Stav« 158. (Posamezna številka 8 vinarjev«) Izhaja vsak dan, tudf ob nedeljab in praznikih, ob 5 zjutraj. Uredni3vo: Ulici Sv. Frančiška Asifkega 5t. 20. L nadstr. — V«i dopii t;aj se pošiljajo uiedniStvu lista. Nefrankirana pisma m ne sf>rejeni2jo in rokopisi »e ne vračajo. lv'i]ateij In odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorefj U«i .Edinost*. — Tisk tiskarne .Edinosti*, vpisane zadruge s on ejer.im poroznom v Trstu, ulica St. Frančiška AsiSkega it 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11*57. Naročnine znala: Za celo leto.......K 31*20 Za pol teta..........•«'•••• s 15*60 za m c.esece.....................m 7*80 se nedeljsko IsdaJ* ta cek» Ida • ••••« . 6*20 aa po1 teta................• V Trata, v soboto. ». junija 1917 Letnik XIII. Posamezne itevilke .Edinosti" se prodajajo po 8 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolčne- Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.—» vsaka nadaljna vrsta............; 2.— Mali oglasi po 4 vinarji beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema Inseratn! oddeTek .Edinosti*. Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se Izključno le upravi .Edinosti- — PJaCa in- toži se v Trstu. Up"va i» lnseratni oddelek ae nahajata v ulici Sv. Frančiška Asllkega it 80. — Poitnohranilnlčnl račun it. >41.652. Zuezna armadna poročila. avstrijsko. DUNAJ. 8. (Kot.) Uradno se poroča: 8. junija 1917. , . Vzhodno bojišče.— V odseku .Mestecanesti od časa do časa živahen to- p >vHu boj. Sicer nič novega. italijansko bojišče. — Ob Soči včeraj n- benrh posebnh bojnih podvzetij. Neki sovražen letalec, čegar letalo je »melo m a zn^m'Mija, je FnetaJ bombe za našo fronto. N a planoti Sedmih občin se je na-aal.evalo gibanje itahjia^ksh baterij; tudi sovražno letaisko delovanje je zelo živahno. . Jugovzhodno bojišče. — Ne-j/prenenjeno. Načelnik generalnega štaba. O BITKI PRI JAMLJAH. DUNAJ, 7. (Kor.) Bitka pri Jamljah se i3 nadaljevala z nezmanjšano srditostjo. Kakor prejšnje dni so poizkušali Italijani z >:>et z velikimi masami priboriti dne 4. junija izgubljene postojanke, a pomnožili so le svoje izgube. Kljub temu, -a so razvil; ogenj svoje artiljerije do skrajne srdi-t m pošiljali vedno nove rezerve v boj, • i bi!: vsi njihovi napori zaman. Število ui j"i! kov se je zvišalo za 30 oficirjev in fv d n rZ. Napori Italijanov v deseti soški bitki >) stremeli za tem, da obkolijo Grmad > z juga in severa; odtod njihovi divji iu-tadi pri Sv. Ivanu in Jamljah. Pridobili t, rus nekoliko na prostoru, a to z naravnost - rgromnimi žrtvami. Toda naša zmaga ■Iv.c 1. in 5. i. m. jiin je iztrgaia še ta dobi, .k. Sila našega sunka v okolišu Sv. Iva i U popolnoma izjalovila načrt obkolit1, e z juga. Istočasno je krepka, za Ita-i \ie ravnotako izgubonosna akcija v ozLi H u Jamdj preprečila sovražniku iz-vedb-.» njegovih načrtov na severni strani. K 'iib vsem novim navalom Italijani tudi iu'niso zamogli potisnili naših čet nazaj in iiiii iztrgati pnborjeno ozemlje. NEMŠKO. BEROLIN, 8. (Kot.) Veliki glavni stan, 8. jt:n«»a 1917. Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča Ruprehta: Ob obali in yserski fronti je bilo bojno delovanje še neznatno. Po večdnevnem močnem uničevalnem ognju iued Ypernom in gozdom Plogsteert, severno Arnientieresa. izvršeni napadi Angležev so biii jugovzhodno Yperna od spodnje-šlezijskih in v irtemberških polkov odbiti. Tudi na južnem krilu bojišča smo se uspešno bojevali. Pač pa se je sovražniku pri Saint Eloi, \Vytschaete in Messinesu pod učinkom številnih razstrelb posrečilo v dreti v našo postojanko in po trdovratnih, premenlimh bojih prodreti preko Wyt-schaete in Messiuesa. Sijajen protinapad gardnih in bavarskih čet je pognal sovražnika naz3j na Messioes. Dalje severno so ga sveže rezerve ustavile. Pozneje so bili naši hrabro se bojujoči polki iz proti zapadu štrleCega loka umaknjeni v pripravljeno teti.no pasto.ianko med prekopnim kol« n m severno Koliebecka in Douve-grunda, dva kilometra zapedno Warneto-na .Na arraški fronti je bil v več odsekih topovski boj povišan. —Armada nemškega cesarjeviča: Na zapadnem delu grebena Chemin des Dames že par dni narašča topovsko delovanje, ki je oživelo tudi ob prekopu Aisne— Marne. — Armada vojvode Albrehta: V Vogezih in v Sundgau so bili po srditih topovskih napadih izvršeni sunki francoskih poizvedovalnih oadelkov odhiti. V številnih zračnih bojih, predvsem na flandrski fronti, je bilo sestreljenih 12, z obrambnim ognjem od tal pa 3 letala. \ a v z h o d n e m b o j i š č u i n n a m a-cedonski i ronti se splošni položaj pri naših in zv eznih četah ni izpremeail. BEROLIN, 8. (Kor.) Veliki glavni stan, junija 1917, zvečer. Angleži z včeraj zastavljenimi silami u nes niso zamogli nadaljevati napada. Angleški sunek vzhodno Messinesa je bil odbit. — Na ostaiiii iro.itah dosedaj nič bistvenega. Prvi generalni Kvartirmojster: pl. Ludendorff. P O D JL I S T E K. HiSiie**ar, ki je izginil. Roman. francoski spisal Evgen Chavett«. — Morda se je ravno te svote denarja t»>tU polastiti moiilec? — je menil Mauri-ce. — Potem bi bilo treba misliti, da lopov, ko ga j-, zabodel, ni imel več ča.sa. da bi bil oropal svojo žrtev, — je dostavil če-t<• vodja, ki se je hipoma začel smejati. — Ta človek je najbrž s svojimi ban-ei li- »Tel napravljati vence, ker so vsi pi^iiknia ii.....kot da bi jih hotel na- biat na nit. — se je hiiietaJ vojak, ki je s ..j tretjič segel v žepe. — - Vse to pa nam ne pove, kje stanuje ♦ u mladi človek, in kam se moramo obrniti, ' ! »bvestiimi njegove sorodnike o nesreči, 1 e mu je pripetila. Najti moramo kako pismo. - Nadcem. Mi želimo imeti svoje doma in med sabo. Mi nočemo, da bi naši osrečevali in varovali druge — mi hočemo, noj delajo med nami in za nas! Pri tem smo tudi v popolnem soglasju z velikim modernim principom naciionalne avtonomije, — samodo-ločbe narodov — a tudi v soglasju z državno koristjo, ker splošni koristi služi najbolje tisti, ki službuje tam, kjer more najvspešneje delovati, kjer ni samo -policaj, marveč tudi vzgojevatelj in učitelj. A to more le svoj med svojimi! Čemu torej tisto nemško žrtvovanje?! Njim cgreneva življenje, kakor pravi Tagespost«, nam pa — tudi!! Zato je odklanjamo. Nikdo jih ne želi, ni kdo ne kli:t! Ce bi pa to naso odkrito besedo občutili kot žaiitev, ali pa morda celo — tudi to je možno — kot pojav črne nehvaie.mosti, pa naj se nemška gospoda maščujejo s tem, da izposlujejo na merodavniii mestih, da se povrnejo na slovenska tla v i razni slovenski funkcionarji, ki iiiorsio živeti tam zunaj med drugorouci in posebnr. tudi med Nemcil Vsakemu, kar je nlvgo-vega! Tudi glede javnih funkcionarjev Tako bo še najbolje za vse in še najmanje — zagrenevanja življenja! Ozirom na notranjepolitični položaj pr -naša mariborski >-Slovenski Gospodar «, Mi hočemo ostati v Avstriji, toda združeni, a nočemo biti drugim narodom za lilapca, nočemo pa tudi, da bi bila drugim samo privesek! Neodvisno, močno habsburško monarhijo hočemo, mi združeni Slovenci, Hrvati in Srbi bomo njeni uajzvestejši stražarji na Balkanu in ob Adriji. Lahko povemo na ves glas, da glede združenja v habsburški monarhiji živečih Hrvatov, Slovencev in Srbov nastopajo naši poslanci isto mnenje, kakor je zastopa tudi sedanja vlada!! Vlada je odsvetovala cesarju prisego na ustavo ravno zaradi tega, da laliko ob mirovnem sklepu s cesarsko voljo združi pod svojim žezlom v monarhiji živeče južne Slovane, jih osvobodi nadvlade tujih narodov ter jih vpostavi na jugu Avstrije za branitelje državne in vladarske misli. Da je temu res tako, je pač najboljše izpoznati iz izjav, ki so jih avstrijski socijalni demokrat je oddali na mirovnih sestankih v Stockhohnu. Tudi oni zahtevajo združenje Stran H. .EDINOST* štev. 158, V Trstu, dne 9. junija 1917. VSC i! V a Q T(T ogr?Jsi držav! živečih južnih va Znano pa je. da naši socijalni C. krnijo govorijo v Stiockhobnu sicer lia svoj,, u .no odgovornost; vendar pa so imeli, jredno so odšli v Stockholm. c eži* pogovore z nagimi državniki gle-avstrijskih vojnih ciljev. Nemške stranke si n:orai) biti v svesti, da so minuli oni C ko še je v Avstriji glede notranje pr. are be sljšal le njihov glas. Krt naših ] :/::< slovanskih junakov — in te krvi ni — naiT. je izvojevala v vrstah av- sirijskih naroiov odlično stališče..... Predpisovati si tudi od Nemcev \ cč ne damo. kako naj si svojo domovino Avstrijo uredimo za svoje srečno in stalno stanovanje.« Mari se gornje razkritje o vzrokih, ki so bili odločilni, da se je prisega cesarja na ustavo odložila, ne povspenja do senzacije? Seveda moramo odgovornost za te trditve prepustiti mariborskemu Ii-Z druge strani pa bi se nam zJelo ža-Jirvo za resen list, — za kakršnjega smatramo »Slov. Gospodarja«, — ako bi mu ne hoteli verovati in bi hoteli misliti, da je v tako resnih Časih in o tako resnih stvareh lahkoniišlienc govoril — neresnico in igral frivolno igro s svojimi čitatelji. S takega gledišča presojajoč pozdravljamo perspektivo, ki jo odpita mariborski list. Da bi se le skoro uresničila: da bi skoro imeli časten rcir na zunaj iu srečno pre-u red bo na znotraj z našim narodnim ujedinjenjem! Vest' o popolnem ujedinjenju češkega tabora se nadaljujejo. Dan za dnem prinašajo češki listi nadaljne izjave mest. občin in raznih korporacii. Znamenita je izjava Čeških založnikov in knjigotržcev v Pragi, ki naglaša, da je prvi nastop češke dr-žavnozborske delegacije napravil mogočen vtis po svoji enodušnosti in preciznosti. Manifestacija mestnega zastopstva kraljeve Prage pozdravlja radostno te pojave češke duše, čeških želia in stremljenj, ki so jih v mesecu maiu pred' otvoritvijo državnega zbora vse plasti naroda slovesno izražale iu pri katerih vstaja narod z neomajno voljo: da bo živel svoie polno življenje, ki bo izključalo vsako nadvladje kakega druge«ga naroda nad njim, ki bo dajalo jamstvo, da skupaj spadajoči deli skupnega plemena ne bodo odločeni ctug od drugega. V tem zgodovinsko tako važnem času jc gotovo potrebno, da ves eeiki naicd ei*otno in složno postopa v »vesti si svoje pomembnosti in svoje bodočnosti. Državnozborski poslanci češke narodnosti tvorijo v tem uverjenju — brez ozira na različne politične in gospodarske interese — enotno in mogočno falango v o: rami:o naših svetih pravic. Ko jim izre-k: no svoje pritrjevanje in popolno zaupa-1, nje, pričakujemo za gotovo, da bodo' t Ono vztrajali v enotnem postopanju, pri; čemer bodo imeli ves češi-o-slovanski na-j rod za seboj. Kako v češkem tab >ru vse stremi k strnjenju, je poka-zalo tudi posvetovanje, ki so je- imeli poslanci laroš, Stfibernv, dr. ^meral in dr. Tobolka z zastopniki kugli obdelujočih hwiM Prase in predmestij. Pretresli so vse izražene zahteve, pritožbe in nazlranja. Vsi navzo-i. poslu. ći so enoglasno izražali mnenje, da ie iz važnih narodnih in političnih razlo-kuv potrebno deiovati na to, da si delavstvo Prace in predmestij naloži največe, patrijotično samozatefevanje, da se bo delo v tovarnah na-daljevalo nemoteno! — Izražene želje ^n zahteve so se sicer — kakor je razvidno — tikale razrednih in stanovskih koristi; vendar priča apel socijalno-demokratičnih poslancev o njiiiovi vol i i, da i»c b- note.; dogodek ne motil harmonije v r.arodu. Nemškonacijonaln] poraz v stvari dr- vnozborskega poslovnika, Vedno bolj se kaže, ka!;o cbeutno je zaOel nemške naciionalcc sklep nenemške večine drža-, nega zbora, da naj se sprejemajo v stenografski zapisnik državnega zbora vsi gen ori, ki se govore v državnem zboru. Nemški nacijonalci se čutijo prizadeti še te,u huje. ker so izpočetka zahtevali, da bodi ne sa:no stenografski zapisnik državnega zbora samo nemški, temveč da b di spisih razprav ni jezik v državnem zlora edino le nemški. Zahtevali so torej, da naj bi s!'»va-iski in romanski poslanci sploh ne smeli govoriti v svojih jezikih v parlamentu, a so pozneje opustili to zahtevo, ker so pač prišli do prepričanja, ča bi renemška večina državnega zbora nikakor ne sprejela take določbe v državnozborski poslovni! . £cdaj pa je slovansko-roman-ska ve: * a celo sprejela predlog, da naj se objavljajo v zapisniku vsi govori, torej tudi govori v slovanskih in romanskih jezikih. Iz vsega nemškega, posebno pa nemškonacijonalnega časopisja bije zato velik: sko f gorčen$e, češ da no Slovani s svojo »nevarno igro t — zahtevajoč isto pravico zr.se. kot jo imajo že od nekdaj ne :viran j Nemci — pripravili parlament na ro" i pada. In zakaj naj bi bilo obja\-1 janje i.l lemških govorov tako silno nevarno. V Tagesposti pravi čiankar: sten .graf- V; zapisovanje govorov in tisk bi delila naravnost nepremagljive težave, cose-i no ob vijanjem pomanjkanju moči, kajti bilo bi t^ebn cele vojske novih name .cncev. I >a. res, prav zli S£ nam, da v tem vprašanju tiči velik Jel vzroka, zaradi katerega so Nemci tako nasprotni stvari. Za zapisovanje slovanskih govorov m njih tisk je pač treba slovanskih moči. Toliko in toliko Slovanov bi bilo treba namestiti in v nemšfco-nacijonalnih očeh je vendar največji greh, če dobi kak Slovan svoj zaslužek v državni službi, katero hočejo oni imeti čisto popolnoma sami zase. Najlepše pri celi stvari pa je dejstvo, da jc nemški Nationalverband s svojo zagrizenostjo ostal popolnoma s^m. RaJikalci so pač hoteh nastopiti celo z obstrukcijo in tako v prih. «seiah ubiti parlament; toda ustavili so se jim krščanski socijalci in nemški socijalni demukratje, in celo sama nemška > Arbeitsgemeinschaft« je izjavila, da jc treba podpirati parlament, Osokler je le mogoie biez oškodovanja lastnih narodnih koristi, i ako je bil znani Frantov predlog sprejet tudi v tretjem branju z dvetretjinsko večino ob navzočnosti več kot po!o\ ice vseh poslancev. Proti predlogu je glasoval samo nemški Nationalverband. Predlog, ki ga je nato stavil Poljak dr. Leo, da naj skrbi zbornični predsednik za uraJni prevod nenemških govorov, ki se objavljajo v zapisniku po redu v zbornici izrečenih govorov, dočim naj se ne-nemski govori objavljajo v drugem delu zapisnika, je le nekaJc dodatek k Franto-veinu »predlogu, ki določa le način objave nenemških govorov, ki pa se c«topanru večine državnega zbora ne bo tako hitro upal dvigniti kdo, najmanje pa vlada. - _ Aoro vizacIJske stvari. Konjsko meso. Včeraj, v petek, 8. t, m., se je pričela prodaja konjskega mesa in sicer v naslednjih mesnicah: Humbert Molinari, ul. Ri-borgo *t. 6, Mihael Zervodnich, ul. delle Mura št. 7, Adolf Fisulich, ul. Ferriera št. 29, Amalija Visintinl, ul. della Tesa št. 1, Virginija Battistella, ul. Solttario št. 22, Santo Wtdmar, ul. Industria št. 5, Franc Ursieh, ul. della Tesa št. 8, Fabbri, ul. Bo-roevič št. 7. ' .» ». u . Cena za kilogram > ' i' K 3 60. Opomba ur.: Pripominjamo, da smo objavljeno obvestilo dobili šele včeraj — torej na dan, ko se je bila prodaja konjskega mesa že pričete — med 5 in 6 popoldne. Ker je siovensko občinstvo, tudd kar se tiče obvestil v aprovizacijskih stvareh, v prvi vrsti navezano na naš list kot edino slovensko dnevno glasilo v Trstu, apeliramo ponovno na aprovizacijsko komisijo, da poskrbi, da bomo taka obvestila dobivali pravočasno. Domače vesti. Ankaranska akcija organizacije oskrbnic vojniških sirot v Trstu. Svojci vojničkih sirot se opozarjajo, da se priglaševanje otrok, ki se odpošljejo v ankaransko zdravilišče, zaključi 12. t. m. Zato se v'abijo vsi, ki nameravajo priglasiti otroke, da store to čim preje v ura»3u organizacije, ki je odprt vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, od 5 do 6 popoldne. Za priglasitev je treba za vsakega otroka rojstnega lista, izpričevala o cepljenih kožicah tekom zaOnjih 5 let ter izpričevala mestnega okrožnega zdravnika, da otrok mina bolezni, vsied katere bi ne bilo priporočljivo zdravljenje v Ankaranu. Ta predpis o prijavi velja brezpogojno, torej tudi za one stranke, ki so že prej prosile za sprejem otrok \ Ankaranu. Tudi na take se bo oziralo le tedaj, če se ponovi priglasitev in prerbe. Sveta dolžnost vseh onih, ki so ( tali doma, zlasti pa državne uprave in občin je. da doraščajočo"mladino ščitijo pred . lami. ki so posledice vojne, da jo k repe i-t vsposobijo, da ne bo zaostajala ali podlegala v gospodarski tekmi med narodi in državami, ki bo gotovo sledila vojni. Izkusn. i uči, da je oskrba, ki jo dajemo ciojencem, velikega pomena za ves j , miš' razvoj posameznika. — Zaiibog je v n sem prebivalstvu še vse polno pred-sodkov glede ravnanja z doienci. Da se ti preesj dki raz prše ter se prebivalstvo o stvari pouči, v to svrho služi o i vojno-p< r.ožnega urada ministrstva notranjih zađe-. semkaj poslana potovalna razstava za varstvo dojencev, ki je že v mnogih mestih srednje Evrope, zadnjič v Carigradu, vzbujala živahno zanimanje ter žela odo-brava je strokovnjakov in najširših krogov prebivalstva. — Vsa rvarina je porazdeljena \ petero skupin in sicer: 1. Roj->tvo in razvoj dojenca; 2. Odgoja; 3. Na-avna prehrana; A. Umetna prehrana; 5. Bolezni dojenca. Izvrstni vzorci, med njimi kopalni aparati, vzorci za oblekce, slike itd., slržijo nazornemu pouku. — Razstava se bo v najkrajšem času otvorila v prostorih '.rušiva Auistria v ulici S. Martiri ter si jo bo vsakdo lahko ogledal proti vstopnini 4') vin. oLa Gazzetta di Tfieste« In aaše kulturne zahteve. Na naše kulturne zahteve, ki smo jih objavili v nedeljski številki ^Edinosti«, je petkova »Gazzetta« objayila članek, s katerim naj se ipobarvimo nekoliko, m to ten bolj, ker se k ta list postavil na tako čudno stališče, da od — italijanskega lista, ki hoče zagovarjati koristi italijanskega prebivalstva v Trstu, kaj takega nikdar nismo mogli pričakovati. Predvsem gorostasna trOitev, da sedaj ni čas, da bi se vladi stavile nacijonalne zahteve, ki naj bi zanetile zopet ogenj, ki ga je posreči zadušila sloga v času vojne! -Pa vpraša »Gazzetta«, kaj naj neki zahtevajo Italijani, če 60.000 trž. Slovencev (list seveda dvomi o resničnosti tega uradno ugotovljenega števila trž. Slovencev) zahteva toliko, in pravi, da morajo Italijani, katerih je več koi dvakrat toliko (v resnici jih je bilo uradno naštetih 117.000, dočim pa so znane mahinacije tedaj vladajoče laško-liberalne stranke vkljnb vladni kontroli pri ljudskem štetju gotovo odnesle nam še kakih 10.000 duš) zahtevati vzpostavitev zatrtih italijanskih srednjih šol in italijansko univerzo v Trstu. 'Ibda »Oaazetta« ne zahteva tega, kajti duh pravičnosti ^ in zdrave demokracije, ki veje iz središča dTžave, ji daje zaupanje, da se bodo italijanske pravice spoštovale z oziroin na vse ono, kar so Italijani delovali, žrtvovali in trpeli tekom junaške obrambe monarhije,« Iz teh besedi se pač res vidi da je naša italijanska tovarlšica zelo zelo mlada in da nima, ali pa da noče imeti niti najmanjšega pojma, kaj se pravi v naši Avstriji braniti narodne pravice. Kedaj so še dali pri nas komu kaj brez zahtev, ko se niti z najod-ločnejšimi, najupravičenejšimi zahtevami ni dobilo nič?! Pečena piščeta so pri nas v Avstriji letela v usta samo enemu, in ta je bil Nemec, in izjemoma — Gaz-zetta bo ipač vedela zakaj in kako, saj smo ravno v njej čitali, ca ima njena stranka enak program z neko bivšo stranko — pri nas na Primorskem tudi Italijan, za katerega so pa tisti časi, kot bo tudi vedela »CJazzetta«, precej minili. Tržaško Halijanstvo se bo pač »Gazzetti« zelo zahvalilo na njeni vdanosti v voljo »središča države, ki pa ni ona dobra volja našega vladarja, o kateri ne dvomi nihče, temveč volia onih krogov, odkoaer veje samo eri duh, ki pa je nem-škonacijonalen in ki nfkakor noče priznati, da bi bil tudi led-o drug kaj delai, žrtvoval in trpel tekom junaške obrambe monarhije. Učinke tega duha je »Gazzetta« menda vendar tudi že občutila pri nas v Trstu, Če ni popolnoma brez čuta, nacionalnega namreč. »-Gazzetta« nam očita voljo za osvajanje, ker smo navedli svoje kulturne zahteve, in imenuje celo našo zahtevo, da naj se poaržavijo naše ljudske šole — »postulato curtoso«. Ljudska šola v materinem jeziku za 6U.000 tržaških Slovencev ji jc torej »postulato curioso«, dočim pa par vrstic preje priznava sama, da se doslej naše kulturne potrebe niso pravično upoštevale in da sloga med meščanstvom ipredpostavlja, da se popravijo pogreške, ki jih je zakrivijala v tem pogledu neka stranka. Kakšna je potem logika tega lista?! In da ni resna naša trditev, da Slovenci živimo ob morju in od morja, da so se naši ljudje morali izseljevati, ker niso tu doma imeli primernega zaslužka! »Gazzetta« da pozna samo naše priseljevanje. Gospodje okoli »Gazzettc« so pač šele danes padli meindia iz neba v Trst, da ne vedo za Slovence ob morju, kajti drugim ljudem ni treba pripovedovati, da fe Slovenec avtohton ob obali Adrije. »Gazzetta« se lahko prepriča o tem dejstvu, če pregleda imenik svojih pristašev, katerih slovenska imena pač nepobitno dokazujejo to dejstvo. V ostalem pa naj bo »Gazzetta« le potola-žena: ml triaški Slovenci nismo in ne bomo nikdar segali po tuji lasti, temveč zahtevamo le tisto, kar ie nam potrebno za nas narodni, kulturni in gospodarski razvoj. Da si ga zagotovimo, ie potrebno ono, kar smo objav ili v nedeljski številki, a vse to niti najmanje ne tiče pravic italijanskega prebivalstva v Trstu, kateremu iz vsega srca privoščimo vse, kar mu ie potrebno za niegov razvoj. In vprašamo le »Gazzettc : Kako Izgubo pa bi imeli tržaški Italijani, če da nam država, kar zahtevamo od nje? Cisto nobene! hi če ima list le količkaj pravičnosti v sebi, mora edino le reči; Nas tržaške Italijane mora le veseliti, če dobe naši slovenski MDsedie, kar jim gre po vseh božjih m človeških pravicah. Potem tudi odpade vsak povod za medsebojni boj, ki ie doslej požiral najboljše moči obeh na Istih domovinskih tleh biva-jočih narodov. In te moči se potem vse lahko porabijo za skupen odpor proti tistemu skupnemu najnevarnejšemu nasprotniku, čigar duh že tako občutno veje sem doli s sev era, da se ga je že celo navzela tista »Gazzetta«, ki hoče proti nam tržaškim Slovencem n?stopati po najprist-nejšem nemškonacljonalnem načinu, v škodo nam tržaškim Siovencem, a prav tako tudi v škodo tržaškemu italijanstvu, ki bi imelo samo največji dobiček v prijateljstvu in složnem skupnem življenju obeh v svojih narodnih, kulturnih in gospodarskih potrebah zadovoljenih, na tržaških tleh avtohtonih narodovi Končno le ^e opozarjamo »Gazzetto«, da naj se nikar preveč"ne dotika naše trditve, da smo bili mi Slovenci tu doli tisti, ki smo v bojoi za svoj j pravice branili obenem tudi koristi države. Svojo trditev, da zaato zahtevamo kake predpravice, si je »Gazzetta« izmislila sama, kajti niti nismo nrk>dar rekli tega, niti ne zahtevamo predpravic, temveč zahtevamo samo ono, kar nam gre po vseh pravicah enakopravnega naroda. »Gazzetto torej prijateljski oipozarjamo, nai nas nikari ne izziva s svojim dvomom, kajti dokazi resničnosti - naše trditve bi znali biti precelj neljubi onim, ki upajo, -che i suoi diritti saranno rispettati in ra-gione di quanto anehe gi' Italijani hanno operato, sacrrticato e sofierto durante Tepica difesa deila Monarchia,. Vojaški pogreb. V tukajšnji pomožni in kontumačni bolnišnici Rdečega križa j j S. t. m. umrl za rano na bojišču ranjeni pešec 93v pešpolka Karel Tauber. Pogreb se bo vršil danes, 9. t. m. ob 4 popoldne iz omenjene bolnišnice na tukajšnje vojaško pokopališče. Zaplenjeno Imetje. Tržaško deželno so-•Jfišče je izreklo zaplembo imetja naslednjih oseb: dr. Robert Prezloso, rojen leta 1869. v Trstu in tu pristojen, Časnikar, sedaj odsoten, in Lucijan Prezloso, sin prvoimeno-vanca, rojen leta 1897. v Trstu, dijak, sedaj odsoten, oba utemeljeno osumljena zločina proti vojni moči države; Stero Todorovlč, rojen leta 1886. v Remanovah v Bosni, piavoslavne vere, kmetovalec, črnovojnik-lovec 20. lovskega bataljona, osumljen zločina ubega k sovražniku; Hu-gon Marzell, rojen leta 1883. v Poreču in tja pristojen, brivec, sedaj odsoten, osumljen zločina veleizdaje. Šesto volno posolilo DAROVI. Časnikar Arturo Štefani daruje za slovensko izobrazbo K 10. Denar smo namenili Tt>oški podružnici CMĐ. V korist oskrbe za vračajoče se vojnike je darovala tržaška podružnica c. kr. priv. avstr. Kreditnega zavoda K 10.000. Poslano*) Z ozirom na to, da postaja v teh nenaravnih časih trgovina na splošno vedno te-žavnejša, sem, čeravno nerad, prisiljen tudi jaz posnemati vse druge trgovee. Prosim svoje cenjene odjemalce, da mi blagovolijo pošiljati denar za naročbo naprej. Kakor hitro dobim naročilo, odpošljem takoj fakturo naročenega mi blaga In po prejemu dotičnega zneska odpošljem z največjo točnostjo blago. Sprejemam tudi plačilo potem listin (du-plikatov voznih listov in predložitve saldl-ranih računov) v vsaki banki, kate o določi odjemalec. Ne sprejemam naročil po povzetju. Z odličnim spoštovanjem: I. PAR ŠINA ulica Gelsi Štev. 10 trgovec z vinom in likerji protol'raca tvrdka. *) Za članke pod tem naslovom odgovarja uredništvo le toliko, kolikor mu veleva zakon. O i«? O vi O a o e o Kdo se zamore izgovarjati, da mora plačevati davke, ako tisoCi junakov plačujejo sedaj krvni davek? M4 $ O < O 9 O Šesto volno posoiilo Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in z an:ein žalostno vest, da je naša ljubljena sestra Likerji. Velike in male partije prodam takoj po ugodnih cenah. Dvojen kumin buteljke po */i Maraškin „ „ s/i Menta „ „ Vt Crema maršala „ „ */i Grenčica „Istria* „ „ !/t Fernet „ „ lJx Vlahov (tip) „ „ Vi Slivovec v sodih Žganje Malinovec „ kakor tudi šampanjec „Comte de Valois", sladki refošk, dezertna in namizna vina v buteljkah po 7/10. NB. Za kakšnosibodl naročilo prosi sa denar poslati v naprej. J. PARČINA, Trst. Skladišče Via Gelsi 10 od 11—12 iii od 4—5. Kislo w«Bk'2 na brizganec (Spritzer) od 25 steklenic naprej razpošilja I K&5-QŠkO Kupim vsakovrstne prazne steklenice, sode in vino. r—rr * amrm ttbt* "-nr: asa v cvetu mladosti, 16 let, danes, v četrtek. 7. t. m, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrage pokojnice se bo vršil v soboto, 9 t. m., ob 6 popoldne iz bolnišnice pri sv. M. Magd. na pokopališče na Katinaro. Trst-Katinara, 7. junija 1917. Žalujoči ostali: ZDRAVNIK Ketl. Or. Karal fmlill stanuje v Trstu, ul. Giulia 73 Ul. n. (zraven Dreherjeve pivovarne) In ordinira v ulici Carinila 39, I. od 3 do 4 pop. zi notranje« nervozne In otraSke bo- I sni (blizu cerkve sv. Antona novega.) 3, m mu v vsaki ebiiki kupuie po Ralul^jšh cenah zavod Uzeta, Pavla, Milka in Rihard (odsoten), i OuSSČšh & €m TIn£or& 2 Novo pogrebno podjetje. Trst Corso 47. Ima v zalogi zlato v pioščGii in usakourslnit] potrebščin za zo&oieiinike. b| MALI ©ŠILU! 1 mm ea □C i m r*iunijo p* 4 »tot. bM«do, [ 1 umu tiskao« bttad* mi ral«- j ■ a*j o enkrat tti — HftjiMnjte t t pristojbina uuh 40 »totimk. t □□ kupuje tvrdka ; akob Vatovec at. Carintia 19. 1173 i Ur^liG Prazne' 8tare *n nn7C Fotograf Ste v. 10. Anton Jerkič posluje zopet v svojem ateliritt ▼ Tisto. Via delle Poste 407 , Trst - Via Stadion 10 - Trst Odprt od 8*2 zuečer nnprgj Cena: L vrste K 2. II. orste K1. ffllllffl vsak® Trste kupuje Jakob Margon. Viu B LUlVIJC BoHtario 21 (pn mestni bolnišnici ). 1175 KONJAK iz vina lastnega pridelka, destiliran, priznan v slučajih starostne šibkosti in želodčnih bolezni že od stoletij kot življenje podaljšajoče krepilno sredstvo. Razpošiljam 4 polliterske steklenice 12 let starega, poštnine prosto za K 40.—. 4 polliterske triletnega, čudovito ublažujoče sredstvo proti trganju 32 K. — Vino od 56 litrov j naprej, rizling ali bergundec po K 3.60 liter. BENEDIKT HERTL, velepose^nlk, graščina Goliče pri Konjicah, Štajersko. ZOBOZDRAVNIK Dr. J. term£k v Trstu« ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste. Izdiranje zobov brez bolečine. Plombiranje. :-s UMETNI ZOBJE m JADRAN Trst Via Cassa di Risparmio štev. 5 (Lastno poslopje) Kapital In rezerva K 3,890 000 — Filljalke: Dunaj Tegethofstrasse 7—9, Dubrovnik, Kotor, Ljubljana, Metković, Opatija, Split, Šibenik, Zara. Vloge na knjižice 3 1 2 ° o Vloge na knjižice od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek plačuje banka svojega Obrestovan je vlog na tekočem in žiro ačunu po dogovoru. Akreditivi čeki in nakaznice na vsa tu- in inozemska tržišča. — Kupuje In prodaja: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke itd. — Valute in devize, predujmi na vrednostne papirje in blage ležeče v javnih skladiščih. Saie deposlts promese. — Ptodaja srečk razredne loterije. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni Izgubi, revizija žrebanja srečk Itd. brezplačno. Stavbni kredit, rembours krediti. Bozna naročila.--Inkaso.--Menjalnica.--Eskompt menic. Telefoni: 1463, 1793 in 2670. Brzojavi: JADRANSKA. - - Uradne ure: od 9 do 1 popoldne -