N«iY«čji alorauki dnemk v Združenih državah VeUa ta T»e leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za Ne« York celo leto • $7.00 celo leto $7.00 GLAS NARODA The largest Slovenian D the United States. list slovenskih delavcev yAmeriki. TELEFON: CHelsea 3—1242 No. 208. — Stev. 208. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. Entered as Second Class Blatter September 21, 1903, at the Port Office *t New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CHelsea 3—1242 NEW YORK, FRIDAY, SEPTEMBER 4, 1936—PETEK, 4. SEPTEMBRA, 1936 Volume XLIV. — Letnik XLIV. BRANILCI IRUNA OMAGUJEJO POD NAPADI 9 DRŽAVNI TAJNIK CORDELL HULL BO ŠE ENKRAT POZVAL AMER. DRŽAVUNE, N J ZAPUSTE ŠPANSKO Pot do mesta je upornikom odprta. — Artilerija je razbžla utrjene postojanke po hribih. — Nekaj vojakov zbežalo čez most v Francijo. — Usoda Iruna zapečatena. HENDAYE, Francija, 3. septembra. — Trdnjavo San Marciel so uporniki zavzeli in usoda Iruna je zapečatena. Oddelek Carlistov in tujskih legijonarjev je po strahovitem bombardiranju prebil vladno bojno črto na hribu Puntza. Fašisti so zavzeli tri poglavitne postojanke ter so razobesili staro špansko monar-histično rdeče-rumeno zastavo. Ob 5. popoldne so pobili, razkropli ali obkolili branitelje. Vse Puntza pogorje je bilo v rokah upornikov, samo trdnjava San Marcial se je držala. Ob 7. zvečer pa je brani-teljem pošla municija, nakar so se umaknili. Eden ^a drugim je zapustil svoje mesto ter šel čez most v Behobie na francoski strani. Nekateri pa se še niso hoteli umakniti ter so se plazili ob reki Bidas-soa in, skrivajoč se za grmovjem, streljali na sovražnika. Toda branilci, kolikor jih ni bilo pobitih, so večino prešli na francosko stran. BURGOS, Španska, 3. septembra. — Tujske legije z uporniškimi oklopnimi avtomobili so dospele do Malage, ki je odrezana od Madrida. Kamor pridejo uporniki, skušajo razmere normalno urediti. Poveljnik v Coruni poroča, da se je zopet pričelo delo v rudniku Villablino in da je 400 rudarjev na delu. Železnica Villablino-Ponfer-rada je zopet pričela voziti. Uporniki so zopet napredovali v provinci Guadalajara. Zasedli so važne vladne postojanke. LIZBONA. Španska, 3. septembra. — List "Di-ario Noticas" poroča, da je general Millan Astray prišel v Villadolid, od koder bo s tujskimi legijo-narji pričel prodirati proti Madridu. MADRID, Španska, 3. septembra. — Madrid, katerega fašistični letalci bombardirajo skoro vsako noč, a^ čudi, zakaj preteklo noč ni bilo nobenega napada, in prebivalci mesta splošno domnevajo, da so vladni letalci razbili letališče upornikov. Popoldne je skozi mesto korakalo 1 00,000 vladnih vojakov* ki so jezno dvigali proti nebu pesti, ker so uporniki zahtevali, da se mesto poda ali pa bo zopet bombardirano. Vlada je proti večeru naznanila prebivalstvu, da more mirno iti k počitku, ker so vladni letalci razbili skrivno uporniško letališče, od koder so prihajali sovražni aeroplani z bombami nad Madrid. Vladni letalci so sporočili, da so našli skrivno sovražno letališče, katero so bombardirali. Veliki oblaki dima so bili dokaz, da so se vžgali tanki za bencin. WASHINGTON, D. C., 3. septembra. — Državni* tajnik Hull je zopet in najbrže zadnjikrat posvaril Amerikance na Španskem, da odidejo iz dežele. Obenem je naznanil, da namerava ameriška vlada odpoklicati svoje bojne ladje iz španskega vodovja. MADRID, Španska, 3. septembra. — Na svarilo ameriškega poslanika v Madridu je mnogo Amerikancev odpotovalo iz Madrida v Alicante, kjer so se vkrcali na križarko Quincy, ki jih bo odpeljala v Združene države. BURGOS, Španska, 3. septembra. — Uporniški generali so prepričani, da bo zmaga dobljena v zraku. General Mola naznanja, da je bilo v dveh tednih izstreljenih 60 vladnih aeroplanov. Uporniški aeroplani imajo premoč v zraku« Lewis se je vrnil:—pripravljen na boj RUDNIŠKA KATASTROFA V LOGANU Rudarji se nahajajo v rudniku dve milji od vhoda. — 110 rudarjev fee je rešilo pred nevarnostjo. ' LOGAN, W. Va., 3. septem-bra. — Vsled razstrelbe v rud-niiku MoBetli, ki je last Hutchinson Coal Company, je bilo zasutih 10 rudarjev. Ko so reševalci prinesli na dan dva mrtva rudarja, imajo le malo, upanja, da bi bili ostali še pri življenju. Vodstvo rudnika je mnenja, da je razstrelbo, ki Se je dogodila globoko v rudniku, povzročila iskra iz motorja. Poklicani so bili rudarji iz rudnikov v okolici, da pridejo reševat zasute tovarše. Pri eksploziji se je rešilo 110 rudarjev. Kraj-nesreče se nahaja dve milji od vhoda v rudnik. Rovi so naspolnjeni s strupenimi plini, ki nastanejo po vsaki razstrelbi in ki so že omamili več rešiteljev. Rudarski urad države West Virginia je v Logan poslal dva tnžinirja, ki bosta vodila rešilna dela. Tudi zvezni rudarski urad je poslal v Logan diva inžinirja, ki sta se nahajala v Madison, 30 milj od Logana. ROMUNSKA BO OSTALA PRI FRANCIJI Vnanji minister Antone-scu ne bo premenil vna-nje politike. — Romunska bo tudi ostala prijateljica Rusije. BUKAREŠTA, Romunska, 3. septembra. — Titulescuov naslednik, vnanji minister Viktor Antonescu, je v svoji prvi javni izjavi rekel, da se bo Romunska držala svoje zveze s Francijo in bo ostala v kulturnih o-dnošajih z Rusijo. "V francosko -politiko popolnoma zaupam in hočem obdržati kulturne odnošaje z Rusijo," je rekel Antonescu. — "Romunska bo na konferenci v Bratislavi 12. septemibra potrdila svojo lojalnost d-o Male antante." ' V Bratislavi bodo zastopniki Male antante razpravljali o novi nemško-italijansko-avstrij-ski fronti, katero smatra Mala antanta za sebi nevarno. Ravno taftoo tudi razburja o-sta'le Članice Male antante velika naklonjenost Jugoslavije do ^Nemčije. TERORISTI B0D0 IZGUBILI SVOJE SLUŽBE Governer je nastopil proti voditeljem "Črne legije". — Vsi člani morejo izžstopiti iz mestne službe. Naročite se na "Glas Namta'' največji slovenski dnevnik v Združenih irmvb. DETROIT, Mich., 3. sep. — Governer Fitzgerald je od načelnika davčnega urada v Pon-tiac, Mich.; zahteval, da naznani svoj odstop in je obe»nem naznanil, da je bil tudi odpuščen načelnik državne alkoh-olne komisije Gordon V. MacDugall. Oba sta med 86 osebami, ki pripadajo k "Orni legiji" in proti katerim je velika porota dvignila obtožbo več umorov, ropov, požigov in raznih nasilij, "črna legija'' je napovedala vojno Židom, katoličanom, naseljencem in komunistom Governer Fitzgerald je dalje rekel, da bodo vsi uslužbenci v fbolnišnici v Pontiacu, katerih je -okoli 20, polagoma odpuščeni. Med temi sta tudi ravnatelj bolnišnice Oswald See in njegov -namestnik Archie Gillis. Vodilni meščan Lyle D. Tabor je od mestne uprave zahteval, da odpusti vse uslužben-ce, ki so člani "Črne legije", ker bodo drugače meščani saiml nastopili proti njihovim grozodejstvom. Posebno morajo pustiti 3voja mesta načelnik gasilcev Bradlburn, državni prav-dnine 17. avgusta je prispela jahta "Nahlin" v spremstvu obeh angleških rušilcev pred Dubrovnik ter nadaljevala pot v smeri proti Cavtatu. Do 15. je obšla obale od Dubrovnika do Cavtata ter se vmes ustavljala v romantičnih zalivih žu-pe Dubrovačke. Na to se je vsidrala med otok Lokrun in obalo, nekoliko dalje proti vzhodu pa rušilca. Takoj po prihodu kraljeve jahte v dub-rovniške vode, so se priČe-le zbirati na obali v Dubrovniku velike množice domačinov in tujih turistov, ki so nestrpno pričakovali prihod enagleškega kralja. Ob 18. se je kralj Edvard izkrcal v mestnem pristanišču v spremlstvu svojega osebnega tajnika in angleškega podkon-zula Ive H^džije. Ko je kralj stopil na obalo, ga je zbrana množica navdušeno pozdravila. Iz pristanišča je odšel pred katedralo, v katero pa ni vstopil, nego si je samo ogledal njeno fasado. Zatem je odšel v kne-žev dvor, kjer se je zadržal dalje časa. Podkonzul Hadži-ja je izpovedal, da je kralj z največjim zanimanjem poslušal zgodovino dvora, kakor tudi dubrovniškega mecena Mihaela Pracata, znanega pomorščaka, ki je svoj čas zapustil vse svoje imetje dubrovniški republiki, za kar mu je v znak hvaležnosti postavila spomenik v kneževem dvoru. Po odhodu iz kneževega dvora je kralj kreni1 po glavni ulici kralja Petra in odšel na mestno zidovje, odkoder tse nudi lep razgled na vse mesto, kakor tudi na odprto morje. Ko se je nekoliko časa mudil v zapad-nem predmestju, se je vrnil v glavno ulico kralja Petra, kjer so mu množice ponovno prirejale živahno manifestacije. V mestnem pristanišču se je kralj zadržal v krajšem razgovoru z angleškim podkonzulom, pri čemer se je zanimal za lovske razmere v teh krajili. Podkonzul, ki je sam predsednik lovskega društva, je kralja Obširno informiral o tej vrsti športa. Nekoliko pred 19. uro se je kralj Edvard vrnil z motornim čolnom na jchto "Nahlin." t KANAL MED DUNA-VO IN SAVO Merodajni krogi se resno pečajo z načrtom zgraditve kanala med Dunavom in Savo. S tem kanalom bi bila omogočena preorientacija tranzitne trgovine po Dunavu. Načrti so že izdelani. Kanal bi bil dolg okrog 60 km in stroški bi znašali o-krog 450 milijonov Din. S tem kanalom bi polstala Jugoslavija važen Činitelj mednarodne trgovine. ŠPANSKO VOJNO BRODOVJE DRAGO PLAČANA LJUBEZEN V Zagrebu se je mudil sarajevski posestnik Josip Mali. V neki krčmi se je seznanil s podjetnim dekletom in zahotelo se miu je ljuibezni. Odšla sta v prenočišče, kjer je Mali kmalu zaspal, ker je bil utrujen. Pri sebi je imel 29,000 Din, same lepe nove tisočake. Ko se je pa zjutraj prebudil, je bil žep prazen. Hitel je na policijo, kjer so mu pokazali fotografije mnogih nočnih ptiČic, toda prave ni našel med njimi. Tako je drago plačal kratke trenutke ljubezni. STRAŠNA SMRT 3 OTROK V PLAMENIH V vasi Ivanjska blizu Banja-luke se je pripetila strašna nesreča, Kmet Jefto Karlič je odšel v bližnjo vas, da bi se dal ostrici in doma je ostala žena s 3 otroki. Otroci so trdno zaspali in tudi mati je zadremala, ne da bi ugasnila svečo. Sveča je dogorela in vnelo se je seno na postelji, tako da je bila vsa hiša v plamenih. Vsi trije otroci so zgoreli in tudi mati je dobila težke opekline, tako da bo najbrž umrla. V SMRT ZARADI NESREČNE LJUBEZNI Mlada zagrebška privatna uradnica Edita Nemšič ni bila srečna v zakonu in zato se je ločila od moža in zapustila tudi svojega otroka. Zdravila se je nekaj časa v Kasindolu pri Sarajevu, kjer se je zaljubila v nekega uradnika. Ko ji je potekel rok lcčenja, je ostala v Ili-dži in ljubcek je stalno zahajal k nji. Toda tudi ta ljubezen ji je prinesla razočaranje. Ljubcek se je naveličal in prišel v Ilidžo z dvema dekletoma. Zabaval se je, ne da bi se zmenil za ubogo Edito. To je mlado ženo tako potrlo, da se je zastrupila. V poslovinlnem pismu prav: da gre v smrt zaradi nesrečne ljubezni. O španskem vojnem brodo-vju, ki je ostalo zvesto zakoniti madridski vladi, ise že od začetka državljanske vojne v Španiji mnogo piše. Že opeto-vano je to brodovje bombardiralo pristaniška mesta, kjer so zavladali uporniki. Širijo se pa netočne vesti o številu in.bojni moči 'brodovja, odgovarjajočega velesili, za katero je Španija še nedavno veljala. To je seveda zmotno Špansko vojno brodovje je zdaj po številu eno najslabših med 'b rodov j i evropskih pomorskih držav in tudi njegova bojna vrednost ni velika, ker je večina ladij že zastarela. Do špansko-ameriške vojne za Filipine je spadalo špansko vojno brodovje med najboljše v Evropi, ne sicer po številu, pač pa po bojni vrednosti. Američani so pa uničili najboljše španske ladje. Kraljestvo je dalo sicer zgraditi več modernih ladij med svetovno vojno in po nji ter modernizirati nekatere stare ladje, toda od začetka vojne z Riffi in notranjih nemirov špansko vojno brodovje ni bilo izpolnjeno, če ne štejemo manjših edinic, zlasti podmornic. Zdaj tvorijo jedro španskega vojnega brodovja ladje tipa dreadnought in sicer 'Jaime I.' velesil, čijili interese se križajo na Sredozemskem in Atlantskem morju, izvemši seveda Portugalsko. Navzlic temu je pa špansko brodovje važen činitelj v sedanji državljanski vojni. Če bi se bilo brodovje pridružilo upornikom, bi bila zmaga na njihovi strani, ker bi bilo lahko v kratkem pripeljalo vse maroške čete v Španijo. Tako je pa ostalo na strani vlade ih čeprav je prešibko, da bi moglo uspešno 'blokirati vso špansko obalo in preprečiti dovoz vojnega materija!« upornikom, jim vendar sproti prekriža račune. Dogodki so pokazali, da -zadostuje omejiti prevoz afriške vojske skozi Gi-braltarsko ožino in obstreljevati pristaniška mesta v uporniških rokah, da se sproti utrjuje vojaški položaj madridske vlade To važno nalogo je špansko vojno brodovje doslej v polni meri izpolnilo, zlasti še, ker ai je znala madridska vlada pridofbiti simpatije mornarjev s tem, da je izročila poveljstvo na vojnih ladjah podčastnikom. Peter Zgaga BODIMO POŠTENI KOVACNICA PONAREJENIH KOVANCEV Te dni s« se pojavil v Pes- "Hnpana" in "Li'bertad". Nji- "iški dolini, zlasti pri Sv. Ju- ANGLIJA IN ZADNJI RUSKI CAR hova oborožitev obstoja iz 8 topov kalibra 30.5 cm, 20 topov 10.2 cm in nekolikih protiletalskih topov. Tonaža ladij znaša po 15.800, posadka nekaj nad 700 mož. Ladje so bile zgrajene v letih 1910 do 1920. Poles tega ima Španija tri moderne lahke kri žarke "Almirante Orvera," 'Augusta Victoria' in "Reina Victoria Augusta" po 4800 do 5600 ton, zgrajene v letih 1920 do 1925. Te ladje vozijo zelo hitro, vsaka ima 4 do 9 topov 15 cm. poleg lažjih topov. Zadnji dve ladji sta 1>l-S li po strmoglavijenju kralja j Alfonza prekrščeni. Te ladje, 6 do 8 modernih topničarskih čolnov, 10 do 15 velikih, z 10 cm topovi, opremljenih torpednih rušilcev, o-krog 25 najnovejših torpedovk in nad 12 podmornic, to je jedro španskega brodovja, ki je sposobno za akcijo na širnem morju. Druge ladje, okrog 30 po številu, so stare podrtije iz leta 1887 do 190G, z neznatno riju ob Pesnici, ponarejeni 50 dinarski kovanci, ki so jih v tamkajšnji bližini razrpeČavali 25-letni Ivan Klarič, 23-letni avstrijski državljan Josip Her-nah, in 21-letna Aloj-zija Mara-tova. Vise tri so orožniki aretirali. Ivan Klarič je bil, kakor znano, radi ponarejanja kovancev že kaznovan na leto dni rob i je. Kraja, kjer so kovance izdelovali, še niso odkrili. MREŽE PROTI LETALOM POZOR NAROČNIKI! Pazite na številke poleg naslova, ki vam jasno govore, do kdaj imate plačano naročnino. Obnovite jo, da nam ne bo treba pošiljati opominov. Z redno obnovitvijo prihranite nam delo in stroške, sebi pa za j am cite redno dostavljanje lista. Resno Vas prosimo, da vpo-števate to opozorilo! Uprava "Glas Naroda'/ "GLAS NARODA" pošiljamo v staro do* movino. Kdor ga ho* če naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, tO lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. —*V Italijo lista ne pošiljamo. ' Kerenski priobčuje v svojih spominih podrobnosti pogajanj začasne ruske vlade z Anglijo leta 1917, ko je šlo za zaščito ruske carske rodbine. Začasna ruska vlada se je obrnila na Anglijo in v treh dneh je bila zadeva zadovoljivo urejena. Naenkrat so se pa pojavile nove ovire. Položaj se je zapletel v toliko, da* so dobili carfjevi otroci škrlatinko. Ta ovira se je pa dala seveda odstraniti. Zadn'je dni julija je vprašala začasna ruska vlada v Londonu, kdaj pripluje v Nurman angleška križarka, ki naj bi vzela na krov carsko rodtbino. Že poprej je danski poslanik Skaibeltas zagotovil rusko vlado, da nemške podmornice ne bodo napadale ang leške križarke. Tem večje je 'bilo preseneče nje Kereniskega, ko mu je ang leški poslanik sporočil, da- mora Lloyd George jeva vlada carju in njegovi rod'bini odkloniti gostoljubnost iz notranje političnih nagiibov. Angleška vlada se je morala baje ozirati na nezadovol jstvo inteligence in ogorčenje delavstva. Bala se je demonstracij in stavk. Kralj se je uklonil sklepu parlamenta, ko mu je Lloyd George pojasnil njegovo stališče. V verbalni noti, s katero je angleška vlada obvestila o tem skleipu rdsko vlado, je bilo izraženo začudenje, da ščiti ruska vlada tako izrazito germanofilske o-sefoe. Kakor poročajo iz Londona, preizkušajo na Angleškem nov pripomoček zoper napade iz zraka. S topovi izstrelijo krogle, ki niso napolnjene z raz-streljivom, temveč z gosto jekleno mrežo. Ko se krogla v zraku razpoči, zleti mreža iz nje in pada potem s pomočjo padal polagoma proti tlom. Pri velikih brzinah, ki jih razvijajo napadalna letala, bi jim bilo . .. ... . , -it komaj mogoče se izogniti tem hitrostio in njihovi topovi lah- ' " ,. w . . . , . , .. J široko razpetim zračnim mre- ko pridejo do veljave samo v stražarski službi. Vsa ta vojna moč pomeni neznaten odlomek pomorske moči žam. Oe po zaide kakšno letalo v mrežo, tedaj-se zaplete vanjo in se mora brezpogojno zrušiti na tla. Kdor je namenjen potovati v stari kraj aH dobiti koga od . potrebno,-da i« poučen v vseh stvareh. Vsled naše dolgoletne skušnje Vain zamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitre, ^"to se za-upno obrnite na nas za visa pojasnila. • Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potni liste, vizeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, In kar je glavno, za najmanjše stroška Nedržavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se debi is Washington* povratno dovoljenje. RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. 1 Uj»-- — f * v Pišite torej takoj za brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, da boste poceni in udobno potovali. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West l j?th Street New York, N. Y. — Zgaga, — mi piše rojakinja, — pa bi vsaj enkrat malo moške okrcal. Vedno le ženske in ženske. Ali smo to zaslužile. SlaJb je tisti, ki ne pometa pred svojim pragom ter vidi pežarr v očesu bližnjega, bruna v svd-jem lastnem očesu pa ne vidi. O, saj niste moški tako angelčki, kakor se delate. Le natančno presodite svoja pota, svoje besede in svoja dejanja, pa se boste kaj kmalu prepričali, da niste. Začel sem razmišljati te re sne besede in prišel do zaključka. da ima dopisnica prav. Ker je pa samopoznanje višek modrosti in obenem tudi največja krepost, bom okušal ženskemu spolu na ljubo moškim odpreti oči: — — Krivico delaš svoji ženi ali dekletu, dedec presneti. — Ljubosumen si do skrajnosti. Za vsakim njenim korakom o-prezaš, nobena njena kretnja ti ne uide. — Ce spregovori z moškim kako prijaznejšo besedo, je že ogenj v strehi. Kaj šele, če bi mu vpričo tebe skrivnostno po-mežiknila ali, mu mimogrede kaj v ulio zašepetala! Stavim, da bi jeze podivjal. — Ti pa smeš vse, tebi je vse dovoljeno, kaj ne? Ti se lahko šališ z dekleti, jih ščipljcš v lice ali kamorkoli, (če se ti puste, seveda) namiguješ jim stvari, lki niso za nikamor, se šališ ž njimi in jim šepečeš besede, ki so nevredne moškega. — Na plesu si izbiraš najboljše in najlepše plesalke (če Iiočejo plesati s teiboj, seveda), k bari jili vodiš in v temne kote ter si uglajaš pot v njihovo srce. — Kaj pa tvoja žena? Mirno in nepremično mora sedeti pri mizi, in če jo kdo vpraša za ples, mora najprej tebe z besedo ali pogledom prositi za dovoljenje. Bog ne daj, da bi se k plesalcu malo bolj pritisnila, da bi ga prijazno pogledala ali pa imela ž njim kakšen drugi mišmaš. — Z eno besedo: ti zahtevaš, da bi ti bila žena 'brezpogojno zvesta, da bi ne smela brez tvojega dovoljenja nikamor ganili, da bi ti morala biti vedno pokorna in podložna, ti bi pa lahko počel, kar bi hotel. — Tak tič si torej. Da te le sram hi. Ali ni v modernem času ženska enakopravna zVno-skirn? Ali ji niso vse služljp in vsa pota odprta? Ali iiima ženska volilne pravice? AJi ji kdo brani kandidirati za najvišje suužbe. ki 'S6 bile še pred nekaj leti samo moškim odmerjene - — Če ti misliš, da ti je vse dovoljeno, kar se tiče ženskega spola vobče, čemu bi ne bilo ženi isto dovoljeno? t—' Ce tebi ne očita vest, ko se kobačais preko zakonskih plank, čemu zahtevaš, da bi ženi očitala, ko ji skuša preskočiti ali ko jih preskoči. ' Če smeš ti marsikaj, čemu istega tudi ženi na dovoliš — Bodi takšen kot se spodobi, pa bo tudi tvoja žena taka, da je boš vesel. — Če pa uganja iste neumnosti, kot jih uganjaš ti, ni njena krivda prav nič večja kot je tvoja, in je ne smeš soditi, ■Če sam nočeš biti sojen. — Žena je božji dar! Rad jo imej in izpreglej kakšno njeno napako. Le pomisli, koliko tvojih napak mora ona izpregle-dati, pa vse potrpi in pozabi, če ve, da jo imaš >rad. To so torej moji nasveti. Podani sto- v najboljšem namenu, samo dvomim, če t>odo kaj zateči.. - - --- t« GLrAB K A ROVA n — New York, Friday, September 4, 1 936 —.....i. I, i, I _ . .a THE LARGEST SLOVENE DAILY IN V.8A VII, Y: To se je zgodilo v Parizu za časov obleganja 1871. Podganja retira so bila poskočila v ceni za 10 odst. in pečenka -iz mrčesa te je stala vse lase lia glavi. Parižani so se radi — neradi vdali v zlo usodo, če tudi malo vajeni te vrste hrane. Toda kaj! Ni bilo drugega izhoda, V času, ko se pričenja ta zgodba (kakor ima navado reči George Oh net) so bile vse domače živali proglašene za u-žitno meso. Takrat so postale konjske restavracije najodlič-nejše restavracije prestolnice. Nekateri ljudje so občutili tak £:nus, dr. so se odrekli uživanju hrane. Ta čas si je neki fakir, ki je bil prišel v Pariz s. cirkusom "Barnum", pridobil premoženje s tem, da te je v 40 urah naučil gladovanja (sicer pa je rorabil to premoženje za poročno pojedino in je umrl na preobilici zavžitih dobrot.) Vojaki pa so dobivali — o Velika Lakota — za vsak obed ocvrto opeko . . . Tie zakonca Coulenbois sta jedla meso, in še dobro, pri vsakem obedu. Bila sta to dva slabotna starčka, ki sa potrebovala mesno hrano. Neverjetno, toda res je, da «ta r.e Oouloribois-jeva mastila s prvovrstnimi zrezki, medtem ko je Pariz poginjal od lakote, kot za stavo. Pa nista bila bogata. Njihovi viri so bili celo presenetljivo skromni. In vendar sta jedla vsak dan meso, in vendar nista imela niti vinarja dolga Zato pa sta imela staro, vdano služabnico. Amelija Mellet (zapomnite si to ime), je bulo že 30 let v njuni službi, oboževala je gospodarja in gospodarico in ju raz- VDANA SLUŽABNICA neževala, kakor da sta dojenčka. Toda teh dojenčkov niso več gojili; Amelija jima je vsak dan postregla s krvavim mesom kakršno sta potrebovala zaradi svoje rahle narave. Se-*delo, bična kot vsi stari ljudje, nista niti skušala izvedeti, po kakšnem čudežu štedljivosti se je ubogemu dekletu posrečilo, da ju je oskrbovala, v času take draginje in pomanjkanja s tako tečno hrano. Kje je dobivala denar? Skrivnost. Ali je jemala od svoje sčasoma prištedene gotovine f Ali je kradla? Nihče bi tega ne mogel povedati. Važno za Couleiibois-jeva je bilo le. da sta jedla meso. Dobila sta ga, ostalo ju ni zani malo. Raje nista niti poskušala, da bi prišla stvari do dna. V Parizu je rasla beda, zakonca Coulenbois pa sta se redila. Sedaj sta imela male, o-krogle trebuške in polna lica. da jih je bilo veselje videti. Nasprotno pa ;je Amalija hujšala od dne do dne. Kar se vam ne bo zdelo več čudno, če vam povom, da je pomnilno in častivredno dekle, hladnokrvno rezalo samo sebe na kose mesa, da bi ohranilo zdravje svojih gospodarjev. Da. s tistim tihim junaštvom Spartancev, ki so si pustili razinesariti trebuh in Rimljanov, katerim so žgali roke, in je Coulenbois-jeva služkinja odrezala zdaj ruinsteek, zdaj dunajski zrezek, zdaj jetra in še druge mesne jedi. Couleriboisjeva, sebična kot vsi starčki, nista opazila ničesar. Sicer pa sta bila kratkovidna. Nekega dne jima je služkinja stregla pri obedu skakajoč samo po eni nogi. Ta dan sta se Coulenbosjeva gostila s koštrunovim stegnom, ZAGVOZDEN V ŽIVI SKALI obloženim s fižolom, o katerem sta še dolgo govorila. In potem je prišla na mizo pečena prašičeva noga, čudo po okusu. Nedolgo za tem se jim je vida je postala Amelija močno vitkejša v bokih . . . Mislila sta le, da jima je s starostjo še bolj opešal vid. Tudi drugo koštrunovo stegno je sprejela dvojica s polnim priznanjem. Žejo hud doživljaj je imel te dni 28-letni elektrik Herman Pendl iz Gradca. Zapomnil si ga bo do konca življenja. Mož je vr.et jamar, Član nekega kluba jamarjev. Pretekli mesec se je odločil, da obišče zelo malo znano, a budi zelo ozko kapniško jamo na pobočju Buchkogla pri St. Martinu. Že vhod v to jamo je zelo ozek, a pozneje ima tu in tam komaj kakšnih 40 cm premera in še manj, t-ako da je odraslemu človeku često prav težko priti naprej. Pendl je vzel g seboj 14 letnega šolarja Viktorja Mau rina, da bi rail zavoljo svoje vitkosti pomagal pri raziskovanju jame, Začela sta svojo eks-pedicijo v petek proti 9. zvečer. Sprva je šlo vse v redu, napravila sta tudi več foto — L. Ganghofer:. iflf Grad Hubertus • :: Roman :: Potem sta jedla še kozličev hrbet, šunko (tako je trdila Srafskih posnetkov lepih kap Amelija!) Amelija jo je podajala z eno samo rčfko. Pozneje je servirala še eno šunko. Bog sam ve kako. Gospa Coulenboisjeva pa je opazila, da je postala služkinja manj delavna. Gospodinjstvo ni bilo več vzorno, kot poprej. Amelija je le slabo voščila čevlje In ni več gladila parke-tov. "Stara se" je menil gospod Couleribois. Vse ni trajalo več, kakor osem dni. V tem času je služkinja pripravila svoje ostanke. Včasih sta ji rekla zakonca: "Danes je nedelja, Amelija, jejte vendar nekoliko mesa." Tedaj je uboga stvar, ubogljiva, toda molčeča, šla vase. Končajmo s temi strahotami! Obleganje se je bližalo koncu. Zadnji v lan se Coulenboisjeva služkinja o-b uri kosila ni pojavila v obednici. Vendarle zaskrbljena, sta starčka odšla v kuhinjo. Sredi mize je bila na pladnju, okra-šena z zelenjem, pripravljena še kadeča se glava služkinje, s peteršiljem v ušesih in nosu . S par besedami, položenimi na vidno mesto, se je Amelija opravičila, ker glave ni mogla sama servirati. niških tvorb z 'bliskovno lučjo. Čez kakšni dve uri sta se vračala. K sreči je Maurin plezal sedaj pred Peudlom. Če bi bil zadaj, bi bila nesreča, ki se je zgodila, še večja, oba človeka bi gotovo ne prišla živa iz jame Pendl je zašel namreč kakšnih 25 m od vhoda v jamo z desnim kolenom v neko razpoko in je na tesnem prostoru zaman poskušal, da se osvobodi. Njegov napor je za legel le to-liko: da se je še bolj zagvo"zdil v živo skalo, iz katere ni mogel več naprej ne nazaj. Deček mu je v tem hudem položaju pomagal, kolikor je mogel, ko je pa čez nekoliko ur omiga:la z očmi. Našla je nepričakovano po inoč. Forbeek je stopil k njej ter ji ponudil roko. To jo je tako zmedlo, da je na njegovo viprašanje, ali je njeno stanje že kaj zbolj--alo. dala čisti natpačen odgovor. Kiti se je oprijela bratove roke. "Kaj pra viš. To je dvor iivost!" Hilietaje je pritisnil-, lice na bratovo ramo. VIII. POGLAVJE Po kosilu so na odprti verandi pili kavo. Perje jerihonk In divje trte, iki so se ji pričeli listi že rdeče spreminjati, je metalo trepetajoče sence po beli mizi in zunaj je čebljal vodomet z iskrečim se štropotom. Medtem ko je Gundi Kleesbergova nalivala skodelice, je ponudil Tasilo svojemu gostu cigare in jo vzel tudi sam; nato od Forbeek, nekaj vam bom pokazala, kar morate videti!" Sla je k ribniku in Forbeek ji je sledil, "Vidite te orjaške postrvi. Mlajše so šele od letos, večje imamo pa že štiri leta. Ali vidite tisto prav veliko tam? Pozna me, ker jo krmim. Le poglejte, že prihaja !" Vabeče je iztegnila roko, 111 ne da bi pogledala Forbeoka. zašepetala: "Prosim, recite mojemu bratu kako besedo, nesrečen je, ker ne more citati svojih časopisov!" Forbeek je smehljaje se prikimal ter se sklonil nad bibnik; v zeleni vodi se je med listjem 111 algami spreminjasto zrcalila podoba, sončen obrazek, ki ga je okrajetk bele čepice senčil tja čez oči. "Le poglejte, kako ona velika preganja male," se je Kiti na glas zasmejala in zopet zašepetala: "Če bo imel Tas svoje časopise, 'bo mogla pač tudi teta Gundi kaj pokramljati z varni. Pri kosilu ste videli samo Tasa; to je teto razburjalo. O sebi ne govorim, a tudi njo delkom iz tega mesta sta pri-^e močno zanemarjali!" Naročite jik.lahko pri: K A ' U 216 West I 8th StreeJ .-V"* Naroda" New York, N. Yv spela tudi dva zdravnika. Bi la sta zelo potrebna, kajti le s pomočjo injekcij za krepitev srca je bilo mogoče Pendla, ki je v svojem položaju zedo trpel, ohraniti živega. Ker pa reševalno moštvo s svojimi navadnimi pripravami tudi sedaj ni moglo razširiti dostopa do nesrečnika. «o naročili iz Gradca končno pnevmatični vrtalni stroj. Šele sedaj — bilo je že v soboto ponoči — so dela nekaj hitreje napredovala. Vso noč so delali v svitu žarometov in vso nedeljo do 4. popoldne. Delo, ki so gta mogli izvrševati le v ležečem položaju, je bilo tako naporno, da so se morali možje pri vrtalnem stroju menjavati vsake pol ure. V kratkih odmorih so poskušali neprostovoljnega ujetnika jame, ki je kazal čedalje hujše znake izčrpanosti, pripraviti do tega, da bi kaj použil. Jedi se je branil in je prosil samo za u spa vilo. Tega mu pa seveda niso hoteli dati. — Končno -so ga le pregovorili, da si ja dal vliti nekaj krepčila. V nedeljo dopoldne so bili z delom tako daleč, da so hoteli Pendla že potegniti iz rova. Toda z nespretno kretnjo se je že popolnoma obupani mož še bolj zagvozdil. Sedaj so nun morali neprestano prigovarjati, da ni zaspal. Končno sr rov toliko razširili, da se je mogel mladi Maurin stlačiti skozenj in priti nesrečniku za hrbet. Tam so mu dali vrtalo, da je jamo širil od znotraj. Pozneje se je še neki gasilec pridružil dečku in ob 18. torej 45 nr po tem. ko sta Pendl 111 Maurjn stopila v jamo, so mogli Pendla rešiti. Z nosilnico so ga sprav'li v St. Martin ter ga oddali \ zdravniško oskrbo. Naročite sena "Gla&ftaroda" največji slovenski dnevnik v Združenih dr&avaK "Oprostite!" je zašepetal Forbeek ter pogledal v oči zrcalni podobi, se je v prh 11 kapelj razblinila, da bi -e spet takoj zasvetila. "Oprostiti - Najprej morate oprati svoj greh. In govorite s teto Gundi o profesorju Werner-ju, navdušuje se zanj." I11 stopajoč ob bregu ribnika je zvišala glas. "Kako je smešno! Poglejte 110, zdaj pa res plava za menoj!" Opazila je, da se je Kleesbergova pojavila na verandi. "Da. tetica, .prideva takoj!" Forbeek je izpričal, da zna ubogati. Ko so zopet sedeli za mizo, je uspešno rešil svojo prvo nalogo. Tasilo se ni dolgo ustavljal, in čim je razgrnil enega od listov, se je lotil Forbeek svoje druge naloge ter vprašal gospico IK1 eesbergovo, ali je bila obiskala razstavo v monakovski stekleni ipalači. — 44Sem!" je prikimala teta Gundi, ne da bi dvignila oči z vezenja, ki ga je bila pričela. 4'Samo dva dni sva bili v Monako vem," je segla vmes Kiti, "in sva bili trikrat v stekleni palači. Teta Gundi se ni mogla do sitega nasedati. Zelo, zelo se razume 11a umetnost!" " "Ali otrok!" To je vendar res!" Kiti se je obrnila k Fortbecku. "Pred poldnem sva prišli iz Wuerz-berga v M ona ko vo. Od pomladi sva bili na obisku pri stricu Benu na Kgeburgu. Ob pol enih sva bili doma v Monakovem, ob dveh že v stekleni palači. Teta Gundi je že na to komaj čakala." Kleesbergova je sklonila obraz še niže nad vezenje. "Mnogo let sem živela v samostanu. I11 po dolgem času je bila to zopet prva raz-stava, ki sem si jo smela ogledati." "Smem vprašati, kaj vam je bilo najbolj všeč?" Teta Gundi je štela ubode; pri tem se je tresla igla v njeni roki. 4'To je težko reči. Videli sva toliko krasnih slik..." Tedaj je Kiti nenadoma vprašala: "Ali ste razstavili tudi vi kako sliko, gospod Forbeek?" "Da!" "Oh, škoda! Morali sva jo prezreti!" Gundi Klessberg jo je karajoče pogledala in opravičevaje rekla: "Viseti je morala v dvorani, ki se je nisva utegnile več ogledati. Obžalujem v resnici..." Forbeek se je nasmehnil. "Saj niste dosti izgiibili." "No, le ne tako skromno," se "je oglasil Tajilo. "Vaša sličica je iaborna. Celo Werner je bil zadovoljen, in to nekaj pomeni." Kleesbergova je vlekla za zidano uit, ki se je bila zapletla r blago. "Profesor Werner je ras učitelj, ali ne, gospod Forbeek m "Da, milostljiva gospodična! In njegovo sliko, ta biser vse razstave, ste gotovo videli?" Odgovor se je mudil. "Kolikor se spominjam." "Toda teta Gundi! Kako hladno* Pred sliko si gorela in plamtela, tako te je ganila, tako prevzela! I11 zdaj praviš: "Kolikor se »poni i 11 j am." Forbeek je toplo pogledal gospodično Klees-berg. "Razumem vas, milostljiva gospodična! Kar doživimo v sveti uri. radi zapiramo kot dragocen zaklad. Veseli me, ko čujem, kako vas je Wernerjeva slika ganila. Tisoči gore zanjo. Toda zame je vedno praznik, ako se seznanim z ljudmi, ki ga popolnoma razumejo. In to pri Werner ju ni vedno lahko. Posebno ta "Pozna jesen", ki ste jo videli v Monakovem! Za množico je to zapečatena knjiga. Samo tih, pokrajinski motiv. Toda, kaj vse govorijo te barve!" Teta Gundi je povesila vezenje in prisluhnila. "Sam sem okusil, kako utegne ta slika prevzeti človeka s svojo resnobo in sanjavo oto-žnostjo. Werner ju je bila ena izmed najljubših njegovih del. Slikal je ni po naravi. In vendar ta prepričevalna resničnost! V prejšnjih letih kdaj je moral ta motiv v resnici videti; taka narava se ne da ustvariti. In sodim, da ga veže na to pokrajinsko scenerijo drag spomin, ker 11111 je motiv pii srcu; najdemo ga v raznih inačicah na nmogih njegovih slikah." Gundi Kleesberg je vzela spet iglo in sc tako globoko nagnila nad vezenje, kakor bi bila kratkovidna. VALJE PRIDE BRANILCI DEMOKRACIJE Moški in ženske, prostovoljci španske yla'de, bodo z madrids kili streh s kroglami pozdravili fašiste, če se jim bo posrečilo dospeti -v glavno mesto. r - • T * ^ f. >- ^ .F-™! »ara wzmon* ■ _ * Hči druge žene New York, Friday, SeptemKer 4, 1 936 ROMAN IZ ŽIVLJENJA 39 ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. TSB LJW0W9T BWVWTB DZ1LY W UJ9&. ROOSEVELT GOVORI PROTI VOJNI . . 44Ubogi mož, mora biti ves obupan, ko živi tako sam. 2*rav gotovo zna je kdo povzročil kaj prav hudega, da se je tako vživrl v sovraštvu do ljudi," poseže teta Kati v Dogovor. 4'Gotovo je pomilovanja vreden," pravi Helga. *4Prav gotovo Ker ravno vse to čtatim, me njegove nenavadne posebnost; ne strastjo in ga vedno obiskujem. To je moj edini sorodnik, ki ga š^ imam. Kar mi je mogoče &to-r.Hi za njegovo razvedrilo, tu'Ji storim." 4 4 Škoda, da je ajogovo lepo posestvo tako dolgo pražijo in zaruš^enc!" *4 Seveda je škoda, milosti ji va gospa. Sicer mi je tudi :edaj zapet ponudi', da bi stanoval v njegovi hiši. Toda jem ponudbo odklonil, ker ga poznam, dia bi vsled nezaupno-izgubil mir in bi mu bilo žal, da mi je sploh kdaj ponudil. Mislim, da mi je obljubil samo zato, ker me dobro pozna, da ne maram sprejeti " Pri z.i«drijib bej.-dsh se dr. Levden veselo zasmeje. 44'Mo3oč-e ga presojate vendarle prestrogo." pravi teta Kati smeje. 44Cenjena gospa poznam ga, prav gotovo bi se bal, da bi v njegovi hisi kr j napravil, kar ne bi bilo zanj. Ne, ne, ra nobeno ceno ne bani -tanoval v njegovi hiši, samo da se ne bo še z menoj spil. Ako pa se me hočete iznebiti, mi takoj odkrito povejto, potem bom šel zopet v ono lepo gostilno v vasi," pravi dr. Levden. Gospa Kati se .-meje. 4 * Nit i ns misel mi ne pride, da bi se prostovoljno odpovedala tako prijetnemu stanovalcu, ki mi poleg tega še daje moško varstvo. Sodai v resnici več ne vem, kako bi izhajala brez vas in niti ne maram misliti na to, kaj bo, kadar boste skoitčali železnico.** "Samo "v svoji dobrotljivosti mi hočete dopovedati, da me boste pogrešali " Gospa Kati se mu po strani nasmeje. 4 4 Sedaj vam nit ram še samo dati črno na bele:?, da je •ako. Tudi brez tega morete verjeti, dragi gospod doktor." Tako je razgovor zopet postal splošen in Helgi se več ne posreči dr. Levdcna ločiti od drugih. Takoj po večerji rili Helga na odhod in š^le te daj sliši dr. Leyden, da bo tudi Gonda že takoj od?:a na grad Santen. To mu je bilo žal in je samo še ir og^l tolažiti, da bo smel pogosto iti v grad. Gonda mora s^daj naglo pospraviti svoje stvari, ki jih potrebuje čez noč. Druge stvari bodo že »uslužbenci prihodnji dan prinesli na grad. Tako se nista niti Rut ar, niti njegova hči poslužila prijaznih sob v hiši tete Kati in je bila vsled j tega zelo žalostna. Gonda se iskreno in prisrčno poslovi od tete Kati. 44Saj boš prišla kmalu, prav kmalu, na grad, teta," pravi Oonda tibo, ko je bila v tetinem objemu. 44Seveda, Gonda, že jutri, saj te vendar hočem videti vsak •lan. Vto srečo ti ielim pri odhodu na grad Santen." "Sto tern a hval^, draga teta Kati!" Butar se ;c pri svoji sestri in pri dr. Leydenu že med-ten poslovil. Tedaj se tudi Gonda poslovi pri dr. Leydenu. r«'oda Helga slovo L *-atko prestriže s tem, da prime Gondo pod pazduho jo nagio odpelje. - Helgine oči se še enkrat poželjivo vpro v Leyderiove oči, toda dr. Levden se za to ne zme- :*i, temve' gleda za Gondo. • • • Nekaj tedrov j" poteklo. Gonda se je na gradu Santen kmalu privadila, e'^idi jo je spočetka navdajala nekaka tes-ndba. "Že ko je s*opila v veliko vežo, je imela občutek, kot *.»i se morala takoj vrniti ter zbežati k teti Kati. Hladni zrak ji je skoro jen-a-l sapo. Bilo ji je, kot bi v njo kot ne-zaželjno vsPjivko p hal sovražni duh pokojne baronice Santen. Toda očetu na ljnbo je ta občutek naglo premagala. Ni smel opaziti, kako strašno je ta stari, veliki grad s svojimi brezštevilnimi sobami vplival na njo. Zidovi so bili tako debeli in mrzli- kamnite plošče na veznih tleh so pihale mraz; ne more ?e spomniti, da bi je bilo kdaj tako zeblo, kot oni ve-čer, ko je prišla na grad Toda v njenih sobah j*1 bilo potem vse tem boljše. Sama Eelga jo je tja peljala. V sobah so bila lepa parketna tla in sobe so se Gondi zdele pravljično opremljene. V njih je bilo krasno pohišt /o, na vratih in oknih so bili težke zastori, v kotu je bila z zastori zagrnjena postelja z baldahinom. 1 Pohištvo je bilo iz osemr ajstega stoletja in Gonda ga samo ob-č-iduje. 44Upam. da se bo« tukaj dolbro počutila, Gonda," ji je rekla Helga v svoji h ladni uljudnosti, Gonda se neko:il:o v zadregi ozira po sobi. 4 4 O, &e bom že privadila, Helga, sobe so tako tepe, mnogo prelepo za mene. Na kaj takega nisem navajena; krasota v tem gradu me skoro duši. Toda se «bom že na vse priva-irila. Veš ta j Ho'a a, smiliš se mi, da si tako dolgo sama živela v tem gradu." 44Zakaj se ti smilim?" jo vpraša nekoliko ošabno. 14Ne vem. Sama bi ?e nekoliko bala. Pa nisem strahopetna; bi oz vsakega strahu sem popolnoma sama jahala skozi pragozd ,kjer me je mogla vsak trenutek napasti kaka zver, pa nisem občutila niti najmanjšega strahu. Tukaj pa bi me bilo strah." Hotela je še dodati,: 44Nič čudnega, ako ti tukaj srce 7iiirzuje." Toda j«1 že vedela, da človek ne sme vsega povedati, kar komu revno pride na misel. In tako Gonda rajše to p ridrši za *ebe, ker Helgi najbrže ne bi bilo všf*. Helga se visoko vzravna. "Zakaj bi se bala tukaj, kjer so živeli moji predniki? Na t ) okolico sem navajena iz mojih otročjih let, tebi pa je nova.'' 4 4 Ali se ti tukaj ni zefelo dolgočasno t" "Ne, nikdar!" 4 4 Toda Človek bi se v vseh teh sobah skoraj izgubil. Mis-• m, da sama ne bi niti več našla poti v vezo. Nas bungalow na Dahomyju je imeJ s^.mo pritličje, rn vse eoibe so se nahajale okoli vel'ke dvorane. Imeli smo štirinajst (sob, kar je za plantažno hišo zelo veliko. Na Ramovi so imeli samo deset pob. In razun kaainitih tal, je bilo vse zgrajeno iz lesa in v*e svetlo in gorko. Tmii tebi bi-to bilo všeč." _ . "gtlo dvomim " .*..... {Dalje j>rihcdnji5.i N» paraikih. Id M debel* tiskani, m Trde v domovino kleti pod v«4dvM izkušenega spremljevalca. 1,- i Slika je bila posneta v mestu Chataqoa, New York, kjer je predsednik Roosevelt govoril 25,000 poslušalcem. Roosevelt je . odločno obsojal vlade, ki s trčenjem mednarodnih dogovorov ogrožajo svetovni mir. Priporočal je nevtralnost. KMALU SE ŠOLA ZOPET ZAČNE Piše Dr. John L. Rice, zdravstveni komisar me^ta New York. Počitnice se približajo li koncu in treba otroka pripravljati za šolo. Seveda treba misliti na obleke, čevlje itJ. ter na razne druge šolske potrebščine — ali kar jpred vsem važno je ugotoviti, d i je otrok v dobrem zdravju, ako nai dobro uspeva v šoli. Ali so zobje zdravi, ali je vid in poslan dober t Ako ne znate, porem uaj-dit ? kako je kaj, pre ^no bo preUasno. Vsaka modra mati bi morala znati, da mora ctrok biti zdrav, ako naj bo srečen; m.-rp liti zdirv, ako naj 22. septembra: -V Bremen v Bremen 23. septembra: * ' Lafayette v Havre Washington v Havre Queen Mary v Cherbourg •i P I 't i i i i f 26. septembra: Paris v Havre Vulcanla v Trst 29. septembra: Europa v Bremen 30. septembra: Normandie v Havre > a nam prihranite nepotrebnega dela in stroSkov, Vas prosimo, da skuSate naročnino pravočasno poravnati. Pošljite naročnino naravnost n*m ali jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopikov, kojih imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj naSih rojakov naseljenih CALIFORNIA: San Francisco, Jacob Laushin COLORADO: Pueblo, Peter Culig, A. Saftič Walsenburg, M. J. Bayuk INDIANA: Indianapolis, Fr. Zupančič. ILLINOIS: Chicago, J. Bevčič, J. Lukanich Cicero, J. Fabian (Chicago, Cicero, in Illinois) Joliet, Mary Bambich La Salle, J. SpeUch Mascoutah, Frank Augustin North Chicago, Joe Zelene KANSAS: Girard in okolica, Joseph Močnik MARYLAND: Kitzmiller, Fr. Vodopivec MICHIGAN: Detroit, Frank Stular MINNESOTA: Cbisholm, Frank Gouie • Ely. Jos. J. Peshel Eveleth, Louis GouSe Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John PovSe Virgina, Frank Hrvatich MONTANA: Roundup, M. M. Panian Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha. P. Broderick NEW YORK: Gowanda, Karl Strnlsha Uttte Falls, Frank Kaeb 'OHIO: Barberton, Frank Troha Cleveland, Anton Bobek, Chas. Karl-linger. Jacob Resnlk. John Slapnlk Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John KumSe Youngstown, Anton Kikelj OREGON: Oregon City, Ore., J. Koblar PENNSYLVANIA: Broughton, Anton Ipavec Conemaugh, J. Brezovee Coverdale in okolica, M. Rupnik Export, Louis Supančič Farrei, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Novak Johnstown, John Polants Krayn, Ant. TauželJ Luzerne, Frank Balloch Midway, John Žust Pittsburgh, J. Pogačar, Philip Pro gar Steelton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Sehifrer West Newton, Joseph Jovan WISCONSIN: Milwaukee, West AUIs, Fr. Skok Sheboygan, Joseph Kakei WYOMING: Rock Springs, Louis Tanehar Diamondville, Joe RoUch Vsak zastopnik Izda potrdilo n svo- !to, katero Je prejel. Zas&pnikq topi« priporočamo. UPRAVA "GLA& NARODA" 1. oktobra: Berengaria v Cherbourg 3. oktobra: Rex v Genoa 7. oktobra: Queen Mary v Cherbourg Manhattan v Havre 9. oktobra: Bremen v Bremen 10. • oktobra: I le de France v Havre Conte d i Savola v Genoa 14. oktobra: Normandie v Havre Aquitanla v Cherbourg 15. oktobra: Saturnia v Trst 16. oktobra: Europa v Bremen 20. oktobra: Roma v Genoa 21. oktobra: Queen Mary v Cherbourg Washington v Havre 24. oktobra: Rex v Genoa Lafayette v Havre Bremen v Bremen 28. oktobra: Aquitania v Cherbourg 29. oktobra: lie de France v Havre 31. oktobra: ' ' Vulcanla v Trst 4. novembra: Queen Mary v Cherbourg 6. novembra : Europa v Bremen 7. novembra: Champlain v Havre Conte di Savoia v Genoa 11. novembra: Aquitania v Cherbourg Normandie v Havre 14. novembra: Rex v Genoa 18. novembra: Queen Mary v Cherbourg 20. novembra: Bremen v Bremen 21. novembra: Lafayette v Havre Saturnia v Trat 25. novembra: Normandie v Havre Berengaria v Cherbourg 28. novembra: Conte di Savoia v Genoa 2. decembra: Queen Mary v Cherbourg 3. deecmbra: Champlain v Havre 4. decembra: Europa v Bremen 5. deecmbra: Vulcanla v Trst 9. decembra: Normandie v Havre Aquitania v Cherbourg 12. deecmbra: Rex v Genoa 15. decembra: Bremen v Bremen 16. decembra: Queen Mary v Cherbourg 26. decembra:. , * Normandie ▼ Havre > a j r j i i. r M n*- V V