D Filozofično-fizikaličen načert. Spisal Anton Urbas, stolni korar v Ljubljani. Prideržujejo se vse pravice. V Ljubljani. Samozaložba skladateljeva. 1876 . Vvod. -^•Vtrike, toplote in svetlobe, treba mu je, da razume bistvo in življenje natvore. 1) Vsa nebeška telesa z zemljo vred so sama za se do- veršeno bitje, jedna snov. Natvorna snov je le jedna, a ima v sebi brezštevilno odlomkov v naj različnejših oblikah, ki se skladajo v soglasno zvezo, kakor udje telesa. 2 ) Vsa natvorna telesa skupaj so lejedno bitje, jeden svet, jedna snov, a vsak pameten duh je bitje za se doveršeno, za se jeden svet, za se jedna snov. 3) Svet v natvori je jednota zložena iz samih odlomkov, je jednota v sebi razlomljena. Slehern pameten duh pa je ab¬ solutna jednota, jednota sama ob sebi. Misel „jaz“ je neraz¬ deljiva in daje duhu svedočbo, da je absolutna jednota. 4) Natvorna snov živi, in duhove snovi žive. Življenje je razvitek bivanja. Da bivam, moram tudi pokazati, da sem (bivam). Življenje je zmožnost, ki sprejema vtiske zunajnega sveta v se, t. j. vsebljuje se, in ki stvarja vtiske iz sebe na zunajni svet, t. j. izsebljuje se. Življenje je premena vsebljenja in izsebljenja. 5) Natvorna snov se bistveno razlikuje mimo duhove snovi, isto tako so načini njenega vsebljenja in izsebljenja mej sabo različni. Vsako se more, ko se v življenje razvija, kazati tako, kakor je. Nihče ne more spremeniti ne bivanja, niti način bivanja, kolikor je to z bivanjem nerazrušljivo v zvezi. 6 ) Duh se vsebljuje tako, da razločuje svoje bistvo od druzih bitij, zavedaje se samega sebe in sprejemaje čute oblažilne in r 4 neoblažilne; izsebljuje se pa rabe svojo prostost, ko sega V zunanji svet. 7 ) Ker natvora živi kot bitje za se doveršeno, mora tedaj i meti zmožnost vsebljenja; ker pa živi kot celota v samih raz- lomkik, ne more njeno vsebljenje nikdar prodreti do lastne za¬ vesti, kajti samosvestna misel „jaz“ je izraz absolutne jednote, a natvora je jednota sama v sebi razdrobljena. Po snovi in njenih oblikah ter po raznih prikazih se natvora izsebljuje. 8) Kakor se natvora le v odlomkih razne oblike na raznih stopinjah življenja izsebljuje, tako se tudi ne more kot jedna celota ter na jeden hip vsebiti, nego le v odlomkih, ko se vsak po svoje ter v svojem času vsebljuje in izsebljuje. 9 ) Duhovemu in natvornemu življenju je odkazano, da se mej sabo oblažuje. Natvora pa ni na isti način v posestvu svojega bivanja, kakor je duh, ker nima samosvesti; natvorno življenje služi bolj prostemu duhu, ki je zunaj nje. Težišče na- tvornega življenja biva toraj v izsebljenji, a težišče pametno- prostega duha v vsebljenji. 10 ) Delavnostni nagib duhu je zavedno samočutstvo in slo- boda; delavnostni nagib natvori pa je dvoje po bistvu sebi nasprotnih polarnih sil; one ste tako rekoč „mobile perpe- tuum“, to je poočitovan izvor življenju v natvori, ki se vedno privlači in odbija, vsebljuje in izsebljuje. Duh dela s prostostjo, a natvora s silo. — 11 ) Vsled dvojih nasprotnih konic (polov), ki jih natvora v sebi ima, stoji ona v vednem nasprotji proti sami sebi, v nasprotji „jaz in ti“, subjekta in objekta. To nasprotje je naj¬ bolj izraženo v razmerji mej moškim in ženskim spolom. Oba spola spadata k jednemu in istemu bitju v natvori, ki je raz¬ lomljeno v dve polovici sebi nasproti stoječi, ki pa ste skupaj jedna celota. To oboje nasprotje je dvojnato življenje v natvori; mej tem, ko je duh jednostaven, je narava porodilna, prostorno se razširjoča. 12) Tudi duh more stopiti k sebi v nasprotje, v raz¬ merje od , jaz in ti“; kadar n. pr. sami s seboj govorimo, kadar samega sebe ljubimo, zaničujemo, premagujemo; a vendar je vedno jeden in isti duh, bodisi kot subjekt, bodisi kot objekt. Dejansko se duh ne more podvojiti, ker je jednostaven; a v 5 naravi je subjekt kaj druzega, objekt kaj druzega, (recimo: on in ona) ker narava ima dvojnato življenje. 13 ) Ker je to jedno natvorno bitje celota iz odlomkov, mora tudi vsak odlomek imeti znak življenja v jednem bitju, namreč polarno (privlačivno in odbijavno) delavnost. S tem, da se oba pola kažeta delujoča v vseh odlomkih, dokazujeta, da sta jednega bitja. 14 ) Ker so vsi odlomki skupaj jedno bitje, tedaj tudi noben posameznik, recimo: ptič, ne more imeti življenja v sebi dover- šenega, kakor ga ima duh ; nego vsi skupaj imajo jedno živ¬ ljenje. Življenje vsakega posameznika je navezano v nekaterih delih v življenji na življenje druzega. Drug po drugem živi in drug druzega omejuje. 15 ) Ker so odlomki v svojem življenji odvisni drug od druzega, ter imajo razno obliko življenja in delavnosti, so mej sabo v nasprotji, kakor subjekt in objekt; drug na druzega deluje; živi se gledajo, tipajo, oblažujejo, vojujejo. 16 ) Ker je natvora le jedno bitje in je polarno nasprotje z njenim bitjem nerazvezivno, tedaj more biti to nasprotje le formalno. V možkem in ženskem spolu si ni dvoje bitij nasproti, nego le dvoje oblik življenja jednega bitja. 17 ) Natvora, to je njeni odlomki z raznimi oblikami in stopinjami žive, ker polarno nasprotje vsebljenja in izsebljenja neprenehoma deluje in se spreminja. Oboje nasprotij drug drugo prevzema, da se nasprotje razdira, in da se kar najbolj moč jednota izrazuje, da prihaja k zavesti vsebljenja. Ker je pa nasprotje združeno s snovjo, je vsebljenje le enostransko. Po doveršenem vsebljenji ponavlja se polarna delavnost, ki je od bitja neločljiva; a se po dognanem vsebljenji in združenji zopet kaže kot izsebljenje, kot ločitev s tem, da se v novič na¬ sprotje prikazuje. Snov iz svojega bitja ne more odpraviti „ti“, da bi dospela razdiraje nasprotje k samemu „jaz“, kakor to ima duh. 18 ) V živalskem življenji kaže se oboje nasprotje pri po¬ sameznikih, po spolu razločenih; rodnost je pri teh le mogoča, če imata oba spolovno razločena posameznika tudi obliko dveh polovic. Orel (samec) in vrana (samica) nimata rodivne zmož¬ nosti, ker ne izrazujeta oblike dveh polovic, ki narejate celoto. 6 19 ) Porod je vidni dokaz doveršenega vsebljenja obojega nasprotja. Enoliki sad, ki od obeli ob enem izvira, dokazuje, da je nasprotje le oblika jednega bitja. Bitje, ki .sprejema, tudi oddaja, ki se vsebljuje, se tudi izsebljuje. 20 ) Natvora je živeča snov (tvar). Kamen na cesti, zrak, ki ga sopemo, voda, ki jo pijemo, vse te stvari imajo svoje živ¬ ljenje. Mertve snovi ni. Smert je predrugačeno življenje z na¬ sprotno namero, ki razkrojeva; v smerti snov zapušča življenje) ki je v posamezni živali ali v rastlini onemoglo, da se drugej zopet rabi. Snov sama je neumerjoča, kakor dub, le oblike so umerjoče. Stare oblike minejo ter se novim umaknejo; s tem se snov neprenehoma omladuje. 21 ) Vsak atom (pervinski drobec) ima neizsebljivo živ¬ ljenje, a atomi imajo vlastnost, da se zlože v skupno življenje novo telo osnovajoč. Po načinu, kako in v kakošni množini se atomi združe, ravna se vlastnost in velikost telesna. Ko se združe, skupno in parcijalno življenje vzajemno sebi kljubuje, kakor javno in zasebno življenje deržavljanov v deržavi. Kakor se atomi v skupno življenje morejo združiti, tako se da v okrožji manj razvite narave skupno življenje drobiti na več delov. Magnet na kosce razlomljen daje neštevilno mnogo majhnih magnetov, iz katerih se da zopet zložiti jeden sam magnet. 22 ) V živalstvu se vsreduje atomsko življenje v živalsko dušo. Življenje živalske duše se ne da tako razdeliti, nego pri neorganskih stvareh; ona jenerazdeliven princip življenju. Raz¬ kosana kača kaže nekaj časa še življenje, a kosci se ne dajo več v skupno življenje zvezati. 23 ) Ne samo v posameznih atomih, nego tudi v različnih telesih moramo ločiti tvarinarsko od diihovega, to je telo od duše; oboje se kot zunanjo in notranjo življenje zelo razlikuje. Pes ima drugo duhovo veselje, ko zopet zagleda svojega zgubljenega gospodarja, nego če mu solnčna toplota dobro de; ako izgubi svojega gospodarja, ga tudi to drugače boli, nego če je tepen. V bistvu natvornem se ne da ločiti duhovo od telesnega, v obliki pa je oboje ločeno in zelo različno. Vsaka izobrazba ima obe obliki, ki ste neizsebljivi. Tvarinarsko se da razkrojiti, ker ima obliko množtva. Duhovo pa je nerazdeljivno, ker ima obliko jednote, ker je styariven princip življenju. 7 24 ) Natvora je celota iz odlomkov različne stopinje v živ¬ ljenji in mnogoverstnih oblik. Daši tudi je natvorno življenje le jedno, se vendar življenje kamna razlikuje mimo življenja živali; duša mu je drugačna, kakor pri živali. Živalska duša dosega obliko, ki je podobna absolutni jednoti samozavednega duha. Daši je jednotna oblika živalske duše absolutno različna od jednote, ki misli „jaz“, vendar more živalska duša blizu tako misliti in čutiti, kakor prost duh. Živali imajo razsodivnost, premetenost, spomin, ljubezen, jezo, serčnost, strah, imajo čutstvo hvaležnosti in maščevanja ter nagon družljivosti, imajo ljubezen do roditeljev in mladičev, so veseli, žalostni, ter v premi¬ kanji prosti. 25 ) Ker je vse življenje jedno, tedaj je tudi življenje kamna v zvezi z življenjem živalskim, rastlinskim itd. Nižji or¬ ganizmi so podlaga višjim, in vse je v zvezi mej sabo. Na videz je kamen mertev, ako pa njegovo speče življenje z dergnjenjem zbudimo, pokaže se električen, daje od sebe toploto, svetlobo, ter diši; z ostrimi kislinami polit apnenik šumi. Smodnik se nam tudi mertev zdi; a kako nevaren je, ako se mu življenje zbudi. Sprevidno se mora voda mešati z žvepleno kislino, ker so tekočine tudi žive. Vode so povzdignile svoje glasove (psalm 92). Po svetlobi se kaže, da neorganična natvora živi, njen smeh in njena radost; pisane barve pričajo o njenem veselju, in foto¬ grafija je njen govor. Kaj mnogoverstnega ne učinjajo razne sto¬ pinje toplote in vročine, ki ste izraz ljubezni neorganske natvore, kaj godba, kaj razne stopinje vonjav in sladnosti pri okusu? Vse te stvari nam pričajo, da so snovi živeče. 26 ) Daši je vse življenje le jedno življenje, vendar je mej raznimi oblikami izobrazb velik prepad. Kamen ne more nikdar postati rastlina ali ptica, in ptica nikdar ne opica. Princip življenja je različnim izobrazbam nespremenljivo uganjen. Moč življenja si ne more narediti pota, da bi se pomaknila iz nižje izobrazbe v višjo, ker ne more preskočiti postavljenega prepada. Vsaka moč življenja giblje se v izobrazbah le med mejami njim postavljenimi. 27 ) Daši tudi ruda neposredno ne more spremeniti se v rastlino, niti rastlina v žival, vendar rudninstvo služi rastlinam, in rastline živalim v hrano. Iz rastline postane kri in meso v 8 živali. Princip življenja razvitih oblik je sicer natanko določen, a atomi se vendar prosto premikajo, tako da prestopajo iz obrazbe v obrazbo, ker deluje princip življenja. Naše telo vedno spreminja svoje obstojne dele, dasi ne čutimo nobene spremembe. 28 ) čim bolje se po eni strani dubovost kake izobrazbe bliža obliki jednote , recimo : pri živali, tem bolje se razodeva množtvo na materijalni strani, kajti organizacija je bolj tenka in zapletena; čim manjše je množtvo na materijalni strani, tem manjša se razodeva jednota na duhovi strani, tem bolje se tudi duhova stran bliža množtvu, v kateri postane življenje raz- deljivno, mej tem ko je živalska duša nerazdeljivna; ono množtvo je jednota življenju, sostavljena iz množtva, kakor je godbeno soglasje jednota iz mnogih glasov. 29 ) Večkrat prevaguje materijalna, večkrat duhova stran, Na ptičjem jajčku ni videti nič dukovega, ko se pa vzbudi ptica in na spomlad svoje mile pesmice žgoli, prevaguje duho- vost. — Razloček mej zimo in poletjem. 30 ) Natvora je celota v odlomkih, a tudi odlomki imajo obliko celote. Premičnice, žival, drevo, jabelko, vse ima obliko celote. 31 ) Mej tem, ko se pri duhu vse življenje v misli ,jaz“ koncentruje, je natvorno življenje raztreseno v množtvu in mnogoverstnosti, tako da si njene posamezne izobrazbe nasproti stoje kot ptujke; a raztresenost ni razterganost; obrazbe se¬ stavljajo soglasno celoto. 9 Magnetizem. 1) Ker je natvora le jeclrto bitje, tedaj se mora kazati kot jednota tega bitja; ker ima dve strani, mora to jednoto poter- jevati v duhovi in materijalni nameri. Ker je jednota, mora zvezovati odlomke v celoto; vsled tega se odlomki nasprotno privlačijo, to je magnetična privlaka. Izvor magnetizma se ne nahaja v snovi, nego v duhovosti natvorni, v prizadevanji po jednoti. Magnetizem je natvorno prizadevanje, ki se hoče po unanje v snovi razodeti kot celota, je najnižja stopinja nagona (instinkta). Krava in tele se tudi mej seboj privlačita; a tu je nagon bolje razvit, magnetizem deluje kot sočutje (simpatija). 2) Ker so vsi odlomki jednega in istega bitja, morajo tudi vsi odlomki na isti način prizadevati si po jednoti; vsi odlomki morajo enako magnetični biti. Ni ga telesa v natvori terdnega, ali tekočega ali plinovega, ki bi ne bil magnetičen. Daši tudi nam ni znano, kako je vesoljni svet stvarjen, daje nam magne¬ tizem najbolj zanesljivo poroštvo za to, da je organična jednota. 3) Magnetična vlastnost vsacega telesa se kaže, a) da si prizadeva zjediniti se s celoto; vsled tega so tudi vsa telesa enako težka, kar nam pričuje pad v brezzračnem prostoru, b ) da si prizadeva, zjediniti se s svojo najbližnjo okolico. 4) Ko bi bilo moč dve premičnici drugo k drugi zelo pri¬ bližati, da bi istoimna pola bila obernjena drug k drugemu, bi se odbijala, a raznoimna bi se privlačila, kakor se to zgodi pri dveh magnetnih iglah. Kakor se po približanji dveh magnetov mora manjši izmed nju verteti, in potem, ko sta se dotaknila, svoja pola spremeniti, tako mora tudi pri ločitvi en del svoj pol spremeniti. To se razločno vidi, če turmalinove ploščice raz- koljemo. Ko bi se 100 premičnic veno telo zjedinilo, bila bi le dva pola, ki ju ima bistvo natvore v sebi neukončljiva. Čim večja je kepa (gruda), tem večja je polarna sila. 5) Oseka in plima postaja vsled lunine in solnčne privlake. Da je plima ob enem tudi na nasprotni strani zemlje, pojasnuje 10 se s tem: Po eni strani se naredi plima vsled privlake, po drugi pa vsled odboja. Kakor more privlaka učiniti plimo, isto tako jo more tudi odboj uzročiti, ker je voda na obeh straneh pre¬ makljiva. 6 ) Sila medsebojne privlake dvojih teles se zmanjšuje ' tako, kakor druga potenca daljave narašča. Manjša telesa morejo tedaj svojo magnetično silo razodevati le na prav kratke daljave. 7 ) Daši imajo vsa telesa enako polarnost, vendar vidimo, da se privlačijo le po stopinjah magnetičnega žlahtanja. Olje in voda se manj privlačita, nego voda in vino. Živo srebro se z zlatom zelo žlahta, z železom pa ne; a jekleni magnet kaže, da se žlahtuje z železom. Žlahtanje se začenja tam, kjer ste dve telesi v enem ali drugem obziru jednorodno sostavljeni. Ker ima jednorodnost jednoto v sebi že bolj izraženo, tako se s tem tudi privlaka pospešuje. 8) Lim, klej , malta, pivni papir učinja le tako, da se magnetično žlahtuje, isto tako tudi risanje, barvanje itd. Vla- gomer (higrometer) sprejema vlago bolje v se , kakor druga telesa. Na stekleni ploči se dve bližnji kapljici živega srebra med sabo privlačite, a na cinkovi ploči razpadete in se ne pri¬ vlačite, ker je cinkova privlaka veča. Vodeni kapljici na stekleni ploči razpadete; ko bi pa pločo popred z maščobo namazali, ne razpadete, ampak bi druga drugo privlačila. Kazna olja so mej sabo magnetično sorodna, pomešajo se. Nekatere snovi se razkroje v vodi, druge v vinskem cvetu. 9 ) Deževne oblake gore privlačijo. O hudem mrazu se vleže ivje po drevesih vsled privlake. Vodeni stolp ali morska troba se naredi, kadar se težki oblaki vležejo prenizko nad morje. Da morska voda vre, treba ji je 3'7 stopinj toplote več, kakor sladki vodi, ker se mora s toploto premagati zveza s prime¬ šanimi snovmi. Živo srebro vre še le pri 360 stopinjah, čim manjša je specifična teža tekočini, tem hitreje zavre. Skozi drateno sito voda odteče, a živo srebro ne, ker močna privlaka posamezne dele skupaj derži. Prav čudno se kaže kapilarna sila kot magne- tična privlaka. Kjer lomijo mlinska kamena, vseka vajo luknje, katere s suhim lesom zagvozde in potem z vodo polijo. Les se z vodo magnetično žlahta; s časom se napne tako zelo , da se terdo kamenje odkruši. 11 10) Kakor terda in kapljiva telesa, isto tako kažejo tudi plini svojo skozi in skozi magnetično natvoro. Terda in kapljiva telesa morejo po magnetični privlaki pline srebati v se (absor- bovati). Ta zmožnost se s tlakom in ohlajenjem pospešuje, ker se tako premaga toplota, ki deluje magnetični privlaki nasproti. Tekočine niso luknjičavaste, kakor se nekaterim dozdeva, da imajo zrak v sebi, marveč voda zrak nase vleče. Tudi zrak vodo nase vleče, kar kaže soparenje. Specifično lahkejše tekočine, recimo: vinski cvet, eter, zrak razmerno še močnejše privlačijo, isto tako tudi snovi, ki so si bližeje sorodne. Oglje posreblje dvajseterno prostornino ogljenogaza, platinov prah ostoterno, kislec in voda pa Tstoterno prostornino amonijakovega plina. Ako se na sklenico napolnjeno z ogljeno kislino varno po¬ vezne druga z vodencem napolnjena, pomešata se oba plina. Ogljena kislina, mnogo težja od vodenca, se po privlaki vzdiguje, da se meša. Plini in tekočine, ločeni po luknjičavasti pregradi, jo pre¬ rinejo, da se mešajo. 11 ) Kjer natvorne sile delujejo neovirano, mešajo se plini po gotovih utežnih razmerah, po ravnomočji (po ekvivalentih). Kadar pripravljamo jedi, mešamo obstojne dele tudi po ravno¬ močji. Za toliko moke se tudi vzame toliko soli, maščobe, mleka itd. V zraku je kisleca, ogljenca in dušca povsod jednako, ker se razdeljuje po ravnomočji. Megleni mehurci in deževne kapljice po v zraku povsod jednomerno razdeljeni. — Razkrojitev, vsrehljenje do nasitjenosti. — Splošni natvorni zakon je, da se snovi po ravnomočji zvezujejo , ker je natvora organizujoča. Ako snov ni dosti pregibljiva, pa to temu nasprotuje. Mnogokrat zapusti nasitjeno telo jeden del svoje spojine, ako se hoče spojiti z drugim, s katerim je v bližji magnetični žlahti, in to je magnetična ločitev. 12 ) Daši ima vsako telo dva pola, ki se z enako silo pri¬ vlačita in odbijata, vendar prevaguje privlaka v naravi , ker se raznoimna pola privlačita. 13 ) Kamen v zrak veržen privlači zemlja na obeh tečajih tako, kakor na ekvatorju. Zemlja ima kot celota dvoje polov, a ta celota je iz samih odlomkov; ker ima skoz in skoz polarni 12 znak, tedaj ima tudi vsak odlomek za-se dvoje polov; zaradi tega je tudi privlaka povsod mogoča. Elektrika. 1) Magnetizem je princip jednoti, a elektrika je princip množtvu. Magnetizem je princip konservatizmu, oterpnelosti; a elektrika je kot „mobile perpetuum“ princip življenju. Magnetizem se nanaša na dele, kolikor spadajo k celoti; elektrika se nanaša na mejsebojni učinek delov; ona razdira stara organizma, da nareja s stvarivno silo nove; ona je rodilna, oživljajoča, orga- nizujoča; brez elektrike bi moralo oterpneti vse. 2 ) Razmero mej magnetizmom in elektriko kaže nam trans- versalmagnet. Ako se napelje verh magnetne igle električni tok, se igla zasuče tako, da kaže na vzhod in zahod, mesto na sever in jug. Ako je pa magnet močneji od toka, tedaj mora tok ober- niti se v nasprotno mer. 3) Daši se magnetizem in elektrika križata na svojem potu, sta si mej sabo vendar v prav bližnji žlahti, ker elektrika ni samo ločeča, marveč tudi spoječa (vezujoča). Električni tok nareja železo magnetično, in magnet, vložen v drateno preprezo, zbuja električni tok. Elektrika je tedaj od mesa in kosti magnetizma. 4 ) Jekleni magnet velja kot vezilni ud magnetizmu in elektriki. Ker ima stanovitno mer obojih polov, in ker se z že¬ lezom magnetično žlahtuje, kaže svojo magnetično natvoro; s tem pa, da se to na poveršji kovine prikaže ter more vzbuditi z dergnjenjem, kaže se električen. 5) Vsako telo je magnet, in vsako telo je manj ali več električno. S tem , da je elektrika neenako razdeljena, poleg tega pa jako gibčna, dalje tudi, da niso vsa telesa enako dobri prevodniki elektriki, se spojitve in ločitve ohranijo žive in mno¬ gotere. Da se izobražujejo organizmi in njih opravila v življenji, to dela elektrika. Pervinske snovi bi ne delovale brez elektrike nič. V rudninstvu, zlasti pa v rastlinstvu in živalstvu nahajajo 13 se cele sostave električnega opravilstva. Princip deluje vedno le jeden in isti, dasi so znamnja oblike zelo različne. 6 ) Zveze se narejajo po magnetizmu in po elektriki; ma- gnetične zveze se narede vsled jednorodnosti, žlahtanja; elek¬ trične pa vsled spolovne različnosti in združenja. Perve so druga zraven druge, zadnje pa se mej seboj prešinjajo osnovajoč novo stvar (nov produkt). 7 ) Magnetične zveze se verše gostokrat, a električne vselej po ravnomočji, enakorodnosti. N. pr.: En del vodenca more se le z osmimi deli kisleca, ali s štirnajstimi deli ogljenca električno spojiti. 8 ) K električni spojitvi je potrebna a) polarna različnost, ki je pogoj združenji, b) električna napetost jednaka na obeh straneh; ker le po izpraznjenji se more narediti nov produkt. ») Da je enakomerna električna napetost uzrok spojitvi po ravnomočji, pričuje električni razkroj (elektroliza), ker se prav tako, kakor sta se spojila, tudi ločita. Modrobarvani žve- plenokisli natron se električno razkroji v rudečo žvepleno kislino in zeleni natron; ako tok preneha, nastopi po sili navoda (in¬ dukcije) nasprotni tok; ločeni tekočini spojite se zopet v modro- barvano tekočino. Razloček mej S0 2 (žvepleno sokislino) in S0 3 (žvepleno kislino) ne škoduje principu. Neorganska natvora, v kateri se pola večkrat menjujeta, nima elektrike vsestransko tako terdno postavljene, kakor organska. lO) Ako se dvema telesoma, ki ste mej sabo električno spojeni, bliža tretje telo, ki je zjednim mej tema dvema v bližnji magnetični žlahti ter ob jednem more v električno napetost sto¬ piti, naredi se kemična ločitev (razkroj). Spojitev se mora ver- šiti po ravnomočji: a) da se narede raznoverstna telesa; b) da dobe raznoverstna telesa tudi različno notranjo vlastnost; c) da more natvora neprestano mladiti se in izobrazbe premenjevati. Natvorno delovanje ni prosto, ampak posilno; da more zadostiti svojemu namenu, je njena delavnost uravnana po mnogoterih principih življenja. Vsled teh principov življenja verše se spojitve tako, da iz pšeničnega zerna ne more zrasti lilja, in iz kosovega jajčka ne izvaliti se golob. Še celo v živalskem nagonu, katerega smemo imenovati odsev prostosti, kaže se zakon sile, ker se živali 14 jednega plemena obnašajo po jednakem nagonu, dasiravno se prosto premikajo. 11 ) Električno spojitev znači to, da se ž njo vred toplota vzbuja. Čim veča je gruda in čim veča je napetost, tem več se raz¬ veže gorkote pri spojitvi, pri tem se tudi prostornina zmanjša vsled zgostitve. Ako vlijemo vode na moko, ni čutiti, da bi se kaj toplote vzbudilo, ker je to le magnetična spojitev; ako je pa vlijemo na živo apno, razveže se toplota. Voda mešana z vinom ali mlekom kaže se drugačna, nego nevarna zmes vode in žveplene kisline. Sodina voda s sladkorom ne zavre, z vinsko skorjo pa zavre. Dihanje, vrenje, zgorenje je električno delovanje, pri ka¬ terem se toplota razvezuje. Ko bi se pred nami veliko drevo razkrojilo hipoma v svoje obstojne dele, v pline, bi se vsled razredčenja ali stanjšanja zvezalo toliko toplote, da bi pri tem hud mraz občutili; in ko bi se iz plinov zopet zložilo, morala bi vsled njihove zgostitve v terdno drevo nastati velika toplota. 12 ) Magnetične spojitve niso mehaničnega, nego organ¬ skega bistva, ker moč življenja, ki je v snoveh, dela nato, kako se vsedajo. Zmes kisleca, ogljenca in dušca je v zraku povsod na zemlji jednaka. Razverstitev atomov v kristale tudi ni slu¬ čajna. Električne spojitve so na viši stopinji, nego magnetične. Elektrika ima v sebi stvarivno moč- v izobrazbo novih stvari. V organski natvori deluje rodivno, a v neorganski preobrazivno. 13 ) Kakor se magnetična sila razodeva v velikem s tem, da se svet ohrani, isto tako se električna sila razodeva v majhnem kot molekularnost, ki vstvarja raznoverstne oblike. Silo, s katero drevesne korenine v zemlji tiče, je naredila elektrika. S korenino izruvana rastlina obstane zopet terdno v zemlji le ta čas, ako se v nji vzbudi električna sila in je korenina z zemljo zvezana^ ko zel raste. Mehanična sila še ni prišla do tega, da bi vodi vzela toploto, ko bi jo tlačila, da bi jo zgostila v led; kar me¬ hanična sila ne stori, to stori elektrika. Nobena toplota ne more odvzeti mnogim vodanom (hidratom) zveze vode s terdo snovjo, pač pa jo vzame nova električna spojitev. 14 ) Bolezen moti električne sostave (sisteme), ki delujejo na razna opravila v truplu. Vročinska bolezen nastane ta čas, kadar je delavnost elektrike preveč razdražena, in ko je ta vpe- šala, obvlada magnetizem. Pri mertudnosti, občnem krču je 15 elektrika odjenjana in magnetizem prevaguje, pri srnerti ugasne električni princip v truplu, ki pripade potem magnetizmu; zaradi tega je merlič merzel in terd. Elektrizovanje vzbuja, a magne- tizovanje odriva moči življenja, od tod magnetično spanje. 15 ) V električnem krogu se pola mnogokrat premenjavata, recimo: v zraku in v oblakih, pri dergnenji, spremembi tempe¬ rature. Kakor se pola spreminjata, tako tudi spreminja električni tok svojo mer. Natvora je v nasprotji sama sebi, zaradi tega ima v sebi positivno in negativno elektriko. Ako dvoje ob¬ jektov, ki sta imala skupaj jeden pol, mahoma drug na druzega jameta delovati, ako sta mej sabo kot subjekt in objekt, mora slabeji svoj pol premeniti. Ta prememba dokaže, da je polarno nasprotje samo prikaz jednega natvornega bitja, in da spadajo vsa telesa k istemu bitju, dasi tudi imajo različne oblike. Premena polov nahaja se le v neorganski natvori; kjer je organizovanje že napredovalo, tam je polarna razlika določena v razliki spolov. Le tako, da se pola preminjata, se spreminjajo večkrat spojitve in ločitve; iz malo pervin narejajo se po več¬ kratnih kombinacijah najbolj raznoverstna telesa. 16 ) V kovinah elektrika) bolj dela, nego v druzih te¬ lesih , ker so električnega izvora in se zato bolj žlahtajo z elektriko; dalje imajo v sebi bolj gosto in enolično tvar, ki privlači elektriko in jo izderžuje na poveršji; po organizmih se pa elektrika v notranjstvo razdeluje. 17 ) Optična prevara je rodila predsodek, da žareči sklepalni prevodnik dobiva svojo toploto in svetlobo od ploč električne baterije, isto tako tudi, da se morejo izvabiti iskre iz elektri- zovanega človeka. Niti na kovinski ploči, niti v vodilni tekočini ni sledu, da bi se toplota vzbujala. Človek, iz katerega priha¬ jajo iskre, kakor se nam vidi, sicer občuti udarec, a ne vročine, dasi morajo iskre užigati. Ogenj, v katerem celo drat zgori, ne prihaja od ploč, timveč od zračnega kisleca, kakor pri navadnem ognji. Električno železo privlači kislec s tako silo, da jame go¬ reti. Kislec je mej plini to, kar je železo mej kovinami; on je magnetično in električno zelo dražljiv, zato pa ima tudi veliko pohlepnost po spojitvi. Ako sklepalnemu prevodniku pri tekoči bateriji odtegnemo kislec, preneha tudi žarenje. — Med tem ko drat gori, ostane les mej pločama nepoškodovan, kar jasno priča, le da ogenj ne prihaja od ploč. Les se niti ne žlahtuje s kislecom tako, kakor kovina, niti ni tako občutljiv za elektriko. Iz istega uzroka občuti človek, dotaknivši se sklepalnega dratu, sicer udarec, a nikakoršne vročine. Navadni električni tok je preslab, da bi živo srebro oksidovalo; ako se pa s sklepalnim dratom samo verh živega srebra dotaknemo, ga nekaj zgori , kakor že¬ leza. Kadar krešemo, vzbujamo elektriko z dergnjenjem; pri tem nareja elektrizovan kislec v zraku, ko je v toku, svetlobo in toploto. Celo ledene plošče dajo iskre, kadar buti druga na drugo. 18 ) Pri tekoči pločasti bateriji nareja se v sklepalnem prevodniku in v vodilni tekočini dvoje polov, pol, ki zgoščuje in greje, in pol, ki razkroja ali sveti, imenovan tudi pol mraza. Oboje polov na sklepalnem prevodniku dela tudi na kislec v zraku, ki pride v tok, ter tudi sam nareja dvoje polov, tako da se kislec na toplotnem polu zgosti, a na mrazovem polu raz¬ redči, odbija. Ta tok občutimo tako, kakor da bi v pajčevino segli. Tudi pri navadn i luči in pri ognju kaže se dvoje polov. — Oksi- dovalni in redukovalni plamen. — 19 ) Pri vsaki pločasti bateriji električni tok razkroji vo¬ dilno tekočino, čim hitrejša je razkrojitev, tem hitrejši je tok in več se zbuja toplote, ker tudi v zraku tok tem močnejši po¬ stane. Ko razkrojitev neha, prejenja tudi tok tako v bateriji, tako v zraku; zaradi tega se tudi ne more več toplota vzbuditi. To isto se tudi zgodi, ako kislecu zabranimo pristop; ni ga po¬ tem toka in tedaj tudi ni več mogoče, da bi se tekočina raz¬ krojila. Tok v tekočini in v zraku ne morata biti drug brez druzega in delovaje se obderžita v ravnotežji. 20 ) Suhi Zamboni-jev steber od zlatega in srebernega pa¬ pirja nareja sicer električni udarec, a toka ne; ker je suh in se ne da razkrojiti, zato ni pri njem tok mogoč, niti se ne more vzbuditi toplota ž njim združena. Ker se ne more razkrojiti, služi mnogo let samo za udarec. Tekoče berzojavne baterije hitro opešajo, ker se razkroje. Električni udarec je dokaz, da se oba pola mej seboj prešineta izpraznivši se. Bolj ko je napet, tem bolj se izprazne in pretaka. Ako se drat odpre, udari; ker se ne more več pretakati, prevzame to zrak, ki pa se prevoditvi zelo ustavlja. 17 21) Ako se na bizmutovo palico druga od antimona pri- vari v podobi pravokotnikovi, ter se zgreje jedno tistih dveh mest, kjer ste kovini zvarjeni, ohladi se drugo zvarjeno mesto samo po sebi. Če položimo na mrazov pol malo ledu, ogreje se s tem toplotni pol še bolj. Ko se tok oberne, oberneta se tudi pola, in ko se oberneta pola, oberne se tudi tok. Celo bakren pra¬ vokotnik je lahko sam sebi v nasprotji, ako jedno stran močno zgrejemo, ali pa z ledom obložimo, če pa zraku pot zapremo, preneha tok. 22) Navedeni (indukovani) tok je simpatičen tok, enako kakor se simpatično oglasi struna v glasoviru. Vsled glavnega toka se zrak pregiblje, da se naredi oboje polov. Ako je pre¬ vodnik indukovanega toka dosti blizo temu gibanju, tako upliva gibanje zraka nanj, da se pretaka in nareja dvoje polov in sicer v nasprotno mer, ker se istoimna pola odbijata. Vsled sim¬ patije magnet lahko uzrokuje tok, in tok pa magnetizovanje. Toplota. 1) Kakor ga ni telesa, da bi ne imel magnetizma in elek¬ trike v sebi, isto tako ga ni brez toplote. Toplota prihaja iz vseh teles in prešinja vsa telesa, ter se ne da niti zapreti, niti hra¬ niti. Ker more prešiniti vsa telesa brez razločka, pa tudi iz vseh izstopiti, tako je očividno, da ni ne tvar, niti snov, ampak samo prikaz natvorna, tako kakor sta elektrika in magnetizem tudi le natvorna prikaza; vsled tega smo prepričani, da spadajo vsa telesa k jednemu bitju, da si so oblike različne. 2) Da si toplota ni snov, vendar je v nji oblika in učinek snovi. Materialne oblike toplote so: pretočljivost, prevodilnost, privlačnost, refleksija, zvezanost, prostost, rast in pojemanje njene sile po kvadratu oddaljenosti, oblika določene količine v gorivu, razdelitev po ravnomočji. Materialni učinki pa so, da ogreva nasproti mrazu, razteguje, žge, kuha, zavreva, topi, raz- 2 18 krojeva telesa, goni stroje, pospešuje rast, pripomore, da sadje dozoreva. — 3) Razni učinki in oblike toplote dajo povod, da si sma¬ tramo toploto kot jako drobno snov; a toplota je prikaz, ki materialno čini. Iz snovi prihaja in deluje na snov, da si sama ni snov, kakor v duševnem življenji hvala in graja, razodevanje misli prihaja od duha in na duh upliva, dasi vse to ni duh. 4) Da plinasta telesa prehajajo v tekoča in terdna in narobe, to stori le elektrika, ki s stvarivno močjo spreminja skupnost; pri tem se toplota ali poserka, ali iztlači. Čim več se toplote iztlači, ko telo prihaja gostejše, tem bolj se zgoščuje, in čim bolj je gosto, temveč toplote se je moralo iztlačiti iz njega. — Zračno užigalo, ogljeni plin stisnjen v led, itd. — Čim več toplote se telesu odvzame, tim bolj se mora zgostiti in razhladiti; odtod poka led na jezerih, od tod je bila stiska ledu pri vožnji na severni pol. Ako se pa telo razredči, poserka v to potrebno toploto. Toplota, ki se telesu dovaža, ga razteguje. Pri raztegovanji se večkrat odvzame okolici v razredčenje potrebne toplote toliko, da se mraz naredi. Zaradi tega se reče: Pri razredčenji ali raztegovanji teles se toplota veže, in pri zgoščenji pa razveže. 5) čim gostejše je telo, tem večo privlačnost ima do to¬ plote; čim več toplote se je iz njega izgnalo, tem bolj si pri¬ zadeva, da se zopet poverne; dasi je toplota le prikaz , ima vendar obliko privlake. Čim gotejše je telo, tem manj more sprejeti toplote v se; toplota hoče obilo prostora zajeti, hoče telo raztegniti; telo pa je tako terdo stisnjeno, da ga navadna toplota ne more raztegniti. Zaradi tega se reče: Gostejše ko je telo, manj toplote more sprejeti. Pri tem mu je prevodilnost toliko veča, ako je gosto; če tudi se je toplote navzelo, jo hitro odda, ker je ne more spraviti in prideržati. 6) Normalna toplota je ptiču veča, kakor človeku, in ta zopet večja, kakor pri ribi. Tudi rudnine imajo svojo vlastno specifično toploto. Specifična toplota se zve, ako različna telesa enako težka in topla, recimo: 15 °, obložimo z ledom, ter pri¬ merjamo pri enem in drugem telesu, koliko vode se je iztopilo iz ledu, ko so se ohladila do 0". Skušnja uči, da čim gostejše je telo, tem manjša je njegova specifična toplota; kajti manj ko se more toplote navzeti, manj je more tudi dati od sebe. 19 Ker se gosto telo ne more raztegniti, niti ne sprejeti v se mnogo toplote, in tedaj toplota, ki se mu dovaža, le ostaja na po- veršji, zadostuje tudi manj toplote, da se gosto telo od 0° do 1° razgreje. Živo srebro potrebuje 33krat manj toplote odvode, da se razgreje od O 0 na 1 0 ; a kilogram živega srebra pri 15 0 to¬ plote bode mogel tudi 33krat manj ledu raztopiti, kakor kilogram vode pri 15°. 7 ) Neovergljivo načelo je, da toplota telesa razteguje; kedar se jim pa odtegne toplota, se skerčijo. Ker so pa telesa plinjava, kapljiva ali terdna in tudi različno gosta, tedaj se tudi dajo različno raztegovati. Gostejše ko je telo, tem manj se da raztegniti, ker molekuli se derže s toliko večo silo skupaj, in se ne dajo tako hitro premakniti, kakor pri kapljivih in plinavih. Živo srebro se sicer lahko premakne, a njegova gostota brani raztegljivosti; vre še-le pri 360°. Zračni tlak zelo nasprotno težuje raztegljivosti plinov. Čim manjši je zračni tlak, tem hitreje izpari ali vre tekočina; v brez¬ zračnem prostoru se zelo hitro izpariva. Da je le toplota uzrok raztegljivosti, ne pa posebna odbojna sila, vidi se iz tega, ker je zrak težak, in ga zato zemlja privlači, pa tudi zračni delci se mej sabo privlačijo, kar spričuje pok. Da bi le imeli plini po¬ sebno odbojnost, moral bi se zrak razširjevati po širokem sve¬ tovnem prostoru. Od kod bi tudi mogla odbojnost prihajati? 8) Načelo, čim gostejša in terdnejša so telesa, tem manjša je njih navzetnost in raztegljivost, velja le za male toplotne stopinje, dokler namreč se njih skupnost ne premeni. Za veliko toploto, katera telesa topi, velja pa ravno nasprotno. Gostejše ko je telo , več grude ima v sebi, več toplote mora sprejeti v se, kedar se razplini, več zavzema prostora v plinasti obliki. 9 ) Da kovine kot take niso izvirne, spozna se po njih luknjičavosti. Luknjice (pore) pričajo, da je toplota mogla zbežati, ko so se zgostili v kovine. Tudi topljivost kovin spri¬ čuje, da njih terdnost ni izvirna. Po ljuknjicah toplota vstopa in izstopa. Kjer so se ljuknice zalikale, zakovale itd., tedaj za¬ mašile, tam se jih gorkota ne more prijeti, tam se odbija. 10 ) Elektrika in toplota delata na to, da se nasprotje poravna. Elektrika hoče, da se naravna polarno nasprotje, da 2 * 20 se doseže jednota v vsebljenji, in pri tem zgoščuje. Toplota hoče, da se naravna razloček v temperaturi, in hoče tedaj vsa telesa dovoditi tje, ko so bili izvirno plina vi; a elektrika jih je spremenila, da niso več taka. Magnetizem je princip zvezovanju, kerčenju; toplota princip ločenju, raztegovanju; oba sta si tako nasprotna, kakor severni in južni tečaj, mej tem ko elektrika ali veže, ali loči, toraj na magnetizmu in toploti navpik stoji. Magnetizem vse vlada, je nespremenljiv; a toplota je vezana na kraj in je premenljiva, kakor nam kaže toplomer (ter¬ mometer). 11 ) Kar se tiče uzroka in učinka, v tem ste elektrika in toplota nerazločljivo zvezani tako, da sedaj zavisi toplota od elektrike, sedaj pa elektrika od toplote. Ko elektrika deluje, da ali razredčuje ali zgoščuje, vselej tudi temu primerno ali razgreva, ali razhlajuje. Elektrika stvarja nove izobrazbe, toplota jih odgaja in pospešuje njih rast, razdira stare, da se nove osnujejo. Elektrika vzbujena s toplino (thermo-elektrika) kaže, da elektrika more delovati le pri gotovi stopinji toplote. Elektrika spre¬ minja skupnost, a je pri tem navezana na toploto; tako se tudi večkrat menjata pola, ako se spremeni toplota. Kakor brez elektrike ni življenja, tako ga tudi ni brez toplote; vse bi oterp- nelo ter zmerznilo v kepo. Obe delujete v življenji organizmov. A elektrika ne more delovati neposredno na toploto, niti toplota na elektriko, ampak le po snovi. Prikaz more uplivati le na snov, in snov pod uplivom more zopet uzrokovati prikaz. 12 ) Nespremenljivemu principu, po katerem toplota raz¬ teguje telesa, hlad pa jih skerčuje, nasprotuje na videz to, da se voda ohlajena do 4° po C. stisne, in ko se še dalje ohladi, se zopet raztegne. A ta prikaz nima svojega uzroka v tem, da princip toploti ni dosleden, ampak le v tem, da voda še bolj ohlajena zrak magnetično raje privlači, in zaradi tega njena prostornina narašča. Da bi merzla voda ne vezala se z zrakom, morala bi zavzeti manj prostora, ko mraz narašča, in ko bi nasprotno zrak ne vhajal, ko se merzla voda razgreva, morala bi vrela voda prav veliko prostora zavzeti. Napak rečemo tedaj, da po raztezajočem mrazu drevje in skale razpokajo. Mraz ne raz¬ teguje, ampak zrak, kise je z merzlo vodo zvezal; ako še potem voda zmerzne, se zgosti, in zarad tega se toplota razveže, in ta raz- 21 vezana toplota raztegne zrak, ki je v vodi, tako, da more raz¬ gnati naj močnejša telesa. Ako pravimo, da je voda pri 4° naj gostejša, ni to pravilno, ker po prostornini ne moremo soditi gostote. 13 ) Kaj je potrebno, da so telesa, n. pr. živo srebro, voda, tekoča ? Da odbojnost ni uzrok kapljivosti, vidi se iz tega, da se kapljice mej sabo privlačijo. Mala gostota temu tudi ni uzrok, kajti živo srebro je gostejše od terdega srebra. So tudi gosto - in redkokapljiva telesa. Ker tekočine zmerznejo, tedaj mora v toploti uzrok biti, da so kapljive; ker pa imajo vsa kapljiva telesa enakomerno gostoto , tedaj mora tudi ta v to potrebna biti. Pogoj kapljivosti je toplota, ki je enakomerno (noter do zmerzlina) razdeljena, in gostota, ki je tudi enakomerno raz¬ deljena. Zlato, srebro i. dr. je le kapljivo , ker takrat (kedar je stopljeno), ste toplota in gostota enakomerno razdeljeni; kedar se pa ohladi, razdelite se toplota in gostota raznomerno, ker se molekuli privlačijo in vsled tega toploto skozi luknjice izženo- Ako bi se raztopljeno srebro enakomerno hladilo in gostilo, in bi ga ravnomočje v toploti bolj privlačilo, kakor molekuli, ostalo bi kapljivo in sicer bolj redko, kakor gostejše živo srebro. 14 ) Zveza molekulov z določenim ekvivalentom toplote, ki je pogoj tekočini, je ravno tako natvore organske , kakor je organska tudi enakomerna razdelitev zračnih obstojnih delov, ali vverstitev molekulov v izobrazbo kristalov. Molekuli se pri¬ vlačijo v izobrazbo teles po določenih principih življenja. Kri- stalizovanje se verši ravno tako nagonsko, kakor ptice gnjezdijo ; pervo se godi z zunanjo, drugo z notranjo silo. 15 ) Toplota si vedno prizadeva vsa telesa voditi nazaj v plinava; ž njimi se zveže koj, da jim le zabranjeno ni, raztegniti se. Raztegljivosti kapljivih teles brani: odtegovanje toplote, zračni tlak in tlak lastne teže. Tekočina na poveršji, kjer samo zračni tlak nasprotuje, izpariva že pri nizki temperaturi, ker se toplota, ki je k temu potrebna, odteguje okolici. Čim bolj zračni tlak odjenjuje, tem hitreje vre in izpariva. V brezzračnem pro¬ storu se izparivanje jako hitro verši, pri tem se mraz nareja vsled odtegovanja toplote. — Zmesi za napravo mraza, stroj za led. — Ako se spremeni skupnost tekočini, spremeni se tudi toplota in gostota, in nasprotno. 22 16 ) Napačna misel je, (la bi žareča toplota prešinjala zrak, in ga ne razgrevala. Kakor se zvok razsprostira na vse strani in' pojema po kvadratu daljavi, isto tako tudi toplota. Kakor ne moremo iz odmevanja zvoka pri šepatajočih oblokili (Pavlova cerkev v Londonu) kot splošno vodilo določiti to, da se v daljavi bolje sliši, kakor blizo, isto tako iz odseva po iz¬ bočenih zercalik ne moremo dokazati, da bi toplota v daljavi bolj grela, kakor blizo. Ako veliko merzlo sobo zgrejemo, ogrel se bode sicer prav kmalo zastor blizo peči stoječ, okna se bodo odtajala; a zrak v sobi, da celo blizo peči, ostane le merzel. Okna se ne odtajajo zaradi tega, ker bi bili toplotni trakovi pro- dcrli skozi zrak, ampak ker toplota zračne plasti, ki so naj bliži peči, razteguje; ti se umikajo merzlejim plastem, potisnjene do merzlik sten in oken tam oddajo svojo toploto in se toliko časa pretakajo, da je temperatura v ravnotežji. Zastor pri peči se kmalo ogreje, ker stoji mirno na svojem mestu, oddaje malo toplote in ker vsled svoje veče gostote, kakor je ima zrak, toploto bolj privlači. Da terdna telesa toploto privlačijo, vidimo pri po¬ žaru. Zelo ogreto poslopje privlači plamen že od daleč. 17 ) Motimo se misle, da se v jasnih nočeh zgubi toplota po izžarivanji v velikem nebeškem prostoru. Ker toplota ni snov, ampak prikaz, tedaj nikakor ni mogoče, da bi odhajala toplota od naše zemlje. Koliko moremo dobiti toplote za svoje namene, v tem smo navezani na lastnost in množino goriva, tedaj se more tudi v tem oziru govoriti, da se toplota izgublja. Toplota je prikaz snovi; kjer ni snovi, tudi ni toplote; kot prikaz je navezana na oblike, to je na to, kako se razodeva. Ako je ža¬ reča, je tudi vezujoča. Toplota, ki se od tal k višku vzdiguje, se zgoraj veže, in to vezanje je tem pohlepnejše, čim više toplota prihaja; temu je dokaz naglo izparivanje v brezzračnem prostoru, kjer se toplota tako pohlepno veže. Kakor postaja zrak v viso- čini redkejši, isto tako tudi toplota pojema. Kjer ni več zraka, tam tudi ni mogoče, da bi se toplota izžarivala. 23 Svetloba. 1) Do 17. stoletja bila je kriva misel po svetli, da se verte solnce, luna in zvezde okoli naše zemlje; ravno tako kriva misel, ki ima svoj vir v prevari čutov, vlada še zdaj po nekodi, nam¬ reč ta, da prihajate svetloba in toplota k nam neposredno od solnca. 2 ) Svetlobo in toploto rodi naša zemlja; naredite se v zraku po električnem uplivu solnca. Kakor se varamo, da pri¬ haja svetloba in toplota iz prevodnika (konduktorja) ali iz elek- trizovanega človeka, isto tako nas čuti varajo, da svetlobo in in toploto na videz izžariva solnce. Daši dež pada izpod neba, vendar vemo, da od zemlje pride. H) Prednamci so izmislili basen o Ikaru, ki se je s svojimi voščenimi perutami preveč približal gorečemu solncu in je potem padel na tla. Naši zrakoplavci pa vedo, da čim više se vzdignejo, tem veča nevarnost jim preti, da bi zmerznili, ne pa da bi zgo¬ reli. Ravno tako svetlobna moč pojema v naj viših krogih, a ne raste. Kolikor više bi prišli, toliko bolj bi se moralo stamniti. 4 ) Ko bi solnce res izžarivalo svetlobo in toploto, koliko goriva bi moralo v to vpotrebovati, da bi v tako velikanske daljave na vse strani moglo izdatno delovati? Kako hitro bi mu morala pojemati velikost in moč. A nikjer ni sledu, da bi se manjšalo. Mar hočemo res misliti, da se solnčna žareča peč kuri z meteori? 5) Ako pa (po hipotezi o tresljivosti) eter, ki ga solnce zmaje, da se stresa, rodi svetlobo in toploto, vendar le vprašamo : Je-li ta eter kakošna snov? Od kod dobiva solnce odbojno silo, da ga neprenehoma stresa? Kako bi — le mogel eter prebiti se skozi terdo steklo, kristale, vodo, zrak itd. Tresoči eter bi moral biti težni sili ravno tako podveržen, kakor zrak; vsled tega pa bi ne bilo mogoče, da bi se v zraku enakomerno razdelil. 6 ) Kako li morete svetloba in toplota skupaj prehoditi daljno pot od solnca do zemlje, ker je hitrost svetlobi jako ve¬ lika in toploti le majhna? 24 7) Skušnja uči, da sila svetlobi in toploti narašča tako, kakor se daljava kvadratno manjša. Ako more postati že na zemlji solnčna toplota in svetloba zelo velika, kako veliko more biti število, ki bi vsled tega moralo zaznamovati vročino in svet¬ lobno stopinjo na solncu? A vendar so videti solnčne pege! Ako mislimo, da prihaja svetloba in toplota neposredno od solnca, zamotamo se v take nedoslednosti in nemogočnosti, ki se nam še verjetne ne zde. 8) Kakor toplota, tako tudi svetloba ni snov, ampak le prikaz, ki materialno učinja in se razodeva. Iz materialne oblike in materialnega učinka ne smemo sklepati na materialen uzrok. Prikaz pride iz snovi in dela na snov, dasi sam ni snov, kakor prihaja hvala in graja, blagoslov in kletev, pripovedka i. dr. iz duha in na duha deluje, dasi vse to ni duh. 9) Oblike svetlobi so njena hitrost, prevodilnost, odsevnost, zbornost, raztresnost, lomljivost, vsrebnost, vpogljivost, treslji- vost, odjenljivost po kvadratu daljave, raztresnost barv, križanje, palarizacija, oblika množine v gorivu itd. Svetlobne barve se razlikujejo, kakor glasovi v godbi; vsaka ima določeno dolgost za valove in hitrost za tresljivost. Ti tresleji, podobni zvokovim valovom, napeljevali so na misel, da se eter stresa. Enke je celo rekel, da je eter uplival na to, da se je komet zakasnil. Vpogljivost in lomljivost svetlobe ste izraz, da jo terdna telesa privlačijo. Goriva bolje privlačijo, zaradi tega je lomljenje veče. V tem, da se barve raztresajo, je princip mnogoterosti. Pri pogledu v okolico prihajajo od nebrojnih točk svetlobni trakovi nam v oko; ti svetlobni trakovi se mej seboj ne motijo , ker niso materialni, nego le prikazi, ki oko zbujajo. 10) Materialno učinja svotloba to: sveti in razsvetluje nasproti temoti, oživlja notranjost organizmom, ki bi opešali, ko bi jim svetlobe manjkalo, in oživlja vse izobrazbe zunanjo po različnih barvah. Kako žalostna bi bila natvora brez barv! Svetloba električno zvezuje iu razkrojeva; rastline razkrojevajo pod uplivom solnčne svetlobe ogljeno kislino in izločujejo kislec. — Fotografija. — Magnetizem, elektrika, toplota in svetloba so zgolj prikazi, pa vsak teh prikazov ima svoje lastne oblike in učinke. Petje, smeh , ples je razodeto življenje človeško s posebno obliko in 25 posebnim učinkom. Prikaz ne deluje nikdar neposredno na drug prikaz, a vsak more delovati le na snov in po snovi izvabiti drug prikaz. Le snov zvezuje elektriko, magnetizem, svetlobo in toploto. 11 ) Ker so magnetizem, elektrika, toplota in svetloba zgolj prikazi ali razodeto življenje v snovi in morejo le delovati na snov, tedaj tam, kjer ni snovi, tudi ni svetlobe, ni toplote, ni elektrike in magnetizma, dalje tudi ni zvoka, ni vonja; kakor ne moremo govoriti o mišlenji in čutenji tam, kjer ni duha. Nad zrakom bi ne mogli slišati, niti videti itd.; zaradi tega bi moralo tem bolj temno postajati, čim više bi se prišlo; tam bi moralo naše življenje koj zastati in trohnenje bi ne bilo mogoče. Naj boljše vboklo zercalo bi ne opravilo nič. Kakor toploti ni mogoče izžarivati v široki nebeški prostor, isto tako tudi svetlobi ni mogoče. Od ptujih premičnic ne more svetloba do nas priti, niti od nas ne more preriti čez zračen prostor. Ako imate svetloba in toplota obliko snovi, imate tudi obliko, da se ali razvežete, ali vežete. Samo magnetizem in elektrika segata od solnca do naše zemlje, ne vežeta se kakor svetloba in toplota, a de¬ lata samo na tvar; kjer ni tvari, tam tudi ne opravita nič. 12 ) Magnetizem, elektrika, toplota in svetloba so sile, od katerih izhaja vse gibanje v natvori izvzemši mišično gibanje; vlastni so vsacemu telesu in vsi štiri ravnajo se po skupnem pravilu: daje njihova delavnost tem veča, čim bližeje so, in sicer v kvadratnem razmerji. Vsako telo ima svetlobo v sebi; ta svetloba se razodeva v tem, da se plinasta telesa svetijo, pri terdnih pa, da se bar¬ vajo. Različne barve in barvne stopinje rečne in morske vode so nasledek razsvetljenja in lastnega svetlobnega učinka, n. pr. šumeča voda je svetlobela. Steklo je prozorno, kakor zrak, in razlomi svetlobo v barve, kakor druga terdna telesa. Svetlobo nareja elektrika, kakor toploto. 13 ) Vsa nebeška telesa so, kakor udje trupla, v organski zvezi. Pojedino natvorno bitje ima, akoravno so njegovi udje različni, skozi in skozi isti znak polarnega nasprotja, vedno isti 26 princip življenja bodisi v naj večih, bodisi v naj manjših od¬ lomkih, ker vse je le jedno življenje. S tem, da se zemlja krog solnca suče, se kaže magnetični upliv solnca na zemljo. Ko solnce na zemlji stvarja in oživlja, kaže se na nji njegova elek¬ trična sila. Magnetična sila solnca meri na središče v zemlji, elek¬ trična pa na poveršje. Kakor se po vsem svetu ljudje može in žene, isto tako se kaže polarno delovanje mej vsemi nebeškimi telesi in njihovimi posameznimi natvornimi izobrazbami. 14 ) Kakor na zemlji ni svetlobe, ne ognja, niti toplote, da bi ne bilo poprej elektrike, tako smerno po pravici pripoznati, da sta solnčna svetloba in toplota zgolj nasledka električnega učinka po solnem Severni sij je tudi nasledek magnetsko-elek- tričnega učinka. Termo-elektrika dokazuje, da ste toplota in svetloba v zvezi z elektriko; toisto dokazujejo Nobilijevi barvo- krogi, Gaisler-jeve cevi in elektrolitično barvanje blaga za lišp. Električna luč naših sveč da se s prizmo v barve razdeliti tako, kakor solnčna svetloba. Pri umetalnem ognji, pri ponočni razsvetljavi imamo barve take, kakor pri solnčni svetlobi. Oba¬ krat je elektrika s svetlobo in z barvami v zvezi. Ako v severnem morju plavajoče ledene plošče butajo druga ob drugo, dajo električne iskre od sebe. Vžigalnice postanejo po dergnjenju električne in dajo svetlobo in toploto. 15 ) Z vžigalnim steklom se ne zbira toplota, ampak kon- centrujejo se električni solnčni žarki, in ti so uzrok vročini. Vžigalno steklo ne postane toplo, kakor se tudi konduktor ne ogreje po nabrani elektriki. Ko bi toploto samo nabirali, bi ne mogli gobe užgati; a majhni užigalnik užge gobo tudi, ako je hudo mraz in solnce jasno sveti, s tem, da koncentruje električne žarke. Da se vročina res naredi po koncentrovanji električnih žarkov, vidi se iz tega, da se more tudi iz ledu narediti zbiralna leča in ž njo užgati. Vžigalno zercalo učinja po koncentrovani elektriki na drat ravno tako, kakor pločasta baterija. Pri oblač¬ nem vremenu elektrika v užigalniku ne opravi nič, ker imajo uži- gajočo moč električni žarki le takrat, ko so koncentrovani, a oblaki jih raztresajo in odbijajo. Bolj ko vpadajo žarki navpično, toliko močneji so. 16 ) Vir toploti je naša zemlja; toplota prihaja od spod na vzgor, a ne od zgor na vzdol, kar nam tudi zračni tok in 27 izparivanje kaže. V visočini se zračne plasti' ohlajevajo. Toplota, ki prihaja od spod na vzgor, se zgorej hitro veže, ker se zgoraj zrak in sopar ložejo raztegujeta. Hitro izparivanje v brezzračnem prostoru kaže, kako tekočine zelo privlačijo toploto. Ko bi pri¬ hajala toplota od zgoraj, moral bi se zrak raztegniti, da bi ne mogli živeti. 17) Naša solnčna svetloba spričuje po svoji električni na- tvori, da ravno tako od elektrike izhaja, kakor blisk, severni sij, vsak ogenj in vsaka luč na zemlji. Kar solnčna svetloba učinja pri živalih in rastlinah, je tako očividno, da pri tem ne moremo tajiti električne natvore, isto tako tudi pri fotogratiji ne. Prikaz polarizacije razodeva, da je svetloba električne na¬ tvore. Kristali so postali po elektromagnetizmu, zaradi tega se jako žlaktujejo z električnim svetlobnem trakom. Steklo postane tudi električno, ako ga tlačimo, E Solnčna šara ima čvetero polov: ma- gnetični, električni, svetlobni in toplotni pol. Svetlobini in toplotini pol sta 70° drug od druzega oddaljena, isto tako ma- gnetični in električni. Modra barva v M magnetizuje žark. ES ne stoji navpik na MI, ker je elektrika bolj vezujoča, svet- ^ loba pa bolj ločeča. 18) Hitrost svetlobi je Romei' mislil dokazati z Jupitrovo sopremičnico; a to, da se je sopremičnica prikazala, ne dokazuje hitrost svetlobe, nego hitrost električnega učinka, po katerem je svetloba nastala. 19) Stvari vidimo navadno le tako, da same svetijo, ali da del sprejete svetlobe odsevajo’. Telesa ne vidimo v svetlobi, ki jo sprejema, nego le v tej svetlobi, katero po svoji barvi od sebe daje. Svetloba je prikaz, prihaja iz snovi, to je iz zraka in prešinja snov tako, kakor toplota. Na terdne reči vpadla svetloba se razkroji v barve. Odsevana je le jedna barva, v kateri za¬ gledamo telo; druge barve veže zrak. Nekatere reči vgledamo le po izvanredni poti, n. pr. po po daljnogledih, po odsevnosti z zercali; mnogo zvezd vidimo v jasnili nočeh le tako, da je zrak napolnjen s soparji. Solnce, 28 luno in zvezde moremo le tako videti, da električno uplivajo na zemljo in zrak, in tako se nareja svetloba. Solnca samega, ali lune in zvezd ne vidimo nikdar, a vi¬ dimo le njili podobo, ki jo po svojem električnem učinku na- rede v zraku; nad zrakom te podobe ni nikjer. V zercalu vi¬ dimo tudi le podobo. Ker je učinek na videz isti, da-li pridete svetloba in toplota neposredno od solnca, ali da se naredite še le v zraku, je na¬ ravno , da je prevara čutov obvladala, ker se je pojasnoval pri¬ kaz po navadnem uzroku, mesto po izvanrednem, katerega tako zadosti niso razumeli. Outi nas tolikrat varajo na svetu, da to le more odpraviti mnogokratna skušnja in poduk. Kako lahko je bilo misliti, da se solnce, luna in zvezde sučejo okoli zemlje! Kako začuden gleda deček palico v vodo vtaknjeno, ki se vidi v nji prelom¬ ljena. Da razločimo na slikani okolici, kaj je spredaj, kaj je zadaj, naučiti se moremo iz vaje. Razne čarobne umetnosti na¬ našajo se le na prevaro naših čutov. 20 ) Votlo kroglo iz medene pločevine, dobro pozlačeno ter tako veliko in dalječ, kakor je luna, bi vendar ne mogli videti vkljub temu, da bi mogoče bilo njeno zercalovanje v solnčnem svitu, ker bi prazna krogla ne mogla električno upli- vati na zemljo. Magnetični upliv lune se razodeva v oseki in plimi, električni pa po delovanji na organizme. Lunine spre¬ membe vidimo,- ker po tem, kako razno luna proti solncu stoji, upliva tudi električno na zemljo. Polna luna je svetla, ker dobi njena slaba električna sila od solnca veliko moč, ki jo proti zemlji odseva. Kako solnce dela svetlobo in toploto? 21 ) Solnce in zemlja se mej seboj ne samo privlačita, nego oba sta tudi električno napeta, in ta napetost se počasno a neprenehoma izpraznuje. Solnce je nevsahljiv prevodnik (kon- duktor), ki zemljo in zrak električna nareja in dela na to, da 29 svetita in grejeta, kakor da bi gorela, bimetalna solnčna luč nam nekoliko poočituje, kako solnčna elektrika deluje na našo zemljo. 22 ) Pri gorenji, sopenji, pri kemičnih zmeseh zvezuje se dvoje različnih snovi, prešinjuje in zgoščuje se, pri tem se verši prememba in vzbuja toplota. Ko se nareja solnčna toplota, pa ni tega prešinjevanja; tudi se snovi ne spreminjajo, ampak zrak se zašasno zgosti. Ako se n. pr. likana ploča iz marmorja ogreje na solncu, ve vsakteri, da se ploča pri tem nič ne spre¬ meni. Po solnčnem uplivu se ploča elektrizuje; ako je n. pr. + elektrike sprejela, tedaj se vsled tega — elektrike iz zraka privlači in po privlaki zgosti, pri tem pa se toplota razveže. Ker se pola v zraku lahko premenita, tako je tudi mogoče, da jo povsod trdna telesa privlačijo. Pri pločasti bateriji privlači elektrizovan drat zrak tako silno, da ta začne goreti; po učinku solnčnih žarkov, koncentrovanih z užigalnikom, privlači in zgosti elektrizovano telo raznoimni zrak tako, da se vname. Terdna telesa so koncentrovani plini, iz katerih se je zrak izgnal; zaradi tega je zrak s terdnimi telesi v tako bližnji zvezi. V terdnih telesih je elektrika močneja; ta dela na zrak, da se oživi elektrika in izžene toplota. Razne stopinje toplote na zemlji zavisijo od mnogo verstnega delovanja elektrike. Elek¬ trika bi vse pline, ki so v zraku, zgostila v terdna telesa, ko bi ji toplota nasproti ne težila. 23 ) Razredčenje in zgoščenje plina, to je tok, kigaučinja solnčna elektrika, da se svetloba in toplota nareja, je v zraku komaj čutiti, zaradi tega se pa tudi ne sme ceniti po rasti ali odjemi prostornine. Svečna luč, tako tudi vsaka druga luč in ogenj ima zgoščevalni in razredčevalni pol, to je oksidovalni in redukovalni plamen, ki pa kot taka nista vidna, ker tudi toka v tem ne moremo zapaziti. Ako se je konduktor močno z elek¬ triko napolnil, nam zračni tok naredi občutek, kakor da bi seg- nili v pajčevino. Tudi solnčna šara ima dvoje polov. Rano mo¬ remo obvezati, ker se po električnem delovanji lahko naredi zračni tok, in vsled tega se naredi tudi vrenje. O poldne in ob ekvatorju je tok močneji, ker tudi elektrika bolj dela. čim go¬ steje je telo, tem bolj privlači elektriko in toploto; zaradi tega se klop na solncu bolj ogreje, nego zrak okoli nje. Ko bi naše 30 truplo bilo gosteje, kakor je, občutilo bi na solncu toplote več, ako bi redkeje bilo, pa manj. 24) Brez zraka bi solnce ne moglo vzbujati niti svetlobe, niti toplote. Vžigalnik ne more gobe užgati v brezzračnem pro¬ storu; goreča sveča bi morala v njem koj ugasniti. Iz tega ab¬ solutno še ne moremo sklepati, da bi morala Merkur in Venera imeti toliko toplejo temperaturo, kolikor sta solncu bližeja. Sto¬ pinja toplote ne zavisi samo od tega, da je solnce blizo, ali da je elektrika močna, nego tudi od vlastnosti zraka, v katerem se svetloba in toplota vzbuja. 25) Da se toplota in svetloba nareja po elektriki, se ne godi po mehaničnem zgoščenji in razredčenji, nego vsled stva- rivnega principa natvore. Stvarivna natvora je rodivna, preme- nujoča; ona spreminja hrano v kri in meso, učinja rast, cvetje in sad, predrugači skupnost. Glasovi zvezujoči se v pri¬ jetno soglasje, raznoverstne vonjave rastlinstva, žlahtni okus zrelega sadja, jedi in pijač, vse to se naslanja na isti stvarivni princip, kakor pisane barve spomladi, zlata zarja večernega solnca, dobrodejno ogrevanje po solnčnih žarkih. Ti prikazi se ne dajo nadomestiti z nobeno umetno snovno sostavo. Pri jedi in pijači se tudi ne napolnimo samo mehanično. 26) Ne samo to, da se nareja toplota, svetloba, barva, vonjava, okus, zvok, je vstvarjeno, marveč tudi, da se vse to razširja, je isti princip. Ta princip se kaže pri soglašenji strun v klavirju, pri razširjanji svetlobe in zvoka na vse strani velike daljave. Kako pač more konj s kopitom tako pretresti skalnata tla, da to more uho, ki na tleh posluša, od daleč začuti? Kako čudno je delovanje telegrafa? Kako daleč je videti luč iz mor¬ skega svetilnika, a vendar zaradi tega ne slabi svetlobni vir. Stekleni cilinder, steklo pri svetilnici svetlobo ravno tako po- vekša, kakor tudi strune bolj močno pojo na donišči (resonančnem dnu). Uzrok temu stvarivnemu delovanju je v tem, da ima vsak odlomek za se stvariven znak, in vsi odlomki skupaj sostavljajo le jedno življenje; tedaj tudi vsak odlomek manj ali bolj pod¬ pira življenje druzega. Svetloba je z zrakom, z očesom, steklom, diamantom, kristalom, vodo v simpatični zvezi. Bik, mačka me¬ četa električne iskre iz oči ob plemenovanji. Sovino oko se sveti. BI 27) Kakor je razodevanje natvornega življenja stvarivno, isto tako je tudi vsebljenje, to je sprejemanje ptujili utisov Kakor se svetenje, barvanje, glašenje naslanja na stvariven princip, isto tako tudi gledanje, poslušanje, vohanje kot vseb¬ ljenje. Pri svetenji, glašenji duhova stran natvore materijalno učiuja; a pri gledanji razsvetlenega, pri slišanji zvoka pa na¬ sprotno materijalna stran duševno učinja po vsebljenji. Ni ga razločka v bitju mej zvonečo in poslušajočo, mej svetečo in gledajočo natvoro. Ni si nasproti dvoje bitij, nego dvoje oblik jednega bitja. Natvora gleda sama sebe , posluša sama sebe, tipa sama sebe, a se ne pozna. Vsak odlomek ima znotranje in zunanje življenje, in vse življenje natvore je v tem , da se odlomki zdaj vsebljujejo, zdaj izsebljujejo. Fotografija kaže, kako zelo je sprejemljiva natvora za svoje lastno izrazovanje. 28) Materijalna oblika in učinek svetlobe seda razločevati (analizovati), isto tako tudi oko, uho; a svetenje, gledanje, po¬ slušanje so stvarivna dejanja, katerih nikakor ne moremo raz¬ ločevati (analizovati). Vsled te stvarivne delavnosti moremo celo okolico na enkrat pregledati. Besede, s katerimi razodevamo misli, dajo se tudi razločevati, a niti govornik, niti poslušalec ne mislita na posamezne čerke in glasove, iz katerih so besede zložene, ker je razumnost stvarivna. Živec posreduje mej du¬ ševnostjo in materijalnostjo; da se tudi razločiti; a veselje in žalost, ki ji posreduje, se ne daste; po vaji zadobiva stvarivna zmožnost veliko spretnost in prevago nad materijalno podlago, recimo: pri branji, godbi, malanji. Po vaji ve slepec barve raz¬ ločevati. Dostikrat zadostuje mala reč, zadnja beseda, obraz, da si odkrivamo zvezo mnogih reči. Stvarivna moč je navezana na podlago z absolutno silo v znamnje, da ni nepogojna, ampak stvarna in omejena moč. Stvarivna moč naredi iz kali veliko drevo, a ne hipoma; iz češ¬ njeve pečke ne more zrasti orehovo drevo, ker je stvarivna moč navezana na nespremenljive zakone. Kako umetno si ptice na- rejajo svoja gnjezda, bobri svoja bivališča; a pri vseh se to verši po nagonu, po notranji sili. Tisk J. Blaznikovih dedičev v Ljubljani.