Poitnlna pliSan* v obtovTnl imurmaFiM Cena 1 Din Leto IV. (XI.), štev. 24 Maribor, četrtek 30. januarja 1930 » JUTRA" izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 Velja mesečno, prejemati v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn.2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 Oglasi po tarifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica št. 4 Kaj pravifo italijanske številke? Ako smo nedavno v članku o fašističnih grožnjah fašistom, ki si upajo še izreči kakšno kritično besedo o gospodarskem stanju Italije, povdarili, da te grožnje pomenijo slabo vest režima in še slabši gospodarski položaj države, so nam dogodki kmalu dali prav. Službena agencija Stefani je pred nekaj dnevi objavila zanimive podatke o ekonomskem stanju Italije koncem decembra 1929, ki potrjujejo trditve o ekonomski krizi Italije in o propadanju italijanskega gospodarstva. Evo samo nekaj suhih številk: Število konkurzov je od 832 v decembru 1928 naraslo na 1084 v dec. '929, število meničnih protestov od 65.796 v dec. 1928 na 74.735 v dec. 1929. Draginja stalno narašča. Zivljenski indeks je bil ]. 1927 za 37 večjih italijanskih mest določen na 100, dfec. 1928 je zna?čit *J2"76, dec. 1929 pa 97.06. Brezposelnih je bilo v dec. 1928 1. 363.551, v dec. 1929 pa '408.748. Če upoštevamo službene podatke ministra za korporacije, da dela v 6438 italijanskih podjetjih 954.565 ljudi, vidimo, da je v Italiji več ko tretjina teh ljudi brezposelnih. Industrijska produkcija propada. Kovinska industrija — vse glasom uradnih podatkov! — je izdelala v nov. 1928: 171.723 ton, v nov. 1929 pa komaj 112.802 toni. Produkcija jekla je padla od 162.746 ton v dec. 1928 na 142.122 ton v dec. 1929. Nazadnje tudi blagovni promet na italijanskih železnicah. Po uradnih podatkih žel. direkcije je bilo na račun zasebnikov prevoženo v dec. 1928 ton 4,614.904, v dec. 1929 pa ton 4,529.676. Po podatkih gen. pomorske direkcije je v vseh italijanskih lukah bilo v dec. 1928 blagovnega prometa 3,267.710 ton, v dec. 1929 pa 2,897.738 ton. Za prevoz je bilo v dec. 1928 angažiranih 2,037.719 ladijskih ton, v dec. 1929 pa 1,851.292. Trgovska bilanca za 1. 1929 je sicer manj pasivna nego je bila ona za 1. 1928 (6467 milijon lir pasiv v 1. 1929 napram 7361 mil. lir pasiv v 1. 1928). Vendar pa to ne pomeni napredka ali izboljšanja, ampak je le rezultat manjšega trgovskega prometa z inozemstvom. Izvoz Italije je padel od 1.654 milijonov lir v dec. 1928 na 1.394 mil. lir v dec. 1929. V istem razmerju vidimo tudi — zopet na podlagi uradne statistike —, da je Padlo število sklenjenih zakonov od 34.466 v dec. 1928 na 27.591 v dec. 1929; število rojstev v istem času od 85.494 na 81.743. V celem letu 1929 je bilo 33.000 porodov manj nego v 1. 1928. Nasprotno pa je bilo smrtnih slučajev v 1. ’929 za 21.898 več nego 1. 1928. (660.716: 638.818). In kaj pravijo italijanske borze? Borze so, kakor znano, instrumenti, ki najbolj občutno reagirajo na vse pojave gospodarskega življenja. One so ogleda- lo, v katerem se jasno vidi gospodarsko J,ce. države. One so seizmografi, ki beležijo vsak najmanjši utrip gospodarskega življenja v celem ekonomskem kompleksu države In sveta sploh. Zato so Kriza španske diktature TEŽKOČE GENERALA BERENGUERA PRI SESTAVLJANJU NOVE VLADE. — ZAHTEVE MINISTROV, DA SE DIKTATURA POPOLNOMA LIKVIDIRA. NEMIRI PO MESTIH. V XI. kolu je premagal Rubinstein Vidmarja, Niemcovič Graua, Tartako-wer Romija. Partije Bogoljubov—Aljehin, Araiza—Spielmann, Ahues—Kmoch in Colle—Maroczy so končale remts, partija Monticelli—Yates pa je bila prekinjena. MADRID, 30. januarja. Razvozljanje krize španske diktature po padcu diktatorja generala Primo de Rlvere, kakor tudi sestava nove vlade, sta zadela na večje težkoče kakor se je prvotno domnevalo. Novi kraljevi mandatar, general Berenguer, je že snoči izjavil, da je lista novega kabineta sestavljena. Med tem pa se ie pokazalo, da niso vsi od generala Berenguera izbrani ministrski kandidati privolili v svoj vstop v njegov kabinet. General Berenguer se trudi, da sestavi nekak prehodni kabinet, ki naj bi likvidiral diktaturo in vzpostavil v državi ustavnopravne razmere. Sklical je za jutri konferenco, na katero je povabil več dosedanjih ministrov, * generalov in bivših vodilnih politikov. Vsi v poštev prihajajoči bodoči možje pa stavljajo pogoje, ki si diametralno nasprotujejo, tako da Berenguer še vedno ni sestavil končne liste. Kakor zatrjujejo dobro poučeni krogi, bo nova španska vlada sestavljena sledeče: . Predsedstvo in vojna: general Berenguer. Mornarica: admiral Riberas. Notranje stvari: general Maržo. Justica: Estrada. Finance: Cambo. Javna dela: grof Mortera. Gospodarstvo: Matos. Prosveta: vojvoda Alba. Vrh tega namerava general Berenguer zopet uvesti zunanje ministrstvo, katero je svoječasno odpravil Primo de Rivera in je za zunanjega ministra določen Gonzales Hontoria. Kasneje pase je pokazalo, da ie navedena ministrska lista popolnoma negotova. Več bivših politikov, med njimi tudi vojvoda Alba, je pripravljenih vstopiti v vlado le pod pogojem, da se v najkrajšem času razpišejo svobodne parlamentarne volitve in diktatura na Španskem popolnoma likvidira. Generali pa so nasprotno zopet mnenja, da nikakor ne kaže diktaturo prehitro odpraviti, ker bi se sicer prav kmalu zopet pojavili nesrečni prepiri med strankami. Sodeč po sedanjem položaju, je malo verjetno, da bi mogel Berenguer že te- kom današnjega dne sestaviti svojo vlado. — • * Bivši diktator Primo de Rivera se očividno nikakor ne misli umakniti iz javnega življenja. Sinoči je govoril na zborovanju »Unie Patriotica«, katero je sam ustanovil, o položaju. Po njegovem mnenju je na Španskem še več let potrebna diktatura. Diktator je lahko oficir ali civilist, vendar pa je vpra sanje sodelovanja oficirjev in civilistov zelo kočljivo. Ako pa bi bila diktatura v resnici odpravljena, potem mora »Uma Patriotica« poseči z vso svojo silo v politično življenje in za volitve povsod postaviti svoje kandidate. * * Kljub še vedno zelo strogi cenzuri izraža vse časopisje veselje nad padcem Primo de Rivere. Splošno se naglasa, da je bila z izsiljeno demisijo diktatorja v zadnjem trenutku preprečena krvava revolucija in s tem tudi .nadse monarhije. Šef madridske varnostne policije, general Bazara, je odstopil. Njegova demisija je bila takoj sprejeta. Bazara je bil intimen prijatelj bivšega^ diktatorja. Za njegovega naslednika ie bi! imenovan general Sanjurio. * * Po raznih mestih se vrše veliki nemiri in izgredi. Sinoči je prodrlo več tisoč komunistov pred kraljevi grad, fršer so razvili rdečo zastavo in vpili: Doli z monarhijo! Policija je streljala v množico in je bilo pri tem več demonstrantov ubitih In ranjenih. Razburjenje v glavnem mestu je nepopisno. mednarodni šahousfci turnir u San Remu SAN REMO,-30. januarja. V X. kolu je premagat Monticelli Kmocha, Rubinstein Niemcoviča, Yates Graua, Vidmar Colle-ja, Aljehin Romija, • Bogoljubov Spiel-rnanna, Tartako\ver Ahuesa, partija Ma-roczy—Araiza pa je končala remis. Tar-tako\ver je zgubil visečo partijo iz IX. kola proti Kmochu. Humor juristou Neki odvetnik je pripovedoval, da fe pred kratkim v eni sekundi zaslužit 100 šilingov. »Kako to?« so ga vprašali. »Neki tuj tovarnar je bil pri meni. Sestavil sem mu oporoko, nakar me je vprašal, kaj stane sestava. Že sem hotel reči — 100 šilingov. V zadnji sekundi pa sem se premislil in rekel 200 šilingov, s čemer je bil popolnoma zadovoljen.« # * Sodnik nejevoljno: »Gospod, ako se ne znate dostojno obnašati, vas jaz tega ne morem naučiti!« Odvetnik: »Izvrstno, gospod sodnik, izvrstno!« * * Odvetnike nazivajo sluge pravičnost!. »Tu se vidi,« je rekel neki sodnik, »pregovor je čisto pravilen: Sluge so plačani sovražniki.« * * Predsednik porotnega senata: »KaV šne razloge ste imeli, da ste soglasno oprostili morilca, ki je sam priznal?« Načeln*k porotnikov: »Umobolnost.« Predsednik: »Kaj? Vsi umobolni?« * # Sodnik obtožencu: »Iz očes se vam vidi, da ste paglavec.« Odvetnik, ki je bil znan po svojih satiričnih odgovorih, je odgovoril: »Izvrstno, gospod sodnik, eno oko obtoženca je kakor zrcalo.« * * »Kaj pravite k veliki nesreči?« Je vprašal sodnik pri požaru dunajske ju-stične palače, ko je zgorela tudi zemljiška knjiga. »Kaj pa hočete, gospod dvorni svetnik,« je odvrnil vprašani odvetnik, »sedaj se pač plačujejo hipoteke z ognjem.« Razne nezgode pri delu. S tremi prsti leve roke je prišel v strn-garski stroj 251etni strugar Alojzij Breznik. — Sinoči je rešilni avto prevzel na glavnem kolodvoru 531etnega posestnika Ivana Penko, ki je dobil na lovu strel v desno nogo. Odpremili so ga v bolnico. — V Dravo je padel pod vplivom »neizogibnih okolnosti« — 261etni F. E., ki je preveč godoval. Pasanti so ga rešili iz mučne situacije in ga odpravili domov. borzni bulletini najvažnejše berilo ne le vseh poslovnih ljudi, ampak tudi vsakega državnika, politika, vsakogar, ki se bavi z javnim življenjem. Marsikaj se da zakriti s frazo, v bleščečem uvodniku s formalnim optimizmom, iz suhoparnih borznih poročil pa izbija resnica. In ti borzni bulletini so danes v Italiji pravcato protifašistično čtivo. Oni odgrinjajo zaveso od fraze in odkrivajo pra stanje Italije, četudi fašizmu to ne ugaja. Baš ob priliki zadnjih velikih rimskih svečanosti so bila borzna poročila na ravnost obupna. 2e nekaj mesecev padajo na taiijati-skih borzah sk;oro vsi papirji, 99%. Padajo od septembra naprej, zlasti močno v novembru in decembru. Statistika milanske borze iz zadnjih 4 mesecev v 1. 1929, ki vodi v seznamu vse državne papirje, bančne in industrijske in druge vrednostne papirje, kaže pri vseh stalno padajočo tendenco. Tudi banke so izgu- bile mnogo virov dohodkov in njihovi dobički padajo. Sledijo transportna podjetja. Značilno je padec Cosulicha od 92 na 83. Metalurgična in mehanična industrija vkljub velikim državnim naroč-bam stalno padate, »Fiat« papirji so padli od 460 na 322, kar je senzacijonalno odjeknilo po celem svetu. Tudi druge avtomobilske industrije v Italiji gredo nizdol, »Itala« je nedavno likvidirala s 35 mil. lir pasiV, »Bianchi« je padla od 60 na 51, »Montecatini« od 260 na 240, »Ilva« od 244 na 225. Tudi električno industrijo je zagrabil splošen val, »Edison«, je padel od 850 na 768. Eksportna podjetja se rušijo: Italo-Americana je padla od 350 na 252. Zakaj to padanje papirjev na italijanskih borzah? Ker je ponudb več nego zahtev. To jc staro načelo. Povpraševanja pa ni, ker je publika izgubila zaupanje v. podjetja, v industrije, v banke, v vse. Ne zaupa ponudniku, ker se vsake- mu vidi že v žoJodec, da mu je kriza ali konkurz blizu. Tudi ni v Italiji likvidnega denarja, brez tega pa posli ne gredo, zaostajajo, krediti se izgubljajo. Kapitalisti beže z denarjem v inozemstvo. V stabilizacijo lire ni več vere. Tudi ne v stabilnost režima. V zraku visi slutnja, »da se mora nekaj zgoditi«, prej ali slej. Začelo se je »šepetati«. In Mussolini je preko Turatija zagrozil vsem, ki »šepečejo«. Tako je car Trajan hotel skriti svoja kozja ušesa. Pa ni nič pomagalo. Tako tudi Mussoliniju ne bodo pomogle vse njegove grožnje preko dejstva težke ekonomske krize, ki bi ga morala spametovati, da bi se umaknil iz svojih bojevitih pozicij zlasti napram naši državi v vode razsodnost), treznosti, dobrega sosedstva m Kulturnega postopka z našimi brati onstran. Ali so pa morda Grandijeve pacifistične izjave na londonski konferenci prvi znate iztreznenia v Italiji?! Vederem^ Nevarnosti britanskega imoerija BORBE KOLONIJ IN DOMINIJONOV ZA OSAMOSVOJITEV. DIJE. - BRITANSKI IMPE RIJ IN EVROPA. VLOGA IN- Iz stare in starejše zgodovine poznamo več imperijev, ogromnih držav, ki so si osvojile in podvrgle najrazličnejša ljudstva, ki so pa vse prej ali slej zopet razpadle. Kako obsežna in ogromna je bila n. pr. rimska država. Obsegala je vsa ozemlja ob obalah Sredozemskega morja in polovico Evrope, toda razcepila se je na dva dela, na Rim in na Bizant in polagoma docela izginila. Enaka usoda je doletela tudi obnovljeno nemško rimsko cesarstvo, da o naglem nastanku in še bolj naglem razbitju ogromne države legendarnega Džingis kana, ki je obsegala skoraj vso Azijo, Malo Azijo in velik del jugovzhodne Evrope, niti ne govorimo. Od takih ogromnih svetovnih imperijev poznamo v novejši in najnovejši zgodovini samo Veliko Britanijo z njenimi kolonijami po vseh delih sveta. Kot prvovrstna pomorska sila in pozneje velesila, si je Anglija osvojila že zgodaj skoraj vso Severno Ameriko, vso Avstralijo, ogromno 300-milijonsko Indijo, Egipt in velik del Afrike. Razen tega je pa anektirala tudi nešteto otokov po vseh morjih in morskih ožin: Gibraltar, Suez, Singapore, otoke Malto in Ciper v Sredozemskem morju itd. Zastava Velike Britanije je plapolala po vseh kontinentih in po vseh morjih in 40 milijonov Angležev je obvladovalo ne le gospodarsko ampak tudi politično ves svet. Toda prav tako zgodaj so se pričele za ogromni velikobritanski imperij tudi velike težkoče. Prve skrbi mu je povzročila Amerika, ki se je z oboroženo silo uprla angleški nadvladi, se osvobodila in ustanovila današnje Združene države Severne Amerike. To je bilo prvo in ogromno zmanjšanje obsega in moči ve-likobritanskega imperija. Prav tako kakor Američani, so se pa •pričeli upirati angleški nadvladi tudi Egiptovci. Dobili so že pred svetovno vojno delno neodvisnost, po svetovni vojni pa je Egipt postal docela samostojna država in jo z Anglijo družijo le še nekatere formalitete. Enake tendence so se pa pojavile, posebno po vojni, tudi pri Kanadi, Avstraliji in Kaplandiji in borba za osamosvojitev teh prejšnjih kolonij se je končala tako, da so se spremenile v dominijone. Danes so v notranjosti popolnoma svobodne in samostojne države s svojo lastno vlado, parlamentom in zakonodajo, samo v zunanjepolitičnem oziru in v nekaterih gospodarskih zadevah so Še združene z An-gliio, odnosno s celotnim velikobritan-skim imperijem. Vendar pa se čedalje bolj opaža, da se tudi v zunanji politiki osamosvojujejo. Ude1ežuje!o se že samostojno raznih konferenc in imajo v tujini celo že nekaj lastnih poslanikov, posebno Kanada. Po vojni pa ni velikobritanski imperij doživel velikih pretres-Ijajev samo na drugih kontinentih, ampak tudi doma, kjer se je po dolgi in ostri borbi osamosvojila Irska ter se proglasila za samostojno državo, katero vežejo na Anglijo le še silno šibke vezi. Vendar pa je pretežna moč velikobri-tanskega imperija slonela slejkoprej na Indiji. Iz nje je črpal večino svoje sve-tovnopolitične sile pa tudi pretežni del gospodarske moči. Bogata zemlja ob Gangesu in Indijskem morju je bila in je še danes steber imperija, zato obstoja prav v odnosu Anglije do Indije vsa njegova nevarnost. Kakor hitro bi se sedanje ravnotežje porušilo, se poruši ves velikobritanski imperij in Anglija bi nehala biti prva velesila sveta, kakor je danes. Gibanje za popolno politično, go-spodarsko in kulturno neodvisnost Indije pa postaja 1 to za letom silnejše in nevarnejše, kajti po zadnjem sklepu vse-indijskega kongresa in solidarizaciji velikega indijskega voditelja Mahatme Ghandija s tem sklepom, prehaja borba za osamosvojitev od dosedanje pasivite-te v aktivno akcijo. Kako se bo ta borba končala, je težko prorokovati, a iz analogij v znani zgodovini bi bilo sklepati, da bo Anglija v tej igri naposled le izgubila, ako še ne sedaj, pa v bodočnosti. Veliko vprašanje pa je, kako bi ostale kolonije in dominijoni sprejeli zmago Indije? Verjetno je namreč, da bi se po indijskem zgledu tudi oni odrekli nadaljai, bodisi kakršnikoli podrejeni zvezi, z Anglijo. Da ta domneva ni neutemeljena, dokazujejo najbolj najnovejši dogodki v afriških kolonijah, posebno v vzhodnem Sudanu, kjer so sc pričeli, vzpodbudeni po Egiptu in Indiji, upirati celo že zamorci. Britanski imperij se tedaj nahaja pred nevarnostmi, ki ga lahko nepričakovano zrušijo, zato bo morala Anglija napeti vse sile, da se to ne zgodi ali da se vsaj že sedaj ne zgodi, kajti posledice zrušitve velikobritanskega imperija bi te'-ko občutila vsa Evropa in sploh vsa bela rasa. Biti si moramo namreč na jasnem, da Anglija brez kolonij in domini-jonov ne bi mogla eksistirati kot velesila, a tudi svojega prebivalstva, ki ga je več ko 42 milijonov, ne bi več mogla zaposliti in preživliati. Brez kolonij pa ne bi tudi ostala Evropa mogla živeli, ker bi bila neizogibno obsojena na gospodarski in s tem tudi kulturni in moralni propad. Usoda velikobritanskega imperija je zategadelj zadeva ne le Anglije. temveč vse Evrope in vse bele rase Mariborski in dnevni drobi\ M' & mariborsko aledaltere REPERTOAR. Petek, 31. januarja. Zaprto. Sobota, 1. februarja ob 20. uri »Netopir«. Premijera. Ab. B. Nedelja, 2. februarja ob 15. uri »Grudica«. Kuponi. Otroška predstava. — Ob 20. uri »Netopir«. Ptujsko gledališče. Pondeljek, 3. februarja ob 20. uri »Radikalna kura«. Gostovanje Mariborčanov. Celjsko gledališče. Sreda, 5. februarja ob 20. uri »Lepa pustolovščina«, Gostovanje Mariborčanov. Koncert Robeson odpovedan. Po zadnjih poročilih, ki jih je prejel koncertni biro, se je zdravstveno stanie slovitega Robesona tako poslabšalo, da umetnik par tednov ne bo mogel nastopiti, vsled česar je odpovedal celo turnejo. S tem je padel tudi zelo težko pričakovani mariborski koncert za enkrat v vodo. Za kupljene vstopnice se denar vrne. Koncertni biro je z umetnkom v stiku ter bo storil vse mogoče, da ipak pridobi tega slavnega pevca za Maribor za kak poznejši termin. Naslednji kon- cert bo v pondeljek, dne 3. febr. in sicer pevski zbor Glasbene Matice, dne 21 februarja pa pridj drugi naš letošnji šlager: Vaša Prihoda, o katerem bomo še spregovorili. Ljudska univerza v Mariboru. »Verdun«, francoski vojni velefilm, se bo predvajal v Apolo-kinu: V soboto 1. februarja: ob 4. dij. predstava in ob S. zvečer. V nedeljo 2. februarja: ob pol 11. dop in ob 4. pop. V pondeljek, 3 februarja: ob 8. zvečer. Blagajna odprta pol ure pred pričetkom predstave. Ljudska univerza Apolo kino VERDUN nai»e€|i francosk vojni film. Predva-jan bo dne 1., 2 3. februarja 1930 Jugosiovenska umetniška razstava v Londonu. Kakor javlja londonska revija »The Near East«, bo otvorjena 3. aprila tl. v Londonu, v Tate Galeriji, razstava ju-goslovenske umetnosti, ki jo priredi jugoslovansko društvo v Vel. Britaniji skupno s posebnim odborom v Jugoslaviji. Med razstavljenimi deli bodo tudi nekatera Meštrovičeva Ril šola preufč zahteua od otrok? Neki ljubljanski dnevnik je otvoril v svojem listu anketo z gornjim naslovom. 10 odgovorov staršev, učiteljev hi profesorjev kaže, da je stvar vzbudila po vsej Sloveniji veliko zanimanje. Raz-motrivanja kažejo, da je problem pereč in posega globoko v življenje naše de-cc. Večina se je dosedaj izjavila pritrdiino in je to skušala dokazati s konkretnimi primeri iz nekaterih šol, kjer se otroke resnično preobklada. Neverjetni posamezni slučaji nikakor še ne morejo razmer posplošiti, vsekakor je pa dobro, če se stvar iznese v javnost in čeprav to enemu ali drugemu ne bo po volji. Značilni so očitki staršev napram urnc ■ ’ 2, da ne zamudijo priložnosti ter si pravočasno nabavijo vstopnice. Cene dramske. Pevski odsek pekov v Mariboru priredi v soboto, dne 1. febr. v Gambri« novi dvorani veliko predpustno veselico. Na programu je: petje, humoristični nastopi, ples in veliki srčni srečolovv Svira priljubljena kapela glasbenega društva železničarskih uslužbencev in delavcev v Mariboru, pod vodstvom gospoda Schonherrja. Začetek ob 20. uri. konec zjutraj. Odbor. 312 Pevsko društvo »Luna« v Krčevini priredi dne 8. febr. zvečer v gostilni Wombek — Krčevina maškerado z godbo, plesom in petjem. Tri najlepše maske bo posebna jury nagradila. Godba na lok bo prvovrstna. Vabi odbor. 189 ,V \ i L i ti s i K .Kiha Mra« a. Ekspedida na severni tečaj pod ledom POLARNI RAZISKOVALEC WILKINS O SVOJEM NAMERAVANEM POTU V ARKTIK L. 1930 V PODMORNICL Sir Hubert Wilkins. znani polarni raz-1 skega peresa omogočala, da se bo ladja iskovalec, je te dni napisal v londonski reviji »The Graphic« razpravo o svojem načrtu ekspedicije na severni tečaj v podmornici. Tako podmornico si predstavlja v velikosti navadne ladje s kakimi 13.000 tonami. Lahko bi bila tudi še večja. Seveda bi ne plula naravnost skozi severno polarno morje, ampak ob obalih, ki niso zaledenele, pod vodo in led pa bi se spustila šele, ako bi ji močne ledene mase preprečile nadaljno napredovanje. Wilkins smatra, da bi na takem na-učnem potovanju bilo možno priti »pod« pol in v ravni smeri prepluti severno ledeno morje. Moderne podmornice lahko potonejo do 100 m. Nansen je objavil, da je največja debelina zaledenele vode. ki jo je našel, znašala 4.5 m. Peary in Sterfenson pa trdita, da v vodah nad 37 tn nad morskim dnom nikdar nista našla ledu. V Severnem 'polarnem morju ni velikih ledenih gora. Tudi sredi zime Arktik ni pokrit z nepretrgano ledeno skorjo. Amundšen se je spomladi 1925 s svojimi hidroplani spustil na vodo, od tečaja oddaljen komaj 145 km. Oni. ki so koncem zime in spomladi na tisoče kilometrov preleteli iznad arktičnih ledenih mas, so opazili, da so v razdaljah po največ 40 kin od katerekoli točke v severnem polarnem morju odprti kanali ili mesta s komaj zamrzlo vodo. Verjetno je — pravi-Wilkins — da bomo morali koncem poletja na potu od Spitzber-gov do Beringovega morja 75% poti prepluti v odprti vodi. Tako bomo lahko vsakih 50 km prišli na površino. A ravno to bi bila za podmornico največia nevarnost. Arktični led se velikokrat pregiblje. Odprti kanal v ledu stalno menjava svojo obliko in velikost, lahko pa tudi ,vsak čas izgine. Podmornica bi morala biti pripravljena, da v slučaja potrebe celo pot prevozi pod ledom. Nikomur pa ne bo prišlo na misel, da bi blodil 3000 km pod vodo in ledom. Moderne podmornice gonijo na površini Dieselovi motorji, pod vodo pa elektromotorji in baterije. S polnimi baterijami lahko ladja pri gotovi brzini plove le kratek čas, potem pa treba baterije znova napolniti. Čim večja je brzina, tim prej je potrošena energija. Izkušnje so i gibala stalno v dovoljni razdalji pod ledom. Dno ledu je navadno ravno, čc bi pa bili kje ledeni stožci, gotovo ne bodo tako veliki, da bi ob nje udarilo truplo podmornice. Tudi za ta slučaj bodo na gornjem delu ladje elastične prečke. Ako bi slučajno odpovedala gori navedena naprava, bodo te prečke ščitile ladjo pred karambolom. Ako bi slučajno bili pod ledom, debelim 6 m, in bi morali do zraka, bomo imeli na broclu dva svedra po 18 cm z električnim pogonom. Ko bosta izvršila nalogo, jim bomo odstranili matico, skozi odprtine pa porinili 15 cm široke cevi, eno za dovajanje zraka, drugo za odvajanje plinov. Tako bomo, mirno ležeč pod ledom, mogli napolniti baterije in nadaljevati pot. Ta metoda je sigurnejša nego da bi šli na površino vodt na kakem odprtem mestu. Podmornica tudi pod vodo ni »slepa«, ker vemo iz izkušnje, da v bistri vodi — in v Arktiku je voda zlasti bistra — vidimo pri dnevni svetlobi 50 m daleč. V arktiku pa ,je celo leto dnevna svetloba. Poleg vsega tega pa bomo imeli na ladji spredaj in zgoraj reflektorje, tako da bomo lahko v najbližji okolici vse opazovali. Pot pod severni tečaj in počez skozi polarno morje naj dokaže možnost uporabe trgovskih podmornic v arktičnih vodah, istočasno pa naj služi znanstvenim svrham. Na podmornici bodo naprave za merjenje globin s pomočjo zvoka, ki bodo preprečile, da bi pod mornica ponesrečila v plitvi vodi. Izven tega bo ladja na dnu imela kolesa. S pomočjo nihal bo mogoče meriti silo težine zemeljske skorje. Kompas bo o-značal magnetske razlike, ko bomo pluli pod »vrhuncem« zemlje, daleč severno pola. Indukcijski kompas in navadili pomorski kompas bbsta služila navigaciji Lahko bomo opazovali smer, jakost, temperaturo in sestavo lokov v severnem polarnem morju, v biološke svrhe pa bomo zbirali vse, kar bomo živega našli med potjo. Skozi prozorna okna podmornice bomo lahko opazovali in fotografirali to življenje. Za časa odmora in polnenja baterij i bomo s pomočjo astronomskih metod V Parizu je podlegel v torek raku znani učenjak in zdravnik Louis Fouv-rier, šef bolnice Cochin. Pokojnik je bil Franciji naravnost legendarna osebnost, zlasti vsled svoje izredne skromnosti. Njegova znanstvena raziskovanja so bila polna nevarnosti za življenje. Vso svojo energijo je uporabil v boju proti sifilidi in so njegova dela ogromna. Odkril je tudi antisifilitično terapijo potom bizmuta, vendar pa v svoji skromnosti ni hotel dati svojemu izumu svojega imena. Uvedel je dalje tudi uspešne metode zdravljenja raznih trebušnih o-bolenj. Pokojnik je bil star 62 let in bil velik prijatelj našega naroda. Bil je ponovno v Beogradu in je posetil tudi razna druga mesta naše države. 5mrt znamenitega francoskega zdraunika Reforma ruskega koledarja že sklenjena Reforma koledarja v sovjetski Rusiji je že sklenjena stvar. Vladna komisija je namreč odobrila načrt, ki ga je izdelala podkomisija. Novi koledar pričenja z boijševiško revolucijo. Kot prvi dan velja 7. november 1917. Leto ima 12 mesecev, vsak mesec pa 6 tednov po 5 dni. K temu. pride še 5 revolucijonarnih praznikov, ki bodo uvrščeni v dotičtie mesece kot A ali B dnevi. Dosedanja imena mesecev ostanejo še naprej v veljavi. istotako imena tedenskih dni od pondeljka do petka, dočim sta sobota in nedelja odpravljena. Projekt bo predložen svetu ljudskih komisarjev s priporočilom, da naj uvede novi koledar že v tekočem letu. Filmski operater snima resnični brodolom Ob priliki ponesrečenja nemške ladje »Monte Cervantes« je španski filmski operater ohranil prisotnost duha. Že se je začela panika, on pa se je postavil vidno visoko in začel filmati. V megafon je tudi kričal režiserske znake. To je ljudi spravilo k zavesti, da so mirno ča-TcaH,' dokler ni prišla'na vsakega vrsta, da jc bil vkrcan v rešilni čoln. Operater pa je filmal celo sceno do konca. Spori dokazale, da znaša štedljiva brzina pri ugotovili naš položaj m s pomočjo podmornicah pod vodo 6.5—8 km na uro. Takšno počasno napredovanje ščiti podmornico pod vodo. Male podirt^i-ce, s prikladnimi odbijači, lahko s polno * I radio-aparara bomo stalno v zvezi vsemi deli sveta. Iz spuščenega balona bomo lahko fotografirali vse, kar bo pod nami. Lahko bomo opazovali vremen- zbirali materijal neprecenljive važnosti za vremenarje. Predvsem pa bomo dokazali, da je moderna tehnika zopet premagala tež-koče, ki jih ji je postavila na pot narava. paro nalete na masivno zapreko, ne da priUke in led v Polarnem poletju ta bi bile pri tem poškodovane. Pri ekspediciji, ki jo bom podvzel I. 1930, bomo pripravljeni na vsakršno nezgodo. »Lake«, tip podmornice, s katero bomo pluli, bo opremljen z vsemi varnostnimi napravami. Na ladji bote dve sobi, druga poleg druge, ki ne bote propuščali zraka, na tleh ene izmed njih bodo vrata. Tako bomo mogli pod vodo v potapljaški opremi zapustiti ladjo, da izvršimo popravila na ladji. Sobe morajo biti. napolnjene z zrakom do tlaka, ki je enak tlaku vode. Tako se bodo vrata lahko odprla in bodo ljudje lahko šli ven. S seboj bo imel vsak zračno cev tn vrv, da se bodo mogli svobodno gibati. Naprava nam bo služila, da bomo našli pot do zraka ali — če bo potrebno — prebiti led. Potapljač bo eksploziv pritrdil pod ledom, se bo vrnil v podmornico in se tam skril, po eksploziji pa se bo vrnil k odprtini. Potapljač bo lahko na podmornici ali blizu nje s pomočjo termita ali kakijevega karbita raztopil led in napravil odprtino. Četudi je lahko led 5 ali več metrov debel, vendar upamo, da bomo koncem poletja našli led, ki ne bo debelejši nego en meter. Odspodaj se da led lažje razbiti nego od zgoraj, poleti pa, ko je temperatura vode nad ničlo, bo treba le malo toplote, da se v ledu prodere odprtina, ki bo dosti velika, da se porine skozi njo komandni stolpič. Za raziskanje debeline in kanalov na gornjem delu podmornice ki bo štrlela nad površino ladje 10 Dolžn kava loterija in upniki Poljski dnevnik »Republika« poroča o svojevrstni loteriji, ki jo je iznašel neki tovarnar iz keramične industrije na Češkoslovaškem, žalibog ne v korist svojih upnikov. Ko ga je neka poljska tvor-nica pozvala, da naj izpolni svoje obveznosti, ji je poslal pismo sledeče vbe-bine: »Vaše pismo z dne 6. januarja prejel. Iz njega razvidim, da me silite, naj izpolnim svoje obveznosti. Hočem pa poravnati enako z enakim. Nad 7 mesecev sem moral čakati za dobavo zahtevanega blaga, ki sem ga ravnotako nujno potreboval, kakor Vi sedaj denar od mene. Zato morate še nekoliko potrpeti. Dalje Vam sporočam, da sem izumil nov način plačevanja, s katerim se morajo sprijazniti vsi moji upniki. Vse račune spravljam vedno v poseben predal. Vsak mesec se vrši potem žrebanje in upnikova terjatev, ki jo z zaprtimi očmi prvo po-tegnem iz predala, ima še največ šans, !da bo v doglednem času poravnana. Ako pa ml boste še vnaprej pošiljali o-pomine, potem bom prisiljen, da Vašo bo ; tvrdko sploh za vedno izločim od ude-priprava, ! ležbe pri moji loteriji.« Kako stališče so 12 upniki zavzeli napram tej čudni loteriji, mušice gospoda Forda Kralj avtomobilov. Henry Ford, ima v bližini Detroita veliko posestvo. Tam sedaj Ford postopoma gradi starodavno ameriško vas, ki jo bo nazval Greenfield. Po celi Ameriki išče antikne, zgodovinsko dragocene predmete, ki jih spravlja v to vas in jih tam urejuje tako, kakor so bili ob svojem času. Tako je že uredil sodno dvorano, v kateri je Abraham Lincoln delal kot državni odvetnik. Tudi je že urejena stara livarna železa. Svojemu prijatelju Edisonu je uredil laboratorij, kakoršnega je Edison imel, ko je izumil električno žarnico. Ko bo cela vas s starodavnimi obrtniškimi delavnicami, cerkvo, ljudsko šolo, kakoršno je obiskoval Ford v otroških letih, ter z gostilno, v kakoršno je zahajal v svoji rojstni vasi, gotova, bo vas pristopna za ogled obiskovalcem. Predsednik Hoover trpi samo »suhe« državne pravdnike. Generalni državni pravdnik v Zedinjenih državah Mitchell je izdal okrožnico, v kateri sporoča, da za časa predsednikovanja Hooverja ne more nikdo o-pravljati službe državnega pravdnika ali podobnih mest, ako je vdan vživanju alkohola in se ne strinja z načeli prolii-bicijskega zakona. Mitchell sporoča' obenem, da'bo nastavil tajne agente, ki mu bodo preskrbeli informacije o živ-ljenskih običajih in nazorih ljudi, ki sc bodo potegovali za taka mesta. m. Ta naprava bo s pomočjo regulacij- tega pa žal dotični list ne pove. Naši roiaki v Ameriki. Kakor poroča »Slovenski tednik« Buenos Airesu, re je tam dne 5. tm. stanovilo Slovensko prosvetno društvo Št. 2 in sicer za okoliš, ki je preoddaljen od prvega Slov. prosv. društva. Poleg teh dveh društev obstoja tam tudi mlado in agilno društvo »Miramar« društva so pridno na delu. Mariborski zimskosporini podsavez. Člane opozarjamo, da se dobe pri podsavezu za verificirano članstvo legitimacije. Potrebna je fotografija, pristojbina 10 Din. V bodoče bodo tekmovalci pripuščeni k tekmam samo z legitimacijo. Ponovno opozarjamo vse člane, da se vrši vse dopisovanje z JZSS samo preko našega podsaveza. Na enak način se morajo naročiti tudi železniške legitimacije. Seznam članstva, ločeno za verificirano in neverificirano, še dosedai niso poslali: SK Rapid, SK Železničar, SSK Maribor; SK Ptuj; SK Ojstrica, SPD-ZSO Celje; SPD-ZSO Prevalje, Črna-Mežica in smučarski klub Slovenjgradec. — Prosimo vse navedene, da to čim preje izvršijo. Sankaška tekma za prvenstvo Pohorja v izvedbi ISSK Maribora je preložena na poznejši termin. Enako je preložena tudi meddržavna tekma v Bohinju na prihodnje leto. Dne 2. marca priredi podsavez izlet preko Klopnega vrha—Peska—Rogle v Mislinje. Zbirališče 1. marca na Klopnem vrhu oz. Pesku, prihod v Mislinje 2. marca ob 17. uri Izmenoma bodo izhajala obvestila podsaveza tudi v Športnem listu, ki izhaja v Ljubljani vsak pondeljek. Postaja Maribor gl. kol: je dovolila, da se rezervira na koroški progi zadnji vagon izključno za smučarje oz. športnike in sicer; vsako soboto pri vlaku 9014 in 9024, odhod iz Maribora gl. kol. ob 13.20 ,in 17. uri ter vsako nedeljo pri vlaku 9025 in 9015, v Maribor gl. kol. prihod ob 18.26 21.05, a to na progi Maribor gl. kol.— Dravograd Meža oz. Fala. Vagoni so označeni s posebnimi napisnimi tablami. Seznam pri JZSS verificiranega članstva pred ustanovitvijo podsaveza izide v kratkem v službenih glasilih JZSS. — V naslednjem navajam imena članov verificiranih pri MZSP: SPD - ZSO Črna Mežica: Martin Ule, dr. Rudolf Punzengruber, Franc Polaj-ner, Maks Golob, Karel Gros, Gustav Grčar, Hinko Blajer. SPD-ZSO Celje: Ervin Gračner, Ivo Zore, August Tominc. SPD-ZSO Maribor - Ruše: Bohuslav Šamal, Karel Barbier, Josipina Kock, Gustav Slaveč, Marija Drofenik, Slavko Legvart, Ernest Versel, Herman Weiss, Ljuban Mušič. SK Rapid Maribor: Pavel Hermann. SPD-ZSO Maribor-Ruše: Boris Šket, Slava Basiako. Ivanka Kos, Zlatko Voglar. Zdravko Stangl, Peter Škofič, Josip Petrun, Alojz Koren. Za vse te člane naj se čim preje naroče verifikacijske legitimacije ter obenem nakaže odpadajoči znesek. Za danes, dne 30. tm. določena jeja upravnega odbora je odpovedana. Prihodnja seja bo v četrtek, dne 6. febr. ob 20. uri v restavraciji Orel. Občili zbor SK Železničarja. Včeraj se je vršil v dvorani hotela »Pri Zamorcu« III. redni občni zbor SK Železničarja. Po poročilih posameznih funkcijonarjev je bil staremu odboru s predsednikom g. inž. Koudelko na čelu soglasen izrečen absolutorij, blagajniku g. Fišerju pa s pohvalo. Pri volitvah je bil izvoljen naslednji novi odbor: Predsednik inž. Wolf Bogomir, podpredsednik Mozetič Milan, tajnik Fišer Josip, blagajnik Zore Franc, gospodar I Inkret Anton, gospodar II Wagner Maks, odborniki: Toličič Jakob, Zitterschlager Stanko, Bukovala Fedor, Stauber Rudolf. Razsodniki: Hiijsl Emil, Glaser Franc in Karaman. Pregledniki: Marussig Hugon, Bačnik Jakob, Pipuš Zdenko, namestnik Vračko Alojz. Načelniki sekcij: nogometne inž. Kon-delka Rudolf, tajnik Jančič Franc; rokometne: inž. Koudelka; težkoatletskc: Pirscher Ivan, tajnik Zore Franc; lahkoatletske: Babnik Jakob, plavalne: Bibič Rihard; tenis in ping-pong: Mazi Gujo; ženski šport: Mozetič Milan in zimski športi inž. Koudelka. Iz LNP-ja, . Na včerajšnji seji kazenskega odbora LNP je bil kaznovan igralec Kurzman Oskar, član SK Rapida radnuadenta pri tekmi ISSK Maribor:SKRapld dne 8. Vsa tri! XII. z zabrano igranja za dobo šest me-i iecev. Michel Zfoaco £ukcedja ia »Strinjam se z vami, oče,« je dejal Cezar mrzlo. »Zato vam tudi prisegam, da pridemo morilcu na sled! Jaz sam sem si zastavil to nalogo!« »Ah, to mi je v pomirjenje, Cezar moj... Corpo di bacco! Najprej smo ukrotili plemstvo in nataknili ljudstvu nagobčnik, podvrgli smo si Italijo in pregnali Rim v jetniško kletko — in zdaj naj se dajemo moriti? Ce je tako, ni bilo vredno, da smo storili to, kar smo storili!... Samo član rodbine Borgia se sme dotakniti člana rodbine Borgia!« Cezar je pogledal očetu globoko v oči. In takrat se mu je zasvetil obraz v usmevu, ki je bil še bolj krut in še bolj nesramen. Kakor da ga je oblila mrtvaško-bleda luč; razumel je!... »Oče,« je dejal, »vaša modrost je brezmejna! Ponižno se klanjam vaši veleumnosti. Francesco nas je izdajal...« »Previdnost božja ga je kaznovala s takšno strogostjo, da moje očetovsko srce trepeče od bolečine...« Nastopila je minuta molčanja. Obadva moža sta se zasanjala. In vsakteri njiju se je vpraševal, ali ni drugi še podlejši in še groznejši od njega samega. Nato je Cezar obnovil razgovor: »Zdaj, ko sva uredila vprašanje o pravičnem maščevanju ...« »Kaj re. r'a. boš našel morilca, Cezar? mi, da me pomiriš...« »Prisegel sem... in to veste, kaj velja, če Borgia priseže... ako gre o njegovi koristi...! Zdaj je torej vprašanje opravljeno, in zdaj bi hotel vedeti neko podrobnost, ki mi je ostala neznana...« »Rekli ste, da je bil Francesco zarotnik, in da vas je njegvoa smrt otela nevarnosti...« »Per bacco! Ti sam si rekel to!« »Da, toda vi ste mislili. Recimo, da ste rekli s po-sredstvom mojih ust...« »Bodisi... Recimo. In?« »Torej, oče, objasnite mi do kraja: s kom se je bil Francesco zarotil? To mi je važno vedeti...« Papež je pomislil. »Sin moj,« je dejal naposled, »le preveč je res, da se je bi! moj nesrečni Francesco zvezal z našimi najhujšimi sovražniki...« »Imenujte jih, oče.« V tem hipu je postal izraz Cezarjevega lica tako preteč in tako sovražen, da ga je papež pogledal z nekakšnim divjim ponosom, misleč si: »Ta je moj sin!« Nato se je vrnil k mislim, o katerih sta govorila: »Da bi ti jih imenoval!« je vzkliknil. »Kakšen si! Če bi ti jih mogel imenovati, bi bilo delo preveč lahko!« »Torej ne veste imen zarotnikov?« »Vam samo to, da zarota obstoja, ničesar več!... Vem, da hočejo mojo smrt — in tvojo, Cezar!... Vem, da so izdajalci zaupali tvojemu bratu Francescu... ki se naj Previdnost božja usmili njegove duše...« »Misliva rajše nase, oče!« »Prav imaš, per bacco!... In glede na to mi je prišla misel.« »Tak oglejva si tisto misel,« je dejal Cezar, ki se ga je loteval nemir. Papeževe misli so bile po navadi nesrečonosne za tiste, ki jim jih je zaupal; to je Cezar dobro vedel. »Rad bi te oženil!« je rekel stari Borgia nenadoma. Cezarju je odleglo; zakrohotal se je na glas. »Kaj sem vam storil žalega, oče?« je vzkliknil. »Ne šali se, Cezar... Saj poznam tvoj okus, in vem da zakrament svetega zakona navdaja tvojo neodvisno naravo z odporom, ki mu nočem nasprotovati... Ako ti torej govorim o možnosti ženitve, ti govorim zato, ker vidim v nji sredstvo, s katerim lahko za vse čase utrdiva najino moč...« »Poslušam vas, oče!« je dejal Cezar, mahoma zopet ves pozoren in resnoben. »Poslušaj, Cezar; včasih se dogaja, da se oziram nazaj in se spominjam vsega, kar sem storil za slavo in za blagor naše hiše...« Glas starca se je pričenjal tresti... obraz mu je zatemnel. »In takrat, Cezar, se mi zazdi, da plavajo strahovi okrog mene!... Knezi, grofje, škofje, kardinali — cela peklenska procesija bledih glav, ki mi prete... vsi tisti, ki so padli okoli nas... od jekla ali od strupa... Malatesta, Manfredi, Vitelli, Sforza... vsi vstajajo iz svojih grobov in mi govore: Rodrigo Borgia, vsak, kdor ubija, bo ubit! Borgia, poginil boš od strupa!..,« »Oče!... Preženite si te otročje domišlije!« »Cezar! Cezar!« je zamrmral papež in prijel sina za roko, »strašna slutnja me navdaja: kmalu bom umrl... umrl bom zastrupljen!... Molči!... Daj, da dokončam! Kaj dč, če umrjem jaz; to ni nič! Toda — ti!« »AH mi mar kaj preti?« Papež se je ozrl na sina z enim tistih stranskih pogledov, ki so bili njegova značilna navada. Videl je, da groza pričenja vršiti svoje razkrajajoče delo v Cezarjevem duhu. »Otrok!« je vzkliknil. »Ti si torej misliš, da hočejo meni zlo? Beži, beži! Če bi šlo samo o meni, bi me pustili, da umrem od starosti... saj sem obrabljen človek... Toda ti! Ti!... Dični dedič moje oblasti! Ti, ki si osvoji! Romagno! Ti, ki sanjaš o tem, da bi obnovil cesarstvo Nerona in Caligule! Cezar, sin moj, tebe — tebe hočejo zadeti, in da te uničijo tem goto-veje, treba da prvi izginem jaz... Ali zdaj razumeš?« »Grom in peklo!« je zarenčal Cezar, in oči so se mu zalile s krvjo. »Preden se kdo dotakne le enega lasu na vaši glavi, oče, zapalim Italijo od rta Sparti-vento pa gori do Alp!« »Preostaja ti vse kaj boljšega, Cezar!« je povzel papež, in njegovo črno oko se je zasvetilo od zadSšče-nja in se zaiskrilo od zmagoslavne zvijače. »Govorite... pripravljen sem na vse!« »Torej, Cezar... ta ženitev bi spravila vse v pravi red!« »Ali... saj še vedno ne vem...« »Imena tiste, ki nama prinese za doto pomirjenje Italije in gotovost, da nihče ne omaja najine moči? Povem ti ga: ona je hči grofa Alma... Beatrice!« »Hči grofa Alma!...« je vzkliknil Cezar z začudenjem. »Ali jo poznaš?« »Ne! Saj še vedel nisem, da ima grof kako hčer!... Toda oče, kako se morete nadejati, da bi bila mogoča zveza med rodbinama Borgia in Alma? ... Dejali ste, da sem osvojil Romagno... Res je; nisem pa mogel zavzeti trdnjavice Monteforte, ki je vzdržala šest naskokov in štirinajstmesečno obleganje! Grof Alma, gospodar Montefortski, še vedno stoji pokoncu, predrzen in ošaben, vtelesena neprestana grožnja za nas...« »Vidiš, per bacco, ti zadevaš v črno... Monteforte je postal shajališče vseh nezadovoljnežev... vseh tistih, ki smo jih mi obrali in oropali. Delaven in pogumen spletkar, je zbral grof Alma okrog sebe kakor v šopku vse sovraštvo in vse mržnje, ki so tlele prej raztresene po Italiji... Ali zdaj vidiš, kako važno bi bilo, da postane Beatrice tvoja žena?...« »Grof ne bo nikdar privolil...« »Ti ga boš primoral.« »Kako? « »S tem, da predvsem ugrabiš in odpelješ njegovo hčer« Cezarjevo čelo je prepregala guba nezaupnosti In skrbi; sam pri sebi je iskal vzrokov, da bi se odkrižal tega podjetja, ki mu je kaj malo prijalo. Strašna ljubezen, ki je od ure do ure naraščala v njegovem srcu, ni puščala več nobenega prostora za avanturo, ki mu jo je oče predlagal. »Marširati nad Monteforte z zadostno vojno močjo,« je povzel papež, »polastiti se tega poslednjega zavetja nasprotnikov, spraviti grofa na milost in nemilost v tvojo oblast in mu tistikrat predlagati, da poročiš njegovo hčer — to bi bilo nekaj imenitnega, prekrasnega... Pomenilo bi konec uporov... in zaključno pomirjenje ... ter pogin vseh najinih sovražnikov, ki bi s tem izgubili ves svoj pogum ...« MAU OGLASI Delavska zajutrkovalnlca, Studenci, Slomškova ul. 5 pri cerkvi vam nudi v soboto in nedeljo orehovo potico, krofe, pristne klobase, vino Staj. in dalm., Iesnikovec po zelo nizkih cenah. 300 Kavarna v Zagrebu na prodaj. Več pove iz prijaznosti Oset, Mariborski dvor. 303 pozori 1. FEBRUARJA pozori V soboto začnem točiti ravnokar prispelo veliko poši-ijatev 1—2 prazni ali meblirani sobi v sredini mesta takoj oddam. Naslov v upravi lista. 304 Zgubili so se blagajniški ključi. Najditelja se prosi, da jih odda proti nagradi v gostilni Poceni prodam popolnoma nov zimski plašč za 15—17 let starega fanta. Krčevina, Praprot-""■ova 141. 299 pri »Treh ribnikih«. 311 MUMIKNIM Dijaka sprejmem takoj v prav dobro oskrbo. Maistrova 14, II. nadstr., vrata 6. 309 jOtiuain gospodu opremljeno sobo s postrežbo v vili za Din 250, električna luč, separi.ran vhod s 1. februarjem. Čopova ulica 10. 298 Oddam opremljeno sobo s posebnim vhodom. Istotam se sprejme sostanovalec. Tržaška cesta 20/1., vrata 4. < 310 z otoka »Visa« v Dalmaciji, črno in belo, garantirano pristno. Vino provenijence »Vis« je dobro poznano po vsem svetu kot zdravilno vino, pristno in preizkušeno, brez konkurence. Vsak naj poskusi, da se prepriča, da se taka žlahtna kapljica sploh nikjer ne toči, kot samo na Rotovškem trgu 8. Vsa vina čez ulico liter Din cenejša. Velika zaloga najfinejšega pristnega dalmatinskega oljčnega (olivnega) olja po Din 18.— liter. Dnevno dobite sveže morske ribe na več načinov pripravljene: ribja salata, ribja marinada, vsak pondeljek ob 19. (7.) zvečer rižoto z morskimi raki ali pa brodeto od najfinejših rib, kakor tudi šunka kuhana, kranjske klobase, olive, ovčji sir, mortadela, osokolo, dnevno sveži vampi s parmezanom itd. Vsa jedila prodajam čez ulico po zelo nizkih cenah! Za obilen obisk se priporoča gostilničar 305 JOS. POVODNIK, Maribor, Rotovški trg 8. \ Dva gospoda ali gospodični sprejmem na stanovanje, eventuelno tudi na hrano. Stritarjeva ulica 5, krojačnica. 296 Profesor daje instrukcije iz matematike, francoskega in nemškega jezika. Naslov v upravi Hsta. 301 Zastopniki za gospodarstvo se sprejmejo. Velik zaslužek. Predstaviti se med 18. in 19. uro. Ferdo Božič, Sodna ulica 30. 302 20% kronske bone kupimo! Plačamo najvišjo dnevno ceno. Prometna bančna družba, Maribor, Cankarjeva ulica 14. 307 Iščem dvo- do trisobno stanovanje s kopalnico. Naslov naj se odda v upravi lista. Začetnico za dobroidočo trgovino iščem. Naslov pove uprava »VeČernika«. 291 Solnčna ponjava, ca. 700X220 cm z železnim ustrojem vred, za trgovino, kakor tudi razne izložbene omarice ceneno na prodaj. Vprašati v trgovini Slomškov trg št. 6. 290 Gospodična ali gospa, ki položi Din 5000 do 10.000 kot kavcijo dobi s 1. marcem stalno službo blagajničarke. Pismene ponudbe na upravo pod »Kavcija«. 308 ■ NADEVANI KIOBASNI OSOLJENO (U/URSTEL-^ALZ-STANGERl) samo * soboto.