Poštnin* plačana ~WyWovln\$\ itev. 4. V Lfubljani, dne 21. januarja 193?. »»osamerna stev, Din i-. Leto XV, JJpravniš predništi pravniitvo »Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 dništvo »Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126 1» Uhaja vsak četrtek "PfečliMMj .' V. .. , . — - ' - - Naro!nlna It tazemitvo: četrtletno t Dia, polletno It Dl«, celolctno 3« Din; u Is«* lemstvo razen Amerike t Četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celoletno 48 Din' .—.— ... -....... - - - -- ....... Amerika letno 1 dolar. — Račun poštne hranilnice, podrninlce t Ljnbljanl, it 10.711 1 Svečana otvoritev narodnega predstavništva s prestolnim govorom Nj. Veličanstva kralja Funkcionarji obeh zbornic — Prestolni govor Nj. Vel. kralja so spremljali senatorji, narodni poslanci in vse prisotno občinstvo z navdušenimi ovacijamt Pretekli petek 15. t. m. dopoldne se je sestala narodna skupščina k seji, kateri so prisotstvo-vali tudi vsi člani vlade z ministrskim predsednikom g. Živkovičem na čelu. Glavna točka dnevnega reda so bile volitve skupščinskih funkcionarjev. Pri volitvah, ki so bile po poslovniku tajne, je bil izvoljen za skupščinskega predsednika narodni poslanec bivši minister gosp. dr. Kosta Kumanudi, za podpredsednika pa poslanca gg. Karlo Kovačevič in Avdo Ilasanbegovič. Za tajnike so bili izvoljeni poslanci gg. dr. Drago Jevremovič, dr. Dragiša Stanojevič, Ante Kovač in Milan Mrovlje (iz dravske banovine). Po volitvah se je novoizvoljeni predsednik g. dr. Kosta Kumanudi zahvalil za izkazano zaupanje in izjavil, da bo vestno nepristransko vršil dolžnosti, ki jih je prevzel. Poslovnik narodne skupščine jamči nepristransko svobodo govora in svobodnega izražanja stališč in mišljenj, na drugi strani pa določa ukrepe, ki so potrebni, da bo mogla skupščina neovirano izvrševati svoje visoke naloge, zaradiJcatcrih jo je narod izvolil. Popoldne istega dne se je sestal senat, da izvoli senatno predsedništvo. Za predsednika je bil izvoljen g. dr. Ante Pavelič, za podpredsednika gg. dr. Fran Novak in Joven Antiparmakovič, za tajnike pa gg.1 dr. Glušac, Ivan Gmajner in Milan Popovic. To volitvah je imel senatni predsednik lep rodoljubni nagovor iii se je obenem zahvalil za izvolitev. Za njim je govoril še senator dravske banovine, podpredsednik g. dr. Fran Novak. Oba govora so sprejeli senatorji z odobravanjem in pritrjevanjem. » Otvoritev narodnega predstavništva (narodne skupščine iti senatne zbornice) se jc izvršila izredno svečano v ponedeljek 18. t . m. dopoldne. Že davno pred napovedano uro slavnostne otvoritve so bile ulice v okolici narodne skupščine nad vse žive. Pomnoženi I prometni redarji so komaj obvladali promet, j avtomobilov, s katerimi so prihajali ministri, senatorji, poslanci, tu ji poslaniki in razni i predstavniki najodličnejše beograjske družbe. Nameščenci narodne skupščine so imeli polne toke posla z dodeljevanjem prostorov in še sveč z mnogoštevilnim občinstvom, ki je hotelo za vsako ccno prisotstvovati temu slavnostne-1 mu trenutku.' V skupščini sami je zavladalo kmalu po 9. uri najživahnejše življenje. Skupine poslancev in senatorjev so med živahnimi pogovori čakale znamenja, da zasedejo svoje običajne prostore v slavnostno okrašeni dvorani. Vsi poslanci in senatorji so bili v svečanih oblekah in z odlikovanji. Kmalu po 10. uri se je pričela skupščinska dvorana s poslanci in senatorji, ki so zasedli prve vrste klopi. V svečani črnini oblek se je pestro odražalo nekaj narodnih noš in rdečih fesov muslimanskih poslancev. Po klopeh so sedeli v tovariški slogi zedinjeni pripadniki vseh delov našega naroda ne glede na verske in plemenske razlike kakor tudi ^e na nekdanjo politično pripadnost. Nič manj pester ni bil pogled na občinstvo na galeriji prvega nadstropja. Med odličnejšimi predstavniki je bilo opaziti tudi mariborskega župana g. dr. Lipolda. Mnogoštevilno so bile zastopane tudi dame. Diplomatski zbor je zasedel levi del galerije v prvem nadstropju. Nekaj pred'11. uro je vstopila skozi sfran-ska vrata k predsedniški mizi kraljevska vlada, ki jo je vodil najstarejši minister po činu, minister za trgovino in industrijo g. dr. Albert Kramer. Poleg njega je bil minister za socialno skrbstvo in narodno zdravje g. Ivan Pucelj. Za člani vlade sta prišla predsednik narodne skupščine dr. Kosta Kumanudi in predsednik senata dr. Ante Pavelič s predsedništjom in tajništvom obeh zbornic. Vsi ministri so bili de-korirani z lentami jugoslovenske krone in z drugimi mnogoštevilnimi odlikovanji. | Kmalu uato je stopil na predsedniško mesto predsednik senata g. dr. Ante Pavelič, ki je izjavil: «Čast mi je otvoriti prvo skupno sejo senat« in , narodne skupščine. Skupščinski zapisnik senata in narodne skupščine bo prečitan na prihodnji seji. Seji narodnega predstavništva bo predsedoval enkrat predsednik Narodne skupščine, drugič pa predsednik senata.» Neka j trenutkov pred 11. uro so zaorili po ulicah viharni pozdravni klici, spremljani z rezkimi povelji oficirjev in sviranjem državne himne: Pred vrati skupščine so pozdravili Nj. Vel. kralja maršal dvora general Dimitrijevič in predsednika obeh zbornic. Kralj je prišel v spremstvu predsednika vlade g. Živkoviča, adjutanta generala Ječmeniča in maršala dvora Dimitrijc-viča. Vstopil je v dvorano vedrega obraza in prožnih korakov v paradni uniformi armij-skega generala. V tem hipu so vstali vsi narodni poslanci, senatorji, diplomati in občinstvo. Od vseh je zadonel vihar pozdravnih klicev: «Živel kralj!* in eživela Jugoslavija!«: Vladar je bil vidno ganjen spričo tega navdušenja in se je smehljaje zahvaljeval za lepe pozdrave. Ko se je vzklikati je poleglo, je stopil h kralju predsednik vlade ter mu izročil besedilo prestoluega govora. V dvorani je v hipu zavladala popolna tišina. Senatorji, poslanci in vsi drugi prisotni so poslušali z največjo pozornostjo, ko je čital Nj. Vel. kralj z jasnim in odločnim glasom prestolni govar. Gospodje senatorji in narodni poslanci! Z veliko radostjo in poln vere v našo lepo narodno bodočnost pozdravljam vas vse in ves jugoslovanski narod, k: ga dostojno predstavljate. Zgodovina jtigoslovenskega naroda, odkar se je naselil v lepiti krajih naše domovine, je polna velikih dogodkov, usodnih preokreto v, hudih ponižanj in silnih poletov, dokler ni biio naposled z veličastnimi zmagami nad vsemi sovražniki svobode in edinstva Srbov, Hrvatov in Slovencev kronano veiiko delo narodnih prerokov, mučenikov in junakov jugoslovenske misli. Polnih dvanajst stoletij je poteklo v mukah In nadčloveških borbah za ohranitev naših plemenskih svojstvenosti. Zelo močni narodi in privlačna civilizacije so udarjali ob naša razdvojena plemena, pa vendar ss v nizu vseh preteklih stoletij lahko ponašamo s tem, da ni nikdar ugasnila misel medpleinenskega bratstva in jugoslovenske skupnosti! Živela js večno življenje v etničnih elementih jugoslovanskega edinstva in v preroški zavesti najboljših sinev našega naroda se tedaj, ko so se morala naša plemena ločeno in sama boriti za svoj obstanek. Naposled je etnična resnica jugoslovenske misli ziomiia vse v teku stoletij na umeten način ustvarjene ovire, dokler ni v zaključni dobi naše mačeniške in krvave narodne revolucije in v svetovni vojni dospela do ustvaritve ene in nedeljive jugoslovenske kraljevine z enim narodom v eni državi. Ko sem po sijajnih zmagah imel 1. decembri 1918. srečo, da sem svečano proglasil zedin^ta. i Srbov, Hrvatov in Slovencev na podlagi svobodno i ražine volje vsega našega naroda, smo se zahvalili iz vsega srca Bogu, ker ]e bil uresničen sen in stoletni ideal naših slavnih prednikov, najboljših Srbov, Hrvatov in S'ovencev. Zedinjeni in svobodni smo imeli nalogo organizirati s sodobnimi ustanovam! močno narodno i državo, da pripravimo v njej najboljše pogoje za njeno bodočnot. Z ustavo cd 28. julij3 1921. smo izkušali rešiti to svojo državno in narodno nalogo. Kmalu pa se ]e vse bolj Jasno kazalo, da naša narodna misel ni dobila v ustavi troimene države svo1ega pravega izraza niti moši organizirane narodne erote. Z vsem! onimi sledovi preteklosti, H so nas razdvajali plemensko, nismo mogli v polni meri v redu razvijati vseh narodnih vrlin v neobhodnem notranjem erinstvu in skladnosti. V taki državni ureditvi Je naše javrro in organizirano politično življenje jedva poizkušalo, da z zaupanjem in iskreno stepi iv ozkih plemenskih okvirov. Mogli smo premagati VS2 zunanje sovražnike, teda sebe In svoja posebno po"movan*e mm je bi!o nateže premagati. I. Januarja 1?29. sen nresekal to slabo starie. To je bila moja sveta dolžnost pred narodom in zgodovino. Svoii, tedaj imenovani vladi, sem postavil nalogo, da z dobro upravo čimprej pomiri strasti in okrepi med narodom zaupanje v bodočnost. V tem oziru Je kraljevska vlada z največjimi napori dosegla Iep2 uepehe. Z zakonom 3. oktobra 1?29. Je naša kraljevina dobila svoje pravo Ime in so bili odstranjeni vidni sledovi preteklosti z onimi mejami upravne razdelitve, ki so postale zgodovinske v tragični delitvi in razdvajanju naših plemen. Te odločitve so bile sprejete z navdušenjem in z nedeljenim zaupanjem od vsega prebivalstva v vseh krajih naše domovine, kar sem mogel osebno ugotoviti v neposrednem stiku z narodom. Ta sprejem Je utrdil v meni prepričanja, da Je Jugoslavija enako drr.ga domovina vsen Srbom, Hrvatom in S'o-vcccem in da S2 nahajamo na pravi poti trajne izgradnje naše narodne bodočnosti. Zvest svoji besedi in tradicijam svojega doma sem z ustavo cd 3. septembra lanskega leta ustvaril osnove za I gradnjo takih ustanov, take državne uprave in državne ureditve, ki bodo naj-bc'b ustrezalo sp'o"n'm naro:"r'm potrebam in državnim koristim. Načela te ustanove midio vse možnoati zdravega narodnega in soclalnopolitič-nega življenja. Ta načela bo treba izvajati v njihovi pravi zamleli: racionalno edinstvo in državna celota morata biti izven vsake razprave; v decentralizirani enotni državi naj živi svoboden, rnvnopraven, narodno nedeljiv narod s speštovarjem in z ljubeznijo, z zanosom do vsega lepega in vzvišenega, z zavestjo dolžnosti do človeške znjadniee. r ■ • Vi boste morali, gospodje senator'! in narodni po"!ar.ci, ustvariti v duhu teh n^čel in z nl'm v zvezi važne zakone, ki naj omogočijo svetlo, napredno bodočnost naše kraljevine, boi?cčno~t, I i bo vredna velikih naporov in žrtev vsoga jugoslovenskega naroda za rlegove n-rodre ideale. Vaša pot je zato začrtana in veli! o zanpanje, ki vam ga je izkazalo prebivalstvo, naj vam bosta zadostno Jamstvo in Jasno izražena volja. Gg. senatorji in narodni poslžnc?! Sesta'1 ste se v resnih časih. Nepričakovana in nezaslišana gospodarska krha je zajela ves svet. Njeri v'ovi S3 niso ustavi*i pred mejami Jugc?!avi1e. Prizadevanja vseh r-rodov gredo za tem, da najdejo zdrav izhod iz sedanjega hudega stana. Z riinti združ'iro za ta cilj tudi mi svo'e si'e, kar n^m bo tem laže, ker živJrio z vsenl svo'imi so-edi v dobrih odnošajHi. Sodelovali bomo s pc'no (ojalno~tio in z razrrnievaniem mednarodne solidarnosti. Pri tem ml je v posebno zadovolj- stvo, da lahko ugotovim, da je naša zunanja po-Itika v popolnem soglasju z našimi zavezniki in prijatelji. Jugoslavija bo tudi v bodočnosti ostala odločen pobornik miru in reda v Evropi. V soglasju s tem hočemo sodelovati pri reševanja dveh važnih vprašanj, ki sta prišli na dnevni red mednarodnih sestankov. V vprašanju razorožitve smo pripravKenl prevzeti vse žrtve, ki bodo v skladu z interesi rase cbrambe. Naša vojska ni bila rikoli instrument za ogražanje miru ali Mih koristi. Ostala bo tudi v bodočnosti samo obramba naroda In šola za njegovo nacionalno vzgoo. Vprašanje odložitve reparacfskih plačil Je spravno našo državo v hud po'ožij, ker moramo r.a eri strani nositi bremena in žrtve za zmago splošnih načel svobode fn pravice, na drugI strani pa naj se odrečemo odškodnini za crcn»»»o vo^no sfedo, ki rrm je bila povzročena, kar bi pometo, da ne bi mogli izlePfti hudih ran naše države. Naše stališče nam narekujejo bistvrne koristi našega naroda, ki nam ne nudijo možnosti drugačnega ravnanja. | KraPevska vlada J«s storPa škrate napore, da ublaži gospodarsko krizo in bo tudj v bodočnosti I pcnvečafa r^Jvečlo pozornost cdravi'?n'u naših goaped"rskih nzniT Nnfro Je potrebno, d a se v vse naše Javno gospodarstvo uvede največje varčevanle in da so (Javni Izdatki snravtio v sM^d z de^nstvenostjo dc*?odkov in s finančno mcč'o raro^a. I KrrdJevrka vl^da bo pred'oži'a narodnemu predstavr?stvu državni nroračun, ''I bo i«ooxteva| ta nase>a. Načeto r^ve^a te^pla le tr~ba izvesti tudi v bTOvirah h v obč'"",h. Tre*>a Je f>ci",fatl pota ii načine za poenostavitev in polnitev uprave, M pa naj bosta v z i">ravl?®nHI I ^tav^ml njenega stalnega izboljšanja in iz-pojnVitve. ) GospcdJe senator! h poslanci! Gaspo^ars^a krira zahteva n«j"2 0^'cč'tve, a tudi dobro in pre^išlJero izvajane ukrepe, i N^zasflšanl padec cen pc'1-kih pride'kov to rašega kmeta v izredno hvd r^^ožal. S tem. da bomo kmetovalcu preskrbeli primerne cene za njegove pridelke in da mu bonoomoročilibolj-še življenje, bomo dvig"III n'egovo ,p o t r o š n o s i 1 o h rui i,<-tv~ri'i poro1© za rje^ov gospo^rs'-! kredit. To je glavno vprašanje, ki Je pred nami. SotešPa r: Križ na robu gozda Povest iz min i lega stolelja. cGospod, denarnica je bila prazna — brez vsakega beliča .. «Seveda ste jo hitro izpraznili... Pa ste jo tudi skrbno obrisali...» «Osnažil sem jo s suhim žepnim robcem, ker se jo je držalo blato.» Poizvedovalec je porasel: «Oprali ste jo z vodo! Na usnju se pozna, da ste jo umivali.. Uradnik je nekaj zapisal in nadaljeval s prejšnjim naglasom: «Vsi dokazi govore proti vam. Izdalo vas je čudovito naključje. I'rej ali slej boste morali priznati > «Gospod, povedal sem vam vse, kar vem. Kar pa ni res, tega ne smem govoriti...» clzvedeli bomo vse... Kar ste zamolčali, bo dognala preiskava...* knil v domišljiji skrivnostni krik iz temine. Ponosno je dvignil rdavo in rekel ne kot obtoženec, marveč kot tožilec: «Gospod, fa umor je izvršil nekdo pred desetimi meseci v neki deževni noči. Toda jaz rišem morilec. Takrat sem lež^l na kozolcu, ko je nekdo obupno zrklical. Takoj po polnoči je bilo. Med bučanjem vetra je zadonelo: .Pomagajte!' Vstal sem in poslušal, a klic se ni več pouovil.s Uradnik ga je debelo pogledal. Zaslutil je pred sabo prekan;enega zločin a, ki ga hoče nalagati, da bi zavlekel preiskavo. Vinko pa je nadaljeval gladko, kakor bi čital iz knjige: «Drug;o jutro smo preiskati okolico, posebno tam ob kri^u na robu gozda, odkoder se je čulo klicanje. Toda o kaki pesteči ni bilo ne duha ne sluha. Nekaj dni pozneje sem našel denarnico. > Obraz zas'išanca je bil miren in brez zadrege. Ni se umaknil uradniku, ki je poslušal in pazil na vedenie. Po svoiih bogatih izkušnjan je sodil: «To ni pripovedovanje človeka, ki »i nekaj iz-mišPa...» _ Z"sliševalec mu je začel za izpremembo nekaj drugega pripovedovati, kmalu p? se je vrnil tja, kjer sta nehala. Prrel ga je z vso silo: «Krkšen krik ste Puli? Ali ste razumeli kako besedo? Koliko časa je trajalo klicanje?* Vinko se ni dal speljati v zadrego. Nadaljeval je s prejšnjo gotovostjo: «Gla" je HI močan in obupen, kolikor se spjminjam. Vendar vam prav natanko ne morem poved°ti, ker je bila silna nevihta. Kar ni resnica, tega ne maram govoriti » «Ali 'e še kdo drue kaj sl'šal?» «Krik ;e čul tudi Smolinov Polde.* Vinko jo moral navesti natančne podatke o svojem prijatelju. ka dva junaka!* «Tisto noč je silno deževalo. Tudi je Polde pravcati plašljivec ter ga ni lahko spraviti izpod strehe* Uradnik mu zopet ni mosel verjeti. Rekel pa ni ničesar, marveč je ponovno krpnil v drugo smer, da bi mladeniča izvabil v protislovje. «Komu ste povedali najprej, kar ste Puli v usodni noči? Kakšen vtis je napravil* -.ase pripovedovanje?* ga je vprašal prav važno in prijazno. Vinko se je oddahnil. Spomnil se je vaškega skopuha. Zdaj je priložnost, da razdre ženito-vanje. Ali ni bilo čudno njegovo vedenje? Nič ne bo pretiraval, povedal bo le to, kar je bil sam doživel. Niti svojega mnenja ne bo dostavil. Začel je počasi in previdno: «V naši vasi živi čudak, po imenu Bučar, ki slovi po bogastvu daleč naokoli. S sosedi ne občuje, ker jih prezira. Ko je izvedel, da sem našel denarnico, se mi je pa kar nenadno približal. Nagovarjal me je, naj mu jo izročim proti primerni odkupnini. Toda tega nisem storil. Neka skrivnostna moč mi je to ubranila. Nekoč sem ga zalotil ob križu na robu gozda. Bilo je ponoči okrog enajste ure. Moja prisotnost ga je neprijetno iznenadila. V zadregi se je izgovarjal, da zalezuje strahove. Spet je zahteval denarnico, češ, da mi jo bo pre-pjačal. Ker mu nisem ugodil, mi je začel pretiti. Odnehal ni prej, dokler se nisva prav resno zbe- Naj vas božja milost In pomoč spremljata v vašem delit za koristi naroda iu srečo Jugoslavije! Proglašam seje narodne skupščine za otvor-jene. Ves govor so spremljali senatorji in poslanci z burnim pritrjevanjem in ovacijami, ki so dosegle višek, ko je vladar zaključil prestolni govor ter proglasil otvoritev zasedanja narodnega predstavništva. Burni klici «Živel kralj!» in «ŽiveIa jugoslavija!» so ponovno orili po dvorani, ki je bila kakor elektrizirana po kraljevih besedah. Spremljan od članov vlade in predsednikov obeh zbornic je kralj odšel sredi med poslanci in senatorji proti izhodu. sedila. Tedaj sem mu namignil, da bi se izplačalo dognati, zakaj se tako zanima za denarnico. To ga je oplašilo. Prosil me je, naj molčim o vsem, o čemer sva se kedaj menila?* «Ali s»e mu obljubili?* ga je uradnik radovedno prekinil. «Pa sem do danes tudi držal besedo. Tako sem bil rešen neprestanega nadlegovanja.* «Niste prav storili. Morali bi ga ovaditi orožnikom ali pa sodišču. Prikrivanje zločina je kaznivo.* «Nisem vedel, kaj ima na vesti... Manjkalo je pravih dokazov.. .* cSodišče bi bilo zadevo preiskalo .. «Skopuh bi mi bil zmožen škodovati.. .* «Fb, prazne marnje!* Vinko je utemeljil svojo trditev z dejstvom, da je tisti večer, ko je našel denarnico, stikal nekdo po njegovih žepih. Zopet je moral natanko opisati ves dogodek. Uradnik je sestavil obširen zapisnik, ki ga je ob sklepu prečital. Nato je vprašal mladeniča, ali bo še kaj dostavil. Vinko 11111 je izročil pismo svojega prijatelja s pripombo: «Še tole bi vam rad pokazal. Skopuh se namerava poročiti z mojo bivšo izvoljen-ko.. .* Uradnik ga je sumljivo pogledal. Vinko se je kesal, zakaj je to omenil. Morda je vrgel senco na svojo nedolžnost. Zato je popravljal: «Gospod, nobene besede nisem izrekel Ko sta se predsednika obeli zbornic zopet vrnila, je predsednik senata g. dr. Pavelic, ki je predsedoval dopoldanski skupni seji narodnega predstavništva, predlagal, naj se seja, ki je izzvala tako slavnostno razpoloženje, zaključi in prične razprava o prestolnem govoru popoldne. Popoldne so se zopet polnoštevilno zbrali v dvorani narodne skupščine narodni poslanci, senatorji in vsi člani vlade. Popoldanski seji je predsedoval predsednik; narodne skupščine g. dr. Kumanudi, ki je takoj po otvoritvi prešel na dnevni red in pojasnil določbe ustave glede prestolnega govora. Člen 32. ustave določa, da zasedata senat in iz maščevanja. Govoril sem čisto resnico. Pripravljen sem priseči na vse, kar sem izpovedal.* Uradnik je pristavil: cTedaj se vam ni treba ničesar bati. Bučarja pa bomo povabili na ženi-tovanje za železna vrata .. .* Osumljenec je podpisal zapisnik in čakal odločitve. Zanašal se je, da ga bodo izpustili, toda nade se mu niso uresničile. Stražnik ga je od-vedel v posebni oddelek, kjer so ga slikali iu mu odvzeli odtiske prstov. Nato so ga izročili pristojnemu sodišču v nadaljnjo preiskavo. j To mračnih hodnikih jetnišnice so ga srečevali kaznenci v spokorni raševini. Tiho kakor mutci so stopali v družbi paznikov, pokoreči se za storjene grehe. Vinko je gledal sramežljivo v tla, da bi ne videl kakega znanega obraza. Z grenkimi občutki je sprejel okorno jetniško obleko. Ali je zaslužil, da ga zapirajo kot zločinca? Trdno je upal, da bo prav kmalu prejel zado-. ščenje. Preiskovalnemu sodniku ni Vinko ničesar ( novega izpovedal. V celoti je potrdil zapisnitr/ ki ga je sestavil policijski uradnik, in prosil, naj ga ne zapirajo, ker je popolnoma nedolžen. Do-; bil pa je odgovor, da mora počakati v zaporu,' dokler se ne razčisti vsa zadeva. Sodnik mu je, obljubil, da bo pospešil preiskavo. Moč pravice. Pismo Smolinovega Poldeta je poročalo čisto resnico. Lesjakova Minka se je poslavljala od devištva po krajevnih običajih. Klonila je volji narodna skupščina skupno, kadar kralj otvori zasedanje narodnega predstavništva s prestol-nim govorom. «Gotovo pravilno tolmačim mnenje obeh zbornic,» je nadaljeval g. dr. Kuma-nudi, «ako izjavim, da želi narodno predstavništvo odgovoriti na prestolno besedo, ki jo je "blagovolil Nj. Vel. kralj osebno prečitati, s posebno adreso v znak hvaležnosti za visoko pozornost, ki jo je izkazal vladar narodnemu predstavništvu. V adresi bo narodno predstav; ništvo obrazložilo svoje mnenje glede vseh važnejših vprašanj narodnega in državnega življenja. V svojem jedru je adresa čin politične prirode, da se lahko sestavi tako, kakor sklene narodno predstavništvo samo. Upoštevajoč pa, da sestavljata prestolni govor in adresa celoto, je naravna posledica, da se parlamentarno delo nadaljuje na isti osnovi ter da senat in narodna skupščina, ki sta na skupni seji slišala prestolno besedo, prav tako na jikupni seji razpravljata in sklepata o adresi, ki jo bo nato odposlanstvo narodnega predstavništva izročilo Nj. Vel. kralju.* Ta predsednikov predlog je bil z odobravanjem sprejet. V svrho izvolitve posebnega odbora, ki bo sestavil osnutek adrese, je predsednik predlagal, naf se seja prekine in pretvori v posvetovali je. C&činstvo na galeriji je moralo zapustiti dvorano in nato so senatorji in narodni poslanci sestavili adresni odbor. Po zopetni otvoritvi seje je bil predlagani odbor soglasno sprejet. V tem odboru je 34 narodnih poslancev in senatorjev. Ker je bil s tem dnevni red prve seje narodnega predstavništva izčrpan, je predsednik zaključil sejo. Adresni odbor se je nato konstituiral ter izvolil za predsednika senatorja g. dr. Živka Petričiča, za podpredsednika senatorja g. Milana Simonoviča, za tajnika pa narodnega poslanca g. Dobro Jovičica. minister Briand. Zunanje ministrstvo je obdržal Laval sam. Mnogo se razpravlja v zadnjem času v časopisju o nemških reparacijah, zaradi katerih je sklicana v Lausanne posebna konferenca. Z glasovi, da naj se konferenca od-godi, se večina prizadetih držav ne strinja. Kakor znano, so bila v Nemčiji reparacijska plačila spričo njenega težavnega gospodarskega stanja odložena za eno leto do 1. julija letos. Ta odlog hočejo podaljšati za pol leta ali pa tudi za celo leto. S to namero pa se Nemci ne zadovoljujejo, nego hočejo zmanjšanje ali celo črtanje repara-cijskih bremen. Nemške zahteve po črtanju so naletele pri vseh državah, ki jim Nemčija plačuje reparacije, na odločen odpor. Zato tudi ni misliti, da bi lausannska konferenca morda rešila Nemčijo bremen, ki jih je pač dolžna nositi za vso ogromno škodo, ki jo je napravila nemška vojska za časa vojne. Politični pregled Francoska vladna kriza je bila rešena tako, da je novo francosko vlado zopet sestavil Laval, ki je ostal ministrski predsednik. Izpremembe v vladi so majhne. Med drugim ni več zunanji Kmetijski pouk DOBRE IN SLABE STRANI NASE KMETIJE. Če presojamo gospodarski položaj naše kmetije in nje vrednost, vidimo, da ima svoje dobre strani, ki jo varujejo pred najhujšimi posledicami sedanje gospodarske krize, kakor tudi svoje slabe strani, ki otežujejo večje uspehe na gospodarskem polju. V zadnjem času se je marsikaj svetovalo za preuredbo naše kmetije in njenega gospodarstva; vsi ti nasveti bodo pa ostali večidel na papirju, ker je njena današnja uredba uajmanj kriva na nastali krizi in je vse drugod iskati njene vzroke. Tudi se ne dajo poljubno izpremi-njati in podirati gospodarske osnove, ki slone na stoletnih izkušnjah in so v tesni zvezi s prirod-nimi silami in pogoji. Prestali smo zadnjo vojno in preboleli bomo tudi sedanjo krizo, treba je le, da se poprimemo s podvojenimi silami novega dela in da ne obupujemo nad bodočnostjo. Med dobre strani naše kmetije je šteti njeno mnogovrstno sestavo. Na njej so zastopane raznovrstne panoge. Če nam ena panoga ne uspe, si pomagamo z drugo. V tem pogledu imamo veliko lažje stališče, kakor ga imajo po drugih krajih, kjer se pečajo samo s posameznimi panogami, kakor n. pr. v Švici in drugod, kjer poznajo samo govedorejo in poljedelstvo, oziroma travništvo. Naši dohodki so v primeri s takimi kraji veliko bolj zagotovljeni. Druga velika ugodnost naše kmetije tiči v tem, da nam nudi možnost dvojnega pridelka s svojimi strniščnimi sadeži. Na ta način si tudi na naši mali kmetiji lahko pomagamo do večjih pridelkov, kar je za malega posestnika odločilnega pomena. Slednjič se lahko ponašamo — vsaj mestoma — z ugodnim podnebjem za razne posebne kulture, kakor sadjarstvo, vrtnarstvo, vinogradništvo in hmeljarstvo, ki nam po dotičnih krajih zelo pripomorejo k večjim uspehom. Poleg dobrih strani imamo pa tudi razne slabe ali manj ugodne strani, ki zadržujejo bolj uspešen napredek in zmanjšujejo gospodarsko vrednost kmetije. Te manj ugodne strani se kažejo v malem obsegu naših kmetij in v njih raz-kosanosti. Na takih kmetijah manjka tiste dobro-stojnosti, ki je potrebna za uspešnejši napredek kmetijstva. Številni družinski člani na taki kmetiji se morajo preživljati tudi z drugim zaslužkom in postranskim delom. Proti razkosanosti si lahko pomagamo z zložbo, toda le v tem primeru, če so odločilni pogoji za to podani, kar se povsod ne najde. Med slabe strani naše kmetije spadajo marsikje tudi neugodne talne razmere. Veliko kmetij trpi zaradi preobilne moče ali pa zaradi preveč kamenitega sveta. Po takih legah je malo pridelka. Marsikje se dajo te napake popraviti in izboljšati, povsod pa ne. Slednjič spadajo med slabe strani-naše kmetije pogoste vremenske nezgode, ki nas obiskujejo od pomladi do jeseni, pa tudi pozimi, in ki so veliko krive, da niso naši celotni uspehi tako ugodni, kakor bi jih zaslužili z našim delom. Naši sadeži so v stalni nevarnosti zdaj pred pozebrv zdaj pred sušo in močo, pred točo, pred povodnji itd. Naša kmetija je vsako leto prizadeta, če ne po eni, pa po drugi uimi. Ves način našega gospodarstva mora biti prikrojen s posebnim ozirom na vse te okolnosti. Vso potrebno pozornost pa je obračati tudi na novodobne pridobitve, s katerimi bi se dala naša kmetija v enem ali drugem pogledu še izpopolniti. Slej ko prej je treba na njej intenzivnega | dela za dosego večjih uspehov. svojega očeta, ki jo je namenil za nevesto bogatemu sosedu. Napravili 30 na tihem, kar se na vasi bolj nerado posreči. Šele ko ju je župnik vrgel raz prižnico, se je izvedela čudna novica. Tedaj so se razvezali zgovorni jeziki. Dcčim je Lesjak kar norel za premožnega samotarja, je mučilo Lesjakovo mater drugačno mnenje. Pametna žena ni bila tako navezana na denar, zato je prav resno dvomila o sreči svoje edinke v hiši umazanega skopuha. Neprimerno bolj ji je ugajal Dragarjev Vinko, ki ga pa mož ni maral videti. Zaradi tega sta se večkrat ostro sporekla. «Nace, čedalje huje mi je pri srcu*, je tožila možu takoj po prvem oklicu. | «Ti imaš zmeraj nekaj*, jo je zavrnil. cMenda Si kar bolna, ako ne stokaš.. Liza je zajokala. «Nace, pomisli: svojo edino hčer prodajaš.. I «Kdo to pravi?* je togotno porasel. , je obsojala skopuhovo nerodnost. Čudak se je naposled le omajal. Počasi se je sklonil proti nevesti in rekel: «Alia», se je zamajal Nace, a zunaj je povedal, kar ga je žgalo: v «Veš, kaj je rekla Cinclja?* «KajV» «Da z našo materjo ne bo nič*, se mu je odvalilo. Tršarjeva je gostačkino sodbo poznala že iz materinih ust, p. Načeta je zavrnila: «Beži in nikar ne verjemi! Kaj neki ona veb «Jaz tudi pravim, da baba govori kar tako, se je razmahnil, «jezen sem pa le! Veš, Zinka, ta baba je zlodej. Kakor bi mora legla name, se mi vidi, kadar je Cinclja blizu.* «Nič ne misli na to*, ga je odvračala Zinka, vendar se je na tihem čud;la, odkod pri njej enak neprijeten občutek, kad Ar je Cinclja v bližini. Oba v svoje misli zatopljena, sta nato molčala, dokler se ni pred hišo oglasila Zinka: «Brez zamere, Nace, ko si imel še nadlego t menojb «Nič,* je zamahnil, «le rajši glej, da res jutri spet prideš!* «Bom —* Voščila sta si lahko noč, toda za Hojnikovega tli bila lahka. Malo čez polnoč se je materi po- čim težji so časi in čim slabše so cene za naše pridelke, tem več moramo pridelati, če hočemo izhajati. Zato je pa iskati rešitve malemu posestniku, ki dela z domačimi silami, le v pomnoženem in boljšem delu na kmetiji, odnosno v povečanju proizvodnje s pomočjo domačega dela. Tedenski tržni pregled ŽIVINA. Na zadnjem mariborskem živinskem sejmu so bile za kilogram žive teže naslednje cene: debeli voli 4 do 4-50 Din, poldebeli 3 do 3-50 Din, plemenski 2-50 do 3-75 Din, biki za klanje 2-50 do 3-CO Din, debele klavne krave 2-50 do 4 Din, plemenske krave 2 50 do 3 Din, krave ldobasarice 1-25 do 1-75 Din, molzne ali breje krave 2-t0 do 3-50 Din, mlada živina 2-75 do 4-50 Din, teleta 5 do 6 Din. Za meso so na trgu naslednje cene: volovsko meso I. vrste 10 do 12 Din, II. vrste 7 do 8 Din, meso od bikov, krav in telic 4 do 6 Din, telečje meso I. vi ste 12 do 14 Din, II. vrste 8 do 10 Din, sveže svinjsko meso 10 do 16 Din. Sefmi 25. januarja: Dolnja Lendava, Blagovica, Radeče, Slovenjgradec, Koprivnica; 28. januarja: Dolenja vas pri Kočevju; 29. januarja: Rajhenburg, št. Jurij ob Taboru; 30. januarja: Rakek. Cene tujemu denarju Na zagrebški borzi smo dobili v valutah: 1 dolar za okrog 56 Din; v devizah: 100 nemških mark za 1350 do 1360; 100 italijanskih lir za 280-44 do 282-84 Din; 1 dolar za 55-99 do 56-16 Din; ICO francoskih frankov za 221-18 do 221-84 Din; 100 češkoslovaških kron za 166-45 do 166 95 Din. Vojna škoda je beležila tečaj okrog 244 Din (/a februar po 225 do 229 Din), investicijsko posojilo pa po okrog 58 Din. Kratke vesti = Potujoča kmetijska razstava in šola. Že več kot šest mesecev se vršijo priprave za potujočo kmetijsko razstavo in šolo, ki bo sestavljena na 122 železniških vagonih. Razstava bo poučnega slabšalo, proti jutru pa se je revi za vedno ustavilo srce. Kakor hitro je zjutraj gostačka izvedela, kako je z Nežo, je hitro zdirjala k Tršarjevim. Ker je bila mati Marta medtem že odšla k Hojnikovim, se je lotila Zinke: «Vidiš, ali nisem brž povedala, kaj bo! O, mene še ni nikoli prevarilob Mladenka jo je z grozo poslušala, •cAli zame nimate nič novic?» je trepetala. cZate? Kakšnih novic neki hočeš? Piruli imaš oddan, ženin pa itak pride sam», jo je vščenila Cinclja in se zarežala . «Kakšen ženin?* je hrepeneče rdelo dekle in odvedlo gostačko v kuhinjo, da bi bili bolj sami. Cinclja se je s pogledom sumljivo zapičila vanjo: «Nekaj mi skrivaš, pa ne boš skrila b Zinko je streslo. «Čisto nič vam ne skrivam*, ji je šlo na jok. «Za božjo voljo, še pri spovedi ne bi mogla govoriti bolj po pravi-i...* «Zakaj pa potlej praviš: Kakšen ženin?* je vztrajala Cinclja. «Tako ... Saj sami vidite, da Nace zmeraj bolj tišči za menoj*, je šepetala Tršarjeva. «Hočeš reči, da ni dosti pomagalo, kar sem ti dala», se je vznejevoljila Cinclja. «Ali si se pa tudi ravnala natanko po naročilu?* Zdaj je bil Zinki gostačkin pogled preoster. Kakor splašena ptička je orihulila glavica in skoro neslišno dahnila: značaja za čim širše vrste kmetovalcev. Iz Tieo-grada bo odšel vlak z razstavo v začetku februarja. Obstal bo na vsaki postaji, tako da bo v teku dveh let obvozil vse postaje naše države. = Šesttedenski kmetijski tečaj v prevaljskem srczu. Banska uprava v Ljubljani je priredila v prevaljskem srezu šesttedenski zimski kmetijski tečaj, in sicer na Muti. Otvoritev je bila 19. t. m. Tečaj bo trajal do 21. februarja. Vrši se v šoli. = Letošnji kožni sejem v L'ubljani bo 25. januarja. Lovci, ki hočejo za pravično ceno vnov-čiti svoj pridelek, naj se strnejo in podpro skupno prodajo pod okriljem Lovske zadruge, ki vodi naše lovsko gospodarstvo, in pa Ljubljanskega velesejma, ki skrbi v splošnem za razcvit naše trgovine, obrti in industrije. Če hočemo vzdržati cene, ki so določene na svetovnem trgu, nam ne preostaja drugo, kakor da prodajamo skupno. Tisti trgovci, ki jim gre za večjo količino in navadno plačujejo po svetovnih cenah, bodo prihajali na naše sejme le takrat, kadar jim bomo lahko nudili mnogo dobrega blaga. Naša «Divja koža* sprejema kožuhovino do ponedeljka 25. januarja. Pošljite kožuhovino takoj na naslov: Ljubljanski velesejem, Ljubljana. DOPISI BRASLOVČE. V Orli vasi pri Braslovčah je v starosti 77 let umrl po daljši bolezni posestnik g. Ivan Kronovšek st. Pokojnik je bil dober gospodar in splošno priljubljen. Bodi p. kojniku ohranjen blag spomin, žalujočim naše sožalje! CERKNICA PRI RAKEKU. Naš Sokol je imel v nedeljo 17. t. m. glavno skupščino oh primerni udeležbi članstva. Po uvodnih besedah in čitanju savezne poslanice po starosti br. Werliju je bilo iz izčrpnih poročil funkcionarjev razvidno uspešno delovanje društva v vsakem pogledu. Društvena uprava ostane z malo izjemo ista. H koncu so je br. starosta poleg preminilih bratov Levca in Zgonca predvsem spomnil tudi pokojnega staroste slovanskega sokolstva dr. Scheinerja, katerega spomin smo vsi prisotni primerno počastili. — Dramski odsek Sokola nam spet obeta lep večer. Priredi namreč v nedeljo 24. t. m. ob pol 20. v domu znano burko s petjem «Radikalna kura*. Vse vloge so v pravih rokah in je uspeh igre že vnaprej zagotovljen. ČRNOMELJ. Na polnoštevilno obiskanem občnem zboru Sokola v Črnomlju je bil ob prisot- «Seveda sem .. .* «Saj ni res;>, je zasekala Cinclja. «Le meni nikar ne pravi, ko dobro veš, da je vse za3tonj. Rajši povej, kakor je!* «Kapljic si mu nis3in upala dati*, je brezbarvno izpovedala Zinka in se nestrpno poigravala s predpasnikom. «Potlej pripiši neprilike sami sebi*, se je. obrnila gostačka proti vratom. j podobnega, spodaj morda prebivajo krave. Tu se bo torej igralo, pelo, koncertiralo in predavalo poleti in pozimi, a pozimi ne pojde brez peči. Ali bo na hlevu peč, ko je že petrolejska luč nevarna? Kolikor mi je znar. >, na Koprivniku ni baš preveč pripravne vode za gašenje požarov. Ali so oblastva napravo dvorane na skednju dovolila? — Popotnik. OSLUŠEVCI. Zupan občine Cvetkovcev, g. Jožko Lah, je naš ugleden vaščan, ki nam je s svojim dosedanjim javnim udejstvovanjem porok za vestno, napredno in nepristransko gospodarstvo v občini. G. Lah je tudi bil nedavno od banske uprave imenovan za člana sreskega cestnega odbora v Ptuju. Gotovo je, da se bo kot lak pobrigal za gradbo potrebne ceste Osluševci-Formin-Gajovci-Stojnci. SLOVENSKA VAS PRI ČABRU. Ker se že dolgo časa ni nihče oglasil iz naših hribov, prosimo za malo prostora v «Domovini». Letošnja zima nas je našla v zelo hudi stiski. Tudi v naših hribih živijo ljudje le od zaslužka svijcev, ki gredo v šume po vsem svetu. Letos pa je malo dela, a draginja je zmerom enaka. Ce kmet popolnoma opeša, se bo tudi ostalim stanovom pričelo slabo goditi. SV. ANTON V SLOVENSKIH GORICAH. Sokol bo imel v nedeljo 24. t. m. redni letni občni zbor ob 15. v društveni dvorani. Pred občnim zborom bo nagovor v počastitev spomina umrlega brata dr. Josipa Scheinerja. Bratje in sestre, pridite točno in polnoštevilno! SV. JEDERT NAD LAŠKIM. V nedeljo 17. t. m. se je vršil ustanovni občni zbor Narodne strokovne zveze za območje Hudo jamo ob prisotnosti okrog 80 rudarjev. Poročilo o pomenu organizacije je podal g. Kravos, centralni tajnik NSZ., o splošnem položaju rudarjev pa g. Miha Koren, predsednik NSZ v Trbovljah. Stvarnim izvajanjem govornikov so zborovalci sledili z največjo pozornostjo. Po poročilu govornikov se je soglasno izvolil naslednji odbor: predsednik Šun-ter Franc (Brezno), prvi podpredsednik Špende Ivan (Rečica), drugi podpredsednik Dornik Ferdo (Brezno), tajnik Knez Drago (Sv. Jedert), blagajnik Sluga Ludovik; odborniki: Kapla Josip (Trnovo), Lapornik Rudolf (Sv. Jedert), Peklar Maks (Trnov hrib), Rak Matevž (Brune), Majdič Anton (Huda jama), Požun Slavko (Sv. Jedert), Hribar Anton (Trnov hrib) in Stradar Robert (Brezno). Ob priliki občnega zbora je pristopilo k organizaciji 62 članov. Ostali, ki žela biti člani, naj se javijo pri gori omenjenih funkcionarjih podružnice, kjer dobi vsakdo potrebna navodila. SV. TROJICA TIK ROGAŠKE SLATINE. Dne 22. decembra nas je za vedno zapustil prijatelj gospod Simon Kužner iz Perneka, star šele 42 let. Pokojnik je bil dober sosed in prijazen z vsemi ljudmi. Blag mu naj bo spomin! — Dne 31. decembra je postal naš občan in prijatelj g. Anton Kos, po domače Cešnjekov Tonče, ki je čez 35 let delal za košček kruha na Francoskem v železnem rudniku, žrtev nesreče. Padel mu je v rudniku kos železne rude na vrat in ga ubil. Bodi mu lahka tuja zemlja! ŠMARTNO POD ŠMARNO GORO. Naša šola je praznovala oba državna praznika z deklainacija-mi, petjem in govori učencev in učenk, kar je napravilo najboljši vtisek na prisotne. Le žal, da nam v te namene primanjkuje prostorov. — Za božične praznike je bilo obdarovanih 18 najrevnejših otrok s čevlji, ostali oa z raznin i živili. Hvala vsem dobrotnikom, ki so pripomogli k obdaritvi. — V nedeljo 10. t. m. se je vršil v šoli sestanek, na katerem je poročal poslanec g. Ko-man. Po končanem poročilu so se stavila razna vprašanja na g. poslanca, ki je obljubil svojo pomoč, kolikor bo v njegovi moči. Mož in žena. Žena: «Zdaj, ko sem si dala ostrici lase, ne moreš več trditi, da sem kakor stara žena ...» Mož: «Ne, zdaj si kakor star mož .. .2- Dvoumno. Bodoči tast: «Vi bi hoteli poročiti mojo hčerko... Ali pa ste že razmišljali, kako boste mogli vzdrževati družino?» Snubec: «Mislil sem prav za prav samo na hčerko... Ce pa ni drugače, se bo za njenega očeta in njeno mater tudi še kaj našlo .. t — Stran 6 = nosti župnega delegata iz Karlovca predlagan v potrdilo naslednji odbor: za starosto Spiro Vran-kovič, za podstarosto Karel Muller, za načelnika Jože Štrubelj, za načelnico Vera Maleričeva, za tajnika Lojze Marič, za blagajnika Julij Setina, za zapisnikarja Lojze Štular, za gospodarja Avgust Kramar, za odbornike Rafael Ipavc, Dore Setina, Jože Peršak, Hinko Prelovec in Niko Fur-lan. Te dni je začel Sokol pevske vaje. Petje, za katero vlada veliko zanimanje, vodi br. Marte-lanc. D0BIND0L. Po suši prizadeti gospodarji v občini Dobindolu so se obrnili na županstvo in na poslanca g. Antona Klinca za pomoč in sedaj je nakazan en vagon mrve. Upamo pa še na nadaljnjo pomoč. — Pri nas se je zadnja dva tedna pridno delalo za Gasilni dom. Vsak dan je bilo zaposlenih po deset delavcev tesačev, ki so pridno tesali iti delali ostrešje in stolpec za cevi, tako sta sedaj vsa streha in stolpec zložena na vrtu Franca Povšeta. Vse delo se je vršilo s kulukom. Les so darovali in navozili sami vaščani. Hrano za delavce so dali vsak posestnik po en dan. Vaška složnost se je pokazal zlasti pri likofu, ki je bil 14. t. m. v hiši Franca Povšeta. Velika miza je bila polna jedi in pijače, ki so jo pridno nosile naše vrle gospodinje. Pri likofu je imel lep nagovor podporni član gasilnega društva Matija Blatnik. Bodi zahvala vsem, ki se kaj pomagali pri delu. Prisrčna zahvala pa tudi tovarišem iz Gornjih Sušicl DRAMLJE. Občni zbor Sokola se je ob lepi udeležbi vršil 17. t. 111. v stari šoli. Prisotni so biti tudi bratje iz Št. Jurija Seručar, Žagar kot župni delegat in sestra tajnica Zdolškova. Delovanje Drameljčanov je bilo v minilem letu prav uspešno. Župi v potrdilo se je predložila naslednja uprava: starosta župan brat Franc Mastnak, tajnik in podstarosta gostilničar brat Josip Mlakar, blagajnik br. Josip Jakopin, načelnik br. Franc Ribič, podnačelnik br. Filip Jakopin, pro-svetar in matrikar nadučitelj br. France Korbar, računska pregledovalta brat Andrej Jesenek in učiteljica sestra Marija Bregantova. DRAŽGOŠE. Pred dnevi se je priredila v režiji br. Markla igra «Krst Jugovičev>. Igra je uspela v splošno zadovoljnost. Posebno je uspel nastop br. Ambrožiča v vlogi Blažeta. Želeti je le še več takih prireditev. — Smučanje se je tudi pri nas zelo razvilo. Sokol je ustanovil smučarski odsek, ki je pridno na delu. Na praznik 2. februarja priredi odsek smučarske tekme, ki bodo ob- [ , je govoričila Cinclja. «Saj je gospodar tak samogoltnež, da rajr.ici še poštene obleke v grob ni privoščil. Bojda so ga komaj pregovorili, da ji je dal obleči poročno obleko, čeprav njemu ne bi bila za nič, ko se vendar zdaj cisto drugače nosijo, kakor so se takrat, ko je Francon jemal rajno Nežo.» Hlapec je debelo pogledal in od začudenja ni mogel govoriti, medtem ko je Cinclja kakor sama zase pravila, da ne b iza ves svet marala živeti pod Hojnikovo streho. «Za Načeta pa pravijo, da je dober človek;, si je slednjič opomogel Dolfe, a gostačka je opo-vrgla: «Oh, vsi so iz ene vrbe zviti! Tako na vrat na nos sem letela k rajnici, ko je prišla Tršarica pome, da bi kmalu še vrat ne bila utegnila pošteno zapreti, in vse sem dala, kar sem vedela in znala, da bi še kaj lajšalo bolečine, pa misliš, da sem kaj dobila za to? Še toliko mi niso dali, kar dam beraču vbogajme jaz, ko veš, da sem revab «Najte 110, mati, ali prav slišim?» «Kakor zares me vidiš tukaj, ti pravim! Potlej sem mislila, bo vsaj kdo rekel: Baba, stopi z nami na sedmino in izpij kozarec vina! Kakopak! Še pogledal me ni nihče. Saj mi ni nič in lačna tudi ne bom zavoljo tega, grdo pa je, ali ne?» «Fej!» je potrkal Dolfe in pljunil, cškoda potlej Zinke, če jo mislijo res pahniti v take vice.» «Ali si kaj slišal ?» je zasrbelo Cincl jo. tSem in nisenr>, je menil hlapec. «Oni dan jo je Nande nekaj dražil, ko smo pokladali živini.* «In kaj je dejala deklina?> je napol zaprla Cinclja oči. «Kolikor je Nace preokoren, je tista tvoja Zalka preveč na vzmeti, ga je zafrknila. Kar obmolknil je Nande,» je pravil hlapec, «tako ga je piknilo. No, Kolnikova je res taka, kakor bi imela sršene v sebi.» Cinclja je molče gubala čelo. Dolfetovo pojasnilo je ni nič kaj zadovoljilo. «Ali res misli deklina na Hojnikovega?» jo je grizlo. «Potlej je morda že vse zastonj. Tukajle bo treba korenito poprijeti.. «Al i pa mogoče sploh nič», je končala na glas. Dolfe je skomignil z rameni, ker ni vedel, kaj hoče ženska s tem, čez čas pa se je zarezal, da so um brizgale sline iz, ust: * «Vi ne boste jemali Načeta, jaz ne Zinke, ali ni res, mati? Kaj naju to potlej brigali- ♦ «Tepec», se je v srcu jezila Cinclja, z besedo pa: «Dobro si jo pogodil! Vesele praznike, Dolfe, in dosti piruhov!* Slišalaje za seboj govorjenie in zavila je z velike poti v gozd, da se je kakor lisica priplazila v bajto. Dolfe je obstal in topo gledal za njo. «Salamensko strašilo babje,» je mrmral, «kar piči jo, pa ti jo pocedi! Ali je spak prismuknjen ali pa je z vragom zmenjen, da se tako ogiblje ljudi.* Pričakoval je, da se bo Cinclja vsaj ozrla nazaj, toda ženska je izginila ko vešča. Medtem so ga počasi došli pogrebci. Zbrana je bila do malega vsa Oklada. Spredaj možje in fantje, potlej dekleta, a zadaj so šle žene. Dolfe se je pridružil Lipetu, ki je bil hodil dotlej sam zase. Medtem ko so vsi govorili o vrlinah rajnke Hojnice, je hlapče ustavilo fanta, se jelo sliniti in mu med. razburjenim trkanjem zaupalo, kar je bilo pravkar slišalo. Jecljavo pripovedovanje se je tako zavleklo, da so jele že hoditi žene mimo stoječega para. «Kdo je pa spet to skuhal?> se je vtaknila vmes mati Marta, ki je mimogrede slišala tisto o obleki. «Saj sem vendar sama pomagala oblačiti rajnico in vem, kako je bilo.» (Dalje prihodnjič.) = «DOMOVINA» št. 4 = Stran 7 Opozorilo naročnikom D as i je že polovica meseca januarja za nami, vendar niso še vsi naročniki obnovili naročnine ta leto 1932. Zato vse prizadete prosimo, naj se brez odlašanja poslužijo položnic, ki jih imajo doma, in naročnino poravnajo. To velja tudi za one, ki nam še za minilo leto 1831. dolgujejo kaj naročnine. Kdor nima več položnice, naj piše npravi lista, ki mu pošlje drugo. Hitite izpolnit čimprej svojo dolžnost, da v pošiljanju priljubljene «Domovine:> za Vas ne bo presledka. Upravništvo «Domovine». * Poštnina je zvišana. Mnogi še sedaj ne vedo, da je poštnina za pisma od dne 1. decembra dalje zvišana na 1-50 Din, za dopisnice pa na 75 par. Samo v okolišu domače pošte je ostala v veljavi prejšnja poštnina. Tudi ne smemo več rabiti starih pisemskih znamk. Veljavne so le nove z napisom Jugoslavija. * Žrtve omejevanja obratov. Vevška papirnica je odpovedala delo vsem rokodelcem, ruška to varna za dušik pa 86 delavcem. Kam se naj siromaki zatečejo zdaj pozimi in v teh za delo hudih časih? * Lastnike zunanjih anten opozarja Radio Ljubljana na naslednje: V območju novega omrežja iz velenjske elektrarne prečkajo antene večkrat vod imenovane elektrarne z visoko napetostjo. Ker se lahko pripeti, da se anteni odtrga in dobi stik z visoko napetostjo, je radijski naročnik lahko v smrtni nevarnosti. Zaradi tega opozarjamo, da prestavijo pravočasno svoje antene tako, da ne bodo križale električnega omrežja. * Uprava bolnice za duševne bolezni v Novem Celju sporoča: V novoustanovljeno bolnico za duševne bolezni v Novem Celju je za enkrat mogoče sprejeti le sto moških bolnikov. Sprejem se do nadaljnjega ne vrši neposredno, temveč iz bolnice za duševne bolezni v Ljubljani. Županstva in posamezniki se naprošajo, naj prošenj za sprejem umobolnih nikar ne pošiljajo upravi bolnice v Novem Celju, temveč še vedno upravi splošne bolnice v Ljubljani v svrho sprejema na opazovalni oddelek. Takim prošnjam naj prilagajo vedno predpisano zdravniško izpričevalo. * Kovani drobiž iz niklja po 20, 10 in 5 par, iz game po 10 in 5 par, avstro-ogrski iz niklja in pakfonga po 10 in 20 vinarjev in iz železa po 20 vinarjev je prestal biti zakonsko plačilno sredstvo i dnem 30. novembra 1931., ko je dobil obvezno moč zakon o kovanju srebrnega denarja po 10 in 20 Din. Ta drobiž se zamenjava za kovani denar po 25 par do konca novembra 1932. pri blagajni finančne direkcije v Ljubljani in pri davčnih upravah. * Kmetijske službe. Društvo kmetijskih strokovnjakov za dravsko banovino daje nasvete in navodila glede kmetijskih služb svojim članom. Večji posestniki in sorodni kmetijski obrati, ki potrebujejo nameščence kmetijske stroke, se lahko obrnejo na tajništvo omenjenega društva (kmetijski referent v Kranju). Društvo bo iz-kušalo po svojih močeh pomagati tako enim kakor tudi drugim, če bo dovolj prijav z obeh strani. * Srečke Rdečega križa so bile izžrebane na zadnjem žrebanju, ki se je vršilo 15. t. m., v tehle serijah: 451, 1034, 1501, 1630, 1932, 3198, 3279, 3486, 3707, 3925, 4453, 4475, 5301, 6160, 6585, 6972, 7864, 8449, 8801, 9115. Glavni dobitek 25.000 Din pa jc zadela srečka št. 3, ser. 4342. Vedno beli zobje 8™ ' oi^aBgsgJttgM rahljam zobno pasto "Chlorodonl". Se nikdar nas ni razočarala. Imeli smo vedno bele zobe in prijeten okus v ustih, tembolj ker uporabljama že dalj časa Chlorodont ustno vodo. Tudi uporablja cela družina satni Clilorodont zobne ščetke. J. Podgornik, T. . . Zalitevaite zato samo pristno Chlorodont zobno paslo, tuba Din. 8.— in Din. 13,—, ter lameaila vsak nadomestek. * Tobačne srečke. Pri zadnjem žrebanju 16. januarja je zadela 100.C00 Din srečka št. 11, serija 8106. Nadalje so bile za amortizacijo izžrebane tele serije, ki se plačujejo po 17 Din za kos: 294, 413, 814, 886, 1031, 1109, 1389, 1561, 1632, 1811, 2008, 2661, 3015, 3220, 3430, 3737, 3807, 3823, 4018, 4294, 4423, 4554, 4743, 4813, 4831, 4881, 4927, 5014, 5125, 5319, 5410, 5511, 5751, 5813, 6137, 6250, 6405, 6438, 6446, 6462, 6682, 6980, 7156, 7341, 7590, 7944, 8050, 8134, 8558, 8653, 8713, 8753, 8988, 9117, 9163, 9352, 9444, 9657, .9851, 9969. * Koliko je lani izdala Ljubljana z okolico za tobak. Ljubljančani in okoličani so pokadili za 38 in pol milijona dinarjev raznega tobaka in tobačnih izdelkov. Največ se je lani prodalo du-navškega tobaka za pipo. Med cigaretami je na prvem mestu Zeta. Cigaret s to znamko se je prodalo nad 71 milijonov. * Najstarejši človek Jugoslavije je umrl. V Zmijanju pri Banji Luki je umrl najstarejši mož Jugoslavije, 1281etni Vaso Šuijbaii. Pokojnika so pokopali ob veliki udeležbi uaroda. * Smrt starega moža. Iz Velikega Mraševega nam pišejo: V Velikem Mraševem, občina Cerklje ob Krki, je predzadnjo sredo umrl Anton Pire, ki je minilo jesen izpolnil 94 let. Bil je najstarejši občan in se je do nedelje pred smrtjo počutil povsem zdravega. Brez očal je čital in tudi nit v šivanko vdeval. Bil je svoj čas dober posestnik. Naj v miru počiva! * Ogenj je uničil gospodarsko poslopje posestnika Franca Trstenjaka pri Sv. Miklavžu na Dravskem polju. Poleg sena in slame so zgoreli tudi vsi vozovi iu vse gospodarsko orodje. Kako je požar nastal, ne vedo, sumijo pa, da ga je podtaknila zlobna roka. * Obup umoholne ženske. Te dni je skočila v Dravo pri Dravogradu 341etna Barbara Vravni-kova, sestra selskega pismonoše dravograjske pošte. Zjutraj se je bila bolje napravila, potem pa se poslovila s pretvezo, da gre k sorodnikom. Nedaleč od doma pa je usmerila drugo pot. Na obali je pustila plašč in torbico. * Hišo in gospodarsko poslopje je uničil ogenj tesarju Francu Podstenšku, po domače Repcu, na Lomu pri Šoštanju. Razen živine niso rešili skoro ničesar drugega. Kako je ogenj nastal, ni znano. * Nesreča s čevljarskim nožem. Mladi loletni Ivan Krhin iz Št. Jerneja se je učil čevljarske obrti pri nekem čevljarju v istem kraju. Nedavno pa je mladeniča doletela huda nesreča. Fant je sedel na svojem stolu in z ostrini čevljarskim nožem rezal rob podplatov pri nekih čevljih. Pa mu je ostro rezilo zdrknilo po gladki podlagi in se mu zasadilo v prsi. Fant je omedlel in obležal kakor mrtev. Pritekli so domači, ki so mu nudili prvo pomoč. Izprali so mu krvavečo rano in pri tem ugotovili, da je bridko rezilo tik nad srcem omagalo, ker se je zadelo ob rebrno kost, kar je fantu rešilo življenje. * Smrt na kolinah. Nenavadna smrt je zadela upokojenega železniškega čuvaja in posestnika Franca Znidariča v Hočah. Imel je na domu koline, na katere je povabil tudi svoje znance. Zvečer, ko je bilo že vse gotovo, je povabil goste v sobo, kjer je bila pripravljena večerja. Tedaj pa je začutil strašne bolečine v trebuhu. Ker bolečine niso odnehale, so ga opolnoči odpeljali v bolnišnico, kjer je bil operiran, toda je kmalu po operaciji umrl. Pri operaciji so ugotovili, da mu je počilo malo črevo. Zapušča ženo, hčerko in dva sina. • * Obesil se je v Lipah Martin Geoheli. Pokojnik je bil samotar, a dober človek. Svoj čin je gotovo storil v duševni zmedenosti. * Žaloigra rodbine na Bledu. Na Bledu se je odigrala pretresljiva žaloigra. Mladi blejski lesni trgovec inž. Vladimir Klimanek je ustrelil soprogo Gabrijelo, mladega sinčka Vladimira in sebe. Vsi trije so bili zadeti v glavo. Kaj je gnalo mladega moža v obup, ostane menda za vedno skrivnost, ker je vsa obitelj živela v ugodnih gmotnih razmerah in sta se oba zakonca zelo dobro razumela. * Smrten padec. V ponedeljek je 481etni posestnik Ivan Bogatin v Malehovi pri Oplotnici na poledenelih tleh tako nesrečno padel, da je nezavesten obležal. Prepeljali so ga v mariborsko bolnico, kjer pa je podlegel poškodbam. * Naplavljeno moško truplo, visoko približno 165 cm, v delavski obleki, šibke rasti, se je našlo na levem bregu Savinje pod Blagoslovljenim stu-' dencem pri Laškem. * Nevaren požar v Šmarju pri Sevnici. V ne«j deljo zvečer je nastal požar v hiši posestnika Ze-: liča v Šmarju. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Sevnice in Šoštanja. Kako je nastal požar, še ni dognano. Goreti pa je_ začelo v shrambi za živin-j sko krmo. Domači so rešili skoro vse pohištvo in živino, a hiša je popolnoma zgorela. * Žrtve steklih psov. V celjsko bolnico so pri«! peljali kar pet oseb, ki sta jih ogrizla dva stekla psa. Prva žrtev je 611etna posestnikova žena Ma-i rija Novakova iz Nestople vasi pri Črnomlju, ki joj je ugriznil domači stekel pes v levico. Isti pes je v isti vasi ugriznil sedemletno posestuikovoi' hčerko Alojzijo Cesarjevo v desno nogo, nadalje! 311etnega posestnika Alojzija Cesarja v desno roko in šestletnega posestnikovega sinčka Antona Kopša v desno nogo. Sosedov pes, prav tako ste: kel, pa je ugriznil 141etnega posestnikovega sina Jožeta Cesarja v obe nogi. * Samomor Slovenca v Zagrebu. V Zagrebu je tamkajšnji trgovec Ivan Klapše našel truplo nekega policijskega stražnika, kateremu je iz rane ha glavi tekla kri. Komisija, ki je kmalu prispela na lice mesta, je ugotovila, da gre za samomor.'; Pokojnik si je v usta pognal iz službenega revolverja kroglo, ki je provzročila takojšnjo smrt. Samomorilec je Franc Kunej, star 29 let in po' rodu iz Šmarja pri Jelšah. * Huda nesreča na Kolpi. Po stari navadi hodijo kmetje iz Šipka pri Karlovcu ob nedeljah k službi božji v Ozalj. Po maši je kmetica Magda' Mikotova s svojim sinom obiskala bodočo sinalio,® potem pa sta se oba napotili domov. Pri prevozu čez Kolpo je zasedlo čoln osem moških in žensk.' Že blizu nasprotne obale pa je čoln zadel ob neko skalo tako, da so vsi popadali v vodo. Vsi so se rešili, le Magda Mikotova je utonila. * Troje žrtev neprevidnega ravnanja z ognjeni. V Zloganju pri Višnici so se nedavno zadušili vj zidanici nekega posestnika od plina, ki je nastal od tlečega lesa, 231etna domača hčerka, njen 12-letni nečak in neki 241etni posestnikov sin, ki je; prišel na obisk. Zjutraj je našel vse tri mlade žrtve mrtve pokojničin brat, ki je prišel pogledat k vinogradu, kjer je oskrbovala pokojiiica živino.' * S polenom po glavi. Dne 8. t. m. je Jakob Šalamun, viničarjev sin od Sv. Bolfenka v Halozah, iz neznanega vzroka udaril s polenom po glavi Blaža Jusa, posestnikovega sina, prav tam stanu-jočega. Jus se je nekaj časa sam zdravil doma. ker pa mu je bilo vedno slabše, so ga prepeljali v ptujsko bolnico, kjer so zdramiki ugotovili, da' ima počeno lobanjo. Jusovo stanje je brezupno. * Požar v Cezanjevcih. Predzadnji ponedeljek.' malo pred polnočjo je začel goreti skedenj posestnika Ivana Pušenjaka v Cezanjevcih. Prihiteli so sicer gasilci iz domače vasi, Lukavcev in Križe vcev, vendar je skedenj zgorel do tal z vso zalogo sena in slame, drvmi, vozovi in kmetij-' skimi stroji vred. Ker je požar nastal sredi noči' iu daleč od vseh dimnikov in ognjišč, je brez-^ dvomno zanetila ogenj zlobna roka. * Rop sredi Krškega. Ko je predzadnjo ne«" deljo zvečer hlapec Valentin Pisanec, uslužben! pri veletržcu g. Engelsbergerju v Krškem, hodili okrog doma, je zapazil, da je iz domačega hleva* smuknil neznan moški, noseč pod pazduho zavoji ZAHVALA. Podpisani izrekam s tem podpornemu društvu LJUDSKI SAMOPOMOČI v Mariboru za takoj mi izplačano podporo po smrti matere Ane Paderjeve, najlepšo zalivalo ter priporočam vsakomur naj-: topleje, naj pristopi nemudoma k temu prepotreb-' nernu društvu. "V Novi vasi pri Ptuju, dne 10. januarja 1932. 41 Ivan Pader. Stekel je za neznancem, gn lohitel pred lekarno Jin v svoje začudenje za; zil, da ima neznanec pod pazduho njegovo n;; oljšo obleko in škornje. Zahteval je svoje 'rtv i nazaj, pa je tat posegel po nožu, Pisancu zr hI tri rane in pobegnil. Spretnim krškim orr nikom se je posrečilo roparja izslediti v osebi Jožeta Urbanča iz Mrt-vic, občina Cerklje, ki je že znan ptiček in je že osemkrat sedel za zapahi. Kako postanem dober godbenik. To brezplačno knjižico pošlje tovarna glasbil ME1NEL & HEKOLD v Mariboru št. 104-B vsakemu prijatelju glasbe, bodisi začetniku ali iz-Težbanemu godbeniku. Zahtevajte knjižico takoj z navadno dopisnico! i * Nož v rokah 131etnega ilečka. Te dni opol-jdne so se vračali iz braslovške šole učenci četr-jtega razreda proti Pod vrhu. Med potjo so se za-jceli igrati za novčiče in pri igri je dobil 131etni jlvan Turnšek z Dobrovelj 50 par od ISletnega Ivana Parfanta, ki se je nedavno priselil s svojci iz Hrastnika in stanuje sedaj v Podvrhu. Par-ifant se je razburil in zahteval nazaj izgubljenih j50 par, ki n u jih pa Turnšek ni hotel vrniti. Tedaj je dečko privlekel iz žepa nož in začel z njim groziti, naposled pa je res tudi zabodel Turnška imed rebra malo pod sieem. Hudo ranjeni šolar 'je imel še toliko moči, da je prilezel ves v krvi domov, kjer je padel v nezavest. Zločin malopridnega paglavca je razburil vso braslovško ob-ičino. * Bitka starih treh kraljev. Starega običaja prepevanja Treh kraljev se že od nekdaj tudi na ©ravskem polju poslužujejo otroci. Letos so pa pri nas hodili naokrog kot Trije kralji tudi trije istarejši možaki od Sv. Marjete. Bili so dobro našemljeni in tudi peli so, da so se hiše tresle. iSan.o potem, ko je prišlo do obračuna, se je dogodilo nekaj, kar se med malimi kralji nikoli ne «godi. Možaki so šteli nabrani drobiž in ker so jbili že precej vinjeni, so se naenkrat sprli in po- em se spopadli Zabliskal se je tudi nož. Janez Lenard je zabodel svojega tovariša Simona redikako v hrbet in mu provzročil hudo rano. zadevo se bo bavilo še sodišče. I * Izsleditev tatinske družine. Ze lansko leto e Ivan Fric iz Gorišnice prijavil orožnikom v Veliki Nedelji, da mu je bil ukraden kovčeg s perilom. Dne 8. t. m. pa je Fric bil pri posestniku Francu Kelcu v domači vasi, kjer je naletel na Štefana Stepišnika, posestnikovega sina in delavca, tudi iz Gorišnice, in opazil, da nosi fant dve srajci iz sirove svile, ki ju je spoznal za svojo last. Prav tako je njegov brat Anfon Fric videl enake srajce pri Štefanu Stepišniku ob priliki, ko so se nahajali v vaški gostilni. Ivan Fric je zadevo prijavil orožnikom, ki so hoteli pri fantu in njegovi materi Neži izvršiti hišno preiskavo. Mati, ki bi rada preiskavo preprečila, je orožnikom pred nosom zaklenila vrata, tako da »so morali možje postave poslati po kovača, ki jim ije vrata odprl. Pri tem je ženska silno razsajala lin se razburjala. Da ne bi našli orožniki ukradenega perila, je vrgla v vodo eno srajco in ene 1 ■spodnje lil a če. ki so ju orožniki zaplenili. Sin jBtefan pa se je s pomočjo svoje matere skril in .umaknil preiskavi. ! * Iz zapora je pobegnil. Prejeli smo: Rudolf iTurk, bivši trgovinski potnik, stanujoč v Sodinji jvasi pri Žužemberku, je prestajal v mesecih no- j jvembru in decembru lani v jetnišnici okrožnega podišča v Novem mestu svojo devetmesečno kazen jzapora, na katero je bil obsojen zaradi raznih sle-jparstev, ki jih je izvršil na ta način, da se je (ljudem izdajal za zastopnika te ali one tvrdke in j pri tem neupravičeno kasiral denar. Dne 13. de- j cembra pa je pobegnil iz navedene jetnišnice in je bila istega dne'proti njemu izdani tiralica, i Rudolf Turk, ki je 167 centimetrov visok, srednje krepke postave, rjavih oči, kostanjevih las in ob-1 lečen dokaj lepo, se klati sedaj po Sloveniji in baje izvršuje še vnaprej podobna sleparstva, pri | čemer se predstavlja za potnika neke zagrebške zavarovalnice. Okrožno sodišče v Novem mestu (preiskovalni sodnik) opozarja javnost, da se navedenega Turka varuje in ne nasede njegovim sleparstvom, obenem pa naproša, da ga vsakdo, kjerkoli bi se pojavil, javi najbližji orožniški postaji. * Uboj na fantovski zabavi. Iz Štrigove v Medmurju nam pišejo: Nedavno so se zbrali v Kerpeču pri Štrigovi v Gradiščarjevi liiii fantje na domači zabavi. Iz malega prepira je nastal pretep, v katerem je eden izmed fantov domačega 231etnega sina Antona Gradiščarja udaril s tako silo po glavi, da se je ta na mah sesedel. Ze na tleh ležečega so obdelovali in ga tako zdelali, da je drugi dan umrl. Oblastva so uvedla strogo preiskavo. * Smrt krvoskrunilea. V Srednji vasi pri Dragi se je obesil neki 651etni bivši krošnjar, ki se je izpozabil nad lastno hčerko, katere mož je v Ameriki. Hčerka ima, odkar ni moža doma, dva otroka. Nesrečni starec se je sodil sam. * Ciganski napad na tri kmete. V ptujskem srezu se je izvršil izredno drzen napad ciganov. Te dni se je vračal s svojim vozom proti domu Marko Valenko, posestnik iz Stojncev, v spremstvu posestnika Ivana Jamnika iz Gajevcev. Ko je bil kmalu popoldne pred gostilno Ferdinanda Pongračiča v Goričanah, so ju nenadno in brez vsakega povoda napadli trije cigani, in sicer 341etni Josip Krpač, 381etni oženjeni Mato Go-man in 331etni Jožko Goman, vsi trije rojeni v Ludbregu in pravoslavne vere. En cigan je zgrabil na vozu sedečega Jamnika in ga stiskal za grlo, pri čemer ga je tuai tolkel z roko po desni strani glave. Obema posestnikoma so cigani prizadejali lahke telesne poškodbe. Med tem časom pa je privozil mimo neki Alojzij Prelog, ki je šel Valenku na pomoč. Tedaj pa je cigan Krpač zgrabil Preloga in ga z ročico udaril po glavi, da se je ta nezavesten zgrudil na tla. Cigani so po tem dejanju pobegnili. Drzni ciganski napad je bil javljen orožnikom v Zavrni, ki so začeli nemudno zasledovati napadalce. Na^li so jih v vasi Lovrenčanu na Hrvatskem, kjer je taborila cela tolpa ciganov, kakih 40 po številu, v štirih šotorih. Orožniki so imeli mnogo opravka, preden so dobili iz tabora prave storilce, posebno ker se je vsa ciganska drhal uprla aretaciji trojice. Ako ne bi možem postave pomagalo okoliško prebivalstvo, bi napadalcev sploh ne bilo mogoče prijeti. Vso prijeto trojico so prepeljali v zapore ptujskega sodišča. POMANJKANJE SPANJA je največkrat posledica nervoznega stanja. Stalno negovanje telesa s Fellerjevim bla^otlišečim Elsa-fluidom, tem skozi 35 let preizkušenim domačim sredstvom in kozinetikom, vedno pomaga. Poskusna steklenica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din povsod. Po pošti pošilja 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 veliki specialni steklenici za 62 Din brez nadaljnjih stroškov lekarnar Evgen V. Feller, Stubica Donja, Elsa-trg 360, savska banovina. * Obsojen zaradi dveženstva. Krepki in čedno oblečeni Janez z Gorenjskega je stopil te dni pred sodnika deželnega sodišča v Ljubljani. Janez je bil obtožen dvoženstva, ker je stopil najprej v zakon z Marjeto in se pozneje zakonito poročil z Lenko. Janez se je izgovarjal na to, da je njegova žena umobolna in na Studencu. Z Lenko se je poročil v Ljubljani, ker se mu je posrečilo prikriti, da ima prvo ženo še |ivo. Sodnik je Janeza obsodil na 14 dni zapora, toda pogojno za dve leti. Janez je sodbo sprejel. * Aretiran roparski napadalcc. Pred meseci je bil izvršen v okolici Kranja roparski napad na posestnika Matijo Gašperlina iz Šenčurja pri Kranju. Roparska napadalca sta takrat pobegnila, vendar pa je orožnišivo osumilo napada 251et-nega brezposelnega rudarja Rudolfa Zoharja iz Zagorja in njegovega pajdaša Antona Omerzo iz okolice Brežic. Orožništvu je uspelo, Omerzo pred kratkim prijeti in ga izročiti sodišču, dotim je ostal Zohar na svobedi. Šele te dni je bila celjska policija obveščena, da je roparski napadalec Zohar istoveten z Rudolfom Žoharjem, ki je hotel oropati nekega posestnika v Makolah, pa se mu to ni posrečilo, ker je posestnik pograbil puško in ustrelil roparskega vlomilca s polnim nabojem v levo nogo. Žohar »e zdravi v celjski javni bolnici, kjer bo počakal ozdravljenja in aretacije. * Smrtna žrtev družinskega prepira. Predzadnji ponedeljek okrog 14. se je posestnik Franc Lipar vrnil domov na svoj dom v Dren ivec, kjer je v vinjenem stanju pričel prepir najprej s svojim 181etnim sinom Alojzijem, nato z ženo Fran-čiško in hčerko Marijo. Naskočil je v prepiru ženo, pa se je nekemu prisotnemu vaščanu posrečilo, da je Liparja ločil od žene in tako preprečil pretep. Misleč, da se prepir ne bo nadalje- I val, je vaščan odšel in pustil družino samo. Te- ' daj pa se je Lipar znova razvnel in naskočil ženo. ' Sin Alojzij je priskočil materi na pomoč, da jo | brani pred nasilnim očetom. Z nožem v roki se je postavil med očeta in mater, v usodnem trenutku pa je v obrambi z nožem zadal očetu smrtonosno rano v levo stran trebuha tako, da mu je prerezal želodec in mreno. Lipar se je zgrudil na tla v mlaki krvi. Domači so takoj poskrbeli za prevoz poškodovanca v občinsko bolnico v Krškem, kjer je Lipar smrtonosni rani podlegel. * Nad žensko je šel z nožem. V Rožni dolini pri Ljubljani je neznan potepuh ustavil služkinjo Angelo Bostnerjevo in jo nadlegoval. Ker je mladenka potepuha zavrnila, jo je sirivež dvakrat vbodel z nožem v prsi. Ranjenko, ki je doma od Sv. Petra pod Sv. gorami in ki je bila šele nekaj dni v Rožni dolini, so prepeljali v bolnišnico. Zločinca, ki jo je po svojem junaštvu nad žensko odkuril proti Ljubljani, zasleduje 1 policija. ! * Zagonetna smrt 651etne kmetice. V Krče-vini pri Ptuju je stanovala v svoji hiši 65!etna Marija Murkova, ki je bila na glasu kot precej premožna. Ko je dne 11. t. m. okrog osmih zjutraj potrkal na njena vrata raznašalec kruha iz Ptuja, se mu na trkanje ni nihče odzval. To ss mu je videlo čudno in v slutnji, da se je starki pripetila nesreča, je priklical Janeza Lebarja, ki služi pri posestnici Lizi Slugovi v Krčevini za hlapca. Lebar je takoj prišel, šel k oknu in pogledal v sobo. Opazil je, da leži Murkova oblečena na postelji. Nato je zlezel skozi okno v izbo in odprl vežna vrata. Šel je takoj nato klicat župana Franca Svenška. Vrnila sta se v izbo in ugotovila, da je starka mrtva. Zupan je o tem obvestil ptujske orožnike, ki so ugotovili, da je bil še prejšnji dan pri Murkovi neki fant in baje zahteval od starke denar. Starka je že prej tožila nasproti sosedom, da fant od nje vedno izsiljuje denar. Odkar je pred dvema mesecema dala posestvo nanj prepisati, je Murkovi vedno grozil, da jo bo oddal v hiralnico, ako mu ne da denarja. Ker se je ženica bala hiralnice, mu je seveda dajala denar in je na ta način od nje izvabil okoli 7000 Din. Ker je bil podan sum, da starka ni umrla naravne smrti, je uvedena preiskava. * Sirov pretepač. Alojzij Malek, sin posestnika v Jiršovcih, je želo vdan alkoholu. Nedavno se je vračala od sv. maše pri Sv. Urbanu večja skupina fantov. Med njimi je bil tudi Malek, ki je bil že vinjen. Nenadno je Malek brez vsakega povoda potegnil iz žepa nož in začel mahati okoli sebe, tako da je z noževim držajem udaril Antona Krambergerja, viničarja iz Trnovskega vrha. Udaril ga je nekajkrat po glavi in mu na levi strani blizu senc prebil kožo. Še prej pa je pred cer-. kviio napadel s kamnjem Ivana Krambergerja iz Jiršovcev. Sirovi pretepač se bo zagovarjal pred sodiščem. Boie£*ne ?sh*asa nastajajo zaradi obolenja živčnega korena v hrbte-I niči ter je to dolgotrajna bolezen. Za ublaženi© bolečin priporoča hišni zdravnik dnevno uporabo Pistyanskih obkladkov. — Originalno blato v dveh oblikah ima v zalogi iDrneerila Gregorlč, Ljubljana. Prešernova ul.S. * Zaradi požiga skednja sosedu Juriju Flaj-niku je bil pred novomeškim sodiščem obsojen Nikolaj Šutej iz Vukovcev na eno leto robije. * Požigalec lastne domačije pred sodiščem. Pred novomeškim okrožnim sodiščem &e je zagovarjal kočar Janez Kastignr iz Starega brega Baradi požiga lastnega doma, zaradi česar je bila od požara ogrožena vsa vas in življenje sosedovih otrok. Obtoženi Kastigar je priznal, da je zažgal svojo domačijo, in izjavil, da je to storil zaradi lega, da se reši svojih sosedov, s katerimi je imel kot priseljenec večne spore. Sodišče je po kratkem posvetovanju spoznalo obtoženca za krivega dejanja ter ga obsodilo na eno leto robije in izgubo častnih pravic za dobo dveh let. Obsojenec je priglasil revizijo in priziv. * Pri apnenju arterij v možganih in srcu dosežemo pri vsakdanji uporabi male množine tFranc Jožefove» vode iztrebljenje črevesa brez hudega pritiska. Cenjeni učeniki na klinikah za notranjo medicino so dosegli celo pri polstransko ohromelih s «Franc Jožefovo» vodo najboljše uspehe pri iztrebljanju črevesa. «Franc Jožefoya> grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Razp is. Sokolsko društvo v Konjicah razpisuje nagrado 2000 Din, ki jo prejme tisti, ki navede dejstva, na podlagi katerih se ugotove atentatorji na društvenega starešino dr. Mejaka Ervina. Ure, zlatnino in srebrnino prodaja poceni in dobro tvrdka H.Suttner Ljubljana 5 Prešernov« ulica St. 4» Tvrdka razpošilja blago na vse kraje Evrope, Amerike, Afrike, Azije in Avstralije. I Lastna protokolirana tovarna ur t Švici. Ure v vseh cenah od 44 Din navzgor, št. 120. Kovinasta ura (anker) 44 Din, s sekundnim kazalcem 78 Din. St. 121. Ista z Radiumom 58 Din, s sekundnim kazalcem 94 Din. Si 125. Budilna ura, 16 cm visoka, 49 Din z Radiumom 76 Din. Zahtevajte veliki ilustrovani cenik, ki ga Vam pošlje zastonj in poštnine prosto H. SUTTNER v LJUBLJANI 5 Sama ve. cZakaj ne pokažeš svoji ženi, kdo Je go-ipodar v tvoji hiši?» f. B: «Ker to itak sama ve...»; K IZ POPOTNIKOVE TORBE POSLANCI MED VOLILCI. ZT'L a S k o, januarja. ^JFNarodni poslanec g. Pavlic je imel pred-'jladnji torek dopoldne shod v Jurkloštru, popol-]ine na Gračnici pri Rimskih Toplicah, zvečer pa Šmarjeti in so bili vsi trije shodi dobro obiskani. Povsod je poslanec izčrpno poročal o delovanju narodnej&upščine in o vloženih posredo-vjjujifc Novo mesto, januarja. Predzadnjo nedeljo je imel poslanec g. Anton Kline sestanek v Beli cerkvi. Lepo zborovanje je otvoril g. Cvetko Z o r k o. Poslanec g. Kline je poročal o delovanju nove narodne skupščine in o nujnih posredovanjih, ki so že vložena in bodo v najkrajšem času rešena. Tičejo se v prvi vrsti kuluka in pa ukinjenja zapisnikov pri mlinih. V teku je tudi rešitev raznih drugih važnih zadev. Ob zaključku svojega poročila je svaril ljudstvo pred raznimi govoricami, ki se širijo iz zlih namenov, nimajo pa nikake podlage. Zbranim možem je priporočal tudi vpis v novo ustanovljeno vsedržavno stranko, ka*ere krajevni odbor se že snuje. Šenčur, januarja. Na povabilo tukajšnjih občanov je imel narodni poslanec g. Janko B a r 1 e na Treh kraljev dan sestanek v Šenčurju. V lepo zasnovanem govoru je g. poslanec podal točno sliko dosedanjega delovanja v Beogradu. Ni prišel z obljubami in načrti, temveč je kot pošten in odkritosrčen mož resnega dela povedal, da iz ljubezni do kralja in domovine hoče z vztrajno voljo delati vzajemno z vsemi ostalimi državljani za blagor vseh stanov. Stvarno je dokazal nesmisel raznih neumnih govoric, ki jih trosijo okoli nekateri užaljeni samoljubniki. Res, radi smo poslušali iskrene in dobro želeče besede našega narodnega svečenika, ki zvesto služi Bogu, kralju in narodu. K besedi se je oglasil naš zaslužni župnik g. Ivan P i b e r. Tudi njegove dobro pretehtane besede so šle vsem poslušalcem do srca, saj je govoril o resnem položaju kmeta z vso ljubeznijo. Spomnil se je tudi rajnega prijatelja Kreka, ki je bil mož poštenega dela. Pozival je g. poslanca, naj bo vedno ob naši strani. Naposled se je še šolski upravitelj g. Franc Belin dotaknil vprašanja kmetske naobrazbe in pozival prisotne, naj store, kar morejo, za izobrazbo naroda. Lepo uspeli sestanek je zaključil posestnik g. Martin S u š n i k, ki je pozval zborovalce k vztrajnosti pri delu za blagor naše domovine. Po sestanku smo prihiteli ožji rojaki h g. narodnemu poslancu in se prisrčno razgovarjali z njim, ki ga vsi visoko cenimo. Trbovlje, januarja. Poslanec g. P a v 1 i 5 je na shodu predzadnjo nedeljo opisal med drugim razmere, v katerih živijo naši rojaki v rudnikih Begovini in Rtanju v Srbiji. Poslušalce so posebno zanimala poročila o posredovanjih, ki jih je g. poslanec vložil. Več teh posredovanj je bilo vloženih v prid hrast-niških steklarjev. Posebno pozornost posveča g. poslanec novi pogodbi med upravo državnih železnic in TPD. Vso skrb je treba posvetiti naraščajoči brezposelnosti. Vlada je že naprošena, da izda pravilnik o skladu za brezposelne in da-se začnejo deliti podpore iz tega sklada. Glede bratovskih skladnic se je doseglo, da prispBvata v nje letno po 1 milijon dinarjev banovina in ministrstvo za socialno politiko. G. Koren je predlagal, naj bi se posredovalo v tem pravcu, da bi šel del trošarin v socialne namene, kakor je to urejeno v Švici. Tajnik Zveze rudarjev g. A r h je poročal o nevarnosti, da izgube stari upokojenci še sedanje pokojnine, kar je treba na vsak način preprečiti. Zborovalci so sprejeli tole resolucijo: Pokojnine starih upokojencev naj se urede po ključu: 1 predvojna krona je 15 Din. Pri vseh glavnih bratovskih skladnicah v državi naj se ustanove pod upravo glavnih odborov rudarski podporni skladi, v katere naj prispevajo vsa rudarska podjetja po dva odstotka, topilniška pa po en odstotek od vrednosti svoje proizvodnje. Presežki teh podpornih skladov naj se uporabijo za ustanovitev kapitalnih rezerv zn rudarsko pokojninske zavarovanje. Dokler se to ne uvede, pa nai oštane v veljavi zakon z dne 19. februarja 191.9. G. P a v 1 i n je poročal o denarnem prometu, poudarjajoč škodo, ki so jo o pravili brezvestni thujskači. Svp] »ovor je zaključil s pozivom, naj ljudstvo mirno zaupa našemu državnemu narodnemu gospodarstvu, ker je naš dinar trden in krit z zlato podlago. Zbor je sklenil zaprositi vlado, naj denar, ki je naložen v naših pupilarno var«j nih denarnih zavodih, ostane v dravski banovini. Sprejeta je bila tudi resolucija g. Arha, da ne sme biti ustanovljen noben obrat pred odobre« njem vlade, ki po svojih organih na licu mesta; ugotovi dejansko stanje. Ista resolucija zahteva tudi državno nadzorstvo nad rudniškimi podjetji] Ta shod je bil eden najbolj obiskanih v zad* njih letih, potekel je pa v najlepšem redu. DELO ZA NOVO VSEDRŽAVNO STRANKO. Celje, januarja.1 Predzadnjo -nedeljo se je osnoval v Celju pri-J pravljalni odbor za ustanovitev nove vsedržav-, ne stranke Jugoslovenske radikalne kmetske de*, mok racije. Vsi narodno in državno čuteči meščani z veseljem pozdravljajo, da prav Celje, ki je bilo včasih torišče ljutih strankarskih bojev, prednjači pri uedinjenju vseh jugoslovensko čutečih ljudi.1 Gibanje se bo iz Celja razširilo tudi po deželi, kjer se bo ustanovila v vsaki občini krajevna organizacija. Istočasno se bo osnovala tudi sre-ska in pozneje okrožna organizacija. Začasno je sestavljenv Celju pripravljalni odbor, ki bo zbiral člane in izvršil organizacijska dela. Pozneje, se bo vršil strankin zbor v mestu in v posameznih podeželskih občinah. Pripravljalni odbor za Celje je sestavljen ta-ko-le: predsednik dr. Ernest Kalan, podpredsednik Andro Posavec, tajnika Anton Zorko in Albin Marčič, blagajnik Janko Vranjek, odborniki: Fran Burger, Franjo Dolžan, dr. Alojz Cioričan, dr. Juro Hrašovec, Anton Lečnik, Martin Mastnak, Fran Mravljak, Ivan Prekoršek, Ivan Ravnikar, Rudolf Stermecki, Franjo Voglar in dr. Dragotin Vrečko. Vsakdo, ki se strinja s programom in načeli nove stranke, je brez ozira na prejšnjo strankarsko pripadnost vabljen, da stopi v novo stranko. Dokler ni določena strankina pisarna, naj se člani prijavljajo za podpis pristopne izjave pri predsedniku dr. Kalanu. Prepričani smo, da bo nova politična tvorba, ki pomeni uedinjenje mnogih delavcev, ki so pred 6. januarjem leta 1929. bili razdeljeni na razne stranke, pomenila za gospodarsko, prosvetno in družabno življenje v našem mestu velik napredek in začetek mnogih lepih uspehov. ar napotil k precej narasli Pesnici po opravkih. jPo svoji navadi je vzel s seboj svojega petletnega [vnuka Jožka. Zaradi polzkih tal je starčku pri jteki spodrsnilo in kmalu se je znašel pod vodo, jiz katere si ni mogel pomagati. V tem kritičnem položaju je z roko dal zraven stoječemu Jožku znamenje za pomoč. Deček je znak razumel, prijel dedka, kolikor je imel moči, za roko, mu jpomagal iz vode in tako starčka rešil gotove smrti. razgovarjal s svojima tovarišema. Ker so Ocinje nemški govoreča vas, graničarji niso razumeli, kaj se ljudje med seboj pogovarjajo, odnosno kričijo. Vukovič, opozorjen od enega izmed gostov, da ima neki mladenič za hrbtom nož, je pozval dotičnega fanta, naj nož odloži. Za odgovor pa mu je sirovi razgrajač zasadil nož v prsi tik nad srcem. Prisotnosti dulia Vukoviča in drugih dveh graničarjev je zahvaliti, da ni prišlo do večje nesreče. Hudo ranjenega Vukoviča so prepeljali z avtomobilom v murskosoboško bolnico. Podivjanost fantov iz Ocinja in okolice je dobro znana. Največ je temu kriv demon alkohol. V nedeljo 17. t. m. je imel rogaševski Sokol redni občni zbor, ki je pokazal, da društvo lepo napreduje. Od 14. t. m. dalje imamo šahovski turnir, na katerem sodeluje enajst igralcev. Borba za prvo in drugo nagradno mesto je zelo huda in je zdaj še nemogoče reči, katera bosta nagrajenca. Udeležujejo se turnirja gg.: carinik Bibiča, dr. Matijašič, finančni podpreglednik Višner, natakar Čepnjak, učitelj Laznička, čevljarski mojster Kiselak, šolski upravitelj Beloglavec, trgovec Weiss, finančni podpreglednik Orel, učitelj Zamlič in učitelj Be-žan. O uspehu bomo poročali. Tamburaško društvo -Glas Prekmurja* v Ro-gaševcih-Srdici priredi v nedeljo 31. t. m. maška-rado v gostilni g. Kekeša v Nuskovi. Ker je za prireditev že sedaj zanimanje in ker bo vstopnina samo 3 Din za osebo, pričakujemo obilno udeležbo. Lanska maškarada je zaradi lepih mask še v dobrem spominu. Na letošnji maškaradi nastopijo prvič tudi tamburaši, 14 po številu, ki so sami kmetski fantje in so pod spretnim vodstvom že dovolj izvežbali iiekaj plesnih točk. Poleg tekme mask bodo šaljiva pošta, ameriška ženitev in druge zabavne tooke, tako da se bo ustreglo vsem mladim in starim. Ker je zanimanje za petje, si bo društvo osnovalo tudi mešani pevski zbor, in vabimo vse, ki jih veseli lepa domača pesem, da se prijavijo med učnimi urami od 18. do 21. ure ob ponedeljkih in četrtkih v društvenem prostoru. ŽENSKA JE NASTOPILA KOT MOŠKI. Podčetrtek, januarja. Une 15. t. m. je tukajšnje prebivalstvo doživelo veliko senzacijo. Orožništvo je prišlo slučajno na sled ženski, ki je bila preoblečena v moškega, in sicer je bila to Ana Kostanjškova iz Lastniča. Kostanjškova je bila od 1. novembra lani v službi pri županu v Imenem, preoblečena v moža, s knjigo na ime Janez Potočnik, občina Pilštanj. Opravljala je vsa moška dela v hiši in I nihče ni opazil ničesar sumljivega 'ia njej, pa niti kovač, ki je spal z njo skupaj v hlevu, ni Opazil, da je ženska. F Gotovo bi še dalje časa hodila po svetu ne-razkrinkana kot moški, da se ni zgodila tatvina [dveh zlatih prstanov, ki je napravila kraj njene-oiu moštvu. Orožniškemu komandirju, ki je čudnega hlapca zasliševal zaradi tatvine, se je videl hlapec sumljiv zaradi glasu. Po kratkem zaslišanju je nepridipravka priznala, da je ženska. r ROGAŠEVSKO PISMO. Napad pijanca na graničarje. — Lep razmah društvenega življenja. Rogaševci, januarja. r Vas Ocinje je tik avstrijske meje. V nedeljo 10. t. in. je bila tam veselica. Mimo gostilne so na službenem obhodu prišli tudi graničarski ka-plar Vukovič in še dva graničarja. Ker so slišali v gostilni silno vpitje, so vstopili, da bi videli, za kaj gre. Ničesar hudega sluteči Vpkovič se ie SMRT BLAGE ŽENE. Sv. Peterpri Mariboru, januarja. Tukaj smo pokopali ob veliki udeležbi občinstva daleč naokoli spoštovano posestnico go. Frančiško F r a s o v o, soprogo uglednega narodnega borca g. Antona Frasa. Pokojnica, ki jo je ugrabila kruta smrt, staro šele 50 let, zapušča poleg užaloščenega moža še sedem nepreskrbljenih otrok. Pokojna Frančiška je bila zavedna Slovenka in usmiljena do siromakov. Na njeni zadnji poti je ljudstvo pokazalo, kako je cenilo blago ženo, ki je dala slehernemu prijazno besedo. Godci od Šv. Martina in Sv. Petra so ji sami dobrovoljno pod vodstvom kapelnilia g. Vinka Najvirta svirali na zadnji poti pretresljive žalostinke. Ko je župnik g. Tkavc govoril poslovilne besede na pokopališču, so ljudje splošno plakali. Ohranimo ji Časten spomin in lahka ji bodi slovenska žemljica, ki jo je pokojnica toliko ljubila! 25LKTMCA VI ZENIŠKE HRANILNICE. V u z e n i c a, januarja. Te dni smo praznovali jubilej, ki je šel skoro neopaženo mimo nns. Naša hranilnica je praznovala 251etnico svojega delovanja. Ne bo odveč, če se pozanimamo nekoliko za početek in razvoj našega domačega denarnega zavoda. Bilo je jeseni leta 1903., ko so se začeli domači ljudje na pobudo gg. Jošla iz Celja, Miloša Šliblerja (našega pohorskega kralja, kakor smo ga imenovali) in Ivana Mravljaka iz Vuzenice baviti z mislijo ustanovitve domačega slovenskega denarnega zavoda. Edina hranilnica daleč naokoli je bila do J^krat občinska hranilnica v Marenberau. seveda nemška. Misel ustanovitve slovenskega denarnega zavoda je dozorela in dne 13. oktobra 1906. se je vršil pripravljalni zbor Hranilnice in posojilnice v Vuzenici v gostilni g. Mravljaka. Izvolil se je pripravljalni odbor (načelnik Anton Mravljak, odborniki Jal a Verd-nik, Jože Grace, Janez Kričej in Miha Ladinek, nadzorništvo Simon Viher, dr. Pregl in Emerik Mravljak), ki naj bi do ustanovnega občnega zbora zbiral člane in pripravil vse za začetek poslovanja v naslednjem letu. Kar po občnem zboru je imel odbor tudi sejo, na kateri so se določile podrobnosti glede bodočega poslovanja. Tajniške in blagajniške posle sta prevzela oče Anton in sin Emerik Mravljak. Uradni prostor je bil določen v prvem nadstropju Mravljakove gostilne. Za uradni dan se je določila nedelja. Sklenile so se tudi podrobnosti glede posojil in hranilnih vlog, nakup večje blagajne in pristop k Zadružni zvezi v Celju. Drugo nedeljo po novem letu 1907. (13. januarja) je začela hranilnica poslovati, potem ko je bil ustanovni občni zbor 25. novembra leta 1906. izvolil ves pripravljalni odbor za poslovni odbor. Promet je že ob koncu prvega poslovnega leta izkazal 187.000 kron (približno pol prejemkov in pol izdatkov). Vlog je bilo preko 53.000 kron, drugih posojil pa 41.000 kron. Čistega dobička je izkazovala prva bilanca 144 kron, vsekakor lep, čeprav skromen začetek V predvojnih letih (do konca leta 1913.) izkazuje najvišji promet leto 1911., namreč okroglo 310.000 kron. Potem je promet zlasti v letih 1914. in 1915. zelo padel, v letu 1917. je dosegel zopet 345.000 kron, v letu 1919. že 560.000 kron in tako je rasel, seveda v razmerju z razvrednotenjem denarja, da je dosegel leta 1923. vsoto 726.000 Din. Od leta 1928. dalje se drži promet nekako na višini 1,600.000 Din. Žal, mu velika kriza leta 1931. ni prizanesla, kar se vidi tako na manjšem prometu kakor tudi na znižanju hranilnih vlog. Tajniške posle je opravljal od početka pa do leta 1919. Emerik Mravljak, med vojno nekaj časa tudi nadučitelj Simon Viher, od leta 1920. naprej SRESKA ORGANIZACIJA NOVE STRANKE ZA LAŠKI SREZ Zidani most, januarja. Pred dnevi so se zbrali v kolodvorski restavraciji na Zidanem mostu zastopniki vseh stanov iz laškega sreza, da zgrade temelje sreske organizacije nove državne stranke. Sestanek je otvoril profesor g. Pavlic, ki je razložil pomen nove snujoče se državne stranke pozival prisotne, naj delujejo v pravcu kraljevih manifestov za složno sodelovanje vseh stanov, blagor naroda in države. Nazdravil je Nj. Vel. kralju Aleksandru in vsej vladarski hiši, ministrskemu predsedniku g. Živkoviču in ministroma gg. dr. Kramerju in Puclju. Po daljši debati, ki je pokazala enodušno željo po sporazumnem delu, je bil soglasno izvoljen naslednji pripravljalni odbor: za Trbovlje župan Gustav Vodušek kot zastopuik občine, učitelj Pleskovič Rudolf za učiteljstvo, inž. Ivo Ivanovič za rudniške nameščence, Pavlin Vinko za trgovce, Rozin Miloš za obrtnike, Potrata Franc za kmetske posestnike in rudarji Štruc Jakob, Marin Ivan, Levstik Anton, Škrinjar Jože in Jainšek Rudolf; za Hrastnik Wolf Franc, Hofbauer Josip, Benedikt Severin in Roš Ferdo; zaLa-ško župan dr. Roš Franjo iti Novšak Jože; za Marija Gradec župan Pleskovič Milan in Poteka Martin; zaS v. Krištof župan Trbovc Jože in Kajtna Anton; za Sv. Lenart župan Weber Karel; za Jurklošter župan Anton Jurko in delavec Ulaga Franc; za L o k o - Z i -d a n i m o s t Jagrič Alojz in Šinkovcc Franc; z a Dol: Draksler Ivan, Dolinšek Avgust in Bantar Avgust. Odbor se je konstituiral takole: Predsednik dr. Franjo Roš, podpredsednik Jagrič Alojz, tajnik inž. Ivo Ivanovič, namestnik učitelj Pleskovič Rudolf, blagajnik Pleskovič Milan in namestnik Dnlin^pk Avsrust. iib opravlja Josip Mravljak, sedanji vuzeniški bil obveščen, da je zadel dobitek: prosto vožnjo | Ocetnc madeže v volnenem in svilenem blagu ^ " I pl:______ nff___i---- nnnnj 1/^« nn ivnori i? X t cf ■ unH i in h In im u cpiliM nneiici Kn sf» župan iz Cbicaga v Moskvo in nazaj. Ker Gradišek ne izperi v čisti vodi in blago v senci posuši. Ko se P.vntni odbor se ie v teku teh let izpremenil namerava potovati v Busijo, je v zameno dobil blago posuši, namoči platneno krpico v raz- Jožko Golob' (novembra 1930.). Današnji odbor Janez Podjed, doma iz Orčevca na Gorenjskem.1 sestavljajo: J :kob Verdnik (kot pre tednik), I V Ameriki je živel 28 let — V Duluthu v drvavi Alojzij Grubelnik, Ivan Kričej, L-an Mravljak in Minnesotti je umrl Alojzij Zabukovec, ki je po dr. Pregl, nadzorništvo pa Simon Viher, Emerik dolgotrajni bolezni podlegel raku. — Po muke- Mravljfk in Karel Vollmaier. polni bolezni je v Clevelandu preminila Ana Mnogo dobrega je storil naš zavod v teh letih, Strnadova v starosti 40 let. Doma je bila iz »lasti v povojni dobi. Ko se je zbiralo za Sekol- Svibna pod Kumom, kjer zapušča mater, dva ski dom, ko so kupili nove zvonove, ko »i je ga silno društvo nabavilo motorno brizgalno, vedno X Bivši nemški cesar je nevarno zbolel. Bivši nemški cesar Viljem, ki živi na Holandskem, je trata in dve sestri. — Prav tam je izdihnil tudi hudo zbolel. Zdravniki pravijo, da ie spričo nje-Ignacij Luznar v starosti 42 let. — V Milvvau-' g0ve starosti (73 let) njegovo itanje zelo resno, je prispevala svoj delež tudi hranilnica. Pomagal keeju pa je po dolgem trpljenju v starosti 52' let, x Kobilice v Maroku. Iz Agad rja poročajo, je zavod domači šoli, temu ali onemu pogorelcu umrl Franc Dobrota, po rodu iz Sno-lnje^a Ksšlia 1 da S(J ge tanikrj pojavili nešteti roji rdečkastih ali ponesrečencu, temu a'i enemu dobrodehiemu pri Ljubljani. Zapušča ženo v stari domovini. kobilic, ki bodo uničile ves pridelek, če jih ne društvu. Vedno se je zavod držal gesla: Iz na-' roda za narod! Zato pa tudi želimo, da bi naprej razvijal še uspešneje, da bi mu bila bolj dana možnost, podpirati domače gospodarske, prosvetne in druge ustanove. 'V' I ŽENSKI VESTNIK podar- I _ _ Za kuhrajo Kadar cvreš rccčnat«' jedi (krofe, k,o ke, jabolka itd.), prideni mesti, v kateri cvr š, malo ruma. A ko tako ravnr.š, se mast v ocvr .o te.do ne 17 Vadcrccv nam pišejo: Prejšnji četrtek je vleze tako močno, kč.r je sicer sla', a stran ocvrtli nastal o~enj v hiši posestnika Aleksandra Ben- mofnatih jedj. kiča v Vadarcih in upepelil vso opremo v eni, Por kct j,ri'iu!*a. por dobro operi in zunanje sobi. Domačim gasilcem, ki so tak-j prihiteli na jigte 0ju§gj p0tem ga zreži ni tanke rezance, ;re zahvala, da požar ni zahteval ponari< 0(?cet3i i: ie večjih žrtev, pokončajo ob pravem času. Kobilice so prišle iz Mavretanije in le'.ijo proti gorovju Atlasu. X Hripa v Angliji. V Londonu se je pojavila hripa (španska bolezen), ki je zahteva:a v enem tednu 5(0 žrtev, dočim je unirlo v tednu pred tem 2d0 ljudi. Angleške bolnišnice so prenapolnjene, pisarne in urade delajo v skrčenem obsegu. Tudi šole so zaprte. X Eogastvo v leseni, nogi. V newyorško hiralnico so pred 'eti sprej3li ubogo starko, ki je imela leseno nogo, brezplačno, ker je trdila, da nima premoženja in da ima samo to, bar ima na sebi. Po naključju pa s > nedavno pri zdrav- kraj nesreče, gre zahvala, da požar ni zahteval p'~nari odc'edi in deni v slan krop kuhati. Ko nL ki preiskavi ugotovili, da je lesena noga votla. ..............Ijskulrn (kartr m približno eno uro), m odcepi. V tej votlini je starka imela celo premoženj, SMHT ROJAKA NA WESTFALSKEM. V kožici napravi iz žlice mrs i in dveh ž ic moke skoro 40C0 dolarjev. prežgan je, ga sirezi na kuham por, premešaj in X Vidine in globine na z^nuji. o.uvek, pri- zalij z vodo, malo popopraj in naj počasi vre še klenjaii ua je uo^ei u.b^a n^vis.u vi- pol ure. Nato prideni dve žlici kisle sme?..ne in tuiio s icsai, ua «<; povzpel na uo^ m wix,KO ko prevre, daj kot pr ku' o na mizo. g^ro i,.ounc i^veiesi. 10 vioiuo s>ta uosdgia p.e- Jajca s sirčm. £est dek slanire zreži na d obne zuica iiwui m iwaUoiy, ki se pa ii.sta vec vin.ia. . kocke, pet dek bohinjskega sira prav tako zreli, Viueu »o 4u &e na povimku iu >.u.joize sia nabia Reckl 1 ngh a rsen-Sud, januarja. gest jpfc v ]0nCkn dot ro stepi in malo osoli. Sla- smrt v vuisv4u. i-oizkusi p.ezaiijd na uajv.sjo Nedavno s~o spremili k večnemu počitku za- njno v"kozici ocvri, potem priiei.i zrezani sir in gu.o v tiiuiaiaji so ponazan ua la^ko uose-e uo- vednega in delavnega člana Slovenskega drušiva pr8niegai, takoj nato pa prideni še stepena jajca, ven vuillo iuai urez kisika, ki ga vza- sv. Bar'.are v Recklinghausen-Sudu na VVestfal- Ko ge godijo, je jed gotova. Daš za večerjo inb,o eks^euicije ua Uko visoke goie s seouj. skem. g. Matevža Ker/išnika, ki se js rnlil leta g S0|at0 na n:izo." ' Ti^eiski pušvuviiiki so uuigo ziven visoko v gj-j 186?. v Gorenji vasi pri Skofji Loki. Pokojnik je Krcii brez iivaS{li Umešaj v skledi osem dek ran, kjer oi iiavaueu clove* kuiaiu u.x;ri. irrwi- prebivel nad f5 let na Westfalskem. Delrl je sjrove,7a masla, šest dek sladkorja in tri jajca, vauju v tako visokin krapu se je treoa prnugo- vsa leta na obratu Konig Ludwig v Reckling- nat0 prime."aj pol kile rroke, en zavi'ek pecilnega aia. te/.e je prouren v gioouio. i.i.dx..o hausen-Siidu. Zadela ga je srčna kap. Bil je pra£ka, soli, čašico ruma in toliko mrzlega mle- nad luuu m gio^oke luunike, kjer pa lahko ruuar skrben oče in dober mož. Zapustil je ženo in diJ dol,jš prjmerno gosto testo, da ga boš deia le uve uri, nag 111 ooiivan s tokom iJadne^a deset ctrck. Naročen je bil že več let na «Domo- ia;!k0 na deski, ki si jo z moko potresla, raz- zr..ka iz ^g.o.uUui veiiaiatoijriv. v n.uijU ov.ra vino3>, ki jo je vedno rad čital. valjala. Nato izreži kakor po navadi '-.rofe, jih človeka gws..oui vocie. iMavadnim potapljačem se V spreirsivu raznih katoliTkih društev iz oko- . nadevaj, zloži dva in dva skupaj, izreži še enkrat je posiecx,o doslej spustiti se 1M iu globoka. ! smo ga položili k večnemu počitku 11. de- z manj im 0vodcem in iih trkoj ocvri. O vrte po- gi^oije se je stusal ziiuni u^ravos.ovec tiee^e lice _ ___ _____ eembra. Našemu prijatelju naj bo ohranjen blag gUj z vanilovim sladkorjem ir, laj na mizo spomin, sorodnikom pa izrekamo svoje iskreno Telečja jrira v pikantni ouia' i. Telečja jetra Rr?"H je! v svoji jekiem ooii, m sicer 4<0m pod morsko glaauio. havaono podmornico bi voaa že v gio-oini 3U0 m zmetkaia. X Konec uoia ima v moigamiu. V čikaški bolnici iuia.,0 uoinika, kakr=nega menda še ni zreoi na tenke kose, ki vsakega povaljaj v moki V kožici razbeli mast in deni jetra ra masi in . ,, . m ... • jih lepo rjavo opeci. Opečene pober; ii" topel uulJutl lu,a.u u^....^, —---------- — Iz BilIy-Hontignyja (Francija nam p.sejo: kr().n. na mftst deni ,tjri stlafene brinjeve bUo na svetu. Mož ima v možganih kos zlom-Tukaj nrs je ze lepo število Jugoslovenov, k. smo ^ j tri žlipe kisle srretane,! Heilega noža 111 sploh ne ve, kako ga je aooil laposlen, v premogovmk.h. Razmere so se zelo s q in iUj tri žlipe juhe all vodc. Omaka VJ motgaue. iioln.k je toLetni Linus Larson. Vj poslabsale. Delamo komaj tu on, v tednu in nam naj fco gostljatai a ne pre30sta. Ko je omaka pre-; bo:Lncob je pr,sel zato, ker mu je večkrat postalo; vrela, stresi zraven ope?ena jetra in ko vse sku- sia'00 in opetovaiio se je tudi onesvestil, no da paj se enkrnt prevre, daj takoj na mizo. Zraven bi vedel, kje tiči vzrok. Najnuje je, ker ga prime lahko daš dušen riž. brez vsakiatiihkoli predhodnin znakov. Tako je 1. 1917. padel z voza in ležal več dni onesvesčem Nekoč je padel v ogenj in se opekel, da je le^al skoro teden dni nezavesten. Ireljič ga je prijelo poslabšale. Delamo komaj Se hočejo zdaj že itak mali Z' služek zmanjšati. Neurejeno je še tudi vprašanje pokojninskega zavarovanja, dasi smo že brali o dotičnem sporazumu med Jugoslavijo in Frai cijo. — Pisec teh vrst ima štiricevni radijski aparat, ki ga hodijo poslušat vsi tukajšnji Slovenci. Samo žal, da ni radijska postaja v Ljubljani močnejša. Gospod, ki govori v oddajni radijski postaji v Ljubljani, se prav s težavo razume. Želeli bi tudi radi'ski program od vsega tedna v «Domovinb, ki jo vsi radi čitamo. (Opomnja: Program dobimo za objavo vedno prepozno.) Novice iz Amerike. Slovenski Sokol v Cleve-landu bo praznoval letos 35!etnico obstoja. — V mestu Elyju v državi Minnesotti so se ob koncu decembra vršile voiitve za tri mestne odbornike in enega sodnika in njegovega namestnika. V tdh» r so bili izvoljeni slovenski kandi lati š'efan Banovec, Jože Koščak in Jožef Plut. Za sodnika je bil izvoljen Irec Wolf, za njegovega namestni- Praktič.ni nasveti Ako i.- hren z<>lo hud, ga deni pred uporabo na zadnji božič v trenutku, ko je odpri p.pico pli-za nekaj ur v mrzlo vodo. Ta mu vzame nekoliko novega štedilnika. Onesvestil se je, se preden je edkosti Ko ga vzameš iz vode, ga malo pesuši mogel plin zapreti, in gotovo bi se bil zastrupil, ... I 1 ___ __J_______ y„..........! ^.imnni \ 1 Knltl IO i Q<7 in potem zribaj. da ga niso pravočasno rešili domači. V bolnici s<2 Aluminijasto posodo osnažiš najbolje s pepe- moža rentgenizirali in ugotovili, da ima v levem lom, ki si mu dodala malo olja in špirita. Alu- sprednjem delu možganov košček n >ža. Larsoc minijasti kotliček, v katerem se je na dnu na- pa ne more povedati, kako je prišel nož v nje. pravil tako zvani vodni kamen, pa očistiš tega gove možgane. Samo enkrat, in sicer pred 30 leti, kamena na ta način, da zavreš v kotličku vodo,1 je posegel v fantovski pretop v gostilni in ga j« ki si ji dodala žlico solne kisline. S solno kislino ' nekdo pošteno kresnil po glavi. Ne spominja s« pa moraš ravnati previdno, ker je zelo jedka in pa, da bi bil v pretepu zaboden. Zdravniki so pa razj'6 roke in oblek*. prepričani, da je bil zaboden, da se je nož zloniii ... ............. Posodo, kati-rih se dr/i kuhano mle\o, testo in košček obtičal v možganih. Ker niso bile ra ka Slovenec Mihael Bačar. — Rojnk" Anton Gra- ali kaka druga močnata jed, osnažiš n^jholje naj- njene žile, niti važnejši živci, ni čutil Larso« il srečko, kakršne so prej z mrzlo vodo, potem pa sele s toplo vodo, I hujših posledic. Zdravniki upajo, da se jim b« dišek v Chicagu je kupil prodajali «Prijatelji Rusijo. 2e naslednji dan je kakršno rabimo za pomivanje. [operacija posrečila. ZA SMEH IN KRA TEK ČAS Pri slikarju. f Ožbovt: «Prosim, ali bi mi hoteli naslikati na to desko svetega Florijana?» i Slikar: <;Za sliko je tale deska vendar premajhna.* i Ožbovt: «Nič ne de, saj lahko noge visijo od 'deske...» i Nemogoče, i Maks: cGašper je pijan ko kanon. Zakaj ne gre domov?* j Moric: «On gre domov šele, ko ne inore več stati na nogah .. .* ( Razumljivo. • Urša: , Ljubljana, poštni predal 276. 53 Kct vajanca za mizarski obrt sprejmem dečka kmetiških staršev. Stanovanje 111 hrana v hiši. Alojzij Molj k, stavbni in pohištveni .mizar v Gorenjem Logatcu. 34 Klobuke, Žametne in vsakovrstne druge, ima po zelo znižanih ,cenah — že od 28 Din navzgor — v zalogi trgovina Metod Se ne ar v Ljutomeru.__33 Čevljarskega vajenca sprejme Franc Kokol, čevljarski mojster v I Laškem. 36 Da ženitev de!a Vam skrbi, pri današn ji krizi čudno ni, zato sporočam žen:nom in vsem nevestam zalim, da le tvrdka Ludovik Kuharic v Ormožu, bogato zalogo vsakovrstnega blaga ima in Vam ga po najnižji ceni vedno da. Izučeti kovaški pomočnik želi dobiti službo, ki jo lahko takoj nastopi. Njegov naslov se zve pri upravi « Domovine*. 39 Ženitna ponudba. Gospod, star 30 let, državni uslužbenec, ki ima V,>.()(.<) dinarjev gotovine, se želi seznaniti zaradi žen it ve z dobro in mirno gospodično, staro od 20' do >0 let, ki ima lepo uvedeno, gostilno ali trgovino | bodisi v meshi bodisi na deželi. Ponudbe sprejema j uprava «Domovine». ' 4o! Pravi vzrok. Moliovt hodi ob morski obali in vzdihuje. Sreča ga Hlačoper in ga vpraša po vzroku njegove otožnosti. «Tu je utonila moja prva žena, ko se je šla kopat*, reče Mohovt. «Pozabi na njeno smrt,* ga tolaži Hlačoper, czdaj imaš drugo ženo, lepo in mlado.* «Vse to je res,* vzdihne Mohovt, ctoda ona se noče kopati.* Na lini je sedel. Ženin: «Jaz zaslužim toliko, da bi lahko vzdrževal dve ženi.* Nevesta: «To je pa res dobro. Potem se moja mama lahko takoj po poroki preseli k nama!* Punčka v najemu. Očka: «Ali se pridno igraš s punčko, ki ti jo je prinesel sveti Miklavž?* Hčerkica: cšele prihodnji teden. Dala sem jo za teden dni v najem sestričini za tri koščke čokolade.* v šoli. Učitelj: cJurče, povej, kaj stori mati, ki ima pet otrok, pa samo štiri jabolka.* «Jabolčni kompot*, se odreže Jurče. Nima tako dolgih las. Možek: «V juhi sem zopet našel tvoj las*. Ženka: tPokaži ga. Vidiš, že zopet lažeš. To je tvoj las, saj tako dolgih la3 sploh nimam...»; i Primeren odgovor. Dragi stric, pošlji mi tisoč dinarjev. Pismo pošiljam po slugi, ki bo čakal na odgovor. Ce bi ti vedel, koliko sem trpel, preden sem se odločil od« poslati pismo, bi se me gotovo usmilil. Prisrčno te pozdravlja tvoj nečak. ^ Pripis: Ko sem to napisal, me je bilo tako sram, da s^m tekel za slugo, ''a mu odvzamem pismo in ga uničim. Zal ga nisem več dohiteL Da bi pismo le nikdar ne prišlo v tvoje roke! Stric je odgovoril s pismom kratko: «Dragi nečak, ne sramuj se več, ker tvoja želja je uslišana. Pismo se je izgubilo.* Postani in ostani član Vodnikove družbe! Nov poklic za dame In gospode z opremo stroinega pletilstva na domu. Zajamčen zaslužek okoli 151M) Din na mesec, ker odvzemamo izgotovljeno blago, plačamo mezde za pletenje in dobavljamo za predelovanje prejo. Pišite po gratis prospekte še danes na domačo pletarsko industrijo št. 9 Josip KaHš, Maribor Trubarjeva ulica štev. 2. ivinorejcem priporočamo zanje jako koristno knjigo rva pomoč ponesrečenim živalim. Glasbila za vse S VloMne .... od Din 6S-— Oit re ..... od Din K9-— Trompcte ... od Din 480-— Harmonike ... od Din 6>— Kromatlčne In klavirske harmonike, vsi jazz-instrumentl. Zahtevajte veliki brezplačni """ " C E N I K oii na,večjt in najcenejše odpr. tvrdke glasbil Jugoslavije MEINEL & MEEOLD tovariše gksbil in harmonik prod. podr. MARIBOR št. 104. Najnovejše dvokolo z motorčkom V/, K. S.' dvokolesa, šivalni stroji, otroški vozički, vozički za igra in posamezni deli najceneje. Ceniki franko- JR1JUNA" F. B L., tovarna dvokolesia otroških vozičkov Ljubljana, Karlovška cesta št 4. Napisal jo je živinozdiavnik prof. dr. Kern. Okrašena je s 93 zelo poučnimi slikami in ima nasledno vsebino: Sestava živalskega vimena, tiriski, za«i -H _ njanju goved in ovac, pri tulih preetj metih v požiralniku, pretresu možgan, solnčarici, nevarnosti zadužitve, zastrupitvi, ozebljenju, postopanj s popkom, mrzlici, omedlevici, kužnih boleznih itd] Vsak lastnik živali, ki se hoče obvarovati škode pri ponesrečenih živalih, bi moral imeti lo knjijo. Knjiga, ki velja s poštnino vied Din 36-50, se naiočs v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani Seleaburgova ulica St. 3 Oglejte si naše RADIO aparate z udelanim močnim zvočnikom, s priključkom na mrežo, za izmenični tok 110, 125, 150, 220 voltov in enakosmerni tok 150 voitov. Omare iz ameriškega orehovega lesa, zelo lepo izdelane in prvovrstne kakovosti. 2cevni aparat kompletno 1380 Din 3cevni aparat kompletno 1980 Din 4cevni aparat kompletno 3400 Din Ugodni plačilni pogoji. — Pri nakupu 20 °/0 predplačila, ostanek v 8 enakih mesečnih obrokih. H. SUTTNER — LJUBLJANA 5 Dunajska cesta Ib II. kdaja za konzorcij «Domo\ iue» Adolf K ib nikar. Urejuje Filip 0 m I a d i L Za Narodno tiskarno Fran J e-i t-r še k.