Posamezne Številket Navadne Din —-*75f ob nedeljah Din 1*—%
»TABOR* isbaj« vMk daa, rarreo
* l|e is praziriicov, ob |8w vari n
dahunocn naeledefcn* dne tar stane ncječao po poiti D 10*—, u ioo* H®*bo D IB'—, dosU^eo m dooa 01N-, m nkamioe D KV—, »m«U po <k>g»voCTU
•o pri i
Poštnin© občana gotovini« Cotia cšanašnie štev. '/& ©ara.
TABOR
P osamezno StavSke. Navadno Din —»“75, ob nedeljah Din 1*—%
UREDNIŠTVO «. n*s.j. r Uwf boru, Jurčioeva ul. ib 4» L nad« ntropje- Telefon iutcrurb. SL UPRAVA or nahaja o JmCčovI olid it. A pritličje da.no. Tdo-(oa «t 24- — SHS postaočefcaeol vacua itn*. U -m
Ma naročilo brom denarja m mš •ubira- *- Rakapial sa pa ivoiaia
Naslov
Demisij‘a prosvetnega ministra Vukičeviča
Posledica notranjih bojev v radikalni stranki.
BEOGRAD, 12. novembra. V politiS-nih kro^ih je znano dejstvo, da pristaši K- Pašjda niso v prijateljskih odnosih« Pristaši g. Ljube Jovanoviča. Znano je tudi, da je del radikalskih ministrov Proti volji g. Pašiča pod vplivom raz-P>b odgovornih činiteljev. Tudi ni nobena skrivnost, da si Pašič že delj časa Pripadeva, da bi te ministre pri rekon-trukoiji odžagal. Politični krogi so po-nezadovoljni s solistko politiko pro-vet.nega nxinisfcva Volje Vukičeviča. — V*mostojni demokrati so vložili na na-, ,v Prosvetnega ministra interpelacijo, kateri ostro kritizirajo sedanjo šolsko P0yU:k0 in navajajo tako striktne do-®z®> Ja se zdi pozicija g. Vukičeviča o-"injana.
. Prosvetni minister bi imel na današnji seji odgovoriti na to interpelacijo, rii se. pa, da je g. Pašič izrabil to pri-1:ko, da prisili g. Vukičeviča k izvajanju konsekvence. S tem v zvezi je vče-J^jšnja seja ministrskega sveta kakor tildi Hvdijenca prosvetnega ministra. — ■panes dopoldne se je razširila vest, da je prosvetni minisler žo demisijoniral, navajajoč kot vzrok, da ga vlada ne Podpira in ne umeva v zadostni meri.
\ aš dopisnik je imel danes priliko ^voriti s prosvetnim ministrom. Gosp.
ukidevič je potrdil, da je res podal v Ri t-	ostavko	na	svoj portfej.
tega je danes izostal v Narodni .. Pseini njegov odgovor na interpela-Jo po«il. Demcfcroviea in tovarišev.
..V Političnih krogih je izzvala demi-s|.ia prosvetnega ministra veliko senza-ci.io. ker priča, da je sedanja vlada celo v okvirju ene stranke needina in da se Pori skupina proti skupini.
Vatikan zoper našo državo
Nasilni akt na zavodu sv. Jeronima. BEOGRAD, ll. novembra. Rektor in -^tor zavoda Sv. Jeronima sta bila s avljena. Vodstvo zavoda sv. Jeronl-
Maribor, petek 13. novembra 1925.
Ogenj in votla — gospodarfa noči
Vse železniške in telefonske zveze prekinjene
Dva vlaka sta iztirila. Plazovi zasuli proge. Severni del kolodvora in severna proga pod vodo. Reševalna dela se nadaljujejo. Voda poplavila ulice in vdrla
v kleti.
Do izida lista so bile vse železniške zveze prekinjene. Ni še mogoče reči, ke-daj ho premet zopet vspostavljen. Vlaki vozijo do Pragerskega iu do Fale; na-
.!* Poverjeno italijanskemu duhov-” 11 Mardoniju. Radi hujskaštva SHS z zav°da odpuščeni dijaki so bili znova sprejeti.
ukrep v zavodu, ki je last naše države, se je izvršil s strani cerkvene °blasti v Vatikanu in na ljubo fašistom. Izzivanje Vatikana prihaja v času, ko se nameravajo obnoviti pogajanja za konkordat.
Vlada energično proti vatikanskemu nasilju
Naša vlada bo s pomočjo rimske policije Opravila red v zavodn 8V jeroniina._
Dr. Smodlaka bo odpoklican.
BEOGRAD. 12. nov. Poslanec Jiirej Oemetrovič J« mterpelira, zunanjega hnn.stra radi zavoda 8v. JePonima v «imn. Nasa vlacIa Je zaprosila potom »asega poslanika Antonijevi<sa Italijan-®k»> vlado, da ji pomaga v akciji »roti nasilnim' ukrepom Vatikana. Zavod bi 8° ”aj poveril našemu poslaništvu. Po-planik Anton-ijevlč ima nalog, zahtevati 7* Balijanske vlade, da napravi v zavo-?u s Pomočjo policije red in da se kiju. Predajo našemu poslaniku pri Vati-dr: Smod laki. V vladnih krogih ■strjujejo, da bo dr. Smodlaka radi po-Jjppan ja Vatikana v zadevi instituta sv. ros ima, odpoklican.
Že nekaj dmi dožuje v Mariboru in v drugih krajih Slovenije. Po kratkem presledku se je sinoči okrog osme ure zopet ulilo in jo konstantno deževalo vso noč. Nekako ob 2. uri po polnoči -se je dež pričel vlivati v curkih. Voda so je komaj odtekala v kanale. Ko so' se kanali zamašili z listjem, blatom in peskom. je Voda poplavila ulice. Naliv ni pojenjal. Razmočena zemlja v okolici se je pričela sesedati. V času, ko je privozil jutranji tovorni vlak iz Poljčan, ga je zajel zemeljski plaz ter iztiril stroj ln osem voz. Žrtev na srečo ni bilo. Promet pa je v obeh smereh nemogoč.
Enaka usoda je zadela osebni vlak, ki pelje ob 6.50 iz Maribora v Dravograd. Pri Fali se je udrl nanj plaz ter prevrnil stroj in en voz. Tudi tukaj ni bilo človeških žrtev. Proga je zasuta in promet je začasno ustavljen.
Na obe strani so bili poslani pomožni vlaki z delavstvom in potrebnim materi jalom. Kdaj bo promet vzpostavljen, še trenutno.ni znano..
Na severni železnici je pod Lajter-šperškim tunelom udrla voda in poplavila progo ter severni del mariborskega kolodvora. Promet je prekinjen, ker se ne more ugotoviti, v kakem stanju so proge, ki so pod vodo.
Voda jo stala še ob 10. uri dopoldan 1 on nad mostičkom preko katerega vodi pot iz Pekla.
Tako je Maribor broz vsake železniške zveze. Tudi telefonsko in brzojavne zveze so večinoma prekinjene. Popravljalna dela so v polnem teku.
Škoda, ki jo ima železniška uprava, je ogromna. Vendar neukrotljivi priroda i element ni prizanesel niti zasebnikom. Okrog J45. ure je voda poplavila večino ulic v mestu. Drla je neovirano kot hudourniki in odnašala grmade listja blata in peska, Prenapolnjeni kanali je niso mogli vsrkati in voda je vdrla v kleti Gospodu Krhlaku je dvignila sode in vino oziroma žganje se je mešalo z blatno cestno brozgo. Enako je bilo v sosednji kleti in v kleti g. Zirka-lija, kjer je stala voda 2 m visoko. Ljudje so-se vozili v čebrih in lovili plavajoče sode.
Poklicana požarna braniba, utrujena od napornih del pri dveh požarih, je Požrtvovalno reševala tudi lastnino, ki jo je ogrožala voda. Motorne sesaljike so črpale vodo od 6. ure zjutraj do 11. uro dopoldan.
Posebno veliko vodo se je nabralo Pri Treh ribnikih. Tu je nastalo pravo pravcato jezero. Ljudje so morali šolske otroke nositi v naročju čez vodo, čijo umazani valovi so neugnano drli v mesto, še zdaj je dolina polna vode in ljudje ne morejo v mesto. Mimo palače Velikega županstva je drla cela reka. Posebno prizadeti sta bili po noči in davi Koroščeva in Mojstrova ul ion, j ki sta pa nekaterih mestih nalikoval! potoku. Tudi tu je prizadetih več kleti iu stanovanj v kleteh.
Okoliške ljudske šole so prekinile pouk, ker ni bilo dovolj otrok v šolo. Tudi v srednje .šolo so prišli učenci in učenke večinoma premočeni, saj' je bilo treba marsikje prebresti poulični potok. Ker se vrhu tega v šolah še ne ‘kuri, so morali premočene dijake postati domov.
Kakor jmročajo iz Poljčan je vsft pokrajina pod vodo. Poklekava tone.
Iz ostalih krajev nismo dobili nikakih poročit, km- je večina telefonskih zvez pretrganih. Baje ata Drava, in Savinja na nižjih mestih prestopili breg.
Okrog desete uro jo dež prenehal in voda je odtekla z ulice. Pričakovati je, da bo tudi drugje kmalu odtekla*
daljni promet pa sc ne vrši niti s prestopanjem. Normalen je ostal promet edinole na progi Maribor—Pragersko— Čakovec oziroma Orir.cž— Murska Sobota. S severne strani je prispel v Maribor edinole dunajski poštni vlak s J urno zamudo in je (u obtičal do vzpostavitve prometa. Proga je bila za njim zopet zaprta. Iver se še dež ni popolnoma ustavil, so reševalna dela otežkočena.
-o—
Avtomobilska garaža mlekarne Bombardi zgorela. Ogenj upepelil podstrešje stanovanja inžinerja Ježckai
V Gorici pri Pragerskem je zgorelo 15 poslopij?
Včeraj ob /7- uri zvečer je mariborska požarna bramba dobila poročilo, da jo izbruhnil ogenj v Gorje i pri Pragerskem. Radi dežja in prevelike oddaljeno sti požarne brambe ni mogla odhiteti na pomoč. Komaj se je polegla razburljiva vest, že je plat zvona, s stolne cerkve naznanil požar v mestu. Garaža mlekarne Bornhardt je začela goreti in v nevarnosti so bili sosednji hlevi in poslopja. Požarni hrambi, ki je na srečo oistala v mestu, je uspelo ogenj lokalizirati. Zgorela sta dva avtomobila ih tovorni vozovi. Škoda je velika.
Ob J45. uri zjutraj je bil z opazoval nice najavljen dnig požar in sicer v Melju v stanovanju inženerja Ježeka. Požar je nastal radi tega, ker je bila peč premočno zakurjena. Železno cevi so so ra zž a rele in zažgale tram, ki je vzidan v dimnik. Požarna bramba je Prihitela takoj na pomoč in pogasila ogenj, ki je upepelil le del podstrešja. Nato je požarna bramba morala reševati objekte ogrožene radi povodnji.
O požaru v okolici Pragerskega smo doznali s privatne strani, da je imel katastrofalen obseg. Krožijo govorice, da je zgorelo okoli 15 poslopij. Informirali smo se na Pragerskem, a nismo mogli doznati nič natančnejšega: zatrdili so nam! zgolj to, da je bil. v bližini velik požar.
-o-
Iz. okolice).
Neprijetno jesensko deževje kar noče prenehati, preseda že meščanu, trža-nu in vaščanu skoro preko mere. Kako bi tudi ne? Kamor stopkš, vse mokro. Na deželi se ti vdirajo noge v blato, povrh tega pa te ogrožajo tudi neizogibne luže, da ti mokrota prodira skozi usnje do nog. Ako nimaš dobrega obuvala, dobiš vanj polno vode. v glavo pa slabo voljo, da nevoljno psuješ čevljurja in usnjarja.
Travniki so prepojeni z mokroto, v nižinah jih-pokriva voda, ki se odteka iz njih v jarke, odtod v potoke in se vali s šumom dalje proti bližnji reki. Paša je prenehala; živini polagajo suho krmo. Raz hribe hrumi voda s šumom, v planinah pa po hudournikih tudi z bobnenjem. Voda pa ne teče s«mo po površju zemlje, temveč prodira tudi na znotraj v zemljo. Koder pride voda zlasti v hribovitih krajinah do ilovnate ali skalnate plasti, koje ne more pie-dreti, tami lečo po nji nazven privzdigujoč zgornjo plast. Ob močnem pritisku dotekajoče vode, <e spelje zgornja plast zemljo navzdol, tako nastanejo plazovi, ki narode mnogo škodo.
Dolgo deževje ni samo škodljivo, temveč je tudi silno neprijetno, zalo si želimo vsi, meščani, tržani in vaščani lepih solnčnih jesenskih dni, deževjo pa zaklinja um, nni nem čini prej izgine izpred ,oči v preteklost.
Leto: VI. — Številka: 259.
Protestna stavka vse-
učiiiščnega dijaštva
BEOGRAD. 12. nov. Kljub pomirljivim vladnim izjavam o dogodkih v Trstu in raznim ukrepom, ki jih je izdalo notranje ministrstvo, se razburjenje radi Italije še ni poleglo. V Zagrebu je bilo aretiranih !) dijakov.
Dijaštvo vseh treh univerz je proglasilo solidarnost z demonstranti in vstopilo v splošno tridnevno protestno stavko, ki se je začela danes. Potrjujejo se vesti, da se zaprti dijaki napovedali gladovno stavko.
V skupščini so bile vložene nove interpelacije, tako da bo prišla zadeva znova v parlamentarno razpravo.
Ukrepi naše vlade za zadoščenje Italiji
RIM, Tl. nov. Agenzia Stefani javlja, da je jugoslovanska vlada izdala sledeče ukrepe, ki naj bodo zadoščenje Italiji za protiitalijanske demonstracije:
1. Veliki župan v Zagrebu je odstav« Ijen.
2. Jugoslovanski poslanik obžaluje dogodke pri rimski vladi.
3. Zunanji minister in pomočnik zunanjega ministra izjavita obžalovanje it.alij. poslaniku v Beogradu.
4. Aretirani demokratje se ne izpuste, temveč se po preiskavi izročijo sodišču.
5. Materijalna. škoda se povrne.
6. Policijski šefi bodo kaznovani.
ARETACIJA GENERALA GALI-BARDI JA.
LUGANO, 11. novembra. Na italijan-sko-švicarski meji sta bila aretirana brata Garibaldi (eden je general), vnuka slavnega borca za jedinstvo Italije, Tudi- brata Garibaldi sta se baje zarotila proti Mussoliniju.
BORZA.
CURIH, (Avala), 12. novembra. (Izv.) Pariz 20.6214. Beograd 9.20, London 25.14, Berlin 123.50. Praga 15.375, Milan 206214. Newyork 518.75, Dunaj 73.12, Briissel 23.5 Budimpešta 0.00727. Varšava 82, Sofija! 3.75, Bukarešta 2.4214.
Dnevna kronika
— Obletnica Rapalla je potekla včeraj brez demonstracij in manifestacij, »da se ohrani mir in prijateljsko razmerje z Italijo«. Prav je, da se ohrani mir, ali prijateljsko razmerje je samo diplomatska v ar k a, dokler so v Italiji na krmilu ljudje, ki Jugoslovane Sovraži) o in zaničujejo ter našo manjšino zatirajo z vandalsko brutalnostjo. Prijateljstvo bi bilo mogoče samo z Italijo Mazzinijevega duha, z Mussolinijevo črno srajco pa ni sporazuma! Odgovorimo na Rapallo tako, da jačamo narodno državo in zbiramo k slogi narodne vrste!
— Interesantna pisma. Ko je g. poslanec dr. Pivko vložil na fin. ministra upit glede izplačila razlik kronskim penzijo-nisbom za prejšnja leta, jo prejel veliko dopisov. Izmed njih naj navedemo kot najbolj interesantna dva. Prvi je od dveh datanatincev iz Supetara v Bračičem srezu (od vpok. sodnega nadoficiijar la im vpok. profesorja), ki pravita mod drugim: »Nihad pravednijcg vapaja od Vaše interpolacije v pogledu isplate razlike krunskim pcnzijoncriima. I zbilja dok su ostale države uredilo to pitanje,
5 kad najniži javni sluga bere plaču u dinarima: dapače kad je posve vam stečaja bivša krunn, nama. j edino nama —• incrediib&le dletu! — isplačuje sc u kru-naima ona i tako kukavna mi rovi n a. —* Što smo mi skrivili, da moramo trpjctf takvu nepravdni Dočim čete za takovo pošteno, plemenito i humanitarno djolO zadužiti na hiljade uevoljnika, imat čete na svoje zadovoljstvo, oppo priznanje, a što je više, od Boga no gradu. TJs.trn.ite S znigcuvarajte stvar do postignuča cilja*..« Drugi dopis pa je anonimen -~ i* Maribora. Popolnoma upravičeno tarna O bednem položaju kronskih penzijonlstov kaže pa na drugi strani ono znano »lo-von.eiko kopito nepravičnosti, ko nekako med vrstami očita pori. Pivku, da je -obljubil« izplačilo razlik in izenačenje kronskih upokojencev. Kdor poslane«
A .1 ' S.................................................................................
iTIBO E*
iPivtka pozna in kdor je tedaj Sil na njegovih shodlih, ve dobre, da nikdar ni dajal ruikakih obljub' razna one, da hoče v»e svoje sile zastaviti za vsako pravično stvar. In to tudi v polni mori stori. Pisci raznih pisem pa se naj v bodočo podpišejo s polnimi imeni, da bomo vedeli, kdo so ti »volifoi vaše stranke«. — Navadno so talka pisma le fiata političnih nasprotnikov.
—- Kako »Slovence* p-jruča. ti? »Slovenčev« način poročanja je zanimivo, da ve o dr. Pi Vkovani temeljitem in krepkem odgovoru na medlo izjavo dr. Nin-čiča povedati samo to, da je posl. Pivko »v svojem govoru ugotovil, da ni popolnoma 'zadovoljen z dr. Nineičevim govo-. rom«. V tej lakonični vesti je skrita zloba: naj »Slovenčevi« čitatelji, ki jili je klerikalni organ svoje dni pital s Piv-kovira itallofilstvom, mislijo, da je dr. Pivko manjši narodnjak od sicer »pošto-vanth dr. Hohnjeoa in dr. Angjelinoviča. Nevosl jivost pa taka!
— Kar mi vedno trdimo. Ponovno smo že kon stati rali, da na naše klerikalne poslance v Beogradu živ krst nič ne da in da jih v skupščini niti poslušati no-., eejo. Če tu in tam v kaki osebni zadevi prinesejo kak uspeli, je to razumeti tako, da se je minister hotel otresti na-dležhoža, ki mu je cele tedne sedel za vratom. Našo gornjo trditev pa je potrdil seda j sam' poslanec g. Žebot, ki se je v seji Narodne skupščine tl. t. m. pri tožil, da govorom klerikalni'* poslancev nihče ne posveča pažnje in da vsi člani skupščine ob takih prilikah beže v kulo-arje... Komentar je nepotreben!
Mariborske vesti
Maribor. 12. novembra 1925
m Zopet zanimivo predavanje v »Ljudski univerzi«. Radi tehničnih ovir je za jutri napovedana prireditev: »Slovenska umetna pesem« II. del (predavanje in pevske točke) preložena na pon-deljek. Mesto tega bo jutri (v petek) <*b običajni uri predavanje gosp. prof. Te plega »Razvoj slovenskega pripovednega slovstva«. G. prof. Teplej, ki je občinstvu »Ljudske univerze« že dobro znan po temeljitem iu zanimivem predavanju o kmečkih uporih v VI. stoletju, je sestavil to predavanje z veliko ljubeznijo in skrbjo, deloma na podlagi še neobdelanih ali slabo obdelanih viirov. Ker ga bo podal v lahki in interesantni obliki, primerjajoč slovensko prozo s sodobno kulturno zgodovino ter bo prebral tudi najmarkantnejše odlomke v prvotnem besedilu, bo predavanje zanimivo tudi za najširši krog slušateljev. Pričakujemo tedaj, da bo predavanje jutri in v pondeljek kar najobilneje obiskano. Vstopnina je tako malenkostna, da ne bo delala nikomur težkoče.
triSneg na Pohorju. "Danes okoli poldneva «c je nekoliko pretrgala megla, ki je več dni zakrivala Pohorje. Videti je. da so vrhovi Pohorja v precejšnji hižini pokriti s snegom.
nj Pojasnilo članom Jugoslovenske Matice v Mariboru. V zadnjem1 času izjavljajo razni bivši člani Matice, inka-feantu članarine, da So za tekoče leto že poravnali odpadajoči znesek. Njim v pojasnilo sporočam’ tem potem, da se je mogla članarina šele v poslednjih 2 mesecih intenzivneje pobirati, ker poprej ni bilo mogoče dobiti primerne osebe. Izključeno je torej, da bi bili tedaj že preje plačali članarino. Nekateri skušajo na ta način odklanjati narodni davek. drugi pa se motijo in zamenjajo plačila drugim društvo z Matico. Evidenca vplačane članarine je tako točna, da je vsaka pomota izključen. Skoro . Vsak pa lahko pogreša letno 12 Din in a teni! svoje brate onstran meja gmotno podpre. Upamo, da bodo s tem' pojasni -lomi izostali omenjeni izgovori. --Društveni blagajnik.
mi Glasbene Matice v Mariboru redni občni zbor bo v petek, dne 20. t. m., ob 7'A uri zvečer, v društvenih prostorih. Na dnevnem redu so poročila o društvenem delovanju v preteklem poslovnem' (šolskem) letu in volitev novega odbora.
m Kurite! V srednjih šolah še ne kurijo. Ob sedanjih mrzlih, deževnih dneh, ko prihajajo dijaki mokri in prezebli v šolo, je to stanje posebrio mučno. Sta viši in učitelji bi želeli, da bi se tudi v šoiaih ložile peči! •
m Tragikomedija ob’ povodnji. V restavracijo »Union« je mlad1 ženin povabil nad šestdeset prijateljev, da bi se na fantovskem! večeru dostojno poslovil od njih, predmo prestopi prag zakonskega življenja. Ko je družba veselo rajala ih se gostila, je val nocojšnje povodnji zalil restavracijsko dvorišče in udrl tu-idi v dvorano. Presenečeni gostje so iz-prva poskakali na klopi in se ogibali vpde. Toda vesela družba je bila odpornejša nego je bilo pričakovati. Vztrajala 'je mokra na zunaj iu na znotraj prav do belega dne.
m Jutranji ljubljanski listi so radi povodnji oziroma prekinjenega prometa danes izostali.
m: »Jugoslovanski Matici daruje pravni praktikant Perdo Meršol 10% svojih potnih stroškov, t. j. znesek 24 Din. — Hvala!
m Obrtno gibanje. V mesecu oktobru so bile prijavljene sledeče obrti. Jurij Lindner, Vrbanova ul. 87, tiskarska obrt, Ide Vezjak, Pr auk op a nova.-uh 1, trgo-vina z mešanim blagom, Ivan Veber, Glavni trg, mesarska obrt. Tvrdka Rogina & Jagri«, Barvarska 'ulica 5, prevažanje tovorov, Bratje »Požar«, Gospojna ulica št. 3, pražarna kave, Alojzija Dor* gas, Smetanova ul. (baraka) branjarija, Marija Wiatan, Koroška cesta št. .34, trg. z mešanim blagom. Ana Majcen, Jenkova ul. 6, trgovina z vžigalniki in električnimi predmeti, Josip Mohorko. Glavni trg, podružnica mesarske obrti. Ivan Klančnik, Slovenska uh 15, steklarska Obrt. Ivan Novak, Erjavčeva uh 10, mesarska obrt. Miroslav Perko, Ob železnici št. 22. prevažanje tovorov z enim konjem. Dobaj Štefan. Gosposka ul. 36, brivska obrt. Marija Starčič, Vetrinjska uh 15, trgovina.z ,modnim, manufaktur-nim iu konfekcijskim blagom. Marija Šušec, Trstenjakova uh 20, šiviljska obrt Karol Jarh. Gregorčičeva, uh 1. trgovina z lesom, ogljem, drvami in premogom na drobno in debelo. Čepi Karol, Puškinova uh 3, prevažanje oseb z avtomobilom. Mlarija Pregrad, roj. Bidovc, Aleksandrova cesta 25, šiviljska obrt. Božidar Guštin, Aleksandrova cesta '51. trgovina z premogom, drvami in ledom. Tvrdka Vat,ra-Akumulator, ing. I. & F. Dom-selj, Stro.ssmiajerjeva.ul, 3. proizvajanje vseh vrst akumulatorskih baterij, in njih potrebščin ter nakup in prodaja elektrotehničnih predmetov. — Odjavljene pa so bile v oktobru:	Marijana Reyer,
Mejna ulica 10, prevažanje tovorov. Jožefa Kopi«. K remi jev a ul. 3, izdelovanje ženskih in otroških oblek. Vladimir Vračarič, Jurčičeva ul. 11, trgovina mešanim ‘blagom. Anton Birgmayer Aleksandrova cesta 77, trgovina z lesom Magdalena Glanz, Zagatna ul. 6, trgovina z manufakturo. Marija Bračko,Melj ska cesta (baraka) branjarija. Marija Wapper, Stolna ulica 1, trgovina z optičnimi predmeti. Marija Wapper, Stolna ulica 1, trgovina z zlatnino in srebrnino. Guštin Božidar. Aleksandrova c 51, agetura in komisija s premogom in drvami.
m1 S' sejmišča. Na svinjski sejem’ dne
6.	novembra so pripeljali 12(1 svinj in kozi. Cene so bile sledeče. Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 100—125 Din,
7—9 tednov stari 150—225, 3—4 mesece stari 280—320, 5—7 mesecev stari 350—480
8—10 mesecev stari 520—680. 1 leto »tari 1075—1100, 1 kg žive teže 11.50—12.50, 1 kg mrtve teže 15—18 Din. Prodalo se je 49 svinj'. '
m Darovi. Uradništvo tvrdke Durja va je darovalo mesto venca na grob ge Durjava, 12 Din za Sokolski dom v Mariboru. G. Dušan Strausgill je daroval mesto venca na grob ge Du rjava: Din 100 za Sokolsko društvo. Najlepša hvala! — Denar je deponiram v upravi lista.
m Orjuna Studenci priredi dne 14. t. ni. v gostilni »nad Dravo« Martinov večer, h" kateremu se vsi, posebej še vse sestre in bratje vabijo. Poleg licitacije žive in pečene gosi, petja in plesa, so še razno druge zabave na sporedu. Vstop prost. K^obilni udeležbi vabi odbor! 194 m V četrtek, dne 12. novembra umetniški večer v Veliki kavarni. 2434
■amtfvaaira
Narodno gledališče
Otvoritev sezone
REPERTOIRE,
Sobota., dne 14. novembra ob 20. uri »Gorenjski slavček«. Premijera.
Nedeljo, dne 15. nov. ob 20. uri »Gorenjski slavček«.
Pondeljek, dne 16. nov. Zaprto.
Torek, dne 17. nov, ob 20. uri »Zakleli grad«. Premijera.
—□—
»Gorenjski slavček« ua mariborskem odru. Letošnja gledališka sezona se 0-tvori v soboto, 14. nov, s Foersterjevo komično opero »Gorenjski slavček«, ki se ponovi tudi v nedeljo 15. nov., obakrat ob 8. (8.) uri izven abonmana. Ta melodijozna in zabavna opera je imela v Ljubljani največji vspeb od vseh o-per, katere so tam kedaj vprizorili: šla jo .okoli 40krat. Saj pa je to prava domača opera, v katero je vpletenih mnogo narodnih pesmi, na drugi strani pa jo bogata prekrasnih melodijoznih in fino muzikalnih mest. Kot komični operi pa ji rie. manjkajo tudi mnogo vrlo humoristične točke. Gotovo je, da bo tudi v Mariboru jako ugajala in doživela celo vrsto fr pr’z.
/okolstvo
Savezni starosta br. E. Gana! v Ptuju
^	Ptuj,	11. -novembra.
Ob največjem zanimanju Ptujčanov in okoličanov se je vršila minulo nedeljo v našem mestu krasna sokolska manifestacija, ki ji je (tal obeležje prihod saveznega staroste br. E. Ga n gl a. Že sprejem na kolodvoru, je bil lep. Popoldan se je zbrala v telovadnici vsa sokolska mladina s starešinstvom, pred-njaki in mnogimi člani. Br. savezni starosta. je imel krasen govor o mladini in nje razmerju napram sokolski ideji. — Pesniške in globoko prevdnr.ieoe besede najvišjega sokolskega funkcijonarja v naši. državi so zapustile v mladih srcih neizbrisljiv vtis. Na poziv staroste ptujskega Sokola br. dr. Šalamuna, je vsa mladina obljubila v roke saveznega staroste zvestobo sokolski ideji.
Zvečer se je .vršilo v napolnjenem Društvenem domu glavno predavanje br. Gangla. Razen domačega sokolskega občinstva so bili navzoči sokolski odposlanci iz vseh bližnjih krajev, tako zlasti iz Maribora. Ormoža. Središča 1.1. d. Sodeloval je sokolski orkester iz Maribora. Br. Gangl je imel ,enourni mojstrski govor o sokolski ideji. Žal nam je. da ne moremo' radi preozkega prostora zabeležiti niti najpoglavitnejših misli. IT koncu je povdarll, da je poleg slovanstva in demokracije najvišji sokolski ideal: viteštvo Značaja in plemstvo duha!
Frenetičen aplavz, ki je pvjča.l o pravi vzhičenosti občinstva, n* hotpt dolgo n-tihniti. Po predavanju je pridno svital mariborski orkester, moški zbor domačega pevskega društva pa je zapel več izbranih pesmi. K he«ed? se je oglasil še župni starosta, br. .Tulce, N o v a k, ki se je z lepimi besedami zahvalil savez-nemu starosti za njegovo skrb za obmejne kraje.
Večer je potekel v nh.Hepsem ‘soglasju in je bil prava manifestacija sokolske misli in sokol «ke ga bratstva.
375&1	—o—	;•	jsr	~
o Družabni večer ob’ sviranju sokolskega orkestra priredi Sokolsko društvo v soboto, 14. t. m. ob 20. uri v dvorani restavracije »Union«. Brat dr. Vidic bo imel važno predavanje o nalogah, smeri in ciljih Sokolstva. Poset. tega predavanja je za članstvo obvezen,' vabljeni pa so tudi vsi prijatelji Sokolstva.
o Točnost je vrlina, ki mora dičiti predvsem vsakega Sokola, tako mladega kakor starega, tega. naj se zavedajo tudi oni izposojevalci knjig iz Sokolske društvene knjižnice, ki drže knjige pozabljene doma preko izposoje val nega roka. Upam, da pismeni opomini ne bodo potrebni. — Knjižničar.
V Maribor, dne 13. novembra 7935.
m
CatBTB novelo Infeo
z naj finejšim okusom napravijo
MAGGl™ kocl?
I	za	govejo	juho
Pazite dobro na ime MAG 45 8 in na varstv. znamko zvezda s križcem Druge kocke nisood tvrdke M AGGI
: Uprava igrišč ISSK Maribor naznanja, da so igrišča do prihodnjega leta zaprta raiji planiranja in drugih po- Fa mogoče dovolj toplo priporočiti! 0®' trebnih popravil.	I	J,’aslhn ’n mladini, starim in mladim- n'
cenemu in nenčenemu — vsem! To jo S«', la življenja! Tu občudujemo človeka. ^ njegovi plemeniti drznost? in meritn® njegovo prometejsko voljo! — oh.
co, pristno življenje, svet in njegove P0" jave. Le-ti zahajajo bolj redko v kin°* ker se pri nas nudi večinoma blago pi‘ve in druge vrste. »Grajski kino« si je pr®; skrbel film za - denimo resnejše ljudi, k? pa je po svoji veličastni vsebini tak, da mora zgrabiti tudi onega, ki išče v kinu pustolovščin in viharne napetost« To je film vMonnt Everest«, ki napi; ®?' di pristne posnetke z znane ekspedicij® na najvišjo goro sveta, kralja Himalaje — Mount Everest.
Bili smo pri cenzurni predstavi, zato lahko napišemo o film.p to, kar smo videli. Divna reč! Vtisi nam osianejo neizbrisni. Redkokdaj si resen človek žfdi videti film dvakrat zaporedoma«. Tega pa si je treba ogledati! Ni je večje pustolovščine, kamor ni še nikdar stopila človeška noga. Neizmerno energijo je treba, da človek premaga svoje živce n* številne prirodne ovire v nemem ve? čanstvu večnih ledenikov. Posnetki * izvirni: napravili so jih sami člani ek®' pedicije, nič ni izmišljenega in naknadno pristavljenega. Tu občudujemo hkrati moderno fotografijo!
Expedicijo je opremilo — kakor zt'a' no — staroslnvno kr. geografsko društvo v Londonu. Sledimo jo na pestri poti iz Londona v Indijo, občudujoč pokrajine in običaje, njen vzpon na tibetanske višave: seznanimo se 7 življenjem ljudi, ki bivajo v najvišjih človeških sel išči h" (višje kot na. »Mont Ria#' eu). Potem pa vzpon na Mount E Ver ost! Budistični lama pravi: »Ne boste, vi beli hudiči, stopil na glavo boginje sveta«-In zares! Mistično preroštvo lame se .1® izpolnilo. Najpogumnejša, med pognrii-ninni M a 11 o r y iu I r v i n e sta jod v® 200 metrov pred vrhom (888?) izginila za večno. Ali sta vendarle premagala Hf. Everest in potem onemogla, ali pa sto pred vrhom zletela v divje globine* —' ta uganka ostane nerešena.
Skratka: film je nadvse zanimiv.
O d' .
Mount Everest v „Grajskem kinu“
Filmska posebnost za publiko in za iz-birčuežc.
Nekateri imajo radi filme, ki očita-jejo silno fantazijo, so polni zapletlja-jev in se po viharni napetosti izlijejo v miren konec. To so predvsem detektivski in pustolovski filmi. Drugi dajejo prednost ljubavuim dramam v filmu. Nekateri pa hočejo, imeti v filmu to, kar iščejo tudi izven kinematografa; resni-
naš najboljši flniaači .n:1 ’ ?aT«.i
ima v v*«h mestih tan»«l.i»v<> POverjeniTco daj« informacija o v*®01* posebno pa Še o imovnem stanju denarnih 7,avodoT, trgov-ako.indaatrijekih	in T»riTatnih oaeb
-ove informacija «0 »očne, izčrpne in brz*
nahaja ▼ Vuka Karadžiča ul.ll, Beograd -o*r telo fon jati-ŽS, a brzojavni n asi. Arjr«*
Pozor!
Abo hoiete izvedeti svojo bo, doinost. se obrnite no znamenitega egiptovskega grafologa, kateri Vam pove bodoinost. Maribor, hetel „Kesovo“, soba št. 2, Grajski trg. Od 8-13. in 14.-20. ure tudi ob praznikih.
2395
Popravila čevljav brez izjeme kakor tudi vse vrste novih čevljev po meri sprejme prvovrstna čevljarska delavnic* R- Monjac, Jurčičeva 9. 540?
merska rUn
se dnevno peče v
Dalmatinski kleti
Maribor, Mesarska ulica 5.
3235 Povodnik.
Slike za legitimacije Foto-
atelje Japelj, Aleksandrova cesta 25, „Trgovjki dornu, vhsd na dvoriflču.	2062
v ^tBnovanja, prazn*
sobe, neizrabljena slanovaDja. lokale, išče stanovanjska borz* ,Marstan“, RotavJki trg. 244^
provizoseega potnika
sprejme „Zitarica“, Maribor, Aleksandrova c. 36.
Kdor rabi
pisarniške potrebščin®
1385 najboljše kvalitete, kupi le pri
Zlati Brišnik. Slovenska ul. 1°
kupite najceneje pritvrdki	l8s9
ANICA TRAUN, Maribor, Grajski «rg *■
i	»Mariborska	Tiekarna-c	v	Mariboru,	prči!.;	:*•••	Sl a tt ko Detela, ravnatelj. Urednik Vekoslav Špindler, novinar, Izdajatelj: Konzorcij »(JJafeOir®#
precls: -• ni!;: Vekoslav Spi n dl er, novinar. Oba v Mariboru,