajoči po vec ten. so bih odsekani kar na površju. Ko so pobrali to boga-ftvo, so vrtali v pečine iii izvrtali na dan, kar ao mogli s primitivnimi svedri. Na tiaoče ton bakra ao pustili v globočini. na stotine ton so zmetali proč s kamenjem. Cele gomile tega kamenja še leSe pod stenami Calumet k Hecla ki je tod za-goepodarila zdaj odpira sUr<> šahte. Cliff Mine v strmi »tem je že odprla. To je bU pn i rudnik v Copper Country. Bakr» no bogastvo pojde zdsj hitro na dan. Moderni stroji ae ne talijo. Pridemo v Phoenix Dva sUra rudnika Enega odpiraj» in čistijo staro luknjo, ki je polna voda Ravno tisti dan. ko sem ae pSIJaI mimo. je bile mi«-terijozna eksplozija v tej jami. Pravijo, ds je bil plin. ki se je naredil v starem rovu. v katerem že Bi bOo 60 let rudarja. Ko je prišel plin v dotiko i lučjo, je bila rsastrelbs. ki je m U četverico deUveev ob tis in tramov)«. Dva dsUvee — 81°-John Lakner ln Hrvat Vinko (V>n — sla biU ubita dr««-gi trije rs Uhko oSgan. To je Ml pni ilučaj v Copper Coun dt js plin koga ubil p»< Dva dsUvcs ata mor» U plačati s svojim Uvljenjm au sposorila kempanijo ns novo nevsrnest. ki preti rudsr jem v starih rovih. (Dat* prthoša*) TOKEK, Í. osla vije »vrne in tožba sploh ne dopu iti. Tožiteljica je dobila nafc naknadni termin, da dokaže svo- Izprememba pooestvs. Vogel- ne, dokler ga rfso pred krat-•uoVO veleposestvo v Kotljah- htim za njegoVe zasluge vrgli na' Podgori je na javni dražbi ku- cesto. Hrovat je moral shraniti Ünotar dr. Dušan Senčar na pohištvo na raznih .krajih. Ker iPrevaljah. . ni prostora, se je morala tudi Temeövarfke nune zgubile družina ločiti in tako živi Hrovat [ .J™ Maribor, 20. avgusta, že mesec dni brez skupnega dru-K«kor znaao, ao mariboraii ¿»nskega življenja. Postopanje Lrikalci organizirali celo ti- tiskarne je vzbudilo v vseh kro-rZZ tožbarsko vojsko' proti M> obsojanje., krvniku Erženu, mialeč, da bo- Samomor rudniškega upoko-I ^ njega in njegov socialistični I Jenca. Na progi med železniško i iiiaterijalno ubili. Medtem postajo in novo . elektrarno v H? je sama začela preganjati Trbovljah se je vrgel pod vlak J greča rudniški upokojenec-paznik pprvi težak udarec so dohili z Kangler. Ker- se je Kangler v Lno svetopisemsko tožbo proti zadnjem trenotku vrgel na tir, I ^dniku Erženu, potem je pri- ni mogel strojevodja preprečiti i |u polomija s Klekovimi "Novi- nesreče. Lokomotiva je nesreČ-ki so morale javno prč- nežu odrezala glavo in noge. Sklicati in obžalovati napad na Kakor se je dognalo, je vzrok 1 ^kolstvo in kmalu nato je bil Kangler je ve amrti obupna be-['pri okrožnem sodišču obsojen da, s katero se borijo skoraj vsi r»di ¿astikifcje v večdnevno za- rudniški upokojenci, porno kazen kaplan Holzedl iz Tragedija trgovskega potni-Lendave. Prejšnji teden je bil kft# Ljubljana 17. avgusta. Da-iopet obsojen kaplan Januš Go- L^ p^^ ^ je na 8avakem lec v lOdnevni zapor in visoko mogtu med gv Jakobom in Spe. denarno kazen in odškodnino v mostu opazjia neznanega, okrog tožbi doktorja Reismana. berjem odigral tragičen dogo- Sedaj je prišla na vrsto tožba dek. Orožniška patrulja iz nemäkih nun iz — Temešvara v Dolskega, prihajajoča od Sv. Rumuniji proti uredniku Erže- Jakoba> je na mostu opazi. au. Potom voditelja SLS dr. Veb- la neznanega, okrog 30 do leta je tožila prednica šolskih se- 40 jet atarega moškega, oble iter De Notre Dame v Teme- čenega v rjavo obleko, dolivam, ker je prinesel tukajšnji ^ nazaj ¿esanih las, ki se je socialistični list neko notico o L naslanjal na ograjo> C\m nadaljevalni dekliški šoli v te- r je neznanec ugledal patruljo, mešvarskem sattiotanu. Er-1 nervozno zganil( ^ za. ien je vložil po svojem zastopni- \[hie] ^ ogrftjo iß ^ y yft. ku, odvetniku dr. Reismanu na Le narftgtle ^ toibo obširen odgovorvkate- ki sta videJa obup. rem je predvsem zanikal Gotfln- d . j neznanca, sta takoj ? Fnink iz Temešvara Pravico a ga yendar v uma. do tožbe in predlagal, da se ista| JV ^ ^ ^ yeč ^ zft njim. Deroči valovi so svojo žrtev takoj potegnili k dnu in ^=k^ri^U-|iotiralidalje, bog ve kam. ga dokaza ni predložila. In tako P°žneje 8ta orožnika našla na je mariborsko okrožno 80dišče mostu list, na katerem je obupa sedaj izdalo odločbo, da se ured- nec napisal zadnje poslovilo svo-nik Viktor Eržen ne obtoži in p *eni, Magdaleni Noč, stanu-temešvarske nune bodo morale joči na Magacinski cesti št. 5 v ume plačati atrpške svojega in I Zagrebu. Na listu sporoča zad-Erženovega odvetnika. Upamo, nji pozdrav tudi svojemu bratu da bodo sedaj imeli mariborski Jbiipu^Noču, sUnujočemu v klerikalci enkrat dovolj/ Zg- Lipnici pri Kamni gorici. V Register klerikalnih tožb bi ^0jem pismu navaja dalje, da bilo izpolniti še z izgubljeno tož- se sam piše Ivan Noč, rojen 1. bo Franja Žebota glede dogodil na Jesenicah, po poklicu kov na shodu doktorja Korošca, trg. potnik. Poslavlja se tudi od Prihodnji teden pa pride pod nož svojih ™ali otrok Božidarja in pravice še posebno debela kle- Srečka ter prosi svojo ženo od-rikalna riba, ki se je hotela iz- puščanja za vse, kar je pnza-muzniti v dobi razpusta Narod- dejal zlega. V smrt ga tira ne-nc skupščine s privilegijem več- srečna ljubezen do neke Marice, ne imunitete, pa se ji tudi ni obenem pa bojazen in sramota posrečilo. pred ženo, ki jo je pustil v bedi, Rodbinska drama v Gruiovi.U<>eim se je pozabaval s svojo V Grušovi pri Mariboru se je ljubico, s katero je zadnje dn-odigrala 17. avgusta krvava rod-Uapravil 3000 Din. binska drama, koje žrtev je po- Volitev župana na Viču. Pr »tal 37Ietni posestnik Jurij volitvi župana na Viču je bil po-Klemenčič. Mož je živel že dalje novno izvpljen Jurij Pdtrovčič v prepiru s svojo ženo Ivan- (pocijalist), za prvega svetovalko in pastorko Ivano Rajškovo. ca pa Franc Novak, posestnik Prepiri so bili na dnevnem redu. na Viču (SLS), Tudi preteklo sredo je nastalo Smrtna kosa. V Trbovljah je »wl njimi radi neke malenko-[umr| posestnik in gostilničar prerekanje, ki se je razvilofooftip \yeber. — V ljubljanski v krvav Pretep. bolnici j «i v starosti 61 let umrla Ženski sta, kakor zatrjujeta, L na Dolinarjeva, soproga upo v obrambi Jurija tako obdelali, Lojenega železniškega uradni ® Ka s nmrtno nevarnimi La ^ pragerskom. '»nami na slavi prepeljali v ma- «enzacilonalna razsodba po £jn,ko bolnico, kjer je sinoči J^o tlaku. Pred osješkim TlZ a W Tedfl Tlk,°Jpnim stolom se je zagovarja v bolnico je zahte- tisku odgovorni u , V0dt'' nat° P» j« takoj padel -Hrvatskega Lista" za preSr1' iZ katCre Se ni V6Č radi članka, v katerem je ostn, v. obsojal postopanje žandarmeri J?. ?enA IvwlR in P»; je v Öaranji, kjer je prišlo do SS* iZ* 8U ^ divjaškega napada na mirne r 2." krožnem sodišču v L ' 2andarj| bo jih premlatil Sn te.rJZjaVi1!' .da ,? ^kinimi Uiti in je bil nek M T J/1 ribič težko ranjen na glavi in po tr" .ub život*,. Pokleknil je pred pijane J^kovslni sodnik e n unim *1 pr0sil, naj mu pri- ca fczr5 5 v nt rok Priče so pod prisego po- v UbU »Mi. V Z^ji obtolenievo ilj.vo. Kričeli blizu farne cerkve pri Mežnarjevih. Cesta bo spe-jana deloma po bistriških zapuščenih vinogradih radi dveh gora, ki stojita na vzhodni strani rnova. Ti dve gori sta Straši« in Gradišče. Cesto gradijc samo italijanski vojaki. Baje mora biti narejena v šestih mile komaj pol metra pod zem-"jo. Iz tega sklepajo, da je bih nekdaj tam pokopališče še po-em ko so bili istotam zakopani onci, kajti lonce so našli velike nižje, ki so bili pokriti s črnimi kamenimi ploščami. Našli so tudi več bronastih predmetov, tako tudi naočnike z bronastim okvirjem. Vse izkopnine so državna last. Italijani trde, da jc bilo za vrhom StraŠlce nekdaj, menda v rimskih časih, mesto menom Metulum, katerega prebivalci so pokopavali svoje mr iče na vrh bližnje gore Gradišče. Kaj vse bodo "naši osvobodi telji' še iztaknili na načl slovenski zemlji!. Sicer je tudi izkopavanje starin pomembno, a pri tem je za Slovence živeče 5od Italijo večje važnosti njih narodna svoboda in pravica do rabe svojega materinega jezika, katerega nam nova "mati" jem-je in tepta. Faiiati nadaljujejo s proga njanjem slovenskega živijo. Gorica, 18. avguata. Tukajšnji prefekt je te dni razpustil štiri slavenska društva, in sicer Katoliško prosvetno društvo Cezsoči, Krščansko socijalno prosvetno društvo v Rihember redpr«vice kar ve tiče pri»<»lj< niškega za Irons. Me le U-dsj. ako pridejo v Združene države, pridno so 2 let stsri. Ksr se tire državljanstva otrok ameriških državljanov, ai mnogi še niso popotnoms na Jesnem. Vsakdo seveda dobro ve, da otrok rojen v Združenih državah je drtsvijen ln tsko tudi tuksj stsnflioči otrok em^ri-«k**« državljana, ako oU ozi- roma (po očetovi smrti) mati dobi ameriško državljanstvo, prodno je otrok dosegel 21. leto. Kar pa se tiče otrok, rojenih in Še vedno stanujočih v inozemstvu, veljajo sledeča pravila. O vzdrževanje. Ves njegov čas v Združenih državah mora biti po-s večen Izključno učenju; on ne sme delati, da se vzdržuje. Neka-terikrat pa se dovoljuje, da dela (Kanadske nekoliko ur na dan po Šoli ali i Koigrw kaudtkih wrtj xskl)tÍM t rok, rojen po četovi naturalize- tekom počitnic, ciji, je ameriški državljan, ali, Predno tak dijak zaprosi kon ako stanuje še vedno v inusem- zula za vizo, si mora priskrbeti stvu, se mora. ko je 18 let star, pristop v kak ameriški šolski prijaviti k ameriškemu koniulu zavod. Ta zavod mora biti oden in ob polnoletnosti zapriseči zve- izmed onih. ki jih je priseljeni stobo Združenim državam. O-Ukl urad potrdil v to svrho. Se-trok pa, rojen v inozemstvu pred znam šol je dobiti od Foreign očetovo naturalizacijo in še ved- Unguage Information Service, no Um stanifjoČ, ui ameriški dr- 222 Fourth Avenue, New York žavljsn; on to postane še le te- City, kakor tudi od Institute of daj, ako stopi na ameriška tla, International Education; 522 predno je 21 let star. Skoraj vsi Fifth Avenue, New York City, »trocl naturallziranih ameriških Ko se je dijak odloČil, v kako državljanov, stanujoči v inOzem- šolo bi rad vstopil, naj piše rav-stvu, spadajo pod to skupino. O- natelju te šole. Ta mu pošlje tl-ni torej ne morejo potovati z a- «kovino, ki naj jo dijak izpolni meriškim potnim listom, marveč ln vrne s zahtevanimi šolskimi s potnim listom one inozemske spričevali ln s svojo fotografijo, države, h kateri spadajo. Ali o- Ako ga šola sprejme, pošlje mu ii* vživajo neke predpravice gle- aprejemnico (certificate of ad-e priseljevanja, pod pogojem mission) v dveh iztlslh. Knegs pa, da niso Še 21 let stari in da ismed teh naj dijak pokaže a-niso poročeni; Le samski otroci merlškomu konzulu, drugega vživajo te predpravice. Te so sle- naj čuva, ker ga po potreboval deče. Do 18. leta sme otrok a mu- ob avojem prihodu. Dijak mora riškega državljana priti v Zdru- znati nekoliko angleščine, vsaj žene države kot priseljenec Iz- toliko kolikor treba sa dottčnc ven kvote. V starosti pa od 18. Itudijc. Prijatelji ln sorodniki v o 21 leta on vživa le prednost Združenih državah mu lahko , kvoti. Za otroke, bodisi da pri- gredo na roko, kar se tiče Izbi-dejo izven kvote aU pa da dobijo ranja primerne Šole ln sprejema prednost v kvoti, se zaprosi na I v isto. s ti način, kot zgoraj omenjeno slučaju žene. I Ameriška državljanka ima i ste pravice kot ameriški držav jan glede prihoda otrok v Zdru Ko je dijak dovršil svoj učni tečaj, mora sopet zapustiti Zdru žena države. On ne sme ostati tukaj, ko je dovršil svoje Študl je. Tudi ne more postati ame- Kdmonton, Alberta. — FP) — tfa 48. letnem kongresu kanadskih unij se Je ostro krltlsiralo & O. kooperativni načrt, ki e v veljavi v delavnicah vladno obratovanih na kanadskih narodnih železnicah. Komunisti so ostro napadali načrt. Češ da je to le pretvesa, a se odvrne delavce od unij. oda zagovorniki načrta ao do-casall, da nima takega namena ter da je načrt na sdravi pod-agl. Na kongresu je bilo navzočih 1100 delegatov. Bratski delegat Ameriške delavske federacije jo bil Thomas McQuade, ki se je tudi strinjal z načrtom. Soglasno je bil sprejet predlog, da se porine skozi poatavodajo pred-oga, ki dajo starim delavcem ^enzljo. Istotako ho bili spre-etl predlogi drugih socialnih dobrodelnosti, ki naj postanejo uzakonjeni državno. Nekaj de-etfatov Jo zahtevalo restrlkcijo priseljencev. Ponovno sta bila svoljena predsednik Tom Moore n tajnik P. M. Draper glavnim ursdnikom Strovnega delavskega kongresa v Kanadi." Organizacija ima sedaj v blagajni nad tisoč dolarjev, v preteklem letu pa je potrošila nad 22 tisoč dolarjev sa razne svrhe. žene države. Ako pa sta oba ro- riški državljan. IMo velja ia dl-dltelja ameriška državljana, je|Jaklnje, — r LIH. boljše, da oče napravi prošnjo. FKK Y POSTAL PREDSEDNIK KOVINSKIH___ DELAVCEV. Pastorki pa ne všlvajo nlkake predpravice. Državljan torej po nore zaprositi za brezkvotnl pri hod ženinega sina Iz prejšnjega zakona, le mati to more, ako Jo Pred tem je bil urednik MeWera sama državljanka. Kar se pn Journala. Na konvencij Ame-tiče posinovljenlh (adoptlranih) rlške delavake federacije po-otrok, imajo ti enako pravico kot sno v sept, bo gotovo iavoljes astni otroci le tedaj, ako so bili I *« stalnega uradnlks. formalno adoptlranl pred 1, ja nuarjem 1914. Drugače ne vživajo nlkake predpravice in more o priti le kot običajni priseljen «LÍ^HH Ameriški državljan more na I Washington, D. C. — (FP) — John P. Frey, urednik Moders Journale od leta tttOU, Je posta tajnlk-blagajnlk * departments kovinskih delavcev v Amerlšk daljo*zaprositi"za"*prihod rtsTalfcUvekl federaciji. Nasledil Je ali matere kot priseljencev, vil- A. J. Bariju, ki Je sedaj po-vajočlh prednost v kvoti. % janku ima seveda isto pravico. SS»! bo obdržaval urad do konvencl Nedoletni otroci, ki so ameriški državljani, ne morejo torej vlo žiti prošnje za prihod svojih ino zemsklh staršev. Nikak dfug sorodnik ameri ških državljanov ne vživa pred pravic glode priseljevanja v A meriko. Torej sestre, bratje, ne Je, ki se bo vršila pozno v Sep tembru v Los Angelesu in nato bo gotovo izvoljen stalnim urad nlkom. Frey« Je smatran kot neurad ni zastopnik;v ekonomskih za devah A. D. F. On Je Izdelal za federacijo petdnevni delavnik amerl „ ., ., ..ii * i 1* i i ter Je bil v Genovi kot ------- fiakl, vnuki, strici, bratranci itd. ^ Jd0btfaUvttovalec na sve- morejo priti le kot običajni kvot-nI priseljenci. Duhovnik katoregaslbodi ve-roizpovedanja, ki želi priti v I tovni ekonomski konferenci pred lasom ^ J« bil predsednik Delavske federacije v Massa ehusetUu, ter. dolegat važnih Združene države, da nadaljuje Laskih konvencij svetovnega tu svoj ijokllc, sme priti izven /|iaiHJtt> kvote. Dokazati mora, da Je re- ' dovito posvečen duhovnik, da Je ijUDHKA K^KKTKIrNA NA vsaj že dve leti pred vložltvljo| |»KAVA UHPKVA,. prošnje duhovnikova! in da bo duhovnik tudi v Ameriki. V tolnanadaka hitfroelektrična napra zadnjo svrho pismo ali pogodba s strani cerkvene občine sli škofu utegne biti zadosten. Profesor visoki* šole, vseučlli-Ača, akadutnije ali semenišča, ki je učiteljeval vsaj že dve leti, va je največja Ijudaka lastni na na svetu. Toronto,—(Ff)—OnUrlo hi | droolektričaa naprava, ki je mo- __________Koče največja ljudska lastnina *me tudi priti kot priseljenec iz I/,a |>rolzvi»dnJo električne sile na ven kvote. Mora dokazati, da Ji svetu, Je pred kratkim slavila profesor vseučlllščne stopinje;I svojo 2ft. obletnico, navaden profesor ali učitelj ni Ta ljudska naprava daje kon vživa te pravice, da vseučilišč sumentom električno silo |h» zelo nI profesor bo moral dokazati I nizki ceni -»a domačo rala) sta konzulu, da bo v Združenih dr ne kibwattna ura 2 citnta. To žavah nadaljeval v tem poklicu je več kot ena tretjina manj kar Zena in neporočeni otroci (pod računajo privatne kompanija 18. letom) duhovnika ali prof e- Združenih državah. Razum« sorja smejo tudi priti Izven kvo da to ljudsko fiodjetje sUlno te, ali ne pred prihodom moža napadajo prlvstsl Interesi, To-izlroma očeta. Ako Je on pri- da električna sila v Toronto *el pr«d 1. Julijem 1921, oni n« kljub temu us|»eva, ljudstvo pa vživajo več nikake predpravice. prejema električno silo po zelo Ako ps Je prišel |Mi 1. Juliju I nuki ceni. 1924, smejo vsak čas zaprositi za| izvenkvotne vizo, |>od |K>goJem |ie. d« doti«m »lohoMiik ozirorna| i»r<»fesor še vedno Izvršuje svoj prvotni poklic. DijMkí smejo priti v Združen*I države v svr h»» št udi 1. w da bi bili % Šteli v kvoto IH Jak mor«| unije so obdrtavale 13. kongres. Komunisti napadali načrte. UNIJA MIJZIKANTOV REDILA OPERO. PRI- Muslkantje v Kesttlu, organizirani v Aasoeisciji godbenikov, ao vprisorill opero "Aids" aa držsvnl univerzi. Seattle, Washfl-FP)—The Seattle Symphony orkester s pomočjo komiteja državljanov je pravkar vprlsorlla na državni unlversl opero "Alda." Po-setnikov na štirih vprisorltvah je bilo nsd 40 tisoč. Assoclscljs musikantov (strokovna unija) saaluži pohvalo gs svoj trlumf, Pretsklo Jssen Je bil orgsnisiran ta orkester in Je takoj priredil program koncertov za vso zimo bres kake finančne pomoč j. Delali ao vsi člspl brezplačno. Vodjs je dobil plačo od komiteja meščsnov, godbeniki ps so bili zsdovoljni ksr so dobili od dohodkov. Sesttle Symphony j» ssdsj In-korporirana In bo v kratkem {»odpisal« pogodbo s unijo musikantov, ftef policije ae Je aam aretiral! Chicago. — Andrej Bentkow-skl, policijski načelnik v predmestju Calumet Park, ki Je bil i drugimi mestnimi uradniki vred obtožen butiegarije, Je prišel v petek pred zveznega prohi-blčnega komisarja in a seboj Je pripeijsl dva druga obtoženca rekoč, da Je on aretiral «ola» in druga dva. Vsi trije so dsil vsak. |ki IA000 jamčitvine, nakar ko odšli domov. Hlabo plačani porterJI, Washington,-^Četudi se Pullman kompunlja baha, da ima imovine v vrrainostl $886 milijonov dolarjev In da je imela dohodkov lanskega leta nad M«1 milijonov dolarjev, kot poroča meddržavna trgovska komisija, l»a Je plačala porterje s |Kivpreč. no lieraško mezdo %2M na dan. POHKHTVO NA PRODAJ, Proda se (Hisestvo v največji slovenski farmarski naselbini Willard, Wis., katero obsega SO akrov zemlje. Proda se s vso živino, orodjem, pohištvom in a vsemi pridelki vred. Za ceno in nadaijna pojasnila pišite na: F. Gorenc, Greenwood, Wis. Otroci v tovarnah. Jackson, Miss. — Dvestotri-ruijst tovaren v Mississippi dr* f.svi zsposluje ženske in otroke pri delu. To Je več tovaren kot jih je bilo prosi«) leto. ki M) UJtt* title otroke in ten»k* pri defu. imeti vsaj It I*« ln mora d"ks ¿stl, da je dijak In da prihaja Htavhineki delavci na sU%ki v svrho študij. Imeti mora sodo Lezlngton, Ky. — fttavbinaki «g denarja, da a« vzdržuje U-Mtlave/ so tu Šli na stevko, ker kom šolanja v Ameriki, sli pe I je hila njih unija ogrožana po inorajo njegovi sorodniki ali prt- delodajalcih, ki so jo namerava-jatelji v Ameriki potom "affl II Mreti Tsko poroda biro de «lsvlte" jeoKlti s4 ajeg^v^[l%vskegN d*|«sr»ip« n*a Dve darili zrn nov« naročnike hder se fetvadi v sedead kam* ia dehi esem seisloA eh Mah sii "Trssvsts" is vmIs agrsvsištve ia—éapojao pisal— pira ia art—tiéai vMímk k N. f.I t j. p« nekega FBÖBVBTI Ujse Kak In: NAD OBLAKI Z velikimi koraki ee bližamo dobi splošnega zračnega prome-U. Težnja po vedno večji bralni ustvarja popolnoma nova sredstva, ki nej zadostijo zahte-vam modeme dobe. Pohlep po brzini narašča bolj in bolj. NaJ-odličnejša zastopnika zemalj akih vozil — lokomotiva in avtomobil ae trudit* z brezprimer no energijo, da utešlta ta pohlep. Oba z enako vztrajnostjo atrevnita za istim ciljem: do-seči čim večje brzine. Moderna parna lokomotiva drvi v 100 milj na uro. V to srdito tekmo je poaegel aedaj ie avtomobil; v razmeroma krat-kem času je dosegel brzino, ki daleč nadkriljuje njegovo riva-linjo — lokomotivo in zavzema v pogledu bralne vodilno mesto med zemeljskimi vozili. v Vedno pa. kadar govorimo o brzini, ne smemo pozabiti onega činitelja. ki ga je treba poleg brzine upoštevati, če naj bo promet »ploh mogoč, t. j. varooat. Brzina brez varnosti je v.go-apodarakem svetu mrtvorojeno dete. flele razmerje obeh določa rentabilnost prometa. Kakšni pa so odnoiaji med br /ino in varnostjo pri naših sa meljskih vozilih, n. pr. pri lokomotivi ln avtomobilu? ,, Lokomotiva ima strogo predpisano pot, ki jo narekuje relief naše zemlje. Železniški pro-, met ss vrši po ovinkih vsponah. s čimer je zapravljenega mnogo čaea ln denarja. Ta nedoatatek skuša tehnika odpraviti ali veaj ublažiti in na ta način pridobitev na času. 8 poljubno brzino bl torej priapell v poljubnem času do cilja In problem naglega prometa bl bil s tem rešen. V resnici temu ni tako ln ne tako enostavno. Možnost povečanja brzine je v veliki mari odvisna od oblike železniške proge, t. j. od ovinkov in vzponov. Številni ovinki in znatne strmine vzponov, lahko zelo ovirajo razmah brzine; v vsakem prime-ps so to oni člnitelji. ki one- prog postane problematična in ru _ mogačajo poljubno povečanje hitrosti, ne da M bila vsrnost promeU ogrožena. Brzina brez zadostne varnosti pa nima v gospodarskem pogledu nikake praktične vrednosti. S tem pa je zadan vsem zemeljskim vozilom, ki vršijo promet, teiak udarec. fi Prekoračenje Ae obstoječih brzin naših zemaljsklh prevoznih sredstev praktično nima ni« kakega smisla, kar gre lato na rovsš varnosti in ekonomije. To pa ja glavna zastava modernega prometa | Nagla vozila zahtevajo prvovrstno progo, pa naj bodo to tračnica a» pa običajna avtomobilčka cesta. Grfdnja In vzdrževanje takih prog ja zdrttOria z velikimi materijalnim! žrtvami, pa a povečanjem brzine hitro naraščajo, tako. da se merje med potrošeno energijo in doaeženim uspehom čimdaljs bolj slabša. Rentabilnost takih ktte po bralni vedno bolj ogroža njih obstoj. Gotovo je že danes, da v te j smeri izdaten napredek ne bo več mogoč in da se bo traba odločiti sa popolno preoanovo ob-stoječega prometa, ako se hočemo izogniti katastrofi, ki bo f vsemi predsodki temeljito pomerila. Moderen promet se bo moral prilagoditi novim razmeram Ideja tračnega prometa prihaja že v najširše ktpge ln vzbuja člmdalje več zaupanja. In to povsem u pravično. NI daleč čas, ko bomo i mirno vestjo dali slovo zemeljskim vozilom in se za-upati zračnim velikanom, ki nas bodo naglo in varno prenašali prako zemeljske oble. In napočila bo doba splošnega zračnega promets. Lokomotiva in avtomobil boste le še za kratke razdalje; pamiki bodo nosili le še težke tovore, vsa drugo bodo preskrbela letala, naglo, varno in poceni. Ideja letanja ja stara; pred približno tridesetimi lati ja postala maso in kri. Prvikrat ja človek posegel v zračno morje s pomočjo stroja, ki ja bil težj od sraka. Zrakoplovi ao bili ■mogoproje. Letalo! V Ameriki mu je tekla zibelka, Evropa ga ja vzgojila, vojna ga je okrepila. Po vojni pa sa je letalo pričalo razvijati tudi v pogledu ekonomije. Aerodinamično boljša oblika kril, boljši motorji — vse to je pomagalo letalu do sedanjega razvoja. * te danes • imamo v prometu bo imd prilika doeeči.te čudovi-ni teka važno. Važnejše Je|te atfarl Pa naj bo v uteho vprašanja tekownpe "koristne dober pregovor: Ni vsa zlato, | teše," poraba goriva, razmerje (kar sa sveti!! SPOVED L. N. Tebiejy—Praeadsl Jasi» Vidmar. . (Dalja.) ~ Govoril sem o tem. da ja za vsakogar, ki ne veruje in ki ae spreobrača v vero, (in temu epreobračanju je podvržena cela naša mlada generacija) prvo vprašanja: zakaj je resnica ravno v pravoslavju, na pa v luteranatvu ali v kstollčsnstvu? V gimnaziji ga to učrln nemogoče je, d» bi tak človek ne vedel — kot tega ne ve mutlk — da protestant In katoličan ravno tako zatrjujeta resničnost edinle avoje vero. Zgodovinakl dokazi, ki jih vsaka veroizpoved zbira na svoji strani, so nezadostni. Ali ni mogoče — sam govoril — razumevati nauke višja, tako da bi z višine nauka izginile vae razlike. kot izginljo za vsakegs maničnega vernika? Ali nI mogoča, da bl šli še naprej po tleti poti, po katerih gremo s staroobrodcl ? Oni trdijo, ds imamo mi drugačen križ, drugačno alelu-jo ln da drugače hodimo okrog oltarja. Mi pa smo rokli: vi verujete v Nlcejsko veroizpoved, v aedem zakramentov ln ml tudi. Dajte tedaj, držimo se tega, kar sa pa drugega tiče, delajte kakor hočete. Združili smo ae z njimi na ta način, da amo postavili v veri bistvebo nad ne-blat veno. Kaj bi sa sedaj ne dslo reči katolikom: vi verujete v to ln to. v glavno, kar pa ae tiče fUUniuoe ln papeža, delajte, kakor hočete. AH ne bi bilo mpgoče lato reči tudi proteatantom in ae v glavnem ž njimi zediniti? Sobeaednik je aicer pritrdil mdji miall. toda dejal mi je. da bi take popustitve provzročile očitanje duhovni goapoaki, čsš d» odpada od vere prednikov, in da bi povzročile razkol, a poklic duhovne go-* pouke pa da je hraniti grftkorusko pravoslavno vero v popolni čiatoati, kakorAna jI je bila sporočene od prednikov. In razumel aem vse. Jaz iščem vero, živ-Ijenako Milo, oni pa iščejo, kako bi pred ljudmi na najboljši način izpolnili neke človeške doli-noeti; in izpolnjujoč te človeške dolžnoati, jih izpolnjujejo po človeško. Naj govore še toliko o »vajeni obžalovanju, o blodnih bratih, o molitvah zanje, ki jih Tnolijo prod preatolom naj-vižjega — za izvrševanje človetkih del je potrebno naailje, ki ae je vedno uporabljalo, ki ae vedno uporablja in ki ae bo vedno uporabljalo. Ce ae dve veroizpovedi smstrata za pravi, druga drugo po za krivi, tedaj boata želele priveati brate k lat In I in boata pro|mvedovali avoj nauk, Ce ae ps krivi nauk propoveduje neizkuše-nim ainom cerkve, ki verujejo v pravi nauk, tedaj ta cerkev ne more drugsiV, kot da aežge knjige, odatrani človeka, ki pohujšuje cerkvene sinove/ Kaj pa početi a »ektantom, ki gori v ognju — po mnenju pravoalavja — krive vere in pohujšuje cerkvene Sinove; Kaj pa početi ž njim drugega, kot odsekati mu glavo ali pa ga zapreti? Pod Alekaejem Mihajlovičem ao Jih sežigali na grmadi, to se pravi, nalagali ao jim tudi tedaj čaau primerno najvišjo kazen, v naftem čaau jim ravno tako nalagajo naj vit jo kasen — zapirajo jih v posamne je*e. In po-atal aem pozoren na vae. kar ae gori i v imenu , veroizpovedi; »grozil aem ae In aem se akoro ie popolnoma odrekel pravoalavju.- Drugo atališče cerkve napram življenskim vprataajem je bilo njeno «tališče napram voj. nI In smrtni katnl. » ----- V tem čaau je v Ruaiji nastala vojska. In Rusi ao pričeli v Imenu kriatjanake ljubezni morili avoje brale Ne mialiti na to, je bOo ne TOftEK, 8. SBPTEMBRA. " ¡KAMPANJA! uporom letala in «Ho. Vse to odločilna vpliva na kakovost letala. Nekatera današnja letala dvignejo M odstotkov svoje lastna teše in še nekoliko več. Mali nemški aparat ja dvignil koristno teto, ki ja doaagto njegovo lastno, torej vsekako lep primer ekonomi- g, . *' 'hW> fc., » 7 > Današnja letala so še neekonomična, -čeprav ao že na zelo vieoki popolnosti. Temo je kriva prevelika požaešnost motor-ev. i Poraba bencina znaša clr» ka 200 g, sa eno konjsko »lkH4 uro. To je mnogo I Poaabno pri daljših poletih poatana vprašanja goriva precej kočljivo, ker akoro ni prostora za tako ogromna količine. Letela, ki ao pro-etela ocean, so bila pravcati eteči tanki napolnjeni z bencinom. V tem POgkdu bo treba še temeljite renSduro. Napredek pa je viden* čeprav gre razmeroma počasi. Bolje je napredovala oblika letala samega. V NAZNANILO. Draštvenl» tajnikom ln toj- dnevnika Pro«v< t a agitacija ta ftaHrJenje največ v amyrtm, Proaveta, kl Ja pkmav naprsd In padak mAHi rojakov. I „ , Sedaj n* vos» andl Ispa prfllka, da al sa dsftge ter aAavUp. leplk ln podnčnlh knjig, katero dobite n dobite knjigo $i.oo. Za te riiTitni tajnika satanajo I mm neaue vauna m nraano vi Um t arklvn ki JOi aprnvnlatva v kateri Mata naliliausagsa na JaM.TsroJ Jansla važno^da V*?-*/*: vselej pošljete na sala« Äte|roda v Ameriki, in dragih m «teravlfenfli Hattamk vna «ad*»•* * ** baj. Upravalitro nljndno apa-Ura, da dnitvanl ta*ikiiii tej-niče to apafttevajo. Philip Gadl- Znamanja {Angnat 31-17) pa-____ ml, da vam je naročnina po- ¡aboratorijih so 4ok>čfll a^rodlr|*kla . J^aafte Ja namično najboljšo obliko na ¡»"^ ~ « -majhnih modelih ln rezultate , ' uporabili pri velikih letalih. V £ Jf^^J™fOlol platem pogledu je Nemčija na pr- ™ ptočan. m» vem mestu. V Nemčiji grade » J»" .______i__^.i. ui W«jIAIIW T^^i ■■¡■""■■•a a MJlmm naročnik ■kaj rodna 12.00 ali kako drujji Za dva navi asMatnl nun* knjigo "Ameriški Sloven,, sga In podnčnaga. ne namo tatf a navaja nalaga ns Ü1VN nont knjig« je 15.00. M^BH Ako Ae niste, začnite z agitacija tekaj. Idlte na Mi fa pil val naročnike*, kar «*Mj bo llat ru šhrjen, tem več ji bodo napaki an kutanem ftn gaapodankem polj ▼ Ameriki Cena je: na leto UM. za pal lata $3.00; aa Chicago In Cia ro ta asm lato $7^0, sa pel lete $8.71. Za Evropo: ta eno let $9.00, na pal lata $44$. Ispelalte In IsrašHe ta TT p^. PBOSYETA. MI7 Sa. Uwadala Ava. Cblcaga, pafl|tta Praaveie: ...................... dopisnico ln i N*tlov proko-ocaanaka letata, ki bodo ogromni enokrovulki popolnoma l ^^i I iz kovina, t. J:jiwaaagn tnjrfkl In tal taatepnl- ki, pri mogoče. Ne videti, da je uboj zk>, ki naprostu-je najpreprostejšim osnovam vsake vero, je bilo nemogoče. Obenem pa so po cerkvah molili ta uapeh našega orožja in učitelji vere so priznavali, da ja to ubijanje dolžnost, ki itvlra it vero. In ne samo to ubijanje na vojni, temveč tudi ta časa nemirov, ki so sledili vojni, sam vi» del cerkvene doatojanstvanlke, njene učitelje, menihe, ašketske rodovnike, ki so odobravali ubijanje blodnih, brotpomočnih mladičev. In postal sam pozorsn na vsa, kar počno ljudje, ki Itpovadujajo Icristjanstvo. in sem se tgrozil. XVI. In nehal «atn dvomiti ter sem se popolnoma uveril, da v tam tnanju, kateremu sem sa pridružil, ni vse resniaa. Prej bi bil dejal, da ja vas verak! nauk kriv, tods sedaj tega nisem mogel roži. Vaa ljudstvo je Imelo znanje resnice, to ja bHo brezdvomno, kajti drugače bi ne živelo. Rasan tega mi je bilo to znahje resnice le dostopno, zakaj ze aem žival od njega 10 sam čutil vso njagovp resničnost; toda v istem znanju je bila tudi laž. O tem nisem mogel dvomiti. In vsa, kar me je prej odbijalo, ,se je sedaj ilvo pojavilo prod menoj. In čeprav sem videl, da je bilo v vsem ljudstvu manj tiate laftnjlva primesi, ki me ja odbila, kot v predstavnikih cerkva, — vendar »em videl, da je bila tudi v Ijudfki vari roanici primešana laž. Toda odkod laž in odkod resnica? Kakor laž tako ja tudi resnica zapopadena v sporočilu, v takosvanem svetem pismu in ustnem izročilu. In laž ln resnica sta »poročeni potom onega, kar sa imenuje cerkev. In hočeš — nočeš, doveden sem do proučevsnja, preiskovanja tega pisma, do preiskovanja, ki sem se gs doslej tako bal. In namenil sem se proučiti isto bogoslovje, ki sem gs nekoč a takim prezlranjem kot nekaj nepotrebnega zavrgel. Tedaj se ml je zdelo bogoslovja vrata nepotrebnih nesmiselnosti, kajti vse povspd so me obdsjali življenski pojavi. ki so sa mi zdeli jssni in polni smisls; sedaj pa bi rad odvrgel, kar ne gre ln ne gre v zdravo glavo, toda druge poti ni. Na tem verskem nauku ja igrajeno sli ps vsaj neratdruž-no zvezano I njim tisto edino znanje življen-akega smisla, Id se mi je odkrilo. Naj se mi zdi zs moj stari, trdni razum še tako neverjetno, vendar je to edino upanje na rešitev. Treba je to znanje previdno, pozorno pregledati. Če ga hočem razumeti. Čeprav niti to ne tako. kot razumem trditve vede. Tega ne iščem in ne morem iskati, kar poznam posebnoet verskega znanja. Ne bom tekal pojasnila vsemu. Vem. da ae mora pojaanilo vsega kot pričetek vsega skrivati v neakončnosti, temveč jat hočem razumeti tako. da bom priveden do neizbežno — nerazložljivega; hočem, da bi bilo vee. kar je nerazložljivo, teko — ne sato. ker so zahteve mojega razuma nepravdne (pravilne so in izven njih ne morem nlčeaar razumeti), temveč zato, ker vidim meje svojega razuma. Razu-metl ga hočem tako. da bom moral v vsaki nerazložljivi trditvi videti spet neobhodnost ra-tuma. ne pa dolžnost Verjeti. , Da je v nauku reanica. to je nedvomno; toda nedvomno je tudi to, da je v njem laž. in jai moram najti resnico in laž In ju ločiti dru-go od druge. In sdsj ae lotevam tega. Kaj sem naAel v tem nauku krivega, kaj sem našel roa-ničnega, in do kakšnih zaključkov aem prišel, tg tvori naslednje dale dela. ki bo najbrte koda j in kje natisnjeno, če je tega v rad no In komu potrebno. # 1171 { (Koaaa pHHoSajtf.) J ^ raluminija (zlitina bakra, aluminija in magnatije). Duralu- mkiij ima- prilično težo alumini-1. Naročali* aacalalsto ja $«.00 ja in jakoat jekla. Iz kovine se L, u ^ leta pa $8.00. Ckud gradi veČina kovinskih letal. Le-U n. P. J. dopla&tfo $4.80 aa talo — enokrovnik bode gonilo tet0f » pol leta $2.40. po več mgtprjev k več tisoč konj- mMt# ^^ |g sklml silami. Udpbnoat bo vse- tt ^ f7#50> ^ $8.71, M Cez nekaj let bo mo-|gjo. 18 tisoč milj brot rža Evropa ataM* ta pol late Brzina bo seveda | aa vaa lato pa $9.00. ' Tednik atana n Evropo $1.7$. Člani doplačajo aama »Oa goča prestanka. — ............................ MM...MM I Naslov Mladinski Ual atana aa aslp drveli V več. _ W Naročnina lahko v par letih bomo I pošljete m Miti, tndl sami naraščala^ Lindbergh je preletel ocean y.88 urah. To ni ravno velika » vendar še provrf ta nervoanoga človeka. Rekord hitroeti Je danes 820 milj na u-|1ata $L20. ro. D|tnaa je to, rekord, jutri bo to _ milj in več, vedno 1 UPRAVNI8TVO ih urah 4000 mUjtUaoD^^A^/Vtf* A ew York. Po it javi I ri\V/3YEiI/t ega strokovnjaka, tgradKl letali ki bo plulo 388 m v sekundi t. j. 800 itvrdict 7A milj na uro. Taka bralna je RAD BI iZVBpEL ZA mogoča samo v višini 40,0001 Nandeta Vesel, po domače "Paj-čevljev, kjer je gostota zraka doma iz vaai Zamostoc pri petkrat manjša nego na zem-Mr^ ljl. Ce bl tako letalo plulo ravno I"1® vU,ne ^f1 ^ v nasprotni smeri kot sa euče ™*™ Vr.^^^STrilU naša zemlja, In žlcer vzdoli p^l^taremv kraju. Rojaka prosim, riškega vzporednika, tedaj bi 2687 8, Lawndala Ava. CHICAGO, mu RAD BI IZVEP ako kdo ve tknj, naj ga opozori . ... , - k temu, ali naj ta tam priglaai, potnikom ^ sa v njegovo korist. Joe i^V1! ^"IFabbr, 727 Clybourn »t Gornje letak) bl lahko preletelo waukee, Wia^*(Adv.) 4000 milj brez prestanka, t. j. razdaljo Pariz-Newyork manj kot v 6 urah. Priznati moramo, da bi bila zadeva že danea vsega upoitevsnja vredna. Naraščanje brzine bo zelo vplivalo na medaabojne odnoša-je narodov. Amerikanec in Evropejec si bosta podsjala roke s tMočkilometrsko brzino ali tudi več. Brtina bo vso jo postavila takorokoč na gla-«vo. Predsodki bodo skopnell, kot sneg apomladl. Sledila bo pravcata degradacija gotovih pojmov: ocean bo vegetiral samo še kot aotnatna mlaka, a naši potomci bodo s ginljlvim pomilovanjem brali,o na», kako smo rabili celih 0 dni, da smo prebrodili natnatno "lužo". Kontinenti se bodo čudovito približali eden drugemu. Praktičnih rasdalj na bo več; samo kak prastar očanec bo imel še ne jas» ne pojma o nečem podobnem. Tedaj ea ba polastila Zemljanov groze In upravičen strah pred brezobzirno uničevalko: brzino. Ce ne bo ¿ratdalj, kaf početi t njo. In pričelo ae bo romanja na sosednja svetove; sa to bodo fte poskrbeli iznajdljivi mošje; v mogočnem vsemirju bo še dovolj proetota. tudi sa najbolj vročekrvna prenapeteže. Brezdvomno bo napočila nova doba. 2e danea sa oglašajo ljudje, ki hočejo na vsak način priti na Mara. alf « najslabšem slučaju na luno. 1+ s pomočjo nekake rakete. Idaja je sdrava in je otrok normalnih staršev. Po napredku današnje tehnike sodeč ja verjetno, da nihče izmed nas, ki tlačimo semljo, na Mil- umljiva I 1. n.l.fmth' tonstnin in lahko rst-ta učenje anglaičina, a Matten rasnih atana ganili m.i.w«..»'-'.. 42.00 splošni in $1^0 rat voj, aa tslaano in duševno dobro« »ter Malavsntura—V Kaharot------------- ljenja amarišklh frančiškanov, te daftivljaji rojaka, izvrstno apopolnjena a slikami-----------—-$1-M slovenskih delavna? v Amarfld..$1.75 Jimmla Hlgglna-kraana povest, ki jo ja apiaal sloviti ameriški pisatelj Uptoo Sinclair, poalovanfl pa Ivan Molek ..^J ........................................m'ii.mm.^1 .00 Zapisnik 8. rodne konvss^ije S. N. P. J„ 252 strani mehko atana atmo.......................................... v treh daJaaJBi a prologom In epi-na ............................ MWmmpn» m»» 8. N. J. aalo priporočljiva ga MMtetki mm stsnt samo..3 KNJIŽEVNA MATICA & M. P. J. 2687 So. Lundal* a™. SPREJEMA VSA V , TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO a N. P. J., DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Cent antrne, un^gko ddo prve vrste. Vsa pojasnila dige vodatvo tiskarne S. N. P. J. PRINTERY 2657-59 Sa Lawndala Afsass CHICAGO, EX. ' TAM SB DOBE NA 2EU> TUDI VSA USTklENASFOlAflMLA