primorski Dnevnik GLASILO OSVOBODILNE FRONT Leto I. - Štev. 19 ZA SLOVENSKO PRIMORJE TRST, sobota 2. junija 1945 Cena 1.— liro Delegacija iz Primorske in Trsta pri maršalu Titu Mirovna konferenca bo dokončno odločila-JA ima pravico prisotnosti na osvobojenem ozemlju - Ljudstvo ima pravico do demokratičnega izražanja svoje volje - Slovensko-italijansko bratstvo jamstvo miru V Ljubljano je prispela delegacija iz Slovenske Primorske in iz Trsta, ki jo je vodil predsednik Pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora’, pisatelj France Bevk. V tej delegaciji so bili člani Pokrajinskega narodno-osvobodilnega odbora Babič Branko, Laurenti Eug.enio, člani tržaškega mestnega osvobodilnega sveta, Stoka Franc, podpredsednik tržaškega MOS, Pogasi Giuseppe, De Stradi Alessandro ter člana konsulte tržaškega mestnega osvobodilnega sveta Bottai Giuseppe in Co-delli Gvidoe Delegacijo je 31. maja predstavil tov. maršalu Titu predsednik Narodne vladže Slovenije, tov. Boris Kidrič. V imenu vse Slovenske Primorske se je najprej zahvalil maršalu Titu za osvoboditev predsednik Pokrajinskega Narodno-osvobodilnega odbora, tov. \France Bevk. Naglasil je večno hvaležnost za to veliko dejanje Jugoslovanski armadi in njenemu poveljniku maršalu Titu. Paudaril je, da se hoče primorsko ljudstvo združiti z materjo Slovenijo in da je dalo za ta svoj davni cilj v štirih letih osvobodilne borbe ogfomno število žrtev. Izjavil je, da , stoji tržaško ljudstvo danes kot en mož za maršalom Titom-) in vso njegovo politiko. Nato je pozdravil maršala Tita tov Pogassi Giuseppe, član tržaškega MOS v 'imenu tržaškega Mestnega osvobodilnega sveta in demokratičnih tržaških Italijanov. Tudi on se je zahvalil Jugoslovanski armadi in maršalu Titu za osvoboditev Trsta. Izjavil je, da hoče tržaško ljudstvo, tako slovensko, kakor italijansko, živeti! v avtonomnem mestu Trstu, v novi demokratični in federativni Jugoslaviji. Posebno je poudaril, da je tr--UsjCo ljudstvo, tako sl-ovsnsko kakor italijansko pripravljeno podpirati politiko maršala Tita in mu slediti kot voditelju borbe za resnično demokracijo..Nato se je zahvalil Jugoslovanski armadi, da,je z osvoboditvijo Trsta dala ljudstvu vse možnosti za razvtoj ljudske demokracije, o kateri je sanjalo in za katero se je odločno borilo v 25 letih fašističnega zatiranja. Izrekel je npanje, da bodo tržaške ljudske množice uresničile svoje te Im j e po napredni demokraciji na podlagi globokega bratstvaj med italijanskimi in slovenskimi množicami. Končno je spregovoril še zastopnik tržaškega proletariata delavec De Stradi Alessandro, član konzulte tržaškega Mestnega osvobodilnega sveta in izrazil maršalu Titu kot svo-jemu velikemu delavskemu tovarišu občudovanje vsega tržaškega proletariata nad njegovo veličastno borbo za resnično demokracijo. Dejal je, da je tržaški proletariat razumel, da je ' uspešen boj Trsta proti fašizmu mogoč samo na osnovi bratstva italijanskega in slovenskega ljudstva. Izročil je maršalu tople pozdrave tržaškega proletariata, ki se zaveda, da bo do-■ segel uresničenje svojih teženj in boljšo bodočnost edino le v federativni in demokratični Jugoslaviji. cističnemu terorju skovalo brst V.V.V.-.V.V>W.VV. AVVVAW.V.V.W.VV%W%V.V.WAV Maršal Tito se je zahvalil zastopnikom Slovenske Primorske in Trsta za njihove prisrčne pozdrave. Izjavil je, da bo končno vprašanje državnih meja reševala mirovna konferenca, da pa ima Jugoslovanska armada kot zavezniška armada, ki je toliko doprinesla k skupni zmagi združenih narodov, vso pravico do prisotnosti na ozemlju, ki ga je osvobodila s svojo krvjo. Prav tako je dejal maršal, da ima ljudstvo vso pravico do razvoja demokracije in izražanja svoje volje. Poudaril je, da je demokratično in protifašistično slovensko - italijansko bratstvo največje jamstvo miru in pravične demokratične rešitve vseh vprašanj. Maršal Tito sprejel delegacijo slovenske Koroške Jugoslavija ne more biti desinteresirana na vprašanju slovenske Koroške Pri maršalu Titu je bila 30. maja sprejeta delegacija predstavnikov ljudstva iz slovenske Koroška, sestavljena iz Slovencev in Avstrijcev. V njej so bili zastopani člani Pokrajinskega narodno osvobodilnega odbora med njimi dr. Sevčnik Luka, Olipic Urh, major Primožič, tov. Krtzmandl ter Ludvik Kei-mtind. Delegacijo je maršalu predstavil predsednik Narodne vlade Slovenije tov. Boris Kidrič. V imenu delegacije sta nagovorila maršala predstavnik koroških Slovencev in predstavnik Avstrijcev. Oba sta izjavila, da je po odhodu Jugoslovanske armade zagospodoval na Koroškem teror naci fašističnih dpmentov. Zato sta prosila jugoslovansko vlado, naj pri zaveznikih posreduje, da se zaščj-ti slovenski in avstrijski protifašistični živelj, ki je lemu strahovanju izpostavljen. Obenem sta slovenski m avstrijski zastopnik izjavila, da se je v borbi proti mv- stvo med slovenskim hi avstrijs kim demokratičnim ljudstvom in da se to ljudstvo izraža za priključitev k llovi federativni in demokratični Jugoslaviji. Maršal Tito je zaprosil delegacijo za konkretne podatke glede terorja, ki ga preživlja demokratični živelj na Koroškem. Izjavil je, da so zavezniki obljubili sp-ošlo-vati demokratično oblast, ki jo postavi samo ljudstvo. Izjavil je, da bo resnično demokratično bratstvo avstrijskih in slovenskih ljudskih množic najboljše jamstvo za reši tev nacionalnega vprašanja na Koroškem. Prav tako, kakor v svojem govoru na Kongresnem trgu v Ljubljani, tako jo maršal izjavil tudi delegaciji, da Jugoslavija ne more biti dezinteresirana na vprašanju slovenske Koroške, katere prebivalstvo se hoče združiti z ostalim slovenskim narodom. De jal pa je, da bo končna rešitev tega vprašanja pripadla mirovni konferenci. Izjava tržaškega škofa o prijaznem postopanju naših oblasti in o neoviranem verskem življenju v Trstu Tržaški škof je dal sledečo pis meno izjavo: Frijetno mi je izjaviti: a. da je bilo obnašanje tržaških občinskih in jugoslovanskih obla sti proti meni vedno vljudno in prijazno; b. da nisem bil ujet niti zasledovan v svojem stanovanju, ne zuffaj njega, kakor nisem imet nikake sitnobi od omenjenih oblasti; c. da versko življenje v Trstu poteka popolnoma neovirano; d. da sem sklenil izvršiti proco-sijo na Sv. Rešnje Telo v zmanjšani obliki in v drjigi cerkvi zaradi ovir materialnega izvora in me oblasti ne samo niso nikakor ovirale, temveč so se celo potrudile m ponudile, da ml olajšajo redno in slovensko izvedbo procesije. ŠKOF ANTON, 1. r. Kampanja strahu Spletke mednarodne reakcije ovirajo narodom uživanje miru Moskva, 1. — «Potekli so že trije tedni, odkar se je vojna v Evropi končala, in ravno v hipu, ko misli in stremljenja vseh narodov posvečena ojačenu osnov za izgradnjo miru, dvigajo glavo razni elementi, ki jih ženejo docela nasprotujoči si nameni, glavo*, pravi politični urednik «Izvestij» v svojem komentarju. «Vojni zakoni, ki so pryi pogoj vojaškega sodelovanja, jih več ne zadržujejo. So ljudje, ki se zmage boje. Bali so se je že prej in so iskali sporazuma s hitlerjevsko Nemčijo. Smatrajoč zmago nad Nemčijo za svoj lastni poraz so se ti ljudje zbali za svojo bodočnost in skušajo zanesti svojo bojazen med narode*. Urednik naziva te ljudi povzročitelje strahu in ugotavlja, da je te vrste propaganda zavzela v ameriškem tisku alarmanten , obseg. Skuša se vzbuditi pozornost glede na razne probleme, glede na take, ki so nastali spričo vojne, pa glede na nove, ki so nastali kot posledica miru, in predvsem glede na Sovjetsko Zvezo. Ameriški, «realisti» so popolnoma izgubili čut realnosti in v bodočnosti ne bodo Američani verjeli v dejstvo, da je ameriški reakcionarni tisk takoj po zmagi žacel govoriti o vojni proti Sovjetski Zvezi. Toda «realnost», pravi urednik je vse nekaj drugega nakor to, kar si zamišljajo tisti, ki se bojijo. Izjave Grisantesa, Stettiniu-sa, Eleonore Rooseveltove, državnega podtajnika Leisha in drugih to potrjujejo. Ameriški listi živahno razpravlja o misiji H. Hopkinsa v Moskvi in ugotavljajo kakor n. pr. «Washing- Nujnost mednarodnega sodelovanja Glavne misli iz poslednjega Stettiniusovega govora . Moskva, 1. Tass - Dopisnik «Iz vesti j» v San Franciscu Evgenij 7,ukov komentira zadnji Stcttiniu-sov govor in poudarja, da je bil zelo povoljno sprejet v ameriškem tisku. 7,ukov opozarja na način, kako je Stettinius formuliral vprašanje ekonomskih zmožnosti Združenih držav po vojni. Vsakemu je jasno, pravi dopisnik, da je nemogoče formulirati splošno naloge zunanje politike Združenih držav brez definicije odločilnih gospodarskih smernic. Stettinius je naglasil, da je mednarodna organizacija v San Franciscu pozvana ne samo da zagotovi svetovno varnost, ampak tudi, da pomaga prebroditi gospodarske težave. Stukov pravi: Čeprav bodo gospodarski in socialni odbori samo posvetovalnega značaja, bodo vendar igrali važno vlogo pri oživlje-nju mednarodne kulture in gospodarske kooperacije. Ko je Stcttl nius govoril o bodočih nalogah teh organov, je rosno posvaril one A-marlčane, ki mislijo, da morejo gospodarska vprašanja Združenih dr-žav biti rešena ločeno od gospodarskih problemov drugih držav. Izjavil jo, da se bodo po zaključku vojne na Pacifiku milijont mladih ljudi vrnili v Združene državo in zah- tevali svoja mesta v poljedeljstvu in industriji. Nedvomno, beleži 7,u-kov zasluži stališče Stettiniusa vso pozornost zaradi energičnega poudarka, da je za odstranitev perečih gespodnrskih težav v Združenih državah, kakor tudi v-drugih deželah, življenjsko potrebna ustanovitev zdravega sistema mednarodnega sodelovanja. Sovjetsko-amcrlški trgovinski odnošajl morejo nedvomno igrati važno pozitivno vlogo pri odpravi težav, pri polni zaposlitvi ameriških delavcev po vojni in pri pobijanju nezaposlenosti z Združenih državah; Smrtna odsodba grških kolaboracionistov Alcno, 1. A P. — Posebno sodišče je obsdbilo na smrt bivšega grškega ministrskega predsednika generala Koiuiantinu Isolakogluja. Isola-koglu ju v aprilu 1941 podpisal premirje n Nemci. Dva bivša finančni n.ir Istra Tslronikos in Hozaninis sta bi'a prav tako obsojena na smrt. Sprememba v kitajski vladi Cungking, 1. — General Cnng-Ki.lšek jo podal ostavko na položaj predsednika kitajske vlade. Sc' nadalje bo ostal narodni voditelj in predse dnlk državne stranke. EDVARD KARDELJ: Moč ljudskih množic Velika je stvar, ki jo gradimo na ruševinah starega - Nadaljevanje prvega dela govora podpredsednika osrednje vlade Delavcem mora biti Jasno, da se bo mogla višina njihovih plač obdržati samo, ako bodo mogli dati vasi mnogo in čim boljših industrijskih proizvodov, s pomočjo katerih jim bo vas lahko nudila čim več živijenskih potrebščin. Našim kmetom 'je treba pojasniti, da je preskrba vasi s čim boljšimi industrijskimi proizvodi življenje delavcem in nameščencem po tovarnah in rudnikih. Vedeti morajo, da ju ukinitev mnogih omejitev, ki danes -pritiskajo na vas, odvisna v prvi vrsti od tega, kako čim bolje obdelajo polja in pošljejo čim več blaga na trg. Enako motajo vedeti, da«je ukinitev rekvizlcije in drugih sličnih dajatev odvisna v prvi vrsti od tega, koliko bodo izpolnjevali svojo denarne davčne obveznosti do ljudske države. Od tega je odvisno tudi, koliko sl bo mogla naša' država v inozemstvu nabaviti potrebnih produktov za poljedeljsko delo. Trgovci in drug! privatni podjet. nlki merajo imeti pred očmi dejstvo, da je v interesu njih samih, v interesu čim hitrejše ukinitve raznih začasnih prisilnih ukrepov, da se zavestno pokore potrebni disci- plini, da se vključijo v načrtno gospodarsko delo narodov nove Jugoslavije, ki »ima namena omejevati njihovih pravic v okviru enotnih naporov države. Tl okviri so dovolj široki, da morejo zadovoljiti njihove gospodarske interese. Oni sami se morajo dvigniti v borbo proti brezvestnim špekulantom, kajti prav s tem bodo ustvarili pogoje za večjo svobodo v trgovini. Naše zadruge morajo istočasno podpirati z vso svojo iniciativo državno oblast v tem, da vsaj minimum najpotrebnejših predmetov vsakdanje uporabe dajo v roke onim, ki delajo. Njihovo delo mora biti danes konkretno, brez velikih načrtov za daljno bodočnost. Izkoristiti morajo vsa sredstva in možnosti, da pomagajo danes, da se preskrbijo z vsakdanjim kruhom oni, ki delajo. Skratka, naši aktivisti, morajo danes delati na to, da delovne množice spregledajo z lastnih naporov in interesov, a z druge strani, da enako spoznajo povezanost njihovih interesov z interesi države kot njihovega lastnega orodja. Pri tem je važno opozarjati na perspektivo bodočega razvoja samo tedaj, ko bi naše narodne množice izgubile to perspektivo in bi mogle postati plen sovražnikov naroda, plen demagogov, ki ie poskušajo izkoristiti današnje gospodarske težave, da bi mobilizuali množice proti demokratski oblasti nove Jugoslavije. Nasprotno, če bodo množice imele pred očmi to perspektivo, bodo lažje prenašale mnogo današnjih težav in mnogo današnjih žrtev. Demokratski značaj naših ukrepov Razume se, da se perspektive množic ustvarjajo samo z besedami, z agitacijo in propagando. Vsi ukrepi, ki jih mi danes podvzema-mo, pa čeprav so samo začasni, surovi in nujni, morajo verdar vsi nositi oni demokratski narodni pečat, ki karakterizira novo Jugoslavijo kot državo delavcev, kmetov, delavne inteligence, sredojih slojev, z eno besedo, državo osnovnih narobnih množic. V zvezi s tem obstoja pri nas zelo nevarna tendenca, ki stremi za tem, da se preveč dolgo držijo določene stare nedemo- ton Post*, da ima Hopkins nalogo zanikati govorice, da je Bela hiša podpirala idejo kake protisovjetske koalicije. Nekateri komentatorji očitajo ameriški politik1 njeno slepo podporo angleški politiki in združujejo to težnjo napetostjo v odnošajih med zavezniki. Neki novinar pa piše, da širijo tudi švedski reakcionarmi krogi, ki so zaradi nemškega poraza vsi prestrašeni propagando strahu pred Sovietsko Zvezo. Pisec navaja n. pr. absurdno fantaziranje švedskih izzivačev o sovjetskih četab na o-toku Bornholmu. Vso to atmosfero Izzivanja, ki ovira narodom uživanje miru, povzročajo elementi, ki so zgubili vojno skupno s hitlerjevci. Izrabljajoč sedanjo prehodno dobo iščejo svojo zmage. Očitno pa je prepozno: te elementi so izgubile svojo igro v vojni in ne bodo ničesar pridobili v miru. Zgrešeni računi Moskva, 1. — Tass. — Diplomatski opazovalec lista «Moskovski bol j so-v.fc piše: «Konec tretjega .Rajha je prekriža! račune poljski reakciji, Stanislav Matzkievicz odkrito priznava : «Ja dan zmage smo doživeli strahovit poraz*. In res je konec vij ne opeharil tiste Poljake, ki so nrslili, da bo Sovjetska zveza izšla iz vojne utrujena in da bo za radi tega nuslal ugoden položaj za izlivanja, za postavljanje zahtev in za končno obnovo avanturistične pilsud-skovske politike. Toda Sovjetska zveza razpolaga ob koncu vojne z mogočno in prvovrstno vojsko in z ogromno gospodarsko silo. Mesto tako imenovanega «zdrav-stvenega pasu», ki bi moral pp želji reakcionarnih Poljakov obdajali Sovjetsko zvezo, je nastal vzdolž njene meje niz držav, ki oslanjajo s\ojo zuriano politiko na prijateljske odnošaje z Rusijo. Enako se ravnajo druge demokratične države. Sprememba francoske vlade Pariz, 1. .V. .V. V. — Danes se je snstal ministrski svet pod predsedstvom generala De Gaulla k izn-dni spji. Pozneje so bile objavi. :e spremembe v vladi. Franeoisu De-m^nthonu, ki mu je poverjeno zastopstvo pri" zavezniški komisiji za vojne zločine, bo sledil na mesto pravosodnega ministra Pierre Piet-sen, ki je bit doslej minister za informacije, katero je sedaj aaupsiio .Tacqucsu Sousellcu, republikanskemu komisarju v' Bordeauxu, Christian Pineau, ki se je pred kratkim vrnil iz nemškega koncentracijskega taborišča, je prevzel ministrstvo za prehrane "in bo t3ko nadomestil od-stopivšega Paula Ramariera. •De Gaulle je izjavil, da je potrebno pospešiti priprave za splošne volitve, kajti od trenutka, ko se je evropska vojna končala ifi kj se bodo vsi ujetniki in interniranci vrnili domov, je potrebno, da se da narodu mbžnost, da izrazi svoio voljo šo pred koncem tekočega teta. Nadaljevanje na 2 strani Failsticna organizacija v Plovdivu Sofija, i. Tass. — Plovdivska narodna straža je odkrila tajno orga-r zacijo, ki sta jo vodila dva bivša • ejiionarja Bukolov in Pramatorov. 'Ca dva" sta zbirala pripadnike iz \’"st nekdanjih Lšističnih organizacij i:v odpadnikih skupin v svrho sabotažnih . dejanj. Legionarji, ki so vstopili v vojaške edinice, so organi-’ | zaciji dobavljali crožje. PRIMORSKI DNEVNIK — - ■ Govor podpredsednika vlade kratske oblike v izgradnji oblasti. Takino vztrajanje pri starih oblikah je upravičeno s tem, da gre tu samo za safiasne ukrepe, dokler se ne najdejo nove oblike. Razumljivo je, da moramo žesto obdržati gotove stare oblike. Vendar ako to . dolgo traja, ako to postane smer v izgradnji, potem izgubljajo narodne množice perspektivo in ne vidijo več razlike med novim in starim. Na ta način se trga vez med avantgardo in širokimi narodnimi množicami. Zaradi tega je potrebno tudi takrat, ko gre za preventivne, začasne ukrepe, da nosijo pečat demokratičnega značaja ljudske oblasti. Biti morepo ostre, surove, a kljub temu take, da jih osnovne ljudske množice osvoje in razumejo kot zaščito svojih pravic in interesov. To morajo imeti pred očmi vsi organi naše državne oblasti. Razen tega je važno poudariti še eno nujno nalogo pri našem delu. nžpraiai^je zemlje Kadar interes bodočnosti nalaga našim ljudskih množicam velika bremena in obveznosti, je prav take potrebno, da naši državni organi čim hitreje rešujejo vprašanja iv korist širokih ljudskih mas, katere je mogoče že danes rešiti. Vzemimo na primer takšno nalogo, kakor je vprašanje zemlje. Danes obstaja pri nas izvesten del zem- ljišč, ki jih je mogoče razdeliti med siromašne kmete. Do sedaj as je zemlja dajala v uživanje, a ne v popolno privatno posest. Sedaj pa je že čas, da se ta zemlja prične deliti v popolno privatno posest med kmete, ki jo potrebujejo. Skrajni čas je že tudi, da se začno izvajati določeni ukrepi proti eksploataciji kmetov v nekih pokrajinah naše države. Resnica Je, da vsega tega ri mnogo, ali bolje povedano ni toliko, da bi se mogla utššiti sla naših kmetov po zemlji. Vendar vsi taki ukrepi odkrivajo pred ljudstvom pravo demokratično obliko nove ljudske oblasti. Takšni ukrepi kažejo našim delovnim množicam, da država v težkih gospodarskih prilikah dela vse z namenom, da zadosti njihovim interesom s tem, da zvezne in deželne vlade prevzemajo v pretres ta vprašanja. Takih možnosti je mnogo. Naloga naših organov ljudske oblasti in naših organizacij Osvobodilne fronte Je, da store vse potrebno za njiho. v£ naglo reševanje. Ni treba vedno čakati samo na reševanje od »zgoraj*. Treba Je staviti prčdloge višjim organom državne oblasti za reševanje posameznih vprašanj. Treba jih je pa vendar neposredno reševati povsod tam, kjer ne zahtevajo posebnega privoljenja višjih organov ljudske oblasti. Kdor ne dela, naj tudi ne je Kadar gre za ekrbsto za ljudi je treba posebno poudariti neko zgrešeno stališče, ki ga često najdemo posebno pri nekaterih naših aktivistih. Ti naši aktivisti razsojajo približno takole: Treba je spraviti v tek naš gospodarski stroj, da dela. Izdati je treba administrativne ukrepe, da pride blago na trg. Treba je zagotoviti, da se vse blago plača. Vse ostalo bo potem šlo avtomatsko naprej. Potemtakem ni treba imeti nikakih posebnih skrbi za ljudi, za poedince, kajti vse bo mogoče dobiti na trgu. Razumljivo je, da je tako naziranje zgrešeno. ?mešno je misliti, da se samo s cirkulacijo in državnimi prisilnimi ukrepi more povečati množina blaga. Takšci ukrepi v resnici obsojajo naše ljudske množice na glad, vse do tlej dokler nam ne uspe izvleči naše gospodarstvo iz krize. Jasno je, da ne moremo dopustiti takšno birokratsko reševanje. Ker je blaga mak), je treba z njim racionalno postopati. Po naših tovarnah, po vaseh, po uradih je treba poseiej skrbeti za ljudi, za kadre in za delovne množice. V izrednem položaju je treba izdati Izredne ukrepe. V. današnjem časi* je treba kar sprejeti načelo, da se ljudje prehranijo tam, kjer delajo. A kdor noče delati, ta naj tudi ne je. Treba je organizirati pomožne zadruge po tovarnah in po uradih, posebne paviljone ia skladišča za živila in predmete, ki služijo vsakdanji uporabi. In prav tem paviljonom in skladiščem je treba dati prvenstvo v oskrbi. Ni treba pri tem poditi po po ti uradniško-formalnega izenačevanja. Merilo naj bo važnost in odgovornost dela. Nerazumljivo je na primer, da ponekod še vedno težki fizični delavci dobivajo enako množino kruha kot oni, ki sploh ne delajo. Prehrano je treba organizirati tako, da se da prednost onemu, ki več in bolje dela. Vse to so ogromni« naloge. Njim eo zaupana tudi vprašanja obnove našega prometa, brez katerega so iluzorni vsi načrti. Njim je poverjeno vprašanje obnove naših mest in vasi, na- ša gradbena delavnost in v splošnem nadaljnja pravilna organizacija ter oživljšnje naše zunanje trgovine, itd. Vsa ta vprašanja moramo rešiti s pospešenim tempom, ako hočemo, da se osvobodimo pomanjkanja, ki sedaj tesni. celokupno obr.ovo naše države. Samouprava - temelj naše države Doseženi so resni uspehi tudi v pogledu izgradnje oblasti. Državni aparat, ki ga sedaj gradimo, mora odgovarjati po svojih oblikah ln demokratični razdelitvi oblasti osnovnim ljudskim množicam. Naravno je, da se ta izgradnja vrši v stalni borbi z ostanki preteklosti v državnem aparatu, z uradniškimi »navadami* itd. Treba je zagotoviti demokracijo našega državnega aparata do popolnosti in to nc demokraciji v besedi, temveč v dejanju. Dela se na to, da ne bodo več reševali okrajni načelniki vsega naroda, temveč ljudstvo preko svojih zastopnikov od spodaj navzgor, ljudstvo, ki istočasno postavlja in kontrolira svoje izvršne organe. Oblast je pri nas enotna. Ona predstavlja samoupravo novega tipa. To ni samo uprava v starem smislu, ko so poedini organi dobili samo del oblasti, v okviru katere so bili načelniki več ali manj samostojni. Naši narodnoosvobodilni' odbori so nasprotno polna oblast v okviru skupnih interesov države. To oblast vršijo istočasno v svojem lastnem imenu in v imenu v všjih organov narodne oblasti v ekviru zakonov in odredb federalnega ali splošnega državnega značaja. Na ta način naši narodnoosvobodilni odpori upravljajo neposredno v delokrogu svojih kompetenc, a obenem izvršujejp na ta način kontrolo nad odločbami in ukrepi svojih višjih organov ljudske oblasti. To je nedvomno najbolj demokratična oblika aparata oblasti. Samouprava za nas ne pomeni država koncesije narodu, ampak temelj na katerem je država zgrajena. Izgradnja ljudske oblasti Red, zakonitost in ljudska sodišča nove Jugoslavije V teku prvih 8 mesecev nam je uspelo razširiti mrežo narodnoosvobodilnih odborov po vsej državi in jo vzpoeoblti za delo. NOO-ji so se utrdili v novo osvobojenih pokrajinah. Ljudske množice v teh pokrajinah so doumele njihovo vrednost kot orožje resnične ljudske demokracije proti odkritim narodnim sovražnikom in proti paev-dedemokratskim frazerjem. Spre-jele so jih za svoje lastno orožje. Uspelo nam Je tudi zbrati v vižjih in v nižjih centrih tisto minimalno potrebno število kadrov, brez katerih ne bi bilo mogoče nobeno načrtno delo. Na ta način so NOO — tako krajevni kot okrožni, — postali dovolj močni, da se lahko na nje opirajo pokrajinske in zvezne oblasti pri nadaljnji izgradnji. .Ce je šlo doslej naše delo pri izgradnji organov narodne oblasti v glavnem v širino, to je v tem smislu, da se vt:a država pokrije z osnovno mre- žo organov narodne oblasti, potem je sedaj najvatnejia naloga notranje zgrajevanje te mrele njeno kvalitativno dviganje in dopolnjevanje m vsemi onimi pomožnimi organi, brez katerih NOO-ji ne bi mogli sami po sebi ničesar pomeniti. Eno od najvažnejših vprašanj je sedaj, ko je vojna končana, da se čim hitreje izgradi redno ljudsko sodstvo. Dejstvo, da naša ljudska sodišča v nekaterin pokrajinah še niso zadovljlo začela delovati, v veliki meri ovira tempi notranje izgradnje naše države. Drug takšen vaien sektor je narodna milica. Zs doslej je jgrala važno vlogo pri obnovi naše države. Sedaj jo bo treba učvrstili s pravilno kadrovsko politiko, treba bo začeti z načrtnim kvalitativnim Izpopolnjevanjem, da bi lahko izvršila vse naloge,' ki so pred njo. Posebno pa je važno da naši višji državni organi preprečijo, da bi se kadri izbirali po slučaju, marveč morajo si prizadevati, da bo to izbiranje načrtno. Dolžnosti državljana Z vsemi sredstvi je treba delati na to, da se utrdi zakonitost v naši državi. Se so tu ostanki samovoljnosti in nesigurnosti. Se se pojavljajo nekateri oblastni organi in poedinci, ki se ne čutijo dovolj odgovorne do višjih organov oblasti. Se je nediscipliniranosti v našem aparatu. Proti vsem tem pojavom se je treba boriti tako politično kot s prepričevanjem in z neposredno praktično intervencijo. Tam pa, kjer se ti primeri uporno ponavljajo, je treba to preprečiti z administrativnimi ukrepi. Vsak državljan Jugoslavije brez ozira, kak-šen položaj zavzema, posebno pa Se naši aktivisti se morajo zavedati, da so zakoni in red v novi Jugoslaviji in zakoni in red v vsaki federalni enoti nove Jugoslavije sveta do'inost, kateri se mora vsak podrediti• Preveč žrtve je dhl naš narod za to novo Jugoslavijo in za takšen demokratični red, da bi smel kdorkoli samovoljno nedisciplinirano, s sabotažo ali kakšnim drugim načinom Škodovanja ovirati narode Jugoslavije pri njihovih naporih za obnovo njihove lastne hiše in v borbi za njihovo srečnejšo bodočnost. Posebno je važno, da se zajamči kontrola od zgoraj in od spodaj na vseh področjih državnega življenja. Važno o-rožje demokratske kontrole ljudstva je ustanova državnega tožilstva. Toda ne bi bilo dovolj, če bi se o-mejili samo na uradno stran te ustanove. Po vseh tovarnah, po vseh vaseh in uradih je treba zbrati prostovoljno in brezplačno sodelavce javnega tožilca, kajti samo na ta način bo javni tožilec lahko takoj interveniral v vseh primerih nezakonitega in nepravilnega postopanja. Poleg tega Je treba stvar postaviti tako, da noben državni organ ne bo deloval brez posebnega večjega ali manjšega oddelka ali organa kontrolo v okriru pristojnosti tega državnega organa. Naloga aktivistov Največja skrbnost mora odlikovati vse naše aktiviste, a istočasno morajo to čuječnost prenesti na ves aparat in na najširše ljudske množice. Naš oblastveni aparat Je treba očistiti vseh tistih, ki ne delajo, a dobivajo plače, od ljudi, ki nepoboljšljivo, samovoljno postopajo ln ki se nočejo pokoriti disciplini, ljudi, ki so nagnjeni h korupciji, birokratizmu, nepoštenosti v kakršnem koli smislu, da o namernih škodljivcih in saboterjih sploh ne govorim. Treba je uvesti maksimalno štedljivost v vsakem pogledu, potrebno je razumeti, da državna služba ni socialna pomoč-Socialna pomoč potrebnim se mora zajamčiti na drug način. Posebej je treba omeniti vprašanje kadrov na splošno. Na eni strani se pritožujejo nad velikem pomanjkanjem kadrov, na drugi strani pa sedi mnogo uporabnih kadrov brez posla ah pa niso zadostno in pravilno izkoriščeni. Mnogo strokovnih kadrov se no izkorišča zaradi njihovega negativnega zadržanja v času okupacije. Ni dvoma je pravilno, da se to upošteva, toda istočasno si je treba prizadevati, da se takim ljudem, kolikor ne zaslužijo težje kazni, da možnost; da delajo in da pod konstruktivno kontrolo popravijo svoje napake iz preteklosti. Njihovo strokovno sposobnost je treba znati izkoristiti. Glavni uspeh prve faze v naši izgraditvi J* predvsem v tem, da so postavljeni črsti temelji, da smo zajeli vso državo, da imamo nekaj, na kar se opiramo, na čemer lahko nadaljujemo, s čimer lahko računamo in v katero smer lahko gremo. To je mnego. Na osnovi tega smo jni na nekaterih področjih že začeli delati po načrtu, a še pred nekaj meseci so se naši kadri lovili od vprašanja do vprašanja, izgubljapoč pred očmi perspektivo. Sedaj smo se postavili trdno na določeno pot. Velika je stvar, ki jo gradimo danes na ruševinah starega. Za čimer eo stoletja hrepeneli svobodoljubni in napredni ljudje s« Uresničuje. Oblast jo v rokah demokracije, a ne več rokah prlvili-glrane protlljudske klase. Iztrgad smo se z okov sistema, ki duši vsak napredVk. Postali smo sila, ki nosi napredek. To je tisto, kar daje poleta ln moči ne samo aktivistom Osvobodilne frente, nego vcemu narodu, da premagujejo ogromne težave ln trpljenje. Naše delovne množice so sl povečini na IZ SOVJETSKE ZVEZE Zveza s SZ temelj neodvisnosti slovanskih ljudstev Mcskva, 1. Tass. — Moskovska »Pravda* v nekem svojem {lanku poudarja, da je Rdeča armada vrnila nacionalno neodvisnost Poljski in Češkoslovaški, osvobodila skupno z junaškimi četami maršala Tita Beograd ter pomagala bolgarskemu ljudstvu, da je vrglo hitlerjansko vlado in vzpostavilo tradicionalno tovarištvo v orožju z ruskim ljudstvom. List nadaljuje: »Velika Sovjet- ska Zveza je opravila zgodovinsko dolžnost, kateri carska Rusija ne bi bila kos. Samo najbolj demokratična država na svetu, ZSSR je mogla premagati narodna nasprot-stva med slovanskimi državami in združiti njihove napore v bitki proti nemškim osvajalcem, najhujšim sovražnikom slovanstva. Prvič je bila na ta način dana možnost vsem slovanskim ljudstvom za resnično neodvisen razvoj, ne samo v smislu vzpostavitve njihove politične neodvisnosti, nego tudi osvoboditve vseh zunanjih uplivov na njihovo narodno življenje, gele sedaj po porazu fašistične Nemčije in likvidaciji njenih agentov v slovanskih državah, bodo Slovani postali resnični gospedarji svojih dežel. Sovjetska zveza ae ne vmešava v življenje drugih narodov. Pomaga jim pri čim hitrejši in radikalni odstranitvi reakcionarnih in profa-šlstionih režimov, ki so bili tem narodom vsiljeni ter pri iztrebljenju ostankov fevdalnega sistema. Silna pomoč Sovjetske zveze — pravi avtor — ima namen zagotoviti zmago demokratičnim silam, kar je po- OSVOBODILNI SVET ZA TRST ODREDBA Vsi, ki stalno ali začasno bivajo v občini Trst, moški in ženske od 15. leta dalje, morajo imeti osebno izkaznico, v izogib zakonskim posledicam. l.Vsi oni, ki že imajo osebno izkaznico, izdano od te občine, če tudi je zapadla že pred leti ali je različna od one, ki je danes v veljavi, se morajo osebno predstaviti spodaj navedenim komisijam, v odsekih in skupinah zaradi overovitve in žigosanja teh izkaznic. Po tem pregledu bodo te izkaznice veljale vse do novih odredb. Zaradi overovitve in žigosanja naj se moški predstavijo v dneh od j. do IX. junija, v nepretrganih uradnih urah od 7. do 19. ure, in ženske v dneh od 11,. do S2- junija, v nepretrganih uradnih urah od 7. do 19. ure, po abecednem redu priimka na izkaznici, nadzornim komisijam v sledečih odsekih: Odseki 1, Crke A-B, Casa del popolo (vhod s piazza ded Rosario); Odseki X, Crke C, Casa del popolo (vhod s piazza del Rosario); Odseki S, Crke D-E-F, Piazza Vecchia n. 1 (sciiola cittA veochia); Odseki 1,, Crke G-H, ACEGAT (via Bellini 1); Odseki 5, Crke 1-h, ACE-GAT (via Bellini 1); Odseki 6, Crke M, Palazzo nuovo - Atrio -(Piazza Piccola); Odseki 7, Crke N-0 PalaZzo nuovo - Atrio - (Piazza Piccola); Odseki 8, Crke P. Istituio Magistrale - via Mazzini; Odseki 9, Crke Q-R, Istituto Magistrale - via S. Nicold n. 1; Odseki 10, črke B, Istituto Magistrale - via Tigor S; Odseki 11, Crke T-U, Isli-tuto Nautico - piazza Hortis n. 1; Odseki IX, Crke V-Z, Istituto Com-merciale - vi a Diaz n. 80. t. Vsi oni meščani, ki a) niso nikoli imeli osebne izkaznice, čeprav imajo drugo izkaznico s fotografijo (n. pr- potni list, železniško ali poštno izkaznico i-t.d.) ; b) osebne izkaznice iz kateregakoli razloga nimajo (zaradi izgube ali drugih vzrokov); c) imajo osebno izkaznico izdano od drugih občin, bodo prejeli novo osebno izkaznico v času in na način, ki bodo skoro objavljeni. Trst, dne 1. junija 1M5. SMRT FAgIZMU Tajnik: RUDI URSIC SVOBODO NARODU! Podpredsednik: FRANC STOKA Predstavniki slovenske kulture pri maršalu Titu Brez krepke, monolitne Jugoalavije ne more biti svobodne in zaščitene’Slovenije V sredo dopoldne je tov. maršal Tito sprejel predstavnike slovenske kulture in umetnosti. Delegacijo je predstavil tov. maršalu minister za prosveto federalne vlade Slovenije tov. Ferdo Kozak. V delegaciji so bili pesnik Oton Zupančič, Jci ja hkratu vodil delegacijo, Pavel Golja, ravnatelj dramskega gledališča, univerzitetni profesor dr. Fran Kidrič, plsatslj dr. France Kobler, pisatelj Franc Albreht in slikar Božidar Jakac. Ob sprejemu je tov. maršala nagovoril v imenu delegacije pesnik Oton Župančič, ki jo dejal: Tovariš maršal: Dragi maršal Tito: Tukaj amo predstavniki slovenske besede. Rila je zaničevana, ponižana, oskrunjena, vzeta nam Je bila. Vi ste nam Jo osvobodili. VI ste nam jo vrnili in mi Vam obljubljamo, dp. bomo služili isti stavi za katere ste se VI borili, veliki naš maršal. Na prisrčne pozdravne besedo pesnika Otona Zupančiča je odgovoril tov. maršal v prostem govoru, v katerem je med drugim dejal tudi tole: Da ni bilo slovenske besede in slovensks knjitevnestli, da ne M bilo vsega tega, bi ne bilo tudi Slovencev. V tem pe sreča slovenskega naroda, da je vodno imel v svoji sredini sposobne ljudi, sposobne knjiž-.vnike, ki so znali dvigati slovensko zavest. Kako bi se *tccr znašel slovenski narod, ko je bil jasnem, da Je sicer današnje življenje našega delovnega ljudstva Izredno težko, toda tudi vedo, da sedaj delovno ljudstvo naše domovine prvič drži v svojih rokah ključ do evoje Jutrišnje »rece. In to Je ravno najvažnejše v delu naših aktivistov, kot smo že prej omenili: z današnjem delom odkri-vati vsak dan jutrišnje perspektive. pritisnjen z vseh strani t Slovenski književniki so odigrali veliko vlogo pri osvobojenju, mi smo jo izvedit samo vojaško. Težko bi bilo slovenskemu narodu, da se ni tako enoten znašel 191,1. leta. Ta enotnost se je gradila že davno preje, čeprav je bil tu in tam razdor med Slovenci. To edinstvo st} je gradilo skozi stoletja in prav slovenskim književnikom se je treba zahvaliti, da je slovenska misdl ostala budna. V letu 191,1. pa, ko je slovenskemu narodu .pretila največja mvarnost, takrat ste se vi dvignili k uporu. Med vami so se sicer našli nekateri odpadniki, sicer pa ima vsako žito svojo Ijulko. Pred vami stoje sedaj velike naloge. Vi boste v svobodni Sloveniji imeli polno možnost kulturnega razvoja. S;daj vam ne bo potrebno iskati motivov v abstrakcijah kajti osvobodilna borba je ustvarila neizčrpne zaklade, iz katerih bosta mogla slovenska književnost in umetnost črpati vse, kar Je najlepšega, najplemenitejšega v človeku Tovariš maršal se je prt tem obrnil do pesnika Otona Zupančiča in mu dejal: ' Vi, tovariš pesnik boste mogli z vašimi učenci še veliko nuditi ne samo slovenskemu narodu, marveč vsej Jugoslaviji. Tovariš maršal Je nato nadaljeval govor ln dejal: Vse to je potrebno, kajti brez krepke Jugoslavije, brez čvrste monolitne Jugoslavije ne mone M« svobodne in zaščitene Slovenije. To mora biti, to je zgodovinska nujnost, ki se je sedaj ustvarila, ter bi bila strašna zabloda in napaka, če bi te zgodovinske nujnosti ne" videli in je ne bi imeli pred očmi. Tovariš maišal se je nato raz-govarjal s posameznimi člani delegacije o raznih vprašanjih ter Je pogovor potekal nad vse priarčno in domače. goj za ohranitev miru ln za navedek narodne kulture. Vsi osvobojeni naredi imajo sedaj polno priložnost, da postavijo v svojih deželah take državne cisterne, ki »o jim najbolj prikladni. Vse napredno, progresivno človeštvo toplo pozdravlja to popolno osvoboditev slovanskih narodov. Obrekovalec trditve reakcionarnih pisunov, ki se nanašajo na postavljanje »marionetnih* režimov v deželah, osvobojenih po Rdeči armadi, so naleteli na estro zavrnitev od strani odličnih voditeljev slovanskih držav, med njimi tudi meščanskih voditeljev, ki niso nikoli pripadali ko-munstičnim strankam. Zveza slovanskih ljudstev z veliko Sovje-sko zvezo, zakljužuje list, je trden temelj njihove neodvisnosti. Zgodovinsko prijateljstvo med Slovani in ruskim ljudstvom, ki je dalo naj večje žrtve v sedanji vojni za splošno zmago, se je razvilo v skupno bojno tovarištvo vseli slovanskih narodov z narodi Sovjetske zveze. To prijateljstvo je našlo svoj prepričevalnejšt izraz v pogodbah, ki so bile pred kratkim sklenjene med sovjetsko vlado in demokratično Poljsko, Jugoslavijo in Češkoslovaško. Prijateljstvo med slovanskimi narodi, ojačeno po zmagi nad skupnim smrtnim sovražnikom, odpira novo stran v zgodovini. To prijateljstvo zagotavlja resnično svobodo in neodvisnost Zato vzbuja tako veselje med' širokimi množicami slovanskih ljudstev in tako besnost med reakcionarji najrazličnejših odtenkov. Toda vsi zakasneli zagovorniki premaganega fašizma ne bodo nikdar nikogar več ustrahovali, posebno pa ne enih, ki so nosili največjo težo borbe za svobodo in neodvisnost slovanskih ljudstev*. Šport v SZ Moskva, L (Tass) — Tassov športni opazovalec, znani športni mojster, kapetan centralnega nogometnega moštva Rdefe Armade, Gregorij Fedotov, poroča: To leto se bo zopet obnovilo v ZSSR mnogo tradicionalnih tekmovanj, ki se iz enega ali drugega razloga v .času vojne niso mogla vršiti. Eno izmed teh tekmovanj je poletna olimpijada v Ukrajim. Na njej v glavnem sodelujejo podeželski športniki in vsako "leto jo obišče na milijone kmetov. Letos bat zopet olimpijada in ukrajinske vasi se že pripravljajo nanjo. Po osvoboditvi Izpod tietnške okupacije je bilo obnovljenih 200 športnih igrišč v okrožju Dajepropetrovaka. V vseh športnih tekmovanjih, v Rusiji, po mestih ali »a vasi, tvori nogomet nepogrešeni del programa. Tako je bila n. pr. v Omsku v Sibiriji na dan oflcielne otvoritve sezone tradicionalna nogometna tekma takoj za tekmovanjem lahke atletike. Sest najboljših moštev iz mesta je sodelovalo. V Stalingradu je nogometno moštvo traktorskega podjetja igralo proti leningrajskemu moštvu «Senith» imetniku nogometnega »pokala SSSR*. Športna tekmovanja v junaškem Bevastopolu niso bila nič manj zanimiva. Preteklo nedeljo je bila javna otvoritev poletne sezone. Mnogo ljudstva je sodelovalo v teku skozi mesto, ki se je zaključil v pristanišču. Istočasno so se vršile tekme v Jadranju in veslanju. Na bulvarju »Krasnoflotki* so bile nogometne tekme in tekme v odbojki. Športni festival se je zaključil pozno zvečer s tekmami v boksu in borenju med moštvi črnomorske vojne mornarice. Poljski poslanik v Beogradu Varšava, 1. N. N. U.-Rcuter. — Varšavski radio poroča da Je predsednik poljskega narodnega sveta imenoval za poslanika v Jugoslivijl Jana Karola Wneda, dosedanjega državnega podtajnika za kulturo In umetnost. Novi poslanik Je bil podpredsednik Poljske demokratske stranke. Krliiiie nasprotujočih sl Interesov Pariz, 1. — .v, (j. pariški, tisk malo komentira položaj, ki Je nastal v Siriji v zvezi z borbami v Damasku. «I.'ordre» ugotavlja, da se mir na Vzhodu ne bo obnovil, preden ne bodo prenehali tuji upllvi, ki dolujejo preti nam. List poziva zunknje ministrstvo, naj sam zurianji minister provzame JačJo kontrolo nad delovanjem ministra za kolonije. »France libre* pravi, da začenjajo Arabci kazat' svojo moč. Velika Britanija Ima Interes, da se ohrani mir v pokrajini, ki leži ob prati, ki vodi v Indijo In v Rusijo. Zavedajoč se svojih Interesov na Bližnjem vzhodu od blizu zasleduje dogodke. Poleg tega je še ve-, liko .vprašanje petroleja,.ki zanima* .vse, ,i..vštete tudi Združene drž*’-Amerik.’. Prva skupščina tržaškega okrožja 542 slovenskih in Italijanskih odposlancev triaikega okrožja je Izvolilo novo PNO skupščino, okrožni Izvršni odbor in okrožno sodišče Včeraj popoldne je prvič v svobodnem Trstu zasedala okrožna Narodno osvobodilna skupščina tržaškega okrožja. V veliki dvorani «LJudskega doma* se je zbralo 5*2 poslancev slovenske in italijanske narodnosti, da el skupno zadajo nove sklepe in si iz svoje srede izvolijo okrožni izvršni odbor ter okrožno narodno sodišče. Po enominutnem molku, s katerim so se na pobudo tajnika Okrožnega odbora OF v«i zbrani oddolžili spominu padlih žrtev, 3e je pričelo zborovanje. Tajnik tržaškega okrožnega odbora OF tov. Vlado Babič je otvo-ril skupščino ter pozdravil predsednika Pokrajinskega narodno-osvo-bodilnega odbora tov. Franceta Bevka, podpredsednika Mestnega osvobodilnega sveta za Trst tov. Stoka Franceta, komisarja tržaškega vojnega področja majorja Mirkota, komandanta mesta Trsta general-majorja Dušana Kvedra, komisarja divizije Garibaldi »Nati-sone* tov. Vanmja, zastopnike angleške vojske in predstavnika višjega narodnega sodišča. Nato je tov. Babič nagovoril odposlance. Bratstvo italijanskega in slovenskega naroda »Tovariši, tovarišice, cenjeni gostje! Naša današnja skupščina ni samo prva po redu, ampak prvikrat v svobodi ko na naših tleh ni več okupatorja. Ne morem Izraziti z besedami tega, kar me v tem trenutku navdaja, ko ugotavljam to dejstvo. Narodi Jugoslavije so v težki borbi prelivali kri in dali nešteto žrtev za svobodo srečnejše domovine. Narodi Jugoslavije so ogromno doprinesli v borbi proti največjemu sovražniku vsega človeštva — fašizmu. Jugoslavija Je kot zveza držav v tej borbi doprinesla svoj delež proti skupnemu sovražniku. Narodi Jugoslavije se niso borili samo za svojo svobodo, ampak za svobodo vseh narodov. Bill so zgled, kako se Je treba boriti za svobodo svoje domovine. Tudi naše okrožje ni zaostajalo v tej borbi. Tudi naša zemlja, naše vasi in mesta so namočena s krvjo naših najboljših sinov, ki so žrtvovali svoja življenja za boljšo bodočnost nas vseh. Ravno pri nas pa je morda v največji meri prišla do izraza vsa veličina naše borbe. Nova Ju- goslavija zgrajena na bratstvu narodov je že v teku borbe prožila bratsko roko italijanskemu narodu in skupno smo se borili za boljšo in srečnejšo bodočnost naših noro. dov. V borbi skovano bratstvo italijanskega in slovenskega naroda je pogoj za trdno ih večno prijateljstvo vsega italijanskega naroda in narodov nove demokratične Jugoslavije. Reakcionarne sile nam skušajo z lažmi odvzeti ali okrniti našo tako težko priborjeno svobodo. Poslužujejo se pri tem starih metod, hočejo nas razdvojiti in zanetiti ponovno sovraštvo med italijanski in slovenski narod in računajo pri tem, da bo prišlo do ponovnega za-sužnjenja nas vseh brez razlike narodnosti. To so temelji starega fašizma, na zunaj premaganega, ki pa dejansko še obstoja v razdiralni podtalnosti. Iz tega mesta odgovarjam vsem tistim, ki bi nas skušali ovirati na naši pravični poti: Ni je sile, ki bi nam odvzela našo tako težko priborjeno svobodo, našo demokratično oblast. Vsak najmanjši poizkus reakcije, odvzeti nam našo svobodo bo naletel na odločni odpor slovenskega tn italijanskega naroda. V strnjeni fronti bomo brOnili tudi s krvjo naše skupne pridobitve narodno osvobodilne borbe. Kakor smo se doslej znali boriti za naše pravice, bomo znali odslej braniti naše pravice. Tovariši, tovarišice! Današnja skupščina naj bo dokaz odločnosti, zgraditi svojo ljudsko demokratično oblast, in neomajne volje, živeti v novi federativni demokratični Jugoslaviji v iskrenem globokem bratstvu italijanskega in slovenskega naroda pod vodstvom našega ljubljenega maršala Josipa Broza Tita.* Po končanem govoru je tovariš Babič predlagal, da skupščina izvoli iz svoje srede delovno predsedstvo iz 3 članov, verifikacijsko komisijo iz 5 članov in 2 zapisnikarja. V delovno predsedstvo so bili izvoljeni tov. Pcrovšek France, tov. Požar Apolonija in tov. Lončar Um-berto. Nato Je prevzel besedo tov. Pe-rovšek, ki je podal dnevni red in predal besedo predsedniku Pokrajinskega Narodno osvobodilnega odbora'tov. Bevku ki je izjavil: na prvem zasedanju prve okrožne skupščine tržaškega okrožja obilo uepeha. Tudi mi smo imeli včeraj okrožno skupščino. Ta skupščina je bila takšna, kakršno je delovno ljudstvo trdo odločeno in pripravljeno, da žrtvuje vse da bi si ohranilo pridobitve težkega narodno osvobodilnega boja. Naši odposlanci se do. bro zavedajo svojih pravic in se teh tudi poslužujejo. Mi smo šli v borbo za dosego demokratičnih pravic, za dosego popolne svobode. Tudi na naši skupščini so bili prisotni italijanski zastopniki, ki so skupno s slovenskimi predstavniki zborovali, sklepali in postavili te- Pravica je na naši strani «Tovariši, tovarišice, spoštovana skupščina! V imenu Pokrajinskega narodno-osvobodilnega odbora za Slovensko Primorje vas najtopleje pozdravljam, pozdravljam vas v svobodi, za katero smo se borili. Danes gre za to, da to svobodo, za katero smo toliko žrtvovali, tudi ohranimo in iftrdimo, da naša kri ne bo prelita zaman. Nikoli vam nismo prikrivali dejstva, da bo u-resničenje naših pravičnih teženj naletelo še na mnogo težkoč. Se preden smo bili popolnoma osvobojeni, so fašistični imperialisti Izte. gali prste po naši zemlji, danes pa razširjajo laži o naši civilni oblasti in vojski, ki nas je osvobodila. Ti reakcionarji imajo posebne namene in ne dajo, da bi govorila pravica, da bi nastopilo mimo življenje v tem delu Evrope. Ti krivič-neli so z merodajne strani že dobili za njihova početja odgovor, kakršnega zaslužijo, če so ga le hoteli razumeti. Značilno je, da ti po-hlepnežl, nikoli ne sprašujejo, kako misli in kako čuti primorsko ljudstvo. Osvobodili smo se s pomočjo naših bratov in naša odločna volja' je, združiti se z ostalimi Slovenci in Jugoslovani. Četudi Je to naša naravna pravica, ki nam j« nihče ne more zanikati, vendar ne nameravamo nikogar postavljati pred izvršena dejstva. Za potrditev naše svobode in priključitev čakamo na mirovno konferenco, ne bojimo se je, ker pravica je na naši strani. Nikoli pa ne bomo priznali drugačne rešitve našega vprašanja, nego samoodločbe o naši usodi. Ne bomo dopustili, da bi nam s krivico poplačali žrtve, ki smo Jih doprinesli ob strani zaveznikov zg srečo vsega človeštva. Za nami niso le vsi narodi Jugoslavije, ampak vse svobodoljubne demokratične množice sveta. Tistim pa, ki bi nas radi zatirali in živeli na račun italtjansko-•lovenskega delovnega ljudstva po vem, da bodo polagali roču it *a naše požgane vasi, izropane domove in pomorjene brate in sestre. Ta račun bodo poravnali, ne pa da zahtevajo od nas plačevanje. Ni prav nllcakega vzroka za razburjanje, od nas samih je odvisno, če bomo to poslednje razdobje uspešno zaključili. Zato moramo delati s podvojeno silo. Bolj kot preje moramo biti trdno odločeni, da nočemo več služiti nikomur. Sodelovanje z italijanskimi protifašističnimi mno■ žicami, s katerimi nas je zvezala skupna borba proti fašizmu, je dokaz vsemu svetu, da znamo sami ustvariti mirno sožitje, ki bi ga radi drugi preprečili. Gradimo našo domovino na zunaj in znotraj, bodimo proti sebi strogi bolj kot proti drugim. To so temelji, na katerih bomo utrdili našo svobodo in demokratične pravice. Naj živi naša svoboda!* Trat ne bo več jabolko apora V imenui Narodnega osvobodilnega sveta za Trst je pozdravil skupščino podpredsednik tov. Stoka Franc, ki je izjavil: »Tovariši, tovarišice! V imenu Narodnega osvobodilnega sveta za Tret pozdravljam vašo današnjo skupščino, pozdravljam vas v imenu NOS za Trst, ki Je izšel iz naj-pristnejših antifašističnih in demokratskih sil italijansko-slovenskega ljudstva v Trstu. Pozdravljam navzoče Slovence in Italijane iz naše tržaške najoij« okolice in prepričan sem, da bo naš Trst, naš svobodni Trst imel v vaših vrstah, v vaših borbenih vrstah ono podporo, katero mora dobiti. Trst ne bo več sporno jabolko, ampak naše delovne demokratične sile bodo garancija, da se tukaj postavijo tesne zvezo v tesnem sožitju med dvema ljudstvoma, med dvema narodoma, ki bosta skovala novo bodočnost. Zaključujem besedo želeč obilo uspeha, ker le tesno združeni bomo kos vsakemu izzivanju in ro-varenju.* Na najboljil poti V imenu gorigkega okrožja Je pozdravil skupščino tov. Beltram JulJ z besedami: »Tovariši in tovarišice! Dovolite, da vas pozdravim v imenu gorlške-ga okrožja in da vam istočasno želim na vašem prvem zborovanju, melje nove srečnejše bodočnosti. Nedvomno zgodovinski dnevi! 25 let je fašizem načrtno preganjal sodelovanje med nami, med italijanskim in slovenskim narodom in posledice tega dolgega na-čt^pega dela se še danes poznajo, vendar lahko trdimo, da smo na najboljši p°ti, da si utrdimo bratstvo med italijanskim in slovenskim narodom v Gorici in okoliških vaseh. Rekel sem, da je imela skupščina vtis, da je ljudstvo pripravljeno žrtvovati vse do poslednjega za ohranitev naših pridobitev. Frepričan sem, da tudi vi niste med zadnjimi in da boste vse napravili in da boste iz tega zasedanja prve skupščine izšli še bolj borbeni in pripravljeni na vse žrtve. Naj živi slovensko-italijansko bratstvo, naj živi federativna demokratična Jugoslavija, naj živi naš voditelj maršal Tito! Zagotovilo skupno prelite krvi in razvoja demokratičnih sil TJ Ts T m TR A Uspel koncert tržaških glasbenikov v Ljubljani V imenu garibaldincev je pozdravil skupščino komisar divizije Garibaldi »Natisone* tov. Vanni, takole: »Tovariši, tovarišice! Pozdravljam vas v imenu garibaldincev divizije »Natisone*. Prepričan sem, da bodo sklepi tega zasedanja za vedno rešili probleme v teh mučenih krajih. Zagotovilo za to nam je na prvem mestu za svobodo skupno prelita kri, kri Italijanov in Slovencev. Na drugem mestu nam je zagotovilo, da se demokratične sile razvijajo in da se vstaja italijanskega naroda razvija vedno bolj. To nam je še večje zagotovilo. Reakcija hoče sejati razdor med obema narodoma, toda mi ne bomo dopustili, da bi prišlo do novih po-koljev. Naša naloga je danes, da delamo v bratstvu. V Italiji se vršijo priprave, da prevzamejo v svoje roke oblast resnično demokratične sile. Razvoj naše borbe nam je zagotovilo, da se bo vprašanje teh krajev Slovenskega Primorja rešilo na demokratičen način. Iz tega mesta vam z veseljem lahko sporočim, da je severni italijanski Narodno osvobodilni odbor zahteval od zaveznikov, da mu da prosto roko, ker je dovolj zrel, da sam vlada svojemu ljudstvu. Živelo bratstvo obeh narodov! Smrt reakcionarnim silam!* Tisoči žrtev niso bili zaman V imenu Komande mesta Trst je pozdravil skupščino komandant mesta general major tov. Dušan Kveder, ki je dejal: »Tovariši, tovarišice! Moj namen ni, kakorkoli vplivati ali svetovati tej skupščini. Vi ste svobodni odposlanci svobodnega naroda, ki ima polno pravico kovati svojo usodo in odločati sam o sebi. Naša dolžnost je bila samo v tem, da smo s silo orožja vse te kraje osvobodili od okupatorja in Mussolinijevih fašistov. Zato nam je v veliko zadoščenje, ko imamo čast pri- tc pravice hotel vzeti ali kratiti. Živela narodno osvobodilna skupščina tržaškega okrožja! Primorska naj bo prva obnovljena »V imenu tržaškega vojnega področja je pozdravil skupščino komisar področja major Mirko. Dejal je: »Tovariši, tovarišice! Borci Primorske so s krvjo osvobodili to zemljo, toda pred nami stoji danes še trdo in težko delo. Porušene so ceste, mesta in železnice, razbite vasi, ki morajo biti v najkrajšem času popravljene. V najkrajšem času moramo, tako je rekel tov. maršal Tito postati neodvisni od zunaj. Komanda tržaškega vojnega področja bo storila vse, da z vašim sodelovanjem izvrši v kratkem to svojo dolžnost. Ljudstvo je s svojo krvjo, s krvjo svojih najboljših sinov dokazalo vsemu svetu, da je sposobno ne samo braniti se, ampak tudi delati in graditi ter samo sebi gospodariti. Prepričan sem, da bo z našim delom in vašim sodelovanjem prav Primorska tista, ki bo prva v Sloveniji obnovljena zaživela življenje, za katero smo se toliko borili. Naj živi borbeno in delovno ljudstvo našega Primorja!* _ Z govorom komisar ja-..tržaškega vojnega področja se jfc prvi del zasedanja zaključil. Po kratkem odmoru, ko se je ugotovilo zadostno število prisotnih odposlancev, da z njimi skupščina lahko sklepa, se je pričel delovni del zasedanja. Novi okrožni Izvršilni odbor Tov. Grmek, tajnik Okrožnega Izvršnega odbora ]e podal poročilo o dosedanjem delu Izvršnega odbora ter pbzval vse poslance k volitvam novega Okrožnega izvršnega odbora in okrožnš^a sodišča. Nato so bili izvoljeni soglasno v novi Izvršni narodno osvobodilni odbor za tržaško okrožje sledeči tovariši: Za predsednika dr. Ambrožič Franc iz Postojne, za prvega podpredsed- Vezi med Trstom in Ljubljano o-ziroma med Tržtpm in Jugoslavijo postajajo z vsakim dnem močnej-če in tesnejše. V ponedeljek je priredil orkester tržaškega radija, pomnoženi s člani orkestra Verdijevega gledališča, svoj prvi koncert v svobodni Ljubljani. Slovenci smo imeli poleg gospodarskih stikov v prejšnjih dobah tudi žive kulturne vezi.. Kulturne ustanove v Trstu so bile povezane z ljubljanskimi. Fašizem, ki je netil nacionalno mržnjo je preprečeval, da bi se kulturni stiki med slovenskim zaledjem in samim ■mestom poglabljali in razvijali, čeprav jim.Je podana možnost ogromnega razvoja. Z osvoboditvijo Trsta smo napravili konec umetno povzročenemu razdoru med slovenskim in italijanskim življem, ki ga je fašizem vztrajno netil. Bilo ga je konec, čim so se pričela uveljavljati demokratična načela in pridobitve. Trst, mora vsekakor zavzeli v kulturnem pogledu mesto, ki mu po svojem obsegu, st Earkovlje, 1. junija 1945. Družine ZUBAN in ostali sorodniki RADIO TRST Bivša „Direzione Lsvori T' Genio Militare Vsi v tržaški pokrajini bivajoči nameščenci omenjene direkcije so vabljeni na zborovanje, ki bo za radi objave nujnih in važnih obvestil dne 4. t. m. ob 9. uri v prostorih direkcije na trgu Impcro štev. 7. Začasni komite. Poziv Vsi juristi, kriminalisti, uslužbenci policije in sličnih ustanov, financarji. in dr^ugi javni uslužbenci, ki so bili zaradi svojega političnega prepričanji vrženi iz službe, predčasno upokojeni al! kako drugače preganjani, naj se javijo s potrebnimi izkazih v via Nizza št, 19-111 od 9. do 11 ure. Zborovanje tržaškega učiteljstva Učiteljstvo iz Trsta in tržaškega okrožja bc zborovalo v torek 5. junija ob 9. uri v dvorani via Nizza 15. Vabljeni so tudi vsi simpatizerji. Zborovanja naj se udeležijo tudi oni tovariši, ki še no poučujejo. Prosvetni odsek okrožnega NOO. Miting pri Sv. Ivanu Jutri, 3. junija, bo na vrtu «Xd* rodnega doma* pri Sv, Ivanu miting, na katerem bodo sodelovali: vojaška godlja gnetita Trst, pevski zbor lt. brigade Narodne obrambe, domači im ški in ženski zbor mladine ter domači zbor starih pevcev. Na sporedu so tudi deklamacije, slavnostni govori v obeh jezikih, prosta zabava in ples. Začetek ob 17. uri. Vstop prost. Sprejemajo se prostovoljni prispevki. GORICA Poziv Mestni urad za socialno skrbstvo v Gorici poziva vse obubožane družine invalide in osirotele otroke iz Narodne Osvobodilno Vojske (NOV), da se čim prej zglasijo v uradu ai socialno skrbstvo v onem delu mesta oziroma v dotični vasi, kamor spadajo. Načelnica Rusjan Kristina, Program za soboto 2 junija 1915 m. 263.2 (Kc-s 1140) postaja 1. 7: Jutrnja glasba. 7.15: vesti v slovenščini m napoved programa. 7.30: jutrnja glasba. 8: vesti v ita-lianščini in napoved programa. 8.15: jutrnja glasba. 8.30: zaključek. 12: Napoved časa, čilanjc programa in narodna glasba. 12 15: vesti v slovenščini. 1^0: mali orkester, dirigira Erlach. 13.15: vesti v italjanščini. 13.30: slovenska mla-dmsku ura. 14: zaključek. 18: Napoved programa in sporočila. 18.20: delavska ura (prenos v italjanščini). 19: vesti v slovenščini. 19.15: mali radijski orkester pod vodstvom Cergolija. 20:- radijske vesli v italjanščini. 20.15: predavanje namestnika komandanta mesta m gorja Jaksctieh-Adriana. 20.30: večerni koncert velikega orkestra pod vodstvom Gipcisa. 21.30: lahka glasba 22: sporočila. 22.15: «Pocl», komedija D. Niceodemija v enem dejanju, režira Julij Rolli. 23: pregled/časopisov. 23.20: plesna glasba, 24; zaključek. Na Daljnem vzhodu Prodiranje Američanov na Filipinih Uspešne letalske operacije Kratke vesti Bruselj, 1. — N. N. U.-Rcutcr. V Biudgcsu je bila danes usmrčena flamska kmetica Irma Eli za Serva-ger. Obtožena je bila, da je Nemcem izdajala rodoljube. jšg.". * * * Bruxel!cs, 1. — N. N. U.-Reuter. Poročajo, da so rudarji, kovinarji in tramvajski uslužbenci na področju I.iogea pričeli včeraj z 24 urno stavko. Stavka je odgovor na povelje krajevnih strokovnih zvez. Knjige v ljudske knjižnice! POIZVEDBE Kdor kaj ve o KUNEJ FERDINANDU, roj toem 30. 5. 1910 v Kozjem na Štajerskem, interniranem v Gonnarsu in odpeljanem pred kapitulacijo Italije v Pietra Fitta (Perugia), od koder se že dve leti ni javil, naj sporoči na naslov: Pavla Mikuš, Idrija, Via Piave 4. Poizvedujemo po MILIC SREČKI odpeljani v nemško taborišče, o kateri od januarja 1945. nimamo ni-kakih vesti. Kdor bi kaj vedel, naj javi na naslov: Družina Milič, £a-leš 38, pri Trstu. Kdor ve kaj o OGRIZKU JAKOBU, ki je bil odpeljan 20. novembra 1943. iz Coronea v taborišče Osvciecim, naj to sporoči njegovi Žeot Ogrizek Zori, Postojna, Via delle Cave št. 7. Prosimo vsakogar, ki bi kaj vedel o PERTOTU FILIPU .z Nabrežine, ki je bil odveden v Ob^rs-blat, pošta 47 pri Prachtig Bonc-waldu, in o GRUDEN STANISLAVU, iz Nabrežine, odpeljanem v Untergriesbach pri Passau, da to sporoči družini Pertot Marija, Nabrežina 76. New Ycrk, 1. NNU. — General Mac Arthur je objavil da ameriške sile nadaljujejo čiščenje na Filipinih. Na Luzonu sta dve ameriški diviziji napredovali proti juždemu vhodu v dolino Cagayan, letalstvo ju vneto podpira. Sovražnik se umika proti severu. Na Mindanau so ameriške sile še prodirale dalje z namenom, da onemogočijo sovražniku umik z odseka Davaa, okrog 80 km severozapadno od istoimenske luke. Očiščevalne operacije na otoku Tarakanu (Nova Gvineja) in Bou-gainvillcu je uspešno podpiralo zavezniško letalstvo. V vodah okrog Koreje so letala zavezniške mor- narirce potopila ali poškodovala 3 trgovske ladje manjše tenaže. Pri Hcnshuju je bilo sestreljeno eno prevozno letalo. Letala z letalnih nosilk so napadla objekte na Riu-kiju. Letala z letališč na Filipinih so napadla čistilnice bencina in prometne zveze na Formozi kakor tudi obalno cesto, ki vodi iz Sai-gona v francoski Indokini proti severovzhodu. Ameriška letala so ob ustju Rumene reke potopila 2 trgovski ladji srednje tonaže in zadela zrakoplovne naprave v bližini Honkonga. Ameriški lovci in bombniki so napadli sovražne postojanke na različnih točkah Bornea, medtem, ko so lažje pomorske sile obstreljevale Borneo in Tarakaa. TAVČAR DUŠAN je bil v Grčiji pri 215. kompaniji «lavoratori sps ciali*, vojaška pošta 2. Pogrešamo ga od 1. septembra 1943. Kdor bi kaj vedel o njem, naj javi družini Tavčar, Kreplje 4. pri Dutovljah. SAJN Franc je bil aprila 1944. pcslan v Dachau, pozneje pa premeščen v Fischen pri Kemptau ter nato ponovno v Dachau. Kdor bi kaj vedel o njem, naj javi to njegovi mjmi Sajn Mariji v Knežaku št. 3. Prosimo vsakogar, ki bi. kaj vede! o PERTOTU OSKARJU iz Nabrežina, ki je odšel k partizanom 12. septembra 1943, da to sporoči Pirtot Idi, ifrabrežina 72.x OMRCEN PETER, partizansko Nikolo, zastavnik 10. brigade 20 divizije, ki je bil ranjen 28. aprila t 1. v Trstu, se pogreša. Kdor kaj ve o njem, naj sporoči na naslov: Omrčen Stipa, 2. bat. 3. Dalmatinske udarne brigade, 9. Udarno divizije. Komur je kaj znano o PADO-VANU LUCIJANU, partizansko Zdravku, namestniku komandirja 1. čete I. bataljona Ljubljanske udarne brigade, naj o tem obvesti njegovo mater Marcello Pado-van, Trst, Via Rossetti št. 99, pri Jaklič. SEDMAK ADOLF, rojen 2. 11. 1927' pri Sv. Križu. pri Trstu, je odšej v partizane 12. junija 1944. BU je zajet in zaprt v Coroneu, 28. junija 1944 .pa odpeljan v Nemčije. Od takrat se o njem nič več ne ve. Komur je kaj znano, naj sporoči na naslov: Sedmak Pavla, Sv. Križ pri Trstu št. 63. Iščemo informacije o TRATNIKU TONETU, doma iz Idrije, staremu 40 let, ki se je 1942. leta oglasil še in Beograda, notem pa nič več. Kdorkoli kaj vcB> njem, naj sporoči na naslov: Tone Tratnik, Tanjug, Trst. » Kdor ve kaj o AVGUSTU SCHERJANCU, ki so ga SS-ovci odpeljali 3. marca 1944 iz Coronea in o OSKARJU SCHERJANCU, k: je bil pri minerskem odredu 30. divizije 9. Korpusa, naj sporoči družini Schcrjanec, Bazovica 24. Kdor bi kaj vedel o MIHELIČU DANILU iz Nabrežine, ki je bil na Siciliji, pozneje pa v angleškem ujetništvu, ter o MIHELIČU VLA-DIM1RU,. ki je bil pri partizanih od 1. 1944, kasneje pa v ljubljanskih zaporih do marca 1945, naj to javi družini Mihelič Ivan, Nabrežina 195, pri Trstu. Javijajd se VALIČ SLAVKA - ALENKA, doma iz Vipavske, sporoča svojemu stricu VALIČIU JO S KOTU v Ljubljani, Tyrševa c. (tvrdka Prelog), da je živa in zdrava dočakala svobodo ter ga prav lepo pozdravlja z željo po skorajšnjem svidenju. Prosi naj se javi v