Pjjspevat za Dijaško Mr tito v „Tednn našega dijaka“ od 4. do 11. t. m. PHIHOPSKI DNEVNIK OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE ______GLASILO jX. -~Štev. 234 (2544') Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. X. gr. TRST, nedelja k. oktobra 1953 Cena 25 lir jj^j__OF OB NAJNOVEJŠEM NAPADU MA SLOVENSKE ŠOLE Aločen protest proti diskriminaciji I poskusom uničevanja slovenske šole lih**'**”113*'’* st°l>njuJei0 ponovno uvajanje fašističnih genocid-°b tihem Prist*nku odgovorne angio-ameriške vojaške o - Slovenska šola se je kljub vsem napadom okrepila NEMŠKI POLITIK PODPIRA jugoslovanski predlog o Trstu Clan vodstva zahodnonemške liberalno demokratske stranke dr. Mende pravi, da je internacionalizacija najboljša rešitev in da bi koristila tudi Nemčiji skega dll"a fronta sloven-»aije za Trža*ko o- Sl°vencP, ogorčenje vseh 'vencev demokratov "irg nrmi "afodlo«neje prote- ,esničnih'a„,n . obsodl>o vseh škem, ko demokratov na Trža- » io°Ln°Vi dlskriminaci7i, !kt vlarip Sili emisarji rim-f,Zredov Ukinitvijo desetih X nam°Venskih osnovnih Montiran nada'jnjega ^svoh SenSkega Š<>1' 5?" »apSn- fr0nta obtožuje "tnim svet« ln demokra-Naij2e ? ital'jansk,i im-“iuje „ ’ kl Predrzno stop-stičnih genIn°, uvaJanje faši-l|hem ocldn'h metod ob ,n«oamerI« u odgovorne v ke,vo^ke uprave ganski narnri° tCrJajo jug0‘ ^ Sfovencem’’ da Se popra' 4"'*J storil! na Tržaškem ' st°rjene krivice. Dis- kriminacijski značaj ukinitve razredov najjasneje dokazuje dejstvo, da so bili ukinjeni razredi celo na šolah, v katerih se je število učencev v primeri z lanskim šolskim letom povečalo. Osvobodilna fronta ponovno zahteva, da Zavezniška vojaška uprava končno uredi vprašanje stalnosti slovenskih šol s stalnim staležem, kakršnega imajo italijanske šole, in da v spoštovanju načela enakopravnosti izroči slovensko šolstvo v upravljanje slovenskim šolnikom, da ne bo razvoj slovenske šole odvisen od fašistično nastrojenih rimskih emisarjev in šovinistov. Osvobodilna fronta ugotavlja ob tej priložnosti, da se je slovenska šola, kljub koncentriranemu napadu proti njej, okrepila, kar dokazuje porast vpisov v prve razrede osnovnih šol. Osvobodilna fronta za Tržaško ozemlje izreka svoje priznanje in zahvalo vsem zavednim Slovenkam in Sloven- sko in politično prepričanje, da še tesneje strnejo svoje vrste v obrambi naših naravnih in človečanskih pravic in da to borbo še poostrijo v zavesti, da se bo ob podpori cem, ki so s svojim prepriče- i jugoslovanskih narodov in valnim delom in vedenjem odbijali in odbijajo hinavsko in zastraševalno zavajanje slovenskih staršev, da bi vpisali svoje otroke v italijansko po-tujčevalnico. Prav tako z zadoščenjem ugotavlja, da je takojšnja in spontana reakcija slovenskih staršev na diskriminacijski u-krep o ukinitvi razredov izraz vseh resnično demokratičnih sil sveta končala z našo zmago. * * * Delegacija staršev šoloobveznih otrok iz Lonjerja in Kati-nare, ki je predvčeraj zaman iskala stika z načelnikom Prosvetnega urada ZVu prof. Fad-do, da bi mu osebno izročila pismeni protest zaradi ukinitve dveh razredov in odpusta dveh učnih moči na šoli na visoke narodne in demokra- | Katinari, se je včeraj ponovno tične zavesti našega ljudstva, 1 vrnila na Prosvetni urad. To- ki se zaveda važnosti šolstva v materinem jeziku. Osvobodilna fronta poziva vse Slovenke in Slovence brez razlike na svetovnonazor- JROSLAVA 10. OBLETNICE iUKEVSHECJA ZBORA & Zbora pr°slav >0. oblet-, is, k6ga °dP°slancev slo->oje Paroda. k, je bil v ti1, do ? Kočevju v času th s v kfobra 1943. bo i»0t?Vanje „Cevfu slavnostno V BrnV uVnem trgu !!;• Sp0me iklkl bodo odkrili Vratna'sir Z3utraJ pa bo , >7? -mr sH-, af?! ob ske7£T, ‘SLlnega sve-- »fcupSčine LR Slo- “slan—Z°C-nostl prežive- :®v Zbora odpo- flhbtosti so™?/8* naroda-drusen- dluzeno s proti pdka, 2b ga zgodovinskega 4!usWpaaktlyist°V NOB S\aPrtla "9|0C®VJU’ k‘ J« % 16 j,n la4d. Ta aprilski fet?« ie Pol!?1- ?klePi izjava kC°4iloi Wh skupin v ftiii? So tudi ’ na Podla8‘ kfičr 66 • vodstvu OF sprejeta med « tem je bila ilii ifittg * rr zgradba Jo, Pa' danes pro- OrganilaaPa enotne 1 ste** kočevski val iiVo, b 3.0(in ,r se ie zbra- ^ Zb bilo v!vtjVistov- Po Vč>rovan°„vehko partizan- 1, 6f| ?ai soanie '“dni1 v °Kočo,0kviru Proslav 'H; Q!Vob0cjitlUp nluze3 na* hS^iKpdevjan 2g0d°' 6t6nibs° bi°e za te P°’ S«? ta 19« £,azPisane 11. Mil^rn terBile. »d izve-Sciij '6not Nnrr1 in v vseh V* Italiji ^OV- Po kapi- °svib rt’zanskih P8dl° pod Shojeno - h enot veli- ^&daP°“!aPcov slovenske- SioviVetla točka v S 4:1 »e ji V- 1. okto- Su dolskem Ponoči v biv- si s; 1 terene >t NOV, 36 je > _h -U0lB:anskih l1! v.^iublji?. ozemlje, ki je Kl tako in?. °bsegalo sko- KiL dekietfzonta le s po-Mil “blastiT, , razglasila i, spložL v°zem- f 'iua Ptsala ,, , mobiliza-i\a?sk° in ^,olltve za no- h.................. > vseh eno3nega S V . h narodov ... Pri- Sl ^l.^t^poslav^030, oblast v i Britanski državni minister k- 'h- A* V „!ie. kOt držav. . tansko delegacijo v OZN in ki je sinoči odpotoval v London, je pred odhodom izjavil, da upa, da bodo Kitajci in severni Korejci upoštevali predlog ameriške delegacije, naj konferenca sama odloča o svoji sestavi in naj se imenuje predstavnik, ki se bo pogajal s predstavnikom Kitajcev in severnih Korejcev. General Clark je sporočil, da je zavrnil predlog nevtral ne repatriacijske komisije na Koreji, naj se podaljša rok za prepričevanje ujetnikov, ki odklanjajo povratek domov. Na podlagi dosedanjih dogovorov poteče ta rojf 24 decembra. Z druge strani je predsednik nevtralne komisije, indijski general Timaja zavrnil protest voditelja zavezniške repatriacijske skupine. »h** e v* za ie sest aV?d je v p°slan,.avl3al° 120 j>* slo7",0vni orŠan » ^ ekrož!Lna mreži „ ., ame;,slancev J H” fHihk’ je Vrhol.- dobl1 ij,na Prebi-moral-v°l)i d30e «onei na !SO* v, borbe z« vila tudi poročilo, v katerem pravi med drugim, da so indijske čete pooblaščene soditi vse ujetnike na podlagi indijskega vojaškega zakonika iz leta 1950 in na podlagi ženevske konvencije. Ujetnike bodo sodila indijska vojaška sodišča, prizive pa do pro učevala nevtralna komisija. Tem ukrepom bodo podvrženi tisti ujetniki, ki bodo krivi neredov, neposlušnosti ali pa nemarnosti, ki lahko kompromitira varnost indijskih čet ali njihovih sodelavcev kakor tudi varnost in disciplino v taboriščih V zvezi z neredi v ujetni-ških taboriščih na nevtralnem področju je fenjanški radio izjavil. da so za te nerede od-govorni «povzrocitelji neredov, ki so nahujskani po Američanih«. Namestnik juznokorej-skega zunanjega ministra pa ja objavil izjavo, v kateri pravi, da «bodo južni Korejci prisiljeni prijeti za orožje proti indijskim četam, če te ne bo-bo prenehale s podlimi dejanji proti nerepatriiranim ujetnikom«. Dokument kritizira tudi nevtralno repatriacijsko komisijo, češ da je pripravila postopek, ki ima namen prisiliti ujetnike na repatriacijo. Indijski vladni predsednik ru je tudi obsojal, ker nekatere zahodne države nočejo priznati pekinške Kitajske, in je dejal, da to pomeni zapirati oči pred stvarnostjo in pred dejstvom, da «je danes na Kitajskem močna osrednja vlada, ki nadzoruje vso deželo«. «Indija, je dalje dejal Nehru, noče voditi nobenega drugega naroda glede zunanje po. litike. Mi ne verujemo v obstoj «vodilnega naroda« ki mu morajo drugi slediti, in nasprotujemo nadzorstvu katere koli države nad katero koli drugo državo.« FRANCOSKI OBISK v Ankari ANKARA, 3. — Francoski ministrski predsednik Laniel in zunanji minister Keprulu sta danes nadaljevala svoje razgovore s turškimi državniki. Razgovori so se danes tudi zaključili. Jutri bosta oba odpotovala v Carigrad. Agencija «United Press« trdi da sta Laniel in Bidault prosi-’ la turško vlado, naj posreduje rr.ed Italijo in Jugoslavijo v tržaškem vprašanju in da je turška vlada ta poziv sprejela poverilnice, kaže nujnost, ki se pripisuje temu sestanku. Po mnenju lista je tudi značilno, da je bil voditelj britanske delegacije v OZN Selwyn Lloyd poklican v London na posvetovanje z Edenom. «Daily Sketch« pa pravi, da je tudi mogoče, da bo Eden odšel osebno v Moskvo v prvi polovici novembra, da pripravi tla za morebitno konferenco štirih. Britan. sko zunanje ministrstvo pa je to vest na dvoumen način zanikalo. Kljub temu pa se še dalje širi v diplomatskih krogih govorica da ni izključeno, j, KAIRO. 3. — Egiptovsko reda bo Eden res odšel v Moskvo, i volucionarno sodišče je sporo-Prvi je vest o Edenovem po- j čilo, da se bo te dni začel pro-t&vanju v Moskvo razširil bivši i ces proti bišvemu ministrske-predsednik Trade Unionov, i mu predsedniku Mustafi El Tom 0’Brien v svojem govoru j Nahasu (nekdanji Nahas pa-v Buxtonu. I ša), voditelju razpuščene vaf- V Helsinkih pa je finsko zunanje ministrstvo sporočilo, da se je glavni tajnik evropske politične komisije OZN Gunnar Myrdahl ta teden raz-govarjal s finskim generalnim konzulom v Ženevi o sedanjem položaju gospodarske izmenjave med vzhodno in zahodno Evropo. Po tem razgovoru je finski konzul odpotoval v London in sprožil načrt tristranske trgovske pogodbe. Nahas pred sodiščem ga moštva znanega kluba Ju-ventus. Vsi so zaprti v sodnih zaporih v Turinu. Trdijo, da so izročali svoja poročila tujim agentom na Dunaju. V New Yorku pa je indijska delegacija v OZN začela posvetovanja s 15 člani predsedstva distične stranke. Nahas je bil ministrski predsednik v času) ko je Nagib izvedel državni skupščine, da ugotovi, ali je udar. Sodišče je tudi obtožilo večina pripravljena priporoča- izdajstva vafdističnega vodite- ti. da se na dnevni red sedanjega zasedanja sprejme razpravljanje o pozivu štirim velesilam. naj skličejo konferenco svojih vladnih poglavarjev. Kakor je znano, je indjiskj de. legat ta predlog stavil, ko je govoril med spl°$no debato, dodal pa je, da bo resolucijo v tem smislu predložil, *amo če bo gotov, da bo njegova pobuda deležna podpore večine. lja Ibrahima Faraga. SAIGON, 3. — Po uradnih podatkih so poplave v provincah Hue in Kvangtri v osrednjem Vietnamu povzročile 419 smrtnih žrtev; 993 hiš je voda odnesla, 1729 pa se jih je porušilo. Izgubljenih je 4921 glav živine. t-. , Vohunska mreža v Italiji Tristranska trg. pogodila «*«. 3 - P„ L . . ... r i i • -?rt n n ■ razširile vesti, da je italijan- med Anglijo, PiOSkO In ZSSR j ska Obveščevalna služba pred Huda nesreča v Modeni MODENA. 3. — Danes se je na nekem gradbišču v Modeni zgodila huda nesreča. Jz še ne ugotovljenih vzrokov se je nenadoma porušil del hiše v gradnji ki je potegnil za seboj več sto kubičnih metrov betonske konstrukcije. Vse skupaj se je zrušilo na oder, na katerem je 15 metrov nad zemljo delala skupina delavcev Nesreča je zahtevala 5 smrtnih žrtev. 3 delavci pa se v bolnici borijo s smrtjo. Kratke vesti PORT HURON, 3. — Nemška trgovska ladja «Wallschiff» je trčila v ameriški parnik ((Pioneer« in se potopila. LONDON, 3. — V angleških gospodarskih krogih trdijo, da angleško trgovsko ministrstvo resno proučuje možnost tristranske trgovinske pogodbe med Anglijo, Finsko in ZSSR. LONDON, 3. — Po poročilih iz Avstrije bodo novo angleško atomsko bombo preizkusili prihodnji teden v poskusnem središču Woomera v Osrednji Av- striji. * * * BERLIN, 3. — Agencija ADN javlja, da je bil Lothar Bolz, ki je bil do sedaj minister za obnovo, imenovan za zunanje-ga ministra v vzhodnonemški desetimi dnevi v največji taj- vladi. S tem je bil začasni zu- nosti aretirala sedem mlade-1 nanji minister Ackermann iz- ‘ ključen iz politbiroja komin* formistične stranke pod obtožbo, da je bil preveč popustljiv do tistih, ki so sodelo' vali pri uporu 17. junija. Pred tržaškimj delavci so danes številni važni pa tudi manj vatni problemi. Sindikalne organizacije se otepajo s posledicami dolge pasivnosti, ki izhaja iz hromečih elementov v liniji in taktike Delavske zbornice in Enotnih sindikatov. Pritisk od spodaj, izhajajoč iz neodložljivih potreb in resne ogroženosti interesov delavcev, v pozitivnem smislu popravlja delavnost sindikatov. Ta pozitivni razvoj je treba podpirati, dokler ne pripelje do konkretnega preobrata To je bil tudi eden izmed glavnih namenov aktiva razrednega sindikalnega gibanja prejšnji četrtek. Poročilo tov. Petronia in sklepe aktiva bi lahko povzeli v naslednjem: Sedanji kritični položaj tržaškega gospodarstva izhaja v veliki meri iz aneksinistič-ne politike finančne oligarhije in klerofašističnih krogov, ki so monopolizirali vse ključne položaje v tržaškem gospodarstvu in upravi; njihov namen je,, da se tržaško življenje prilagodi ravni drugovrstne province italijanske republike Od tod sistematično spodjedanje iemeljev, na katerih sloni gospodarska, industrijska in trgovska funte-. cija trsta, od tod akcija generala Airei/n proti tržaški gospodarski samostojnosti, ki se je začela z gospodarsko-finančni mi sporazunii iz leta 1948. ki so vzeli Trstu vsako svobodo odločgtija. Gospodarski, finančni in. zavarovalni krogi, ki v Trstu zasto delavcev z zahtevami italijanskih sindikatov opravičuje Delavska zbornica z znanimi iredentističnimi argumenti. Enotni sindikati pa s trditvijo, da v sedanjih pogojih ni mogoče in tudi ne kaže storiti drugega. Ta vskla. ditev pa je ukinila vsako samostojno sindikalno borbo tržaških delavcev Delavci tržaške industrije so bili v nedavni sindikalni akciji še vedno pasivni tako do pomanjkanja vsakršne diferenciacije v odnosu do sindikalnega gibanja v Italiji, kot tudi do same akcije (zborovanja se je od 30.000 stavkajočih delavcev udeležilo komaj tisoč in še od teh ni nobeden posegel v diskusijo, še manj da bi kaj predlagal). Glavni razlog za ta položaj in za nezanimanje delavcev je v sistematičnem prizadevanju Delavske zbornice in kominformovskega aparata, da sc n delavcih zaduši razredni duh Osnovno vprašanje za tržaško delovno prebivalstvo je danes rešitev tržaškega gospodarstva, obnovitev trgovske mornarice in pristaniškega in pomorskega jrrometa, zaposlitev ladjcdelniške industrije. prednost tržaškim delavcem pri delu. Za uspešno reševanje tega vprašanja obstajata dva osnovna pogoja. Prvi je razredna tradicija' tr- ■ žaških delavcev, združena z negativnimi sindikalnimi' izkušnjami zadnjih let, z zavestjo o skupni nevarnosti pred brezposelnostjo in nasprotovanjem delavskega raz. pojo velike italijanske n.ono- reda in širokih slojev prebT- ■rtni/t tk"n ek i mirto nlnrn- , . *_ ničev iz Turina pod obtožbo vojaškega vohunstva za neko tujo državo. Med njimi je tudi Giorgio Bozzalla. eden izmed najboljših igralcev mladinske- Papež in vojn Kot poroča agencija ANSA, Je papež PIJ XII. včeraj sprejel udeležence VI. mednarodnega kongresa za kazensko pravo, ki zdaj zaseda v Rimu. Pri tem Je imel govor, v katerem Je dejal, da evojnl zločini in politični ne smejo ostati nekaznovani«, da Je zato potrebna mednarodna zakonodaja, kl Jo narekujejo tudi izkušnje zadnjih let, zlasti po drugi svetovni vojni, ko «so se krivci najhujših zločinov lahko izmaknili zasluženi kazni, ker so zbežali iz dežel, kjer so za-grešili svoje zločine v druge dežele«; zaradi tega Je potrebno, da bi bili avsaj najbujši zločini povsod kaznovani in po možno-sti na enako strog način, tako da se krivci ne bi mogli nikjer izogniti kazni«. Papež Je nalo našteval zločine, ki bi Jih morala obravnavati mednarodna zakonodaja. Predvsem Je omenil, da Je zločin vsaka vojna, ki Je ne narekuje potreba obrambe. Nato je omenil med drugim naslednje vojne zločine: množično ubijanje nedolžnih zaradi represalij, streljanje talcev, ubijanje iz rasnega sovraštva, množične deportacije, nasilje nad ženami in otroki, samovoljno opravljanje sodstva, nasilno nabiranje delavcev itd. Končno je v svojem govoru papež omenil še eno važno načelo; izgovor, da Je kdo to ali ono dejanje izvršil na povelje in pod pritiskom nadrejenih, ne drži, kajti «noben nadrejeni ne more izsiliti nemoralnega dejanja in nihče ga ne sme izvesti, pa čeprav bi mu odklonitev prinesla najhujšo osebno škodo«. Bravo! bi lahko rekli, ko nas ne bi motili neki čudni spomini. Recimo spomin na (o, kako Je Vatikan dal svoj blagoslov za množično aprekrščevanje« pravoslavnih na Hrvatskem, ki ni pomenilo nič drugega kot nmnožično ubijanje nedolžnih«, kot pravi danes Pij XII. Ali je recimo spomin na to, kako je Vatikan skupno z italijanskimi oblastmi pomagal n. pr. Paveliču, da se je Izognil zasluženi kazni in ušel v deželo, kjer se lahko nemoteno sprehaja in ce-, lo politično deluje. Pa je še cela vrsta spominov, kako so bile razne vatikanske in sploh cerkvene organizacije najvažnejša veriga za skrivanje vojnih zločincev pred kaznijo in njihovo tihotapljenje v dežele kjer jih kazen ne more doleteti. Ce pa Vatikan hoče, da bomo v iskrenost papeževih besed verjeli, ne zahtevamo od njega niti tega, da bi se javno kesal svoje podpore številnim vojnim zločincem ali da bi javno obžaloval svoj blagoslov za enega najhujših zločinov v zadnji svetovni vojni. Dovolj bo, če ukaže Pelli, ki se kot dober in pobožen kristjan gotovo ne bo mogel upirati tako visokemu priporočilu naj polovi in pošlje v dežele, kjer so zagrešili svoje zločine, tudi v Jugoslavijo, vsaj glavne italijanske vojne zločince, ki so se nizognili zasluženi kazni« In kl so danes v Italiji rehabilitirani ln se nekateri celo šopirijo v tistih divizijah, s katerimi Pella provocira na Jugoslovanski meji! Glede rasnega sovraštva pa bi lahko dal kakšno priporočilo tržaškemu škofu Sautlnu, pole in velike skupine plačanih uradnikov, ki gravitirajo na tc kroge, so gospodarske in politične osnove iredentizma. Vendar je znaten del gospodarskega in trgovskega življenja tesno povezan z zgodovinsko vlogo Trst a. Predstavljajo ga razne gospodarske skupine, zlasti srednji m majhni 'proizvajalci in trgovci, katerih delavnost se je doslej izognila zasužnjenju in ki se v glavnem pečajo s tranzitno trgovino, s pristaniško delavnostjo vseh vrst z lesno trgovino in sploh i panogami, ki so tesno povezane s tržaškim zaledjem K tej skupini se nagibajo delavci ladjedelniške in pomožne industrije, pristaniški delavci, pomorščaki, zaposleni v raznih delavnostih tržaškega emporija in pristanišča, nekateri svobodni poklici in končno srednja in mala gospodarstva slovenskih meščanov. To je gospodarska in politična osnova zahteve po neodvisnosti Trsta. Delavci, ki so bil i vedno hrbtenica sindikalnega demokratičnega gibanja, so torej glavna potenciala sila vsake proti-aneksionistične akcije. Sindikalna politika pnlago-jevanja sindikalnemu razvoju v italijanski republiki, sporazumu o sodelovanju, mehanično raztegovanje italijanskih dtlovnih pogodb na Trst, prenehanje samostojne sindikalne politike — vse to ima za tržaške delavce objektivno aneksionističen in v bistvu protisocialističen značaj. Povezovanje akcije tržaških delavcev z akcijami v italijanski republiki uživa namreč naklonjenost delodajalskega razreda in vzbuja zadovoljstvo pri reakcionarnih krogih. V tem okviru dejanske aneksionistične politike je prišlo do zbližanja med Enotnimi sindikati in Delavsko zbornico. Obenem je to zbližanje olajšala tudi nova levo usmerjena taktika social, demokratskih sindikatov. Medtem pa številne zahteve tržaških delavcev že leta in leta leže zaprašene po predalih. Minimalne zahteve, ki se skladajo z zahtevami delavcev v italijanski republiki (povečanje plače, poenotenje prejemkov, revizija pregibne lestvice, zapora odpustov) pomenijo zahtevo po ponovni pridobitvi komaj dela realnih dohodkov, ki so jih delavci izgubili s postopno podražitvijo življenja. Pri vsem tem ostaja nerešeno vprašanje prepada med 30.000 lirami povprečne plače industrijskih delavcev in 60.000 lirami minimalnih življenj- skih stroškov tipične družine. Vskladitev zahtev tržaških valstva iredentizmu. Drugi pogoj je obstoj gospodarskih, finančnih in industrijskih krogov, katerih bodočnost je povezana v neodvisho vlogo Trsta, pa tudi obstoj Odgovornih oblasti v Trstu Akcija delavskega razreda mora sloneti na obstoju teh dveh pogojev, Razredni sindikati pa morajo stalno nakazovati to pot Linija Razrednih sindikatov, kot je razvidna iz predloga sindikalnim organizacijam in tovarniškim odborom za skupno manifestacijo prvega maja, pa tudi iz poziva ob nedavni stavki industrijskih delavcev, teži k temu cilju in predlaga tudi ustanovitev kvalificiranih organov za vodstvo te akcije (stalni skupni odbor za sindikalno akcijo ter svet delav. cev in proizvajalcev). Nujno je potrebno doseči večje prebujenje delavskega razreda, njegovo večjo zainteresiranost za lastna vprašanja. Člani razrednega gibanja se morajo' kot neločljiv del delavskega razreda za to stalno prizadevati, pred vsem pa prikazovati sedanji sindikalni razkol kot obžalo- vanja vredno dejstvo, ki ga je treba čimprej odpraviti. Ce naj bo Trst trgovsko in industrijsko središče, je treba zahtevati, naj organi ZVU podpro borbo delavcev za o-brambo Trsta. Tržaški sindikati morajo dobiti svojo lastno funkcijo in postavljati lastne zahteva tržaškemu delodajalskemu razredu, obenem pa prepričati tržaške delavce in proizvajalce sploh, da sloni njihova akcija na potrebi neodvisnosti Trsta in njegove funkcije. O pravilnosti linije Razrednih sindikatov se lahko prepričajo vsi delavci, vendar je treba za to med delavci nastopati z razredno zavestjo, povsod in ob vsakem vprašanju, brez najmanjšega sledu sektaštva. Boriti se je treba za dejansko bratstvo in enakopravnost med Slovenci in Italijani. Nadalje se je treba vztrajno bor iti za obnovitev politične in sindikalne enotnosti tržaških delavcev, ki jih je treba prepričati, da imajo pred sabo dve nevarnosti: italijanska država m italijanski režim v Trstu, re-akcionarni in rasistični režim na našem področju. Borba proti tema dvema nevarnostima bo uspešna v tisti meri, kolikor sc bo v Trstu ustvarila aktivna ljudska sila, ki bo znala korenito spremeniti sedanje razmere sil med delavskim razredom in reakcionarno buržua-vijo, ki je dejansko in neozdravljivo fašistična in imperialistična. 4, oktobra Oktobra sončno !n gorko kmet k letu zadovoljen bo Danes, nedelja 4. oktobra Franc, Tebldrag Sonce vzide ob 6.06 In W'orie 17.41. Dolžina dneva 11.«- -03 vzide ob 2.28 in zatbne ® brJ Jutri, ponedeljek 5. oktobra Placid, Dumnuka PO UKINITVI DESETIH RAZREDOV NA SLOVENSKIH OSNOVNIH ŠOLAH Slovenski župani cone A obsojajo diskriminacijo proti slovenski šoli Izjav« županov dolinnke, devinsko-nabrežinske, zgoniške in repenta-tnborttke občine - Delegacija iz Lonjorja in s Katinare pri prof. Faddi (Nadaljevanje s 1. strani) moč, ker da ima ekatinarske otroke rad». Na vse to so mu delegati odgovorili, da izgovor o finančnih težavah ne more veljati tto je povsem točno, saj je znano da najdejo Italijani vedno denar, kadar gre za krepitev iredentističnih pozicij na našem ozemlju), da je letos na katinarski šoli samo en učenec manj in da zato povrnitev ene učne moči od dveh odvzetih, nikakor ne popravlja nezaslišane krivice, ki je bila storjena. Delegati s j poudarili zahtevo, da se na šoli vzpostavi stanje, kakršno je bilo pred ukinitvijo dveh razredov in da se sploh preneha s diskriminacijami proti slovenskemu šolstvu. V zvezi s diskriminacijo proti slovenski šoli. se je naš urednic obrnil tudi do slovenskih županov, najprej do dolinskega kjer so ukinili razred v Mačkovljah in v Dolini. Pri tem naj omenimo, da je dolinska občina v zadnjih letih močno izpostavljena pritisku šovinističnih elementov, ki so se posebno izkazali ob zadnjih volitvah. Sedaj pa so hoteli doseči italijansko šolo v Ricmanjih, kjer sploh ni italijanskih o-trok Glede ukrepa ZVU o u-kinitvi 10 slovenskih razredov, je dolinski župan g. Lo-vriha izjavil; «Osebno obsojam krivične ukrepe višjih šolskih oblasti. Storili bomo vse, da pospešimo akcijo za enakopravnost slovenske z italijansko šolo, da bo slovenska šola uživala pravice, ki so uzakonjene za italijansko, Jasno je, da se bomo borili proti vsem zakonom, ki ovirajo življenjski razvoj slovenske šole. Pri tem naj omenim, da se strinjam s tezo glede uvedbe organičnega načrta šolnikov, saj bi bila le na ta način zajamčena njihova stalnost ter bi učitelji ostali na svojih mestih ne glede na število v razredu prisotnih otrok. To bi bilo edinole prav tudi zaradi tega, da bi se odpravilo poučevanje dveh razredov v e-nem samem šolskem prostoru, kot se to dogaja n, pr. v Dolini. O ukinitvi slovenskih razredov v naši občini še nismo prejeli nobenega uradnega sporočila, zato tudi o tem še nismo razpravljali. To bomo storili na prvi seji občinskega upravnega odbora, _ kjer bomo zavzeli tudi naše stališče». Na nabrežinskem županstvu smo našli župana g. Terčona, ki je prikazal predvsem razliko pri otvorjenju novih razredov za otroke italijanske narodnosti v devinsko-nabre-žinski občini. Dejal je;^ «Ostro obsojam stališče ZVU zaradi ukinitve slovenskih razredov Toda ugotavljam, da ne gre samo za ta primer, kajti zoperstavljanje sloven- in ske šole traja že dalj vaša je načrtno. Po drugi strani pa vemo, da so za otvoritev italijanskih razredov uporabljali povsem druge kriterije. Tako so n. pr, otvorili italijanski razred v Stivanu, ki so ga pred zgraditvijo ezulskega ribiškega naselja posečali le trije otroci. Podobno je v Mavhinjah, kjer so odprli ita. lijanski razred za pet ali šest otrok. Vse to dokazuje pristranost šolskih oblasti, ko gre za vprašanja, ki se tičejo slovenske šole. Na prvi seji ožjega upravnega odbora bomo o tem razpravljali in sem prepričan, da bodo vsi člani tega odbora najodločneje obsodili krivični ukrep ZVU ter zahtevali, da se krivica takoj popravi!« Zgoniški župan. tov. Vladimir Obad, je dal naslednjo izjavo; «Tudi v naši občini smo imeli velike težave od strani višjih šolskih oblasti, ko je šlo za vprašanje slovenske šole v naši občini. Nekatera vprašanja so bila sicer po dolgih na, imamo pa še druga, ki jim nikakor ne moremo priti do dna. Tako je n. pr. vprašanje otvoritve kmetijske šole, za katero se borimo že več let, a doslej brezuspešno. Zato nas ne preseneča odlok o ukinitvi desetih slovenskih razredov, kajti iz prakse vemo, da se slovenski šoli postavljajo vse mogoče ovire. Morda bi bilo treba predvsem poudariti to, da se je stanje tako na šolskem kot tudi drugih področjih poslabšalo od takrat, odkar so razna mesta v civilni upravi prevzeli rimski emisarji, ki niso naklonjeni slovenskemu življu Zato tudi še ni prišlo do uveljavitve pravic slovenskih šolnikov, ki so v popolnem brezpravnem položaju, do ne govorimo o drugih krivicah, ki so prav sedaj dosegle trenutni višek v ukinitvi desetih razredov. O tem vprašanju bomo najprej razpravljali na seji ožjega odbora, potem pa 'tudi na seji občinskega sveta, ker je naša dolžnost, da se o takih vprašanjih seznani vsa slovenska javnost. Brez dvoma bosta letih borbe ugodno reše- 1 tako ožji odbor kot tudi ob- činski svet nezaslišano krivico ostro obsodila ter zahtevala, da se nemudoma popravi!« Končno smo vprašali za mnenje repentaborskega župana tov. Alfonza Škabarja, ki je izjavil: sKnvica je velika in bo treba napeti vse sile, da se takoj popravi. Naš občinski upravni odbor bo o tem diskutiral na prvi seji, ter bo odločno podprl prizadete šolnike in učence Odločno obsojam, prepričan, da delijo moje mnenje tudi ostali člani ožjega odbora, nezaslišan ukrep ZVU, ki stremi za uničenjem slovenske šole ter pozdravljam napor slovenskih šolnikov v borbi za njihove in naše pravice!« 1.00 F. Mendeison« koncert v g-m°‘uh 25. 11.45 15’ revijskih ^ 13.30 Poročila. 14.40 Slove^ rodne pesmi ,.w p. Menae.-.-Sd virski koncert v ba. 11.00 i3!30 Poročila. 14.40 Slove1-rodne pesmi v Prir®h.fa ( Koncert komornega zb°swlIi;; Zagreb. 17.30 Melodije^ pg 18.15. GiusePlf (,pl Več sti. 23.10 Glasba za Kalmana. 1«.- „ Trgatev. 18.25 M^^irlieJ? za dobro voljo. 19.00 jot 23.30 Zadnja poročila. r it n *’ U 306,1 m ali 980 KC- jeK 12.1» t ,■ V 11.30 Zabavna vsakega nekaj. 13-09,..pia gls50!! na glasba. 13.30 Vesela oulen; 17.30 Plesna glasba. 18." jn ot»f Koncert za dva Klavin je e c ster. 18.20 Berlioz: Reve ljn0 J" priče — romanca za prid?« orkester. 19.00 Marnlc duje. 19.15 Priljubljene KoB, g 20.00 Športna kronika^ tar. 20.15 Lepe m- s. glasovi. 20.30 Brahms čelo oe st' koncert v a-molu za v sV |i kester op. 102. 21,00.OkJ* it U O mostovih. 21.15 »Vaflje, ‘lij Seraja - tretje dejanu ^ Schubert: Pastir na jMr .. Predavanje: prof- -»sto, «Stan.iel» - kamnito> rn & tektonska podoba kr 22.15 Richard Strauss. jtcv. chotte — simfonična P T it » '•’ Mge!ij{ 12.15 Igra orkester K0„ce 18.20 Plesna glasba 2L“ ml operne glasbe. 22.45 kester Carlo Savina. ^ slove*J*■ 0 327,1 m, 202.1 f. 31 ’ |rf 12.00 Opoldanski kon jn'soljjj. Poročila, 13.15 Zbori1" ^ pojo slovenske naro l40o 13,50 Kulturni preg ea: nič*i »« pe melodije. 14.40 SlmfoV L si — (Grieg, Rimski"14 'L» Falla, Bartok, H" V svetu opernih Popevke in mozaik. 18.2--------- 18.40 Poje ženski zbor mčatur.e M ib. rapevKe in ritmi. , goi°\r mozaik. 18.25 Jezikovf11^^,! 18.40 Poje ženski zbor ^ L) ke. 19.00 Radijski 0JJfrt orK*5 rt I. abmonmajski konce Slovenske fiinarmofl,JC* LOTERIJA Bari 36 65 89 49 82 Cagllari 19 90 67 6 33 Firenze 2 79 28 46 57 Genova 87 24 31 82 38 Milano 23 38 47 32 43 Napoli 72 78 80 84 42 Roma 76 33 49 10 74 Palermo 77 31 17 49 74 Torino 51 59 68 39 33 Venezia 34 54 76 80 44 Ljudska prosveta Mladina iz Medje vasi bo imela danes 4, t. m. ob lS. uri svoj prvi nastop. Na sporedu sta šalolgrici »La-žlzdravntka* in »Trije tički*. Vabljeni! t/j POOBLAŠČENA LA KRALJ (Carli) Pr> 5 pr Nabrežini, Kamnolomi ce03Bi ^ intridesetletnico popu5 Te£ „ri' čaja za 5» odstotkov , v . avto 3.000 lir, za mo' . ped« 1.000 lir. Vpisovanje &, v Nabrežini in na . JI. |t Kralju, Avtostrada »» url" jemnina avtomobil«” j poroke 1.000 lir. eflč OPREMLJENO SOB® v 0» “ dve osebi oddam. Nas vi lista. | jj H (t ČISTILKA ZA URAD >^,10* pomočnico išče delo. . upravi lista. URADNICA Z DOLOV vjeJ' / hitra strojepiska. v'ames'l,t'L sarniških del išče eventualno poldnevno- , upravi lista. NAJBOLJŠE VEZENINAH vam izdela vezilja Giulia 13. MOTOKLUB «JADRAN* OPČINE organizira 18. t. m. Izlet v Vipavo. Vpisovanje od 6. do 8. t. m, od 19. do 21. ure na sedežu. MOTOKLUB »SKEDENJ* organizira 18. oktobra 1953 motociklistični izlet v Ljubljano, Kranj in na Bled. Vpisovanje od 5, do 9. oktobra med 19. in 20.30 na sedežu v Skednju 122. MOTOKLUB »AMATORI* organizira izlet z motorji v Vipavo, Rihemberk (Branik), Komen in Pulj. Vpisovanje samo za člane do 8. t. m. med 17. In 19. uro na sedežu. MOTOKLUB »ADR1JA* iz Doline organizira 18. t. m. enodnevni izlet v Cerkno z ogledom partizanske bolnice «Fran,|a». Vpisovanje do 8. t. m. na sedežu v Dolini, NEDELJA. 4. oktobra 195] .1 Ut »OKLOV AN NK A. CONA T It K T A 254,6 m ali 1178 kc 8.00 Poročila. 8.15 Slovenske narodne. 8.30 Za naše kmetovalce. 9.00 30’ veselih ritmov. 9.30 Mladinska oddaja: Robin Hood — IV, nadaljevanje. 13.30 Poročila. 13.45 Glasbil po željah. 15.00 Pogovor s pionirji. 15,30 Pojo pevski zbori. 16.00 Melodije iz Brazilije ln Kube. 16.30 Popularna simfonična glasba. 17.00 Jugoslavija v narodni pesmi In plesu, 18.30 Avstrijski zabavni amsambli ln solisti, 19.00 Večerne vesti. 23.10 Glasba za lahko noč. 23.30 Zadnja poročila. MINI' II. 306.1 m ah 980 kc-sek 8.00 Jutranja glasba. 8.20 Poročila. 8.30 Lahke melodije. 9.15 Slovenske pesmi. 9.45 Bach: Bran-denburški koncert št. 3 v G-duru. 11.15 Smetana: Godalni kvartet v e-molu «Moje življenje*. 11.45 Vesela glasba. 12.30 Ciganski motivi. 13.00 Glasba po željah. 15.30 Odlomki Iz slavnih koncertov. 16.00 Malo za zalo — malo zares. 16.30 izbrana glasba za godbo na pihala. 17.00 Koncert riabrežin-skega pevskega zbora. 17.20 Priljubljene melodije. 18,00 Jakov Gotovac: Simfonično kolo. 18.10 Prokofjev: Koncert za violino in orkester štev. 1. 18.50 Dvorak: Karneval uvertura op. 92. 19.10 Rahmaninov: Koncert št. 1 v fls-molu, 20.00 Šport. 20.05 Slovenski motivi. 20.30 Dve slavni skladbi Čajkovskega, 21.30 Mozart: Beg lz Seraja — prvo in drugo delanje. Zidarski oder je padel na nogo V trenutku ko je 31-letna Zofija Petaros por. Cerneka šla mimo stavbe v kateri je bila še do pred kratkim ame riška prodajalna PX, se ji je na nogo prevrnil velik premikajoči se zidarski oder, ki ga delavci rabijo pri delu v lokalih in od katerega se je odtrgalo oporno kolesce. Ker se je Cernekova pritoževala nad bolečinami, je nekdo poklical rešilni avto, ki jo je odpeljal v bolnišnico. Tu so ji med pregledom ugotovili hud udarec z verjetno poškodbo v gležnju ter so jo zaradi tega pridržali s prognozo okrevanja v 10 ali 30 dneh na ortopedskem od delku. ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 2. oktobra t. 1. se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo je 7 oseb, porok pa je bilo 8. POROČILI SO SE: odvetnik Vallon dr. Giuseppe in gospodinja Nara Zorzet, uradnik Renato Baldini In uradnica Derna Poggi elektrIcist Guido Decovich In go. spodlnla Maria Verziera, prodajalec Guido Villatora in gospodi nja Rosa Azzara, delavec Virgillo Žerjav in gospodinja Angela Co-darin, zidar Silvano Velišček in gospodinja Ada Fabrls, železničar Pietro Dau in uradnica Tatjana Sancin, brivec Stjepan VVein-gartner In gospodinja Iliana La-scaian, UMRLI SO: 69-letna Eugema Cecconi por. Fratta, 59-letni Lui gi Bozzer, 63-letna Irma Schmidt por Venturl, 25 minut stara Ede-rina Gulda, 8 dni stari Serglo Bo-sic, 50-letna Caterina Maressich por. Venier. 60-letna Giulia Schvvab por. Hacker. ADE X 18. oktobra &\ enodnevni lz' POSTOJNO 17. in 18. okloW*(t enoinpoldnevni TOMAJ . DUTOVLJE 'skocijaN DIVAČO okto»rf , dvfrtfocvni 17- 18 ,ziet Štanjel branik DORNBEK® Vpisovanje t>!*' izlet za HEKOi^ tijo, ki bi (j- v 10. in 11. zaradi tetini jn ji-preložen n« u; , „ Vpisovanje - j do Express» (pOOOOOOOOOODOOO' S! DARILNE PA K t 0 svojcem v JUGOSLAVIJI Oodprcmlja hitro in najceneje asaeZtM’ General Trading Iiic, Illinois. c R U N E X I 0 £xport Import - Trst, Ul. Ghega 2J 0 { (J C 0 c 0 0. r* .10 Jdpremlja direktno In najhitreje po naJu*aVo, .‘evS^ fojih iz proste luke prvovrstno blag°: ,poic[3te „1 ' 'Sjp > Iruga živila, kompletna kolesa in P oHio-8'",, e>r *, zrst in jakosti - vespe, lambrele - ^njice 11 tlasbila. frigidaire, šivalne stroje, šten Lgtt* pefL ok - plin . premog in gospodinjske p k0je [ o*0 moško in žensko blago za obleke in S" ,tro£be. 11 obuvala, gradbeni material, kmetijs* ^tr ^ in potrebščine vseh vrst za domu PRIZNANO HITRA. SOLIDNA IN UGODNA primorski dnevnik ei- t, oktobra 1953 “Hota* t°- * **° na koncertu v Avditoriju v sredo. S solo točkami bodo nastopiti Limi DU^ek in Tone Petr°včič. Na sliki so od leve proti desni Dermota, Grošelj, cek, Sole, Kogoj, (spodaj) Roman Petrovčič, Tone Petrovčič, Kozlevčar. POMEMBNA RAZSTAVA V MODERNI GALERIJI V LJUBLJANI f PETDESET LET IUCOSLOVANSKEGA SLIKARSTVA 1000-1950 Na razstavi dve sto del devetinšestdesetih jugoslovanskih avtorjev - Visoka slikarska kultura V 19. stoletju so se na pragu državno-političnega zedinjenja Jugoslovanov med njimi formirali trije centri, na katere se upira sodobni kulturni preporod jugoslovanskih narodov, Beograd, Zagreb, Ljubljana, kot vode-ča središča Srbov Hrvatov in Slovencev. «Vloga teh treh središč se jasno izraža na tej razstavi«, piše v uvodu h katalogu ugledni slovenski umetnostni zgodovinar dr. Fr. Steli, «ki si je postavila za nalogo, da dokumentira delež teh treh narodov v sodobni slikarski kulturi Jugoslovanov. Sodobni razvoj jugoslovanskega slikarstva, ki pomeni prelom z romantičnim akademizmom jugoslovanskega slikarstva v 19. stoletju, se pričenja pri vseh treh narodih okrog le-ta 1900 in to brez ožje medsebojne zveze. Izven domo. vine je povezoval jugoslovanske slikarje onega časa Munchen, kjer so mnogi od njih študirali na umetniški akademiji, druge, in to naj. naprednejše, pa je povezovala znana privatna slikar, ska šola Slovenca A. Ažbeta. Tu so se spoznavali in prijateljsko povezovali prav oni jugoslovanski slikarji kate. rih delo je izhodiščna točka za razvoj novejšega jugoslovanskega slikarstva, kakor je predstavljeno na tej raz. stavi. To so bili Srbkinja Nadežda Petrovič (18 73 — 1915). slovenski impresioni. sti R. Jakopič, J. Grohar, M. Jama in M. Sternen ter Hrvat J. Račič...« Prve manifestacije povezanosti jugoslovanskih sli. karjev so se pojavile še pred zedinjenjem jugoslovanskih narodov. «Prvo veliko skupno manifestacijo vzajemno, sti na področju likovno, umetnostnih prizadevanj predstavlja prav ob stoletnici srbskega upora prireje, na umetnostna razstava v Beogradu 1904», piše dr. Ste- Začetek koncertne sezone glasbene matice Komorna ura moderne glasbe Po uspelem koncertu violinista Karla Rupla in pianista Marjana Lipovška^ I^Glasbe* Zg°daj je tr-Vtata ?na .Matica odpr-sezon« T i° koncert- V«T°’ In*in» hrupa. Tok; ftno, brez ve- ,rat sta gostovala kot V Ctia Viav * moderne !>ta - ^sta K i Ijubllan' 8tian r j- Karl° Rupel in itt««., ^'Povsek, in sicer 16. ‘6Pti Sbfr w f?311 dvorani t0ted ce v Trstu, v^hib lrtlaVa^a'' tr' imena iSia * o ponistov: Gaila vVška5 -S*aat.ino' Marjana i blatih rimi violinski-S« fr1. ter P«d ne-Nstra s?mU-lega ruske' Sfh Z gela Prokofje. ^ nata za violino in ib*' v^nekok0m°Fni koncert' . Fben FF. ^islu poučen #ik° *zvirn'k b:ra*;kih, toda t, biPov*> -ter ihteresant-t, ? slgkp 0vib komentarjev H hat!rno skladbo, naj r kese(j m mestu povemo !» lt*kor s°dobnosti ali fr1 iihbh°0i-rivici grešij0 li ?at*vnem ■ ®^asbe, ki v it-Jo ta n« .Sm‘slu uporab-‘v glasb;ZlV ~ moderno‘ . iCčc Sveže in Prebral ^ o^te Daniela"Le” ti « o _ j ^ciineia i_ie. •i g°tovo „ frni glasbi, se 1 aja pStavil ob citatu, roustovo misel: razumljivost navi Sak ,V(-K , Prizna Srdei on W 50 na isti L„ ‘ 3e e “mljivojti na ? «6 ter : "Opogumil in ibe 'i®.# Slehr-vo razume- ti'"“le mnaian^a’ da vsak ha r,6010 ono Slasbo, e, p]eS°vo 3 c tjgfcfe rfrn° umetniško fr »Soft SV°3e spe- hui’'avezovali‘ S0 se nuj_ vr.aga m na 'deje mi. K v tami naes*nl Z novimi ji tem Stllno razdob-!S aledi. Vsaka Soa sodobna Pfrinskem C’ aa bi v, pa zato dve /h aapredna' CSa čas« ’ desetletja (Jn°stnem 5° zapl°dHa v - PQaebej pa še tfria innovaniu tolika % Vs®h m Presenetljivo V6 tiksi^°g0Cih ina^ na liV ki ver- °Segl° d°luhlii- zafr Vneto - sa. fr ,idei K^°Var^e vseh a° ob iz-obremenile i fokus — i > sku' ‘n, seveda ko-* adb' ki so nh £v siušni % .anes % s°dobna ° auaVadi. pra' Moderna pnn. v«{tlilnaj0eg®^asa P° nava. Ska’tlbU!rovnabene ve,Java fr n'9 sl°nitna l^r-mon- hovij, ‘ Ie se na F' sfr>- Vs' _ aykah in glavnem! viji ahierij, . čital Strt°k°Vni re-otbergu in'Hda tudi že S SlnaliW «bl odreka- VrstPblh hkrati tuno vator ji. v* !C Zgoli h°s.t. da fr S,,1«' » at™ Jc melo. t^Vahc,Se hofe,naprei: Vsi aCi , '°nalnQ J. reševati SišeZagrešij0 ‘n v i*ti ?alh0 strašn apako ua SuSkla*bo v k°nve’ncio. l>ah uP^.navL:Sem tfcm biti rsničMZabljai° . - JUStvarLiPreprosti ^i«lred.Pht fr hrez ettel frrnfr n«Z-- njihc>vm 'n*1 Zon6 zrcaliio «h‘‘‘,xi'0.Prna shlo . koi MARJAN LIPOVŠEK sta Marjana Lipovška. Štiri violinske skladbe, kratko in zanimivo, hkrati pa zelo impresivno suito. Tuiti Lipov, šek se kot zgleden Osterčev učenec ni povsem predal že omenjeni moderni ekshibi. ciji, ampak je — če se ozi. ramo na to malo suito — znal iskreno pretehtati med racionalno improvizacijo in resnično izpovednostjo. Tudi ni težil za nekim pseudo-folklorizmom, ki ga mnogi ocenjevalci na vsak način skušajo naprtiti skladbam domačih mojstrov. Prvi stavek — allegro a-mabile — je melodično in harmonsko zmerno moderno Koncipirana slika, Nad interesantno ritmično fakturo (3/8 in 2/8) se bogi spevna lirična violinska kantilena, ,pod katero se v drugem delu sliši kratek ostinato in stavek zaključi z motivično , reminiscenco. Drugi stavek — Andante — je kratka meditativna slika z diskretnim in harmonsko bogatim klavirskim partom. Presto e leggero je razgibana in duhovita študija v 6/8 ritmu, zlasti za violinski del dokaj zahteven stavek, Andantino mo-derato vsebuje presenetljivo, skoraj izrazito romantično misel, ki lepo zaključuje suito. Ob enkratnem poslušanju sem imel občutek, da je klaviriu posvečeno skoraj preveč u-stvarjalne vneme, kar pa je razumljivo spričo dejstva, da jo je pisal pianist. Vsekakor pa pomeni Lipovško-va ustvarjalnost na delikatnem komornem področju pomemben prispevek k razmeroma skromnemu opusu tovrstne domače literature. Za zaključek smo poslušal-. II. sonato za violino in klavir ruskega ((klasič- nega sodobnika« Sergija Prokofjeva. V predgovoru je Marjan Lipovšek z vidnim zanosom poudaril, da pomeni ta sonata najvišjo ustvarjalno vrednoto našega časa in umetnino, ki bo za ocenjevanje tega umetnostnega obdobja odločilno. Preveč bi se ob tej mojstrovini ustavljali, če bi skušali analizirati linijo Prokofjeve ustvarjalnosti, ki je pred kratkim tako tragično usahnila, usahnila predvsem zaradi tega, ker ni mogla delovati v zaprtem krogu receptirane u-metnosti, Ta sonata je bila sprva napisana za flau-to, pa jo je avtor kasneje predelal za violino, napisana pe je bila v,.poslednjem, najbolj zrelem in prečiščenem obdobju Prokofje-vega snovanja. Delo odlikuje beethovensko jasna in izrazita tematika, tudi formalna gradnja je klasična, aj je prvi stavek (Mode-rato) napisan v strogi so-natni obliki, prav tako o-stali stavki. Violinist Karlo Rupel je tržaški koncertni publiki že znan. Bogato tehnično znanje, velik smisel zlasti za interpretacijo modernih skladb in osebno estetski odnos do naštudiranih del. Tehnično zelo zahtevna dela je obvladoval z mojstrsko rutino, ki ga uvršča med najboljše jugoslovanske violiniste. Tudi pianista Marjana Lipovška pozna naše občinstvo, zlasti še kot mojstrskega in pri nas gotovo prvega spremljevalca, ki v tem svojstvu ni le podrejen, temveč soustvarjajoč faktor z globokim, vprav znanstvenim obravnavanjem klavirske spremljave. Veli. ka in plemenita diskretnost, smiselno, že intuitivno sodelovanje in močna poustvarjalna osebnost so vrednote, ki označujejo Lipovška v tej smeri. Želimo si ga na tržaškem podiju slišati še kot solista. Ob koncu še sbežno spoznanje: Glasbena Matica si je kot neizprosno nujen in močan kulturni faktor v Trstu v svojem razmeroma še kratkotrajnem delovanju pridobila velik krog resnično vnetih poslušalcev. Nič novega ne bomo odkrili če znova poudarimo, da deluje pod dokaj slabimi pogoji, Pa “ai “,oclc le_ti finančnega ali pa družbenopolitičnega značaja. Kdor ve, da je kultura nekega ozemlja hkrati tudi močan politični element v svoji okolief, ta bo pritrdil, če povemo,, da je Glasbena Matica poleg drugih, prav tako važnih kulturnih u-stanov, ne samo potrebna Za vzgojo mladega kadra slovenskih glasbenikov na tem ozemlju, ampak življenjsko nujna, če hočemo obdržati nivo, ki si ga je ta ustanova ne preveč lahko pridobila. Slovenski poslušalci v Trstu želijo obdržati navezane stike z domačimi umetniki, ki jim vselej prinašajo košček svobodne domovine. LM Jugoslovanski plesalci v Londonu in Švici Skupina jugoslov. folklornih plesalcev iz Skoplja je pred nedavnim gostovala v londonskem gledališču Sad-lerja Wellša. Dasi so bili plesalci po večini Makedonci so s svojim repertoarjem znova prinesli Londončanom splošno sliko jugoslovanske narodne pesmi in plesa. Po predstavi so mnogi listi prinesli laskave ocene. Najdaljšo kritiko je prinesel «Times», katerega kritik je zapisal o kolu, da spada med najstarejše ljudske plese na svetu. Time-sov kritik je izrekel še željo, naj bi prišel v London gostovat tudi folklorni ansambel iz Zagreba ali kak ansambel, ki bi znal dovršeno podati atletski stil črnogorskih in hercegovinskih plesov. «Toda naj prinesejo jugoslovanski plesalci v London take ali drugačne narodne motive, naj vedo, da bodo doživeli lep sprejem pri podajanju svoje umetnosti, ki jo vedno o-značuje visoko razvita teh- nika, a je hkrati njeno podajanje nepotvorjeno.« Med tem so se Makedonci že vrnili v domovino. V Švici pa je gostoval balet beograjske opere. V Ženevi in Zuerichu je nastopil z ((Ohridsko legendo« Stevana Hrističa, drugi večer gostovanja pa je obsegal balet po glasbi Bize-tove Simfonije v D-duru, «Orfeja» Igorja Stravinskega in ((Lectarsko srce« Krq-šimirja Baranoviča. Časopisi kot ((Tribune de Geneve«, «Le Courrier« in drugi so polni hvale za beograjske umetnike. ((Zadovoljnost občinstva je bila tolikšna, pišejo o Q-hridski legendi, da je zajela tudi plesalce in baletk«, napolnila oder in se vrnila v dvorane. Večer se je za-zaljučil z nekakšnim skupnim zadovoljstvom.« le. «Na njej so sodelovali vsi vidnejši jugoslovanski sli. karji in kiparji tedanjega časa... Drugo važno dejstvo na tej poti je bila umetnostna razstava leta 1911 v Rimu, kjer so nekateri hrvat. ski umetniki demonstrativno razstavili v paviljonu kraljevine Srbije. Misel vzajemnosti se je izražala tudi v skupnih umetniških orga. nizacijah, kakor so bile na pr. slovensko-hrvatska Vesna na Dunaju, vsejugoslovanska Lada. hrvatsko-srbski Medu-lič in skupina neodvisnih umetnikov v Zagrebu ter srbsko-hrvatski Oblik v Beo. gradu. Nojožje umetniško sodelovanje pa je povezovalo tedaj slovenske impresioniste z Beogradom, k čemur so pripomogla prizadevanja ene umetniško najnaprednej-ših osebnosti tedanjega Boo-grada, Nadežde Petrovič«. Razstavljenih je dve sto del devetinšestdesetih jugo-slovanskih avtorjev: poleg Srbov. Hrvatov in Slovencev je tudi nekaj Makedoncev. Črnogorcev in Bosancev, ki so po večini študirali in delovali v Beogradu in pripadajo beograjskemu centru. Ce pogledamo dobo od začetka stoletja pa do konca prve svetovne vojne, pade vsekakor v oči umetniška potentnost in izvirnost vodilnih slovenskih impresionistov, Ivana Groharja, Riharda Jakopič a, Matija Jame in Mateja Sternena N.iim posvečena soba daje vtis naj-večje enotnosti, skladnosti’ in uravnovešenosti kljub različnosti njihovih temperamentov. Danes se slovenskemu impresionizmu na splošno priznava kljub programski sorodnosti s franco. skim impresionizmom velika mera neodvisnosti nasproti tujim šolam, ki se izraža v neki 'svojski slovenskosti ne le kar se pokrajine tiče, marveč tudi v značilni barvitosti njenega podajanja. Ta enotna programatičnost «sli-kanja svetlobe« je kdaj tako velika, da bi utegnil pri prvem površnem pogledu pripisati slike neke določene dobe vsakemu od treh im. presionistov — krajinarjev, ki so šli v nadaljnjem raz. voju — razen prezgodaj umrlega Groharja — tako izrazito vsak; sebi. V nasprotju z našimi im. presionisti, ki so — razen Sternena — predvsem krajinarji. imajo Hrvati v tej do. bi štiri nenavadno ekspre. sivne in kompozicijsko in barvno zanimive slikarje, ka. terih moč se najbolj izraža v portretu. To so slikarji Josip Račič (1885 - 1908), Mi. roslav Kraljevič (1885-1913), pred Izidom wm Delo bo obsegalo štiri knjige; zadnja bo izšla l. 1956 Cez dober mesec bo izšla knjiga, ki sodi po svojem pomenu med najvaž-najše izdaje, kar jih je izšlo v Jugoslaviji po vojni. Gre namreč za Zgodovino narodov Jugoslavije, ki je v srbohrvaščini izšla te dni, v novembru pa jo bomo dobili tudi slovenščini. Ta izdaja pomeni ogromen korak naprej v razvoju našega zgodovinopisja. Kakšen pomen bo imel izid nove zgodovine jugoslovanskih narodov, nam najlepše pokaže dejstvo, da je poteklo že štirideset let od nastanka skupne 'države jugoslovanskih narodov, vendar pa v tem času jugoslovansko zgodovinopisje ni zmoglo znanstvenega dela, v katerem bi bila obdelana celotna zgodovina narodov Jugoslavije. Res je, da je od prve svetovne vojne naprej izšla vrsta del s podobnimi naslovi. Toda to so bile predvsem knjige, ki so prirejene za uporabo v šolah in usmerjene skoraj izključno v politično zgodovino. Druga dela pa so obravnavala predvsem zgodovino enega jugoslovanskih narodov, dočim so zgodovino o-stalih narodov Jugoslavije prikazovala v najbolj skopih obrisih. Razen tega so bila ta dela vsaj v večji meri precej daleč od pravega prikazovanja zgodovine. Redko izjemo v tem je predstavljala knjiga Edvarda Kardelja-Speransa ((Razvoj slovenskega narodnega vprašanja«, ki je izšla leta 1939 in je predstavljala prvo pravo analizo vsega slovenskega razvoja. Zgodovina narodov Jugoslavije, kj jo bomo sedaj dobili, bo torej prva obsežnejša popolna zgodovina jugoslovanskih narodov. Pobudo za delo je dal Milovan Djilas, sicer pa so izdajo tega široko zasnovane-ne dela podprle tudi oblasti. Razumljivo je tudi, da je izdaja takega dela možna samo v pogojih, ki jih dai5es nudi naši znanosti ljudska oblast. Zgodovina narodov Jugoslavije bo namreč kolektivno delo. Pri se- stavi tega obsežnega prikaza zgodovine jugoslovanskih narodov so sodelovali vsi pomembnejši jugoslovanski zgodovinarji, med njimi tudi literarni in umetnostni zgodovinarji. Naj med sedemintridesetimi naštejemo samo slovenske sodelavce: prof. Ferdo Gestrin, univerzitetni profesorji Josip Klemenc, Josip Korošec, Milko Kos, France Stele, Franc Zvvitter. Uredili pa so delo člani ožje redakcije Dušan Petrovič, Jaroslav Sidak m Bogo Grafenauer, dočim so bile v širšem uredniškem odboru zastopane vse republike. Posebnosti novega zgodovinskega prikaza naših narodov bodo v tem, da bo to prva zgodovina, v kateri bo zgodovina vsakega naroda obdelana v približno enaki meri. Za Makedonce pa pomeni to še več: to bo namreč sploh prva znanstveno zasnovana zgodovina makedonskega naroda, delo, ki priznava obstoj posebnega makedonskega naroda in gleda na njegovo preteklost s stališča njego-i vega lastnega razvoja. Druga odlika tega dela bo v tem, da bo celotna zgodovina obdelana s stališča napredne ga, marksističnega zgodovinopisja. Zato ne bo prikazovala politične zgodovine, temveč tudi gospodarski, družbeni in kulturni razvoj. Poseben poudarek bo na prikazu literarne in likovno-umetnostne zgodovine, ki sta bili doslej v večini jogu-slovanskih zgodovinskih del zanemarjeni. Vsakemu poglavju bo dodan tudi poseben dostavek o virih in literaturi, ki bo navajal na čem sloni opis zgodovine naših narodov, na drugi strani pa bo predstavljal tudi dragocen vir za kasnejša dela. Bibliografija se namreč ne bo omejevala samo na naštevanje raznih virov, temveč bo navajala tudi razna sporna in odprta vprašanja ter različna stališča posameznih zgodovinarjev. Tako bo nova Zgodovina narodov Jugoslavije kar najpopolnejši prikaz zgodovine jugoslovanskih narodov. Glede na to vlada za njeno izdajo veliko zanimanje. Pri tem je omeniti, da bo sedaj izšel šele prvi zvezek, ostali trije, ki so v pripravi pa kasneje. Prva knjiga bo segala do konca XV. stoletja. Druga bo zajemala zgodovino naših narodov od začetka XVI- do konca XVIII. stoletja. Tretja knjiga bo obsegala zgodovino XIX. in začetek XX. stoletja do konca prve svetovne vojne. Četrta knjiga pa bo obsegala dobo stare Jugoslavije in narodnoosvobodilne borbe. Predvideno je, da bo ta knjiga izšla leta ^56, ko bo celotna izdaja zaključena, Z njo pa bo prav gotovo izpolnjena ena največjih vrzeli našega zgodovinopisja, ki se je že od osvoboditve sem kazala vedno občutnejša. Naš tedenski pregled Zdaj, ko so nemške volitve Oskar Herman (1886) in Vladimir Rečic (1886). kate. rih kolektivno razstavo del iz te prve dobe smo gledali lansko leto v Ljubljani. Ti slikarji so šli skozi pariško in deloma muenchensko (J. Račič) šolo, v izrazih oseb njihovih portretov in avtoportretov je čutiti rahlo melanholijo fin de sieclea in dekadence, toda v barvnih tonih, ki se jih poslužujejo, in v psihološki pronicljivosti izpričujejo nenavadno visoko kulturo in tudi neki svojevrstni čar, ki bi ga še najbolje označil z otožno žalost, jo za neko lepoto, ki je zatonila. Srbsko slikarstvo te dobe pred prvo svetovno vojno, ki ga žal vse prepovršno po. znam se mi zdi, po sedanji razstavi sodeč, najizraziteje poosebljeno v umetniško in organizacijo potentni slika, rici Nadeždi Petrovič, ki je bila duhovni miciator prve vsesplošne razstave jugoslovanskih umetnikov leia 1904 v Beogradu in idejni ut“roe. ljitelj beograjske šole. Vplivi pariških šol impresionizma in takrat modernega fauveizma so opazni pri njej, vendar jih je njena umetni, ška osebnost močno individualno pregnetla in se tako priborila do samostojnega izraza Njen avtoportret na primer kaže težnjo po jasni, monumentalni potezi in po psihološki poglobitvi. Njene pokrajine so naslikane z gosto nametanimi barvami, poenostavljene so, izpričujejo žgoči temperament in vo. ljo do zgnetenega oblikovanja. Kot kontrast k njenemu slikarstvu učinkujejo skoraj nežne, impresionistično žive barve Milana Milovanoviča (1876-1945) medtem ko še mi zdita tipološko in barvno zanimiva portreta Koste Mi-ličeviča (1877-1920) in me ogrejejo fino barvno niansi-rane pokrajine B°rivoja Ste. vanoviča (1879). Upravičeno lahko trdimo, da je delo omenjenih slikarskih osebnosti — mimo ne. katerih drugih — podlaga za nastanek in porast trojice kulturno-umetniških centrov Jugoslavije, Beograda, Zagreba in Ljubljane. Za temi najvidnejšimi predstavniki zavestno nacionalnega slikarstva sledi, plejada po ve-čini še danes ustvarjajočih umetnikov, ki so prejemali pobude iz enega izmed treh središč, a se obenem nenehno oplajali iz sodobnih umet-nostnih tokov zlasti Zahoda in Pariza"posebej, kar velja zlasti, kot se vsaj zdi iz raz. stave za srbsko slikarstvo. Prvotna programska enotnost, ki je zlasti opazna pri slovenskih impresionistih in pri omenjeni četvorici hr-vatskih slikarjev, se pozneje, zlasti neposredno po prvi svetovni vojni, razcepi pod različnimi vplivi predvsem Pariza, v različne smeri (ekspresionizem. kubizem, primitivizem), dokler se o. sciliranje končno ne zaustavi pri vseh treh centrih nek. je med neorealizmom, post. impresionizmom in nekakšnim ublaženim ekspresionizmom. Razstava daje občutek pe. strosti in moči, ki se končen, trira v različnih dovolj svo. jevrstnih umetniških osebnostih. Na splošno je opazna visoka slikarska kultura, ki morda presega samo izvirnost. Med Slovenci so poleg omenjenih impresionistov zastopani še Božidar Jakac, Veno Pilon, Francfe in Tone Kralj, Stane Kregar Maksim Sedej, Franc Pavlovec. Gabrijel Stupica, Marij Pregelj, K. A- Kos in France Mihelič. ki jih večino po razsta. vah v galeriji «Scorpione» pozna tudi tržaško občinstvo. Slovenski tržaški slikarji na razstavi niso zastopani, pač pa jih upošteva dr. Stele v svojem članku z naslednjo navedbo: «...Pri Slovencih pa se poleg Ljubljane ki je v svojih prizadevanjih kon-servativngjša, na Svobodnem ozemlju Trsta vedno bolj uveljavlja v ožjem kontaktu s sodobnimi umetnostnimi smermi na zaphdu skupina slovenskih slikarjev, med katerimi zavzemata vodilni položaj nekdanji konstruktivist A. Černigoj (1898) in surrea. listični astratist L. Spacal (1907)». VLADIMIR BARTOL v Margateu je bilo slišati res- že lep čas mimo, je Moskva odgovorila na zahodni predlog za sklicanje konference zunanjih ministrov štirih velesil. Konferenca naj bi bila, kot se spominjamo, nekje v Švici, verjetno v Luganu. Sovjetski odgovor je tak, da. ga je formalno težko označiti za pristanek ali za odklonitev: Moskva pristaja na konferenco štirih zunanjih ministrov o Nemčiji in Avstriji, predlaga pa razširitev dnevnega reda in udeležbo pekinške Kitajske pri razpravljanju o vseh ostalih vprašanjih (torej ne o Nemčiji ali Avstriji). Dejansko pa gre, če ne že za direktno odklonitev, vsekakor za poskus zavlačevanja. Kdor ve za skoraj besno ameriško nasprotovanje vsakemu sodelovanju s Pekingom — in v Moskvi so s tem seveda računali — temu ne bo težko ugotoviti, da iz te moke us-ij zaenkrat ne more biti kruha. Na drugi strani se sovjetska zahteva po razširjenju dnevnega reda konference približuje zamisli, ki jo je izrazil Churchill v svojem znanem govoru 11. maja, ko se je zavzemal za konferenco najvišjih predstavnikov velesil, ki ne bi bila vezana na vnaprej določen dnevni red, temveč bi obsegala vsa vprašanja, o katerih bi se lahko pogovorili. Z go. dovina Churchillovega predloga je znana — pravzaprav zgodovina sploh ni, kajti predsednik angleške vlade je kmalu nato obolel, za njegov predlog pa se tako rekoč nihče izmed odgovornih ni več zmenil. V ZDA nalašč in z neprikritim veseljem, v Franciji zaradi su. ma, da pomeni Churchillova definicija «čim ožje konference« poskus izključitve Francije od razgovorov, v Angliji pa še iz ne povsem pojasnjenih razlogov. Prav ta teden je prišlo na dan, da na konferenci zunanjih ministrov v Washingtonu, ki je, kot znano, nadomestila že sklicano konferenco na Ber_ mudih, angleški predstavnik lord Salisburg sploh ni postavil v diskusijo Churchillovega predloga. Tako je v začetku tedna izjavil predstavnik francoskega zunanjega ministrstva; ko je na kongresu laburistične stranke Morgan Philips ponovno načel to vprašanje in zahteval od angleške vlade pojasnila. je Qua i d’Orsay svojo trditev ponovno potrdil. V Londonu pa je predsedstvo am gleške vlade izdalo poročilo, v katerem zanikuje, da bi bila obstajala med Churchillom in njegovimi kolegi v vladi nesoglasja zaradi njegovega predloga. To poročilo je v zvezi z izjavami laburista 0’Briena ki je gavoril s Churchillom med njegovimi počitnicami na francoski obali in ki je zatrdil, da se je Churchill pritožil, da ni naletel v vladi na razumevanje za svoj predlog. K vsem tem elementom je treba dodati še govorice, ki so se pojavile v avgustu in ki so trdile, da se poskuša konservativna desnica znebiti Churchilla in Edena in da je s temi poskusi v zvezi tudi nenadna Churchillova obolelost in pa podaljšana Edenova rekon-valescenca. Churchill se je sicer vrnil in tudi Eden bo v ponedeljek spet nastopil svojo službo v Foreign Office u, vendar to še ne izključuje možnosti, da je na teh govoricah kaj resnice (spomnimo se še na položaj pred drugo svetovno vojno in na nasprotja med Churchillom in Chamb erlai-novo vodilno konservativno skupino (n. pr. med češko krizo). Trenutno pa se zdi, da Churchillovim in Edenovim povratkom angleška diplomacija postaja spet bolj aktivna. Ze v položaju ki je nastal po Stalinovi smrti in po zna kih popuščanja sovjetske napadalnosti in s tem omiljeva-nja svetovne napetosti, ni bilo težko ugotoviti, da je pri šla Anglija v položaj, v katerem Iphko mnogo bolj vpliva na razvoj dogodkov v svetu, kot bi sicer dovoljevala njena moč in pomembnost. Odkar sta iz Londona zmanjkala Churchill in Eden, Anglija tega položaja, kot kaže, ni poskušala ali ni znala resno izkoristiti, Prihodnji tedni bodo pokazali, do kakšne mere se bo zdaj razvila londonska diplomatska delavnost in koliko uspehi ji bo usojeno, Na laburističnem, kongresu ne kritike angleške zunanje politike. Laburisti se preče-vsem zavzemajo za konferenc co najvišjih predstavnikov velesil, za sprejem LR Kitajske v OZN., proti nemški oborožitvi, ne da bi prej bili storjeni ponovni poskusi za rešitev nemškega vprašanja na miroljuben način, in proti nevarnim obveznostim na Daljnem vzhodu, zlasti na Koreji, kjer ZDA svojo politiko nevarno tesno povezujejo s Singman Rijevim režimom in njegovimi zahtevami. Toda glavna značilnost laburističnega kongresa je bilo predvolilno ozračje, ki je vladalo na njem. Računajo namreč, da bo prihodnje leto v Angliji verjetno že treba ponovno razpisati volitve, čeprav mandat spodnje zbornice še ne bo potekel. V tem predvolilnem ozračju je bilo predvsem opaziti prizadevanje za enotnost stranke. Pravzaprav je bilo to prizadevanje enostransko — bevanisti skoraj niso posegli v diskusijo in niso niti reagirali na strupene napade desnice, ki jo predstavlja v laburistični stranki vodstvo sindikalnega gibanja, Deak in in drugi. Tako se je zdela ta laburistična enotnost bolj zunanja, medtem ko je v notranjosti, zlasti pa glede programa, odprtih še mnogo vprašanj. V programskih vprašanjih st je di^cusija najbolj vrtela okoli nacionalizacije. Kongres ni izrekel jasnega stališča, predvsem pa ni razčistil vprašanja, kaj naj laburisti storijo po izvršeni nacionalizaciji. Poraz laburistov na zadnjih volitvah je v veliki meri pripisati temu, da se je njihov program izčrpal — nacionalizacija, ki so jo imeli v načrtu, je bila izvedena in sistem socialnega skrbstva izgrajen, poti naprej pa nihče ni prav vedel. Tudi zdaj je šlo v diskusiji v glavnem za to, katere industrije naj se še nacionalizirajo. Vendar se je, čeprav še v embrionalni obliki, pojavila tudi zahteva, po delavskem sodelovanju v upravi podjetij. Resolucija je bila sicer zavrnjena, vendar je zbrala poldrugi milijon glasov. Kljub vsemu je to dokaz, da se tudi v laburistični stranki budi prepričanje, da je treba odpreti nove perspektive. * * * Avgust Černigoj; (Delo je bilo razstavljen o v Mali galeriji v Ljubljani). TIHOŽITJE (Olje). Kjer so pa perspektive še vedno zelo stare, je Italija. Tam se je zdaj gonja zaradi Trsta prenesla v parlament, kjer v poslanski zbornici razpravljajo o proračunu zunanjega ministrstva. Po tej diskusiji se zdi italijanska zunanja politika zelo revna, saj poslanci kaj drugega kot Trst sploh ne poznajo, razen morda kakšnega neofašista, ki se z žalostjo v srcu in v besedah spomni na kolonije, in razen nekaterih obveznih fraz o evropski skupnosti, toda zdaj že z novim prizvokom; Italija bo vse te načrte obesila na klin, če ne bodo izpolnjene njene zahteve glede Trsta. Pa tudi sicer je treba iz te diskusije poudariti še nekaj značilnosti. Predvsem to, da vse stranke brez izjeme hočejo ne le Trst, temveč vse Tržaško ozemlje za Italijo — od najhujših fašistov do Togliattija in njegovih kominformistov —, da pa se nekako ne strinjajo v poteh, kako bi do tega prišli. Tu vlada pravzaprav precejšnja zmešnjava. Plebiscit, dobro —: do sem še nekako gre, celo Togliatti je načelno zanj (samo če ne velja tudi za Južno Tirolsko, kajti on je bil doslej edini, ki je v parlamentu izrazil zaskrbljenost, kaj bi bilo, ko bi tista vroglašana «demokracijii« veljala za vse enako). Toda plebiscita ne bo, to je že precej jasno. Potem se pa recepti razhajajo, kar po naši pameti pomeni predvsem to, da Trsta ni tako lahko dobiti. Druga značilnost je šovinistično in imperialistično vzdušje, v katerem Saragat caplja za Cammarato, Nenni podpira plebiscit, Togliatti govori o ((vprašanju vzhodnih meja» (in s tem namiguje, da bi se z moskovsko pomočjo dalo za Italijo dobiti še kaj več kot samo STO), odstavljeni obrambni minister Pacciardi še vedno misli na divizije (in ga še malo niso izučile Titove besede, da tiste italijanske divizije na meji niso vredne prehlada niti enega jugoslovanskega vojaka), — drugi Nenni jev socialist spet govori o «terra italia-na da rivendicare», Nenni in Colognatti družno zahtevata korake pri OZN itd.. Skratka, seme, ki ga je zasejal rajnki Benito, je padlo na plodna tla. Tretja značilnost je ta, da se tudi med diskusijo o tako ((svetih nacionalnih vprašanjih« v italijanskem parlamentu niso znali izogniti pretepu in to še precejšnjemu. Povod za pretep — prepir zaradi fašista An. fusa, ki je bil leta 1945 že obsojen na smrt, danes pa je «o-norevole« — je sicer na videz izven okvira tržaškega vprašanja. Toda le na videz, kajti do pretepa je prišlo, ko je demokristjan Togni zahteval, naj se v diplomatsko službo sprejmejo tudi oni fašistični diplomati, ki so iz nje še izključeni (tudi Anfuso spada med nje), naj se torej tudi s personalno politiko potrdi splošna politična linija palače Chigi, Pri tem je nehote napravil najbolj klavrno figuro Pajetta, ki se je spoprijel z Anfusom in rrtu vrgel v obraz nekaj zelo resničnih, ki jih mi vedno podpišemo — ki pa na drugi strani s svojimi kolegi iz KPI zagovarja prav tiste imperialistične cilje, ki niso bili samo program fašizma, temveč ki so fašizmu sploh omogočili, da se je polastil oblasti, ker so vse italijanske politične sile temu imperialističnemu programu nasedale, kot mu nasedajo še zdaj. Zavzemati se za osvajalne cilje fašističnega imperializma in obenem napadati nekatere aspekte in predstavnike fašizma, je pa vsaj nedosledno. Ce bi se Pajetta tega zavedal in se tudi po tem ravnal, bi mu zaploskali. C r. e. AKADEMSKO ŽIVLJENJE V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIKE Državna univerza v Louisiani - V enem mestu več enakih šol z različnimi učnimi načrti Študij na univerzeh je pieveč specializiran - Posebnosti nekaterih univerz: Columbia sprejema samo odličnjake, univerza v hlorth Carolini pa one, ki hočejo doseči diplomo iz gojenja tobaka Kot vsaka druga izmed oseminštiridesetih ameriških zveznih držav, tako ima tudi Louisiana svojo državno univerzo, ki se razteza s svojimi poslopji ob toku Mississipija. «Campus» univerze, to je obširno zemljišče, kjer stojijo vsa poslopja, ki spadajo v sklop te ustanove, kot so u-pravne zgradbe, učilnice, spal. nice, igrišča in vse ostalo, je zelo prijeten kraj. Zgradbe so grajene v večjih razdaljah v sredini majhnih gozdičkov, ali pa so obkrožene od krasnih zelenih travnikov in velikih cvetličnih nasadov. Tu pa tam najdemo majhno umetno jezero, kjer se študenti urijo v veslanju. Starejše zgradbe so zgrajene skoraj vse v renesančnem stilu, novejše pa seveda v modernem racionalnem stilu, ki je lasten za A-meriko. Vrednost poslopij in zemljišča je cenjena nad 150 milijonov dolarjev. Študentov pa je okrog 10.000 in število se : . ...J__ člinoiln Itiirlan. še vedno viša Število študen tov se viša predvsem zato, ker nudi ta nova univerza obiskovalcem vse mogoče u-godnosti, od kina do moderno opremljene bolnice, od tiskanja posebnega časopisa do televizijskih in radijskih otfdaj. Stotine avtomobilov kroži po številnih ulicah v «Campu_ su». Študenti se z avtomobili vozijo k drugi lekciji, ki je večkrat tudi na nasprotnem kraju «Campusa» kot prejšnja. Študent prihaja morda s filozof site lekcije in gre k lekciji kemije ali pa k lekciji «golfa», nato pa bo verjetno šel k lekciji dramatike ali pa gregorijanskega petja. Vsaka teh lekcij, ki so si tako različne, mu nalaga iste dolžnosti — navzočnost pri lekcijah, semestralne izpite, itd. — istočasno pa mu je priznana za dosego diplome, o kakršnem koli problemu naj ta razpravlja. Univerza v Louisiani podeljuje okrog osemdeset različnih diplom. Za vsako je pred. pisanih le nekaj izpitov, ki so v zvezi z diplomsko tezo, študent pa mora opraviti določeno število drugih izpitov, ki si jih sam izbere, brez kakršnih koli omejitev. Drugi izpiti pa so najraznovrstnej-ši; od kmečke ekonomije do plesa, od latinščine do študija moderne drame, od geologije do gospodinjstva, od nogometa do študija Napoleonovih kodeksov, od diplomatske zgodovine Združenih držav do prve pomoči v nezgodah, itd. Tako vidimo, da združuje a-meriška univerza vse tisto, kar se pri nas poučuje na različnih srednjih in strokovnih šolah, pa tudi mnogo drugih snovi, kar se pri nas poučuje v raznih privatnih šolah in tečajih. To pa nam postane razumljivo, ako vemo, da prihaja velika večina ameriških uradnikov in najmanjših tehnikov, pa do raznih strojepisk in trgovinskih pomočnic z raznih univerz, saj je dandanes v j\-raeriki potrebna za skoro vsako še tako neznatno službo, kaka diploma z ene ali druge univerze, katera pa se ne more v večini primerov primerjati z evropskim pojmom univerze. Res je, da so številni odvetnikt zdravniki, inženirji in drugi strokovnjaki, ki dokončajo ameriško univerzo, morda bolj podkovani v svoji stroki kot naši strokovnjaki, toda nimajo dovolj splošne izobrazbe, ki se pri nas dobi predvsem že v srednji soli, V Ameriki pa ni nobenega šolskega zakona. Vsaka šoja ima lastni učni načrt in večkrat se zgodi, da je v istem mestu več srednjih šol, državnih in privatnih, ki imajo različne učne načrte. Nekatere srednje šole trajajo šti. ri, druge pa osem let, kot se pač zdi upravnemu odboru, obvezni predmeti za srednješolca že v prvi gimnaziji so le trije: angleščina, matematika in telovadba. Druge predmete si lahko sam izbere. Zaradi te raznoličnosti srednjih šol so pogoji za vpis na univerzo različni. Študenti, ki so dovršili določene srednje šole se lahko brez omejitev vpišejo, drugi, ki so dokončali neke druge vrste šol pa morajo polagati sprejemne izpite. Na univerzi Columbia na pr. sprejmejo samo odličnjake. Študent, ki se namerava vpisati na univerzo, lahko na široko izbira Vsaka izmed 48 zveznih držav vzdržuje namreč svojo državno univerzo, poleg teh j.a je veliko število privatnih univerz, od katerih so nekatere, kot Harvard, Ya_ le in Princeton pridobile tudi v tujini velik sloves' Študij pa je le preveč specializiran Agrarna fakulteta louisianske univerze na pr. izdaja diplome iz gojenja sladkorja, tehnologije petroleja, agrarne inženirstva in tudi tehnologije sladkorja. Ni pa mogoče dobiti diplome iz gojenja tobaka, ki jo izdaja univerza v North Carolini. Tu pri nas velja načelo, da dobi študent diplomo v celi stroki, čeprav se specializira v določeni snovi in podaja tudi tezo o njej; v Ameriki pa velja diploma samo za določeno specializacijo. Diplomiranec v tehnologiji sladkorja, bi na pr. ne mogel vršiti poklica splošnega kmetijskega inženirja. Tudi v Ameriki kot pri nas, se cenijo diplomiranci v določeni stroki, ki so izšli z neke univerze, bolj kot drugi, ki so dobili isto diplomo na drugi univerzi Vendar se večina ameriških študentov ne vpiše na določe. no univerzo zaradi slovesa kake fakultete ali kakega profesorja. ampak zaradi tradicije družine ali pa še bolj zaradi ugodnosti, ki jih univerzo nudi in uspehov, ki jih ima kako univerzitetno športno moštvo. Univerza Louisiane nudi študentu plavalne bazene, športne stadione, od katerih more eden sprejeti petdeset tisoč gledalcev, teniška igrišča, igrišča za baseball, rugby,. ameriški nogomet, košarko, igrišča za golf in vse mogoče. Poleg igrišč pa so na razpolago številni odlični trenerji, ki še bolj pritegnejo študirajočo mladino. Pred vojno so študenti sklenili, naj bo «mascot-te» univerzitetnih moštev tiger; uprava je kar kupila tigra in ta je sledil moštvu na vseh potovanjih. Tigru so priredili študenti ob njegovem prihodu tak sprejem, kot da bi šlo za kakega predsednika. Poleg tega nudi univerza moderne dvorane, lepa stanovanja, gledališče, opero, kine. televizijsko postajo, lastno tiskarno, v kateri se tiska univerzitetni dnevnik in drugo. Vse te okolnosti močno vplivajo na mladega Američana, ki je vajen večjega komforta, kot mi. Seveda pa ima univerza v Louisiani tudi kompletne moderne naprave svojih laboratorijev. Tu najdemo najmodernejše aparate, ki so potrebni za učenje. Ko je tehnična fakulteta sklenila uvesti pouk petrolejske tehnologije, je u-pravni svet dal zgraditi v parku te fakultete petrolejski stolp, da bi bil pouk bolj nazoren. In pouk je hil še bolj nazoren kot so pričakovali profesorji, saj je začel v stolpu teči prav; petrolej, tako da je danes ta univerza tudi velik petrolejski producent. Institut za glasbo je tudi moderno urejen. Oddelek za klavir ima na razpolago kar šestdeset sob, kjer se lahko študenti vadijo na klavirjih tudi v večernih urah. Univerza vzdržuje tudi veliki simfonični orkester z dve sto člani in ima tudi poseben oddelek, kjer se učijo bodoči operni pevci Vsako leto se prirejajo številne operne predstave, pri katerih sodelujejo sami študenti. Poleg teh oddelkov obstaja tudi oddelek za klasične plese, ki ima na razpolago ne samo odlične u-Čitelje, ampak tudi veliko grško gledališče ob bregovih Mississippija. Dijaki uprizarjajo tudi dramske predstave, med katerimi tudi mnogo klasičnih del. Prisotnost prj lekcijah je obvezna in študentu dovolijo polagati končni izpit, samo če doseže med semestrom zadosten uspeh. Treba je čitati mnogo del, študenti morajo napisati svoje vtise in izsledke iz teh knjig in pri tehničnem študiju polagajo veliko važnost na prakso. Študent kemije bo moral prestati nešteto ur v laboratorijih in napraviti mnogo poizkusov. Izpit polagajo po navadi po vprašalni poli. kjer je mnogo vprašanj, na katera je treba odgovoriti samo z «da» ali «ne». Po štirih letih dobi študent diplomo. Ce hoče dobiti naslov doktorja, mora študirati še nadaljnji dve leti. Vendar se temu dodatnemu pouku posveti le malo študentov, po navadi le tisti, ki želijo postati univerzitetni profesorji. Takse na državnih univerzah niso pretirane in niti življenje v internatih ne stane toliko kot na privatnih univerzah. Druga značilnost ameriških univerz so kadeti Kdor se hoče posvetiti vojaškemu poklicu. se vpiše na vojaško akademijo, od katerih je najbolj znana West-Point. Kdor pa se vpiše na državno univerzo, more postati le rezervni oficir. Vendar svoje vojaške službe ne bo dovršil v kasarni kot pri nas, ampak na univerzi sami. Ta vojaška služba pa je v tem, da gojenci spijo prvo akademsko leto v posebnih spalnicah, nato pa morajo v naslednjih dveh letih hoditi v tečaje, po štiri ure na teden. Uniformo si morajo kupiti sami. Z njo pa nastopajo samo pri raznih paradah. Študenti si izvolijo «oficirke», to je najlepše študentke univerze, ki prisostvujejo paradam v posebnih uniformah, ki pa so različne na vsaki univerzi. V naših očeh so vsi Ameri-kanci znani kot veliki pivci wiskija in drugih alkoholnih pijač No, univerza v Louisiani prepoveduje uporabljati in prodajati alkoholne pijače ne samo v «Campusu», ampak tudi izven, v razdalji pol milje. Namen tega odloka je jasen, vendar zaradi tega krasno uspeva v razdalji nad pol milje mnogo točilnic in barov. v tfola ,)a le mmia NAS NEDELJSKI ZDRAVNIŠKI KOTIČEK KAJ VEMO 0 SPOLNIH BOLEZNIH? Od širjenja spolnih bolezni in od tega kako se jih obvarjemo, je odvisna ne le sreča posameznika ali družine, temveč celo narodov - Sifilis, kapavica in mehki čankar, najbolj razširjene bolezni • Nove metode v zdravljenju teh bolezni POSEBNOST AVSTRALIJE, TASMANIJE IN NOVE GVINEJE Pri rokoborbi dveh kengurujev budno pazijo na počitek in pravilno razporedje kol ■ So miroljubne živali, ki se le v skrajni sili postavijo v bran z zadnjimi nogami - Zivip v tropih in so jih našteli tudi do 2000 v eni skupin^ Raziskovalec kapitan Cook je leta 1770. poslal moštvo iz svoje ladje «Endeavean> na neznano avstralsko obalo, da bi pogledali za hrano Vrnili so se z izbuljenimi očmi in vodili s seboj čuden stvor, ki Kot po vsaki vojni, tako so tudi po zadnji spolne bolezni nevarno porasle. Četudi so se v zadnjih časih razmere že precej normalizirale, moramo storiti vse, da preprečimo nadaljnje širjenje teh bolezni. Seveda pa zdravljenje in o-zdravitev bolnika še ne pomeni vsega, važnejše je preprečevanje. Da pa lahko bolezni preprečimo, moramo jasno iti zanesljivo vedeti! zakaj gre pri spolnih boleznih. Od širjenja spolnih bolezni in od tega, kako se jih obvarjemo, oziroma ozdravimo, je odvisna ne le sreča in zdravje posameznika, temveč oelih družin, da celo narodov. Naj sigurne jša zaščita pred spolnimi boleznimi je. da se izogibamo vsakega slučajnost-nega spolnega občevanja. Sa-mopremagovanje, spoštovanje pred samim seboj in pred bližnjim, šport in zdrav način življenja, zmernost v iedi in pijači ter nravna načela, so činitelji, ki nam pomagajo to vzdržnost izvesti. Preden hočemo govoriti o posameznih spolnih boleznih, naj omenimo, kaj je treba storiti, če je nekdo kljub vsej zadržanosti in previdnosti vendar le občeval s sumljivo osebo. Tedaj je treba takoj k zdravniku, da ukrene potrebno. Sebe je treba točno opazovati, če morda ne nastopi izcedek iz sečne cevi, kar se lahko pojavi že po nekaj dneh, ali pa nastanejo čiri na spolovilu, kar se zgodi mnogo kasneje. Najmanj štiri tedne po takšnem sumljivem občevanju se moramo vzdrževati ponovnega občevanja, da ne širimo morebitne okužbe dalje. Ce so pa medtem nastopile bolezenske spremembe, moramo takoj k zdravniku, kajti čimprej pričnemo z zdravljenjem, tem večji bo u-speh. Pomniti moramo, da se spolna bolezen nikdar ne o-zdravj sama od sebe. Ce se govori o tem, potem kaj takega ni bilo res in je šlo za pomoto ali napačno diagnozo. V glavnem poznamo troje vrst spolnih bolezni: kapavico ali gonorejo in sifilis, ki sta najbolj razširjeni in nevarni, medtem ko je mehki čankar precej redek. Vzrok kapavice je poseben bacil, ki ga je leta 1879 odkril nemški znanstvenik Neisser. Ce s kapavico okuženi spolno občuje, inficira partnerja, in gonokoki (tako se znanstveno imenujejo povzročitelji kapavice) preidejo iz okuženca v zdravega človeka ter povzročijo v njegovih spolovilih najprej vnetje, rdečino in srbenje, pozneje pa gnojni iztok ter pekoče bolečine prj puščanju seča. V urinu plavajo kosmiči in nitke, ki so gnojni izcedki iz sečnice in sečnika, ko se je bolezen že razširila na sečnik. V nasprotju z možem žena navadno nima bolečin in tudi ne drugih vidnejših znakov, zato se pogosto pri njej bolezen prezre. Ce se kapavica zanemari, se pravi, da se pravilno ne zdravi, se širi dalje na semenovod, obmodke in modo, pri ženi pa na maternico, jajcevodnik in jajčnik. Vse to lahko povzroča pri moškem jalovost, pri ženski pa neplodnost Mnogo nerodovitnih zakonov ima svoj vzrok v preboleli kapavici enega ali obeh zakoncev. Tudi otrok se lahko že ob rojstvu okuži s kapavico na očeh, zaradi tega kane zdravnik ali babica vsakemu otroku takoj ob rojstvu 1 odst. raztopino lapisa v oči, kar prepreči, obolenje novorojenčka, ne glede na to, ali je mati bolna ali zdrava. Zdravljenje kapavice je bilo nekog zelo dolgotrajno, danes imamo pa v sulfamidih ter zlasti še v penicilinu na razpolago izvrstna sredstva, ki jih pa moramo uporabljati takoj v začetku. Zavedati se moramo možnosti okuženja, iti NAŠ FILATELISTIČNI Italijanska poiicila izsledita poštna sleparja Tudi letos bodo v Jugoslaviji priredili teden Rdečega križa, ki je vsako leto v prvem tednu meseca oktobra. Do sedaj sta bili vsako leto izdani dve znamki, prva fran-kovna, druga pa portovna, katerih vrednost je bila 50 par. Letos bosta prav tako izšli dve znamki, a njihova nominalna vrednost bo zaradi zvišanih tarif znašala 2 dinarja. Slika bo za obe znamki enaka in bo prikazovala bolničarko. Upajmo, da bosta znamki lepo izdelani, ne pa kot nekatere iz prejšnjih let, ki so bile popolnoma neokusne. Prav tako nestrpno pa pričakujejo izid doplačilne serije šestih znamk za pomoč mladini, ki bi morale kmalu iziti Znamke za Rdeči križ bodo pretiskane z «VUJNA — STT» za potrebe jugoslovanske cone STO. Novoustanovljenemu oddelku italijanske poštne policije je uspelo s posredovanjem belgijske policije izslediti dva poštna sleparja. V mestu Charleroi v Belgiji le lastnik agencije za razpečavanje tujih časopisov dajal vse tuje znamke, katerih je dobival na kupe vsak dan, svojemu prijatelju filatelistu, Ta pa je pri umivanju znamk presenečen opazil, da se je dobro število italijanskih znamk kar enostavno razdeli- lo na dvoje. JP gencije sta preiskala take nadaljnje primere, ki so se ponavljali vsak dan in sta dognala, da izhajajo vse tovrstne «rezane» znamke iz urada za razpečavanje v inozemstvo nekega rimskega večernega dnevnika. Obveščena je bila belgijska policija, ki je po interpolu obvestila italijansko policijo v Rimu. Poštni oddelek policije je izvršil preiskavo in dobil «z roko v. vreči» nekega uradnika v oddelku za razpečavanje. Ta je svojo krivdo moral priznati, a je izdal še drugega uslužbenca istega časopisa, ki mu je prodajal take «znamke» za 75-odstotno vrednost njihove nominale. Policija je izvršila preiskavo na domu tega uslužbenca in je našla na tisoče že žigosanih znamk serije «Italija pri delu« in ko-memorativne znamke, Ta je zelo spretno rezal znamke, odvrgel že žigosani del, drugi del pa spretno zlepil, tako da je znamka bila kot nova in prava. Ne ve se še koliko je zaslužil s tem delom, vendar se zdi, da mnogo, saj je zaslužil kar 75 odstotkov poštnine, dočim je uradnik v ekspedicijskem oddelku zaslužil komaj 25 odstotkov. Sedaj je verjetno, da so se take znamke pošiljale tudi v druge države. Tega zločina pa ni za- lastnikom a-1 sledila niti policija niti pošt-’ ni uradnik, ki brez pomisleka žigosajo pisma, ne da bi pogledali pobliže znamko. To je razvidno tudi iz tega, ker je larii in letos milanski tednik «Candido» prinesel slike najbolj nesmiselnih narisanih znamk in tudi tujih znamk, katere so bile na rednih poštnih uradih brez pomisleka frankirane Policija se mora zahvaliti za odkritje teh sleparjev predvsem belgijskemu filatelistu, ki je zadevo naznanil. V Ossingu, 2t>e2na država Neu) York, obstaja svojevrstno filatelistično društvo. Njegov naslov je «Sing Sing Phi-latelic Association«; v njem so včlanjeni vsi ljubitelji filatelije, ki so zaprti v znameniti kaznilnici. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1935, ima na razpolago bogato strokovno knjižnico in ima redne tedenske sestanke. Sovjetska zveza, ki je znana vsem filatelistom po obilnem številu novih znamk, ki jih je dajala vsak mesec v promet, je po Stalinovi smrti nekoliko omejila izdajo novih znamk. Tako smo nekaj mesecev zaman iskali v filatelističnih revijah dolge sezname novih sovjetskih znamk, ki so bili že nekak običaj. Sedaj pa napoveduje sovjetsko poštno ministrstvo polno novih iz- daj a vrednot za 250-letnico Petra Velikega, eno vrednoto za 60-letnico pesnika Maja-kovskega, eno za 12&-letnico Cerničevskega, pet vrednot na čast kanalu Volga-Don, eno vrednoto za stoletnico Koro-lenka, dve za dvajsetletnico konference Stalin-Ferhentiger-Balti, eno za 50-letnico Kečo-vilija, eno za 125-letnico Leva Tolstoja, dve za 35-letni-co komunističnega poziva Lenina, dve za 36-letnico oktobrske revolucije, eno za 60-letnico rojstva Maocetunga. Končno pa bo izšlo deset športnih serij s po desetimi vrednotami, ki bodo posvečene različnim športom Omeniti pa je treba, da je Sovjetska zveza imela prvenstvo v številu izdajanja novih znamk pred nekaj leti, da pa so jo letos prekosile druge države, kot Madžarska, Češkoslovaška in Romunija, ki so lani in letos izdajale nove znamke kar na tekočem traku. Pred časom smo poročali, da je v Belgiji nastala skoro filatelistična vojna zaradi neokusnega in slabega portreta kralja Baldvina na frankovnih znamkah. Večina Belgijcev je bila nezadovoljna s tem por-tertom. Sedaj pa bodo te znamke vzeli iz prometa in bodo dali na njihovo mesto nove z novim Baidvinovim portretom, ki bo slikan od spredaj. moramo nemudoma k zdravniku, se ravnati po njegovih navodilih ter se izogibati spolnemu občevanju vse dotlej, dokler popolnoma ne o-zdravimo. Druga hujša in nevarnejša spolna bolezen je sifilis. Da se je obvarjemo, velja za njo isto, kot smo govorili pri kapavici, zdravljenje in pa posledice so pa drugačne. Vendar velja tudi za sifilis — in to naj bo vsakomur v»tolaž-bo — slično kot za gonorejo, da se s takojšnjim, pravilnim in vestnim zdravljenjem da uspešno ozdraviti. Kdaj in odkod je sifilis nastal in prišel, se ne da popolnoma točno u-gotoviti Vemo le toliko, da je tam,' kjer je prvotno nastopal. nastopal v obliki kuge in povzročal strahovita opustošenja. Trajalo je več stoletij', da so spoznali, da povzroča sifilis tudi obolenja kože, možganov, hrbtnega mozga ter duševna obolenja in vseh vrst okvare notranjih organov. Le nekaj sredstev so poznali, s katerimi ga je bilo mogoče kolikor toliko zdraviti in šele. ko je Schaudinn našel povzročitelja te bolezni pod mikroskopom in Wesser-mann uvedel krvno analizo, s katero to bolezen dokažemo ter Ehrlich našel zdravilno sredstvo proti sifilisu - salvar-san, lahko to bolezen z gotovostjo diagnosticiramo ter u-spešno zdravimo. Ce se po spolnem občevanju z bolnim na sifilisu človek okuži, tedaj se na mestu, ki se je okužilo čez dva do šest tednov pojavi ranica ^ s trdim robom To je prvi stadij bolezni ali tako imenovani primarni efekt Z zdravljenjem je treba pričeti takoj in sicer zelo vestno ter. pod stalnim zdravniškim nadzorstvom. Kure je treba po natančnem predpisu ponavljati tako dolgo, dokler ne izgine iz telesa vsaka sled bolezenskih kali ir. dokler se ne pozdravijo spremembe, ki so nastale zaradi bolezni. Ce ne pričnemo takoj s hitrim in pravilnim zdravljenjem, tedaj vdro bolezenske kali v žleze in žile treh let vedno negativna. Tako ozdravljen bolnik se lahko poroči brez skrbi, da se bodo kdaj pozneje zopet pojavili znaki bolezni. Dr. S. ter povzročajo pozneje izpuščaje na koži in čire na sluz- nicah. To stanje imenujemo potem sekundarni štadij. Ce tudi v tem trenutku ne pričnemo energično z zdravljenjem, tedaj lahko nastopi tretji štadij sifilisa, v katerem se po treh do šestih ali celo dvanajstih letih pojavijo spremembe v kosteh, jetrih, velikih žilah, na koži, hrbtnem mozgu ali pa možganih, bolezen preide v kronično, stanje in privede do najhujših telesnih, živčnih in duševnih obolenj. S salvarsanom, penicilinom in z drugimi sredstvi, pa tudi z umetnim okuženjem z malarijo lahko pomaga zdravnik bolniku, ki se okužil s sifilisom, seveda le, Če se mu popolnoma zaupa. Tako je bolnika mogoče s sigurnostjo o-zdraviti v prvem stadiju, pa tudi v drugem in tretjem stadiju je lahko s pravilnim zdravljenjem mogoče bolezen toliko zboljšati, da bolnik živi človeku podobno življenje. Treba je torej storiti' vse. da izkoreninimo to zahrbtno bolezen, ki ni nevarna le partnerju, temveč se prenaša tudi na nedolžne novorojenčke v materinem telesu. Najlaže jo bomo pregnali tako, če se bodo tisti, k> so s to boleznijo okuženi zavedali, da ne smejo z nikomur spolno občevati, dokler niso popolnoma zdravi. Kdaj pa je sifilis ozdravljen? Praktično smatramo za zdravega tistega bolnika, pri. katerem se tri leta po zadnjem zdravljenju niso pojavili nikakršni znaki bolezni in je ostala krvna preiskava po VVassermannu po preteku teh VPLIV GLASBE NA DELO Neki nemški psiholog je u-gotovil po daljšem raziskava-, nju, da prenos glasbe v 75 odstotkih primerov pospešuje delo. Na anketo se je izreklo proti glasbi le 1-4 odst. delavcev. Izkušnje pa so pokazale, da pretirana glasba vendarle utruja. Pravilno bi bilo: dve uri glasbe na osemurni delavnik, razporediti pa bi bilo treba glasbo v razdobjih po 12 eto 2t> minut. Presledki med posameznimi melodijami bi ne smeli biti daljši od 10 do 15 sekund. Velikega pomena je izbira programa: zjutraj lahka in narodna glasba, kasneje «zmerna», med največjo utrujenostjo pa spet lahki in narodni napevi. NASELBINA STARA 6,000 LET Neki ameriški arheolog je odkril v puščavi Negev južno od Beerseba ostanke naselbine iz četrtega tisočletja starega štetja. To je prvi dokaz da je bila puščava Negev v davnini naseljena. Med ostanki so zemeljske terase, nasipi in prekopi za namakanje mu ni bilo enakega na kopnem ne v vodi. Žival je bila nad poldrugi meter visoka in s podolgovatim vratom. Zgornji del telesa pa se je navzdol razširil v mogočno zadnjico preveč razvite mule, na katero je bil obešen debel in težak, čez meter dolg rep Oči je imela krotke, nos gibčen, ustne kot zajec, roke kot človek. Krona vsega pa je bil s kožuhovino obrobljen prostoren žep na trebuhu. Te živali ni razen v Avstraliji nikjer na svetu. Pred ve- ! no kovi, ko je bil ta del sveta odrezan od azijske celine, je bil izoliran tudi ta čuden stvor iz pradavnine. Kakšnih dvanajst zvrsti kenguruja je raztresenih po Avstraliji, Tasmaniji, Novi Gvineji in nekaterih sosednih otokih. Nekateri niso večji od kuncev, drugi lahko plezajo po drevju. Poznajo jih pod mnogimi slikovitimi imeni; valabis, ve-larns, potorus, bungaris, pedi-melon. Toda pravi kenguru, avstralski narodni simbol, je veliki sivi kenguru planot, ki ga po vsem kontinentu občudujejo. Imenujejo ga: stari mož, bumer, goščar, gozdni mož. Njegova manjša družica je v avstralskem govoru letal-ka. mladiči pa joški. Odrasel kenguru je višji od moža in tehta do 100 kg. Celo kadar sedi v svoji priljubljeni drži, počivajoč na mogočnih stegnih in opirajoč se na tretjo nogo — rep — je glava poldrugi meter ali več nad zemljo. Njegove velike zadnje nogo z močjo jeklene vzmeti ga z lahkoto poženejo preko tri metre visoke ograje; v boju se mora braniti proti dese-! tim psom. Z udarcem repa lahko zdrobi moško nogo kot vžigalico Vendar ta kralj planjav začne življenje tako drobcen, da bi imeli v žlički trije dovolj prostora. Novorojeni kenguru je manj kot dva in pol centimetra dolg — približno toliko kakor čebelica. Njegovo telo je na pol protfbrno kot pri kakem1 deževniku. Edini del telesa, ki je povsem razvit, so njegove «roke». Grabeč za materino dlako ubira mladič svojo pot proti njeni varni vreči. Navadno ne rabi pri tem nobene pomoči. Ce pa se pripeti, da sam ne more v materino zaklonišče, ga mati narahlo prime z ustnicama in ga potisne v vrečo, ki je vsa njegova, ker samica skoti samo po enega mladiča. V vreči pograbi mladič hitro za sesek. Ki ga izlepa več ne izpusti. Ni dovolj krepak, da bi sam sesal, zato je narava oskrbela njegovo n.ater s posebnimi mišicami, ki spuščajo mleko vanj. Kako medtem diha, je bilo za naravoslovce dolgo uganka. Slednjič so odkrili, da je, dokler je mladič dojenček, zadnji del njegovih nosnih prehodov zvezan s podaljškom sapnika, tako da mu prihaja zrak narav- KRIŽANKA ' 1 Z 1 A 5 *— 7 8 9 B 10 u n r— B O a '4, '9 ti LA f7 A A »9 20 || 21 B 2JL v H I 2Jt [J V/ j 1 M - . f) II ■ 1 Z T 1 rA z« 1 29 30 3/ L A 55 3* . 37 v B s-j a a M 4* B 45 p ♦ 7 a <-3 I p i 1 \ VODORAVNO: 1. ime in priimek jugoslovanskega šahovskega mojstra, 9. žival iz rodu mehkužcev, 10. alkoholna pijača, 12. začetek potovanja, 14 vrsta znamke, 16. primorsko vino, 17. nemški spolnik, 19 del zvitka, 21. človek z velikimi očmi, 22 mesto v Sloveniji, 24. vojaška odeja, 25. poljska- cvetlica, 28. novodoben, po novejšem okusu, 27 hišni bog starih Rimljanov, 28. morska riba, 29 tkanina za moško perilo, 33. vprežna žival, 34. električne merske enote, 37. preslepitev, prevara, 39. vrsta sklede, 40. moško ime, 41 staro orožje, 42. osje gnezdo, 43 genialni voditelj proletariata, 45. mesto v Flandriji (fonet,), 46. vrsta čolna. 48, grški polotok, 49. določitev vrednosti, ocenitev (tujka) NAVPIČNO: 1 mesto ob Uni< znano iz partizanskih bojev, 2. ime slovenskega pesnika 3. pleme, 4 kratica za moško ime, 3. italijanski spolni*, 6. geometrijski pojem, 7. pristaš češčenja svetih podob, 8 čuden, neroden. 9 rimski pesnik, U. lovski okoliš, 12. predvojna firma čevljev, 18. ptič, 15. odeje, 16. tul, 17 ladjedelniška naprava, l8. brez družbe, £0 češko moško ime, 22. mesto v Sibiriji, 23. siguren, 25 močvirska mrzlica, 27 duhovniško semenišče. 29. prvi naslov tednika «PP», 30. planinski ptič, 'jr dan v tednu, 32 reka v Afriki, ^33. stoletje, 34. zapreka, 35. nemški pisatelj psiholoških romanov, 36. zemlja, 38. moderno orožje, 39 gibanje morske vode, 42 kitajsko mamilo, 44. nikalnica v narečju. .46: hoditi. 47. fizikalna kra'tica. 48. kemični znak za elementaktinij. nost v pljuča. Na ta način lah-Ko neprestano pije mleko, ne da bi se davil. Štiri mesece star ima že kožušček, izpusti materin sesek in kuka iz žepa tako, kot ga risarji radi upodabljajo. Ce se njegova mati ustavi, da se napase, skoči v travo in jo tudi sam malo pokuša. Pri najmanjšem znaku nevarnosti skoči nazaj v vrečo in v dolgih skokih ga mati odnese na varno. A če le ujamejo kako samico, ki ima mladiča, tega ni nikdar v vreči: mati ga je med begom skrila v grmovje z namenom, da ga poišče, ko bodo zasledovalci u-trujeni. Odrasel mladič postane član črede. Kenguruji žive zadruž-skupinah po 20 do 50 glav. So popolni rastlinojedi in se v glavnem pasejo rano v jutrih, v mraku ali ob mesečini. Cez dan počivajo in se igrajo. Njihova najpriljubljenejša igra je rokoborba. Peteroprsta roka velikeTga ravni in se v miru ^ svojimi tovariši. Vmes bavajo z rokoborbo. Kenguruji so pomfM« £ stralij; marsikaj.. Pl m vir prebivalstvu so bili S hrane. Lovili so jih 1 . ^ rangi. Važna hrana so . za prve naSelienCL jiv di meso -ima močan oltU^igpgur®' jačini in je žilavo ^ jeva obistna pečenka J -na marsikateri mizi ^ njegovega repa je baJe jjj ša od one iz govejeg*. stralija prodaja kenguru ^ dokusnežem vsega sv«: Avstraliji imajo tudi p ’ jed; kengurujevo meso no z gnatjo. i|tjj6 Civilizacija je dane la kenguruje na šir° te severnega dela oto ^ ^ žive v velikem števi u- ^ tih suše ogrožajo pas0 1 jj Neki ov£j eni čredam ovac, je naštel 2000 v in vsak izmed ni'L.S wn kot ovca Ponekod ju jji ' nad milu°n postrele: kenguruja je zelo podobna človeški in uporablja jo natančno tako kot dečko, ki si prvič natakne boksarske rokavice. Ce se dva kenguruja spravita k borbi, držita roke tesno k prsim in budno opazujeta nasprotnika, opirajoč telo na čvrsti rep, Nato pričneta z «delom». Udarci si slede z bliskovito naglico, potem pa boksarja stopita nazaj, dl pobijeta za konec prvega kola. Kenguruji se le redkokdaj razburijo in naravoslovci so se čudili, kako vestno drže zaporedje kol in počitka, čeprav traja borba včasih ure in ure. Ne bore se zato, da bi zmagali, ampak samo za zabavo. Kdor koli je videi na prireditvah kenguruja, ki se je boksal s človeškim partnerjem je gotovo mislil, da so ga kdo ve kako dolgo učili-Dejansko je glavno naučiti ga, da ne uporablja svojih strašnih brc. Kengurujeva zadnja noga ima štiri prste. Trije izmed njih so tako majhnega obsega, da ne pridejo v poštev za rabo. Četrti prst pa je postal strašno dolg in močan. podoben je zaviti ostrogi z ostro konico. Ro navadi krotki kenguru lahko postane smrtno nevarna žival, če je v zagati. Opre se na rep, stisne pesti k prsim in nenadoma brcne z eno svojih naostrože-nih zadnjih nog. Ena sama brca lahko ubije velikega psa ali človeka. Kenguru se redkokdaj postavi v bran. Rajši beži, saj trg. K pride vsako leto na r„)!avl. iz njih je odlično za in čevlje in kožuh je izvozni predmet. cip?! AKROPOLA NAJjJ Po najnovejših ar so izkopavanjih na e. v , gotovih da je bUakij.ai ,(£» kjer je danes ls;l"”dot>r8 1-tri tisoč leti z^° teori) V metniska soia. To j,eol™p, govarja skupina ,jejci ki že štiri leta ■ p»pl> u razvalinah davnega tj o Tam je bila v čudna stavba. poB1 svetišča in *rji ečenik in jo, da jo je diti na čast svee- . j Kyniras. Strokovni3^ pa„ jo, da je obsega a s„ več oralov zemlje’ -jiK8?* imenovali veliko pip Akropolo zahodne gre jj Odkopali so vrs ,2, 8 s) vsekanih v skale ,,a' V stoletju starega s sjoIioK ..j-so našli zlate in ne okraske, ki 30 .^v liko znanje ume ga časa. zUleV TUDI SE i(,RaJ Marsikdo ve. sesalci radi ifira>°' beci imajo za^ i®.rtnrjlja sla. Med takale TU«.1 najbolj P> mi je takale e „a ,9» med mladičev zlez_ ir4 f tino ali na star fi°niti skušajo sp0 ga j vzeti njegovo rrie-^u£jj a: sto. lahko uide skoraj slehernemu zasledovalcu. Bežečemu ken- I guruju ni desetmetrski skok ................... _ nič posebnega in lahko teče 1 di pa raziskujejn^iji J (1«. kilometre daleč v pet- do se-, ne predmete. n8st° a P nekoč Pl0*eVn‘0, <»?> Igral se je J demmetrskih skokih. Znani so šel primeri, ko je tekel z brzino ! do .80 km na uro. Prvi avstralski naseljenci so skušali loviti kenguruja z lisičjimi psi, a so kmalu spoznali, da ne uspevajo. Sčasoma so vzgojili posebno pasmo dolgodlakih hrtov, tako zvane kengurujske pse. eno redkih bitij, ki je \ stanu dohiteti kenguruja. Lov na kenguruje lahko traja od zore do mraka in se često konča s tem, da so psi potopljeni. Kenguru se le v skrajni sili postavi v bran z zadnjimi nogami. Rajši skoči v nizko vodo, brede dokler mu ne seže do pasu in čaka. Ko psi pritečejo do njega, jih zagrabi in jim tlači glavo pod vodo. Močan star kenguru je v stanu tako potopiti zaporedoma do šest psov. Kenguruji ne ljubijo ničesar bolj, ko da sede ure in ure v visoki, od sonca ožgani travi, prav kakor črnci na livadi, kjer dremljejo, grizljajo in vihajo nosove. Kot velikanski kunci se tudi igrajo. Najlepši večeri so za kenguruje, ko avstralska luna razlije svo- so mu stal je pravcat P skušal" vzeth t-eteP' 0(‘ ec Neki pnrodos1®' jgrfla„ t"1 zoval takle PrlZ^sti, se dva n) ladiča. -^>1 je ta pomoic prtino ga ie uho. Ko se ,y Id g13" u( mu £ ra*v . lo* priti ven. st da dirka. beCi ',ru‘" a Sploh so se »o d> -, po več skupaj ‘S^ečjPi J&**$ otlini'. devet in P°’J jo srebrnino preko travnatih | enake staro skupni v0U;i" igra menijo, da Jt jjn 1 cih običajni odvečne enei«^, ^ , U<*‘ zensko/m°sK' Statistiki *n’Jiot»vV^J jlnih dru/-b. crtOl vO valnih d postaja b°lj učeng »«0 pc“let šolo P°yp ,,otistl^,ie Knoj, moški. Po* tatice!« leta 1950 so vPr, a1' sa) "“dlje -0A»y PJ?WJ *Upno 93'014 st0-,N>ir1 « ™eremu ie slod'1 1 »toti in i stotl' grah z sirni, 1 CePrav je naaa truda Pa ?r zahteva mno-Odraža"'., j ov- kar se Vjjjg t) T P V C OTVS , Se * Predvsem pri ceni **' zadovai- vinogradniki še >8tado;0l^0vd.nžiio svojih *Jt dobrih' i*. llm oh sred- »a S - *etmah fcJWačaii celoletni Sin? ktiJe,je bila v zadnjih dveh ?'lt skoraT ltcU tudi tukaj s trtami i v ista delo 1 trud, posejane čeprav je o-majhen pa- loda i.': lani inadin!ih dveh letih-S*>h trtnro■ tos- je položaj .Rejcev dosti slabši. Stati S vinogradnUra Pravijo, da J, 11-063 stni Prldelali lani &‘“ni 19931 Z ,grozdia. kar !t5 1951 »i stotov manj kot P%ala ’nr ? slabo letino je k? kt> je letVSem suša- med' It predvsem ^Unlcila Pride-•v ki ip .ma3ska slana, h ‘rta v r ,-takrat’ k0 ie !,Cna burin iVeiu. ter zadnja J sodijo vtr, ' Zaradi te- Nnjim Vln°gradniki, da bo Pbši , Pndelek grozdja »ega leta. med- tem ko bo letos več krompirja, sena itd.. Trgatev na našem področju je sedaj v polnem teku. Nekje so s trgatvijo že končali, drugod pobirajo, v zgornjih predelih pa še čakajo, ker upajo, da bo lepo vreme trajalo še nekaj dni, kar bi se seveda poznalo na zrelosti grozdja. V šempolajskem sektorju, če si ta izraz sposodimo za predel nabrežinske in zgoniške občine, je pridelek grozdja letos dosti slabši kot lani. Največ škode je napravila majska slana in prvo deževje, tako da bodo vinogradniki imeli letos približno tretjino pridelka v primerjavi z onim v letu 1951. Neki kmet, ki je pred 2 letoma pridelal okoli 75 hi vina, ga je lani imel 45, letos računa pa le na 30 hi. Tako stanje je na vsem področju — z nekaterimi izjemami seveda — od Slivna in Nabrežine pa do Zgonika in Malega Repna. Položaj je nekolikd boljši v vinogradih. ki ležijo na pobočjih proti morju, predvsem pri Nabrežini. Drugi tak sektor, kjer se kmetovalci bavijo v veliki meri z vinogradništvom, gre od Križa pa vse do vinogradov nad Barkovljami. To so vinogradi na pobočjih, kjer so lani trpeli močno sušo, medtem ko je letos v teh krajih položaj boljši kot lani. Res je sicer, da je zadnji dež napravil precej škode, saj je začelo grozdje na nekaterih krajih gniti, toda na splošno so vinogradniki z letino zadovoljni. Vzemimo za primer hrib pod Kontovelom: trta je kljub dežju povsod dobro obrodila, razen v Mokolanih in v Skaden-cu. kjer je grozdje pričelo gniti. Toda takoj za robom po-bečja se slika naenkrat spremeni, kajti tukaj je stanje tako kot v šempolajskem sektorju! majhen pridelek in dosti nagnitega grozdja. Repentaborska občina slovi na našem področju kot edini producent terana. Tudi tukaj je ltošnji pridelek zelo slab, slabši kot lani. Trtorejci raču- najo na splošno le na tretjino pridelka v primerjavi z letino pred dvema letoma. Takrat je n. pr. neki kmetovalec pridelal" 18 hi vina, lani 7, letos pa računa da ga bo le okoli 5 hi. Največ škode sta tudi v tem predelu povzročila slana in dež, ki je padel, ko je y bila trta’ v cvetju, pa tudi toča je uop _ . ---- ----- prizadela nekaj vinogradov. t#krat sn Na srečo imajo 'v glavtfMfcSie e “- (}rrlo grozdje, kajti belo je tr- pelo dosti več. S trgatvijo so pričeli ta teden in so že dokončali, saj je bilo le malo za obirati. Kljub temu pa pravijo, da bo teran tudi letos dober. škoda le, da ga bo tako malo. V Bregu so lani trpeli predvsem vinogradi od Boljunca proti Borštu, medtem ko so o-ni v Valah obrodili dobro. Letos je položaj prav obraten, tako da je pridelek v Valah in Tupoljah zelo slab. medtem ko je proti Borštu boljši. Kmetje računajo na približno polovični pridelek v primerjavi s srednjo dobro letino, pri čemer so seveda tudi izjeme. Na nekaterih krajih sta zadnja močna burja in dež prizadejo-la trtam mnogo škode, tako da je precej grozdja gnilega. Imamo še Miljske hrbe, kjer je položaj na nekaterih mestih obupen. To velja predvsem za °d lansk pas, ki ga je letos udarila toča, ki je sklatila s trt ne samo cvetje temveč tudi listje. V tem predelu, ki gre vse od Škofij in Plavij do Jelerjev. skoraj ni za govoriti o kakšnem pridelku, medtem ko je na ostalem področju Miljskih hribov položaj boljši. Toda tudi tukaj bo pridelek manjši. Na splošno, bo torej z nekaterimi izjemami pridelek grozdja letos manjši kot lani, ko je bila že tako slaba letina. To bo seveda vpivalo na gospodarsko moč posameznih kmetovalcev, ki si bodo morda nekoliko pomagali z večjim pridelkom sena, krompirja, žita itd. — seveda če so imeli dovolj s temi kulturami na-sejanih njiv ip travnikov. Toda eno dejstvo je: naši vinogradniki imajo z obdelavo vinogradov velike stroške, dosti večje kot n. pr. njihovi kolegi nekje v Furlaniji ali drugih vinorodnih krajih Italije. Ob takih slabih letinah je torej zguba našega vinogradnika zelo velika in če bi bila tudi naslednja letina tako slaba, bi se marsikateri kmetovalec moral odpovedati trtoreji. Da pa do tega ne bi prišlo, bi moralo Kmetijsko nadzorništvo oz. oddelek za kmetijstvo in ribištvo pri ZVU razpisati natečaje in izdati take ukrepe, ki bi vinogradniku materialno pomagali in ga spodbujali, da bi gojil našo trto, ki jo vsi tako cenimo. , ^SKffl s#* N® 0 prehrani .ii,, 9°veie živine ^ wnuniverze v Cam- vjltttie _ kmalu končali * hranL kuse 0 znanst- •VikaterimnjU g0Ve^e živi“ ^ *° pričeli leta a 24 mladih volov tskr prehrambftOi e* b? se vsako Te-'eleta poskusni čredi še S^a/boi?- Pokazali, da ži-O.hran® usP®va- če ima HUl 'n s Prvih osem me-klicah brai?' Pri kravah #f ot dodatno Sipine . zP°laB° poljub, sena lon“ntratov in iC>čho hNat0 sledi osem' z reza. N> ltr° odeheit? pa se te' o. ““Obelijo s travnato \ m Ls*tera K,as ?° bila te- V nN. šestt- z moč- N rojstvu ■ tako težka N,Nka L u m še enkrat N ‘eleta Bno,rmalno hra- S>ka*Mi H°akuUSi 50 na-°bili skozi bi z močno to, , Oajhnli- Vse življenje »ih NernNsega me,a V vinogradu po opravljeni trgatvi. Huietovnlve * i I i I o I_JPP5 .. ,-r'Ni hraSu-0^'11 mese-0 hv °aSlo nre , j skrom-Nitj?.ni®ne Ji 168 a težo moč-U aa Pašo'"6' čim 50 j° „Kakršna setev, takšna žetev" - Očistimo travnike kamenja in trnja Ko se pojavi slana, preneha paša - Dela v sadovnjaku in na vrtu POLJEDELSTVO: V oktobru začnemo in tudi končamo s setvijo pšenice, ki jo sejemo v dobro pripravljeno zemljo. Imejmo pred očmi pregovor, ki pravi: «Kakršna setev, takšna žetev'!» Glejmo, da u-porabljamo. zdravo in dobro razvito seme, ker le tako nam je porok, da bo lahke, -in dobro prezimilo. Pšenico moramo pred setvijo razkužiti, to se pravi, uničiti moramo na semenu vse kali glivičnih bolezni, kar dosežemo z raznimi razkužili. Danes še najraje" poslužujemo razkužil v prahu. Na 100 kg semena uporabljamo 200 do 250 gramov razkužila «Caffaro». Ce nimamo drugega sredstva na razpolago, razkužimo semensko pšenico tudi tako, da namakamo seme v 2 do 3 — odstotni raztopini modre galice. Pobrali bomo tudi koruzo. Odberimo že sedaj ha njiyi storže za seme. Odberimo najlepše ter hranimo jih na takem prostoru, da ne morejo miši'do njih. Ne puščajmo na njivi koruznice, kajti tako nam |yrshirsm pasma po vsem svetu prednjači med vsemi drugimi pasmami po proizvodnji mleka % “tt' . k. N K' °Lthe WorId» nsko živinorej-- n„Je Pr‘*Pewn!o Use« t/oueje ži. «&re‘a*«rdteui ki suetoitv, mesa c c- tSl^0 “ečin proi*vod7ije, ŽNkc i* Z°rZ V°U shpr- 2 KM prof*,7*5u:°n0«4kc i>^e mleka »»in °l)li 'bsfce ^.„ave mleka. 2Vle„ slove^T™ k' s0 % °>eij ' kalare ,,V' nobena V*°t>ne ‘ Oa 111 druga “ ^rošdiUj>h 25 lelih kc-3 Tnesa 'eln Ir Lfj; živinoreja ^ r5°oCja' . živinorejci 1, da tj nVl. rk( 4te*/a*tno»tillrŠe pusme th-JvVi d°bre L’- M mo-\Mniski. ini?^ mleka-k ttMiv’’eioi norve. h$0h¥aJUT*torsi°J00 časa fiv ;..JS0rije pasmo lud* v Veliki Vot>Ve ?Ce|i u‘ieC“l0 dTVaT™”1- nekaj 't kjer čred te aiai “saj ttVrs?-0bUeLn4^/rikl, An- Hi* r, 50 /-sr i3“- ^^nc“*top’“ke rejceu pasme, katera je bila v Apr-u v zahodni Škotski od 31, mar. ca do 2. aprila tega leta, Med, drugim so razpravljali tudi o novem registriranju rodovnikov Hvali, ki je mnogo boljše kot dosedanje. Tako bo vsak, ki bo kupil kravo aprshirske jrnsme, prejel V roku največ 48 ur potrdilo o vseh posebnostih in lastnostih kupljene šivali in štirih rodov, iz kale. rih izhaja. Zgodovina aprshirske pasme je zelo zanimiva. Te živali so začeli rediti pred približno enim stoletjem v okraju Dun-lop v Agrshirski grofiji, kjer je bilo obdelovanje zemlje zaradi nepovoljnih podnebnih razmer zelo težavno. Zato so potrebovali odporno in dobro govedo, ki bi jim s svojim donosom pomagalo zaokrožiti skromne dohodke. Zaradi od pornosti, dolge življenjske dobe tn velike količine mleka, ki jo dajejo kljub pomanjkljivim pašnikom, so agrshirske krave najbolj odgovarjale njihovim potrebam. Med prebivalci bližnjih področij se je kmalu raznesel glas, da v dunlopskem okraju redijo visoko kakovostne krave In tako se je aprshirska pasma začela uveljavljati po vsej jugozahodni Škotski. Istočasno se je tod začelo širiti sirarstvo, kateremu gre zasluga za sedanjo blaginjo lagali veliko važnost na fizične lastnosti agrshirskth krav, posebno v kolikor se Uče odpornosti in moči nog, na kate. rih počiva skozi dolga leta težko z mlekom napolnjeno vime ki vzbuja zavist rejcev vseh drugih pasem. Agrshir-ske krave imajo lepo razvite boke in čeprav niso zelo velike so lepe in zdrave živali. Rejci skušajo dobili od vsake krave eno tele in 4545 l mleka na leto, ki vsebuje 4 odst. maščobe, kar lahko dosežejo, ne da m žival preveč izmoz-aavali Posamezne k-ave pa dajejo letno še več kot 4545 l m StaHstike britanskih rij cev izkazujejo številke, k' upravičeno vzbujajo pozornost. Dve kravi sta n. pr. v uohi med enim in dtuQiifl tčlctotti dali več kot 13,000 t mleka Keka krava agrshirske P«'J' le. ta 1950 in leta 1052 izšla kot zmagovalka na natečaju za tako imenovani eSilcockss zlati pokal, katerega se lahko udeležujejo rejci iz Anglije tn Wa-lesa nekega bika iste pasme pa so na neki dražbi prodala za 1)450 funtov steriingov. -.2 nedorastlih bdeov, ki so bili last istega rejca pa povprečno Po 2707 funtov sterhngov vsa. kega, kar je M pravcati re- Živinorejci, ki obiskujejo živinorejske razstave v tujini, so 1 . . An '..ara aiiT* tega področja. Med obema sve- lahko motovili, da igra a\,r-tovnima vojnama, ko je bila shirska pasma 7člo važno vlo. usoda Velike Britanije v veli. ki meri odvisna od njene proizvodnje živil, »o se aprshir-ske krave zaradi izvrstne kakovosti in razmeroma nizkih vzdrževalnih stroškov dokonči no uveljavile. Britanski rejci so vedno po- ulttf OfVU go v poljedelskem gospodarstvu vseh tistih dr.ov, kjtr to pasmo redijo, 'Uujt živinoreji6* pa redno prihajajo v 1 eliRo Britanijo, da nakupijo nOv« živali, katerih izvor jini )amči; da bodo dobro izdali svoj denar. nastaja dvojna škoda: na njivi nam segnija krn\», s. katero moramo računati pri pomanjkanju druge krme. Poleg tega pa se v koruznici zaležejo razni škodljivci, ki jih pozneje prenašamo na naše senike in skednje ali pa ostanejo na njivi in Čakajo prihodnjega leta. Zažgimo kar na njivi vsa okužena stebla. Z njiv spravljamo ajdo, repo, korenje, njivsko kolerabo in zelje. Pri spravljanju pridelkov ne pozabimo na semensko odbiranje! Za pridobivanje pesnega, repnega, korenjevega in kolerabskega semena odberimo že na njivi najboljše, srednje debele in pravilno vzrasle rastline ali korenine in jim obrežimo listje tako, da ne ranimo srca. Vse za'pridelovanje semena odbrane rastline shranimo čez zimo na suhem prostoru v kleti, kjer jih po-taknemo v pesek. Tudi za pridelovanje zeljnega semena odberimo pravilno razvite rastline s srednje debelimi glavami. Vse odbrane zeljne rastline iz-rujemo s koreninami vred, jih shranimo v kleti na suhem, da ne začnejo gniti. D*'se zeljnim rastlinam ne posušijo renine, je najbolje, da ji sadimo v zemljo, ki si jo nanesemo v klet. Njive, ki jih ne mlslimO po-sejati z ozimiho, moramo čim-prej preorati. Nikdar no1 bomo priporočali dovolj globokega jesenskega oranja. Zemlja naj ostane v grudah, kakor jih je nadrobil plug. Globoko jesensko oranje uničuje plevel, rahlja zemljo tako, da vpija mnogo deževnice, ki drugače na zbiti neizorani zemlji odteka. V obalnih krajih je še vedno priporočljivo okopavati zelenjavo ln ji gnojiti z razredčeno gnojnico. TRAVNISTVO: Za naše travnike Je treba skrbeti takoj, ko pokosimo otavo. Ni samo suša kriva, da nam primanjkuje krme, temveč dostikrat tudi naša nemarnost. Ko pasemo živino po travnikih, ne držimo križem rok, ampak uničujmo trnje in odstranjujmo kamenje, z železnimi grabljami pa uničujmo meh in poravnajmo krtine Naši travniki so močno izčrpani. Najbolje jih zato gnojimo s kompostom in z dobbo razkrojenim hlevskim gnojem. Namesto s hlevskim gnojem, ki ga lahko bolje izkoriščamo za njivsko gnojenje, je priporočljivo gnojiti travnike bolj z gnojnico. V tej je predvsem dušika: manj pa je v njej kalija in skoraj nič fosforne kisline. Ko bomo pa imeli še na razpolago umetnih gnojil in ker je gnojenje z gnojnico enostransko in pomanjkljivo, bomo dopolnili to gnojenje tudi z umetnimi gnojili, s super-fosfatom in kalijevo soljo, ŽIVINOREJA: Ko začne počasi zmrzovati in se pojavi slana, nehajmo goniti živino na pašo, da se izognemo napenjanju in pri breji živini tudi zvrženju. Kakor paša tako pojemljejo tudi zelena krmila in že je treba misliti na prehod k suhemu krmljenju. Pri prehodu ravnajmo z vso previdnostjo, da se obvarujemo marsikatere nevšečnosti v hlevu. KLETARSTVO: V kleti imamo zbran trud in delo vsega leta. Glejmo, da pri vrenju ne pustimo zraku prostega dostopa h kipečemu vinu. Klet naj bo čista^ oprana in požvepla-na. sodi čisti in zdravi; Ako smo pri trgatvi ločili zelene in gnile jagode od zdravih in zrelih ter smo v kleti vse uredili, kot zahteva umno kletarstvo, bo vino brez napak in bolezni. SADJARSTVO: Sadnega drevja ne smemo zanemarjati. Ze v drugi polovici oktobra lahko pričnemo s presajanjem. Ovijmo sadno drevje z lepilnimi pasovi. Z dreves odstranimo vse nepotrebne veje in če je še mogoče, poškropimo jih z močno raztopino modre galice. Ne smemo tudi pozabiti, da drevo porebuje hrane. Ce nimamo drugega gnojila, zalijmo ga vsaj z gnojnico, kateri dodamo na 100 litrov 2 do 3 kg superfosfata ih do 3 kg 40-odstotne kalijeve soli. VRTNARSTVO: Pripravimo lehe za zimsko solato tako, da bodo visele proti jugu. Proti koncu meseca posadimo v pripravljene lehe solatne sadike Najbolje je, da presadimo tudi zgodnji kapus že ta mesec na stalno mesto. Preorjimo ali prekopljimo obenem v ta namen zemljo, poravnani zemlji napravimo za posamezne vrste okrog 10 cm globoke razore, ki so približno 75 cm narazen. Vanje ‘nasadimo kapusove sadike razdalji 25 do 30 cm. V razo-rin prezimi kapus bolje nego v grebenih. Tudi zgodnji grah je dobro sejati že ta mesec, zimske gredice posejemo naknadno solato za zimsko upora bo. Cim bolj rase in se razvi ja, tem bolj jo redči. ČEBELARSTVO: Preglejmo svoje panje, ali imajo dovolj zaloge, ali so dovolj močni. Ce ,50 zaloge pičle, jih izpopolnimo, najbolje z medom. Ce imamo odveč medu, ne prodajajmo vsega. Kaj bo, če nam ga zmanjka spomladi, če bo vreme neugodno? Midi Anton Gruden iz šempolafa GO-letnik V ponedeljek, 28. sept. je praznoval svoj šestdeseti rojstni dan predsednik našega prosvetnega društva Anton Gruden, oče narodnega heroja Bliska. Domači oktet je slavljenca prijetno presenetil s podoknico in mu zapel več primernih pesmi. Tudi mi mu čestitamo in želimo še mnogo let zdravja in dobre volje Ostra borba za vsakdanji kruli Kako narašča stiska za denar, kaže med drugim tudi ve. lik lov na korčke (ciklame), ki jih nabirajo mladina in odrasli ter z drugim jesenskim cvetjem in listjem vred nosijo v Trst. Tržačani ljubijo, kot znano, tudi rejevo listje, ki ima zelč lepe in žive barve. Gre tore: za zadostitev. dveh čutov: vonja in vida. Svoječasno smo se za korčke kaj malo zmenili, pač pa smo za časa bivše Avstro-Ogrske nabirali, posušili in omlatili rej in ga peljali v Tržič, kjer so ga predelovali v mazno olje. Danes tega zaslužka ni več. Pa tudi če bi bil, bi se nabiranje ne izplačalo, ker bi hoteli kapitalisti imeti,:, to surovino po skrajno nižki ceni. Pač pa se izplača po vaseh onkraj državne meje (v Jugoslaviji). Zakaj ta razlika? Sa_ mo zato, ker je tamkaj izkoriščevalcem delovnega ljudstva, kapitalistom odklenkalo in namesto njih odločajo gospodarstvu delovne roke. Takoj po osvoboditvi in še kasneje ni moglo ljudstvo tega velikega preobrata razumeti. danes pa se že dobro zavedajo, kaj pomeni ljudska oblast Dočim so naši znanci, prijatelji in sorodniki poprej precej tožili (kar ni nobeno čudo, ker ni nobena šala graditi na ruševinah, brez sredstev in v obroču zunanjih sovražnikov in s stisnjenim pasom), so danes že dober volje. Značilna je 0-pazka, češ: Prej smo morali nositi piščance in pršute v Trst. danes jih pojemo sami. Vsi so zaposleni, vse lahko vnovčijo, ne da bi jim bilo treba nositi ali voziti daleč od doma, prav tako morejo v državnih trgovinah ali zadru. gah nabaviti potrebno blago doma. To znajo ljudje vedno bolj ceniti, posebno ko vidijo, da se cene vedno bolj uravnovešajo, kakovost blaga izboljšuje in drugi nedostatki postopno odpravljajo,. Zato je kominformistična sovražna propaganda; ki je prvotno močno, nato pa vedno manj zalegla, danes skoro brez vsakega učinka, ker ji nasedajo le neozdravljivo bolni zaslepljenci Mliiba vinska letina na področju Marnu* tor 4*o I Lir ■ John Galswort: Moderne komedije, platno . . 2.400-—. Rudolf Badjura: Ljudska geografija, platno . 900,— Vet. Stanko Arko: Zivinozdravniškl nasveti, platno 420.—1 D. Defoe: Robinzon Krozue, broš. . . 400.—. Swift: Guliver med pritlikavci in velikani, broš. ..... 200,— KNJIGA Josip Broz Tito od VLAD1M Dobile jih v slovenskih knjigarnah v Trstu, Gorici in Sesljanu Tovorni prevozi Tal. it 5608 »sobni ovlobusni prevozi A V TOGARAŽt z MEHAMIČMO DELAVNICO TRST • Ulica Moreri 7 * ROJ \ N STARA IN ZNANA TVRDKA > H ki se je preselila v Ul. detla (Mia 15 tel. 95089 z zadovoljstvom obvešča svoje odjemalce, da ima na razpolago novo vrsto šivalnih strojev svetovne znamke SIMCA s križnim šivom za gumbnice, pritrje vanje gumbov in čipk ter vezenje brez okvira. 25-letno jamstvo. Naprodaj rabljeni poglobljivi stroji tn v omaricah. Vzamemo v račun in dobro plačamo rabljene stroje Popravila z jamstvom. Obročno odplačevanje po 50 lir dnevno. Brezplačen pouk v vezenju. Kako določamo sladkor Sladkor v moštu navadno določamo s tako Imenovano mostno tehtnico, moštimetrom, ali kakor ga naši kmetje imenujejo «provin». Nasplošno je v uporabi klosterneuburaka ali Babova moštova tehtnica. Te tako enostavne priprave ni potrebno predstavljati večini naših kmetov. To je zaprta steklena cevčica, ki je na spodnjem koncu obtežena z živim srebrom ali svinčenimi šibrami. Prostorninskj % grami deli ladkorja alkohola alkohola 16.0 7.68 9.46 16.5 7.92 9.76 17.0 8.16 10.05 17.5 8.40 10.34 18.0 8.64 10.60 18.5 8.88 10.97 19.0 9.12 11.21 19.5 9.36 11.50 20.0 9.60 11.79 20.5 9.84 12.08 21.0 10.07 12.37 21.5 10-32 12.63 22.0 10.56 12.94 22.5 10.80 13.32 23.0 11.04 13.51 23.5 11.28 13.80 24.0 11.52 14.09 24.5 11.76 14.37 25.0 12.00 14.66 Gornji del cevi je opremljen z lestvico in eventualno tudi s termometrom. Cim više se tehtnica pogrezne, manj sladkorja ima mošt, (kar n! tako gost), in manj stopinj prikazuje na Itistvici. Ce tehtnico n. pr. pogreznemo v vodo se bo pogreznila do tam, kjer ie na lestvici zaznamovana ničla (0). Na lestvici lahko preberemo število. do katere se je tehtnica pogreznila v mošt in ta številka nam pove približen odstotek (grad) sladkorja, ki je v mefttu. Zakaj omenjamo «prl- bllžen# odstotek? Zato ker ni pravilna trditev, da nam tehtnica da grame sladkorja v litru mošta temveč nam da le grame v 1 kg mošta. Znano je pa, da liter mošta tehta več kot 1 kg. Iz tega, kar smo navedli. je razvidno, da ne drži popolnoma trditev, da dobimo volumsko (vsebinsko) količino alkohola, če pomnožimo stopinje, ki nam jih prikazuje tehtnica 53abo, temveč so potrebne neke določene korekture (popravki), ki jih dobimo v tabeli. Z druge strani nam mostna tehtnica ne da točno količino sladkorja brez potrebnih popravkov, in sicer zaradi tega, ker mošt visebuje poleg sladkorja tudi nekatere druge snovi (približno 3% skupnega suhega Izvlečka) in ker Babova tehtnica kaže pravilno ie pri temperaturi 17,5 stopinj C. Zato moramo mošt najprej ohladiti ali pa segreti do določene stopinje toplote. Ker je z druge strani ohlajevanje in segrevanje precej sitna zadeva, se v ta namen poslužujemo posebnih tablic, v katerih dobimo popravke za vsake pol stopinje C. Vzemimo n. pr., da je temperatura mošta 22.5 stop. C. Razpredelnica nam pokaže, da moramo za to določeno temperaturo uporabiti popravek od plus 1.0. Torej moramo dodati prebrani številki še 1. Tem- per. 15.5 15.5 18.0 16.5 17.0 17.6 18,0. 18.3 Popra- vek — 0.5 -0.4 — 0.3 -0.2 — 0.1 Jr 0.1 + 0.2 Tem- Popra- per. vek 19.0 + 03 19.5 + 0.4 20.0 + 0.5 20.5 + 0.8 21.0 + 0.7 21.5 + 0.8 22.0 + 0.9 22.5 + .1.0 Upali smo, da bomo o letošnji vinski letini poročali bolj ugodno, a ne moremo. Trta je bila letos preveč prizadeta od peronospore in dru gih že znanih neprilik. ki so prizadeli pridelek na količini in kakovosti. Vinskemu soku manjka zadostna količina trs. nega sladkorja Tega se zavedamo vsi vinogradniki in bi bili radi še izpostavili grozdje soncu, a smo se bali gnitja. Kdor je mošt sladil z dodatkom sladkorja, je storil prav. O drugi letini se ne moremo pritoževati. Posebno so lahko zadovoljne mlekarice, ker smo se letos mogli preskrbeti z zadostno količino razmeroma dobre kr. me. Seveda bi morali temu ! posvečati še večjo skrb, ker | je in ostane živinoreja osnov, j ni člen v našem gospodarstvu, j . Moramo pa priznati, da se j tudi mi zanimamo za izbor j- I | šanje kmetovanja in je velika j i, .škoda, da nima naša mladi- | na prilike, da bi se strokov- j no izobrazila in se seznanila vsaj z osnovnimi načeli naprednega gospodarjenja. Pri nas se poznajo posledice zad. njega naliva, ki je razril poti in zalil dole celo do višine treh metrov. Se razume, da se kljub vsakdanjim brigam zanimamo tudi za dogodke v svetu, posebno za one, ki posegajo v našo usodo Trst in mi, to vprašanje nas precej zaposluje. Pri tem razmotrivanju se oziramo na Jugoslavijo, ki pomeni dosledno in iskreno zaščitnico nele naših, ampak življenjskih interesov vseh tržaških demokratičnih množic. Njena odločnost in nepopustljivost nasproti italijanskim nameram in njeni cunjarski politiki nas utrjuje v prepričanju, da se bo tržaško vprašanje končno reiilo tako, da bomo s Trstom vred zaživeli boljše gospodarsko življenje in nam bo zajamčena enakopravnost v vsem javnem življenju. Mmrt apoštovane in zavedne Openke V petek smo pokopali na Opčinah Terezo Skrlavaj, po domače Gubinovo. Umrla je po dolgi in mučni bolezni, katero je prenašala s potrpežljivostjo ob podpori njene dobre družine. Ganljivo je bilo videti, ko so jo nesli na zadnji poti njeni štirje sinovi. To do-kazuje, kako je znala ta dobra mati povezati svojo družino, katero je vzgajala v iskreni narodni zavednosti. Pokojnica je zelo rada prebirala naše na. predno slovensko čtivo in ob vsaki priliki je rada pomagala za potrebe svojega naroda. Velika udeležba pri pogrebu je najboljši dokaz, kako je bila spoštovana. Naj ji bo lahka domača zemlja, preostalim pa naše sožalje. r \2U v___> Fotografski laboratorij RAZVIJANJE KOPIRANJE POVEČAVE REPRODUKCIJE DOKUMENTOV HITRA POSTREŽBA IZDAJE INDUSTRIJSKIH IN REKLAMNIH FOTOGRAFIJ FOTOGRAFIRANJE BELO IN ČRNO IN V BARVAH U POSVETOVANJA IN PROEACONE telefonirajte brez obveznosti na INDUSTR1JC1 ! Dajajte vrednost vašim proizvodom s fotografiranjem pri tistem, ki vam lahko napravi kliše v črnem in barvah! 93-873, 90-818 m a clew s ZASTOPNIK IN GLAVNA ZALOGA MDR. KOUDRCII TRCDVCEV I JESTVINAMI TRST - Ul. Vaidirtvo 3, tel. SO -34 Mij jVfT Vremenska napoved za danes: Jasno vreme z delnimi krajevnimi pooblačitvamj v pop oldanskih urah. — Včerajšnja najvišja temperatura v Tr's*'u )e znašala 23 stopinj; najnižja pa 16.8 stopinje. TRST, nedelja 4. oktobra 1953 PRIMORSKI DNEVMIK RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cona Trsta: 16.30: Popularna simfonična glasba. Trst II.: 11.15: Godalni kvartet v e-molu «Moje življenje«. Trst It H- • Simfonični koncert dirigira Vittorio Gui. Slovenija 15.45: Repriza veselega večera Radia Ljubljana. mmš&m k*.. *....... ŠE O SPOMENICI ORGANIZACIJI ZDRUŽENiH NARODOV Z OBRABLJENIMI FAŠISTIČNIMI ARGUMENTI JIM NE BO USPELO PREVPITI RESNICE Kljub nasprotnim trditvam, je na dlani, da Slovenci ne morejo uporabljati materinskega jezika v uradih, na sodiščih ter v občinskem in pokrajinskem svetu Italijansko šovinistično časopisje v glavnem še ni komentiralo vsebine spomenice pokrajinskih in občinskih slovenskih svetovalcev, odbornikov in županov Organizaciji združenih narodov zaradi diskriminacijskega ravnanja italijanskih oblasti s slovensko manjšino na Goriškem in Videmskem. Medtem ko je tržaški klerofašistični «Giornale di Trieste« objavil samo golo Tanjugovo vest, se je videmski monarhofašistični «Messagero Veneto« spustil nekoliko dalje in vest komentiral na način in z uporabo izrazov, ki jih je uporabljal pokojni «11 Lunedi«. V članku na prvi strani z naslovom «Nesramnost brez mere» je pisec skušal dokazati neresničnost trditev, navedenih v spomenici, s stokrat premletim in zastarelim »dokazom«, da «je nemogoče govoriti o raznarodovalni politiki v Italiji, ki dovoljuje delovanje neke Demokratične fronte Slovencev celo v krajih, kjer Slovenci ne obstajajo« medtem ko v «italianissimi coni B in v Istri nočejo več slišati niti tradicionalnega beneškega narečja«... Ni prvič, ko lahko beremo v italijanskem šovinističnem tisku take nesramne laži. To je postalo že vsakodnevna praksa, katere smo se do neke mere že navadili in z njeno pomočjo ugotovili šovinističnost in lažnivost obenem, katerih se oprijemlje italijanski tisk v veliki večini. To je nadaljevanje fašistične ukazovalne prakse. Kar reče duče, to je edino pravilno in neovrgljivo; kar reče Dc Ga-speri ali Bella je čisto zlato; o tem se ne da več diskutirati. Treba se je po njegovih u-kazih ravnati. Zato smo danes v Italiji priče naravnost papagajskemu posnemanju šovinističnih izjav velikih šovinističnih voditeljev s strani nič manj šovinističnih listov, da bi kar najbolj kričali po Goebbelsovih metodah v svet tisto, kar njim najbolj ustreza In ne glede na to, ali je res ali ne! Toda resničnost je popolnoma drugačna. Dejstev ni mogoče izbrisati. Dejstva ostanejo, in z njimi ostane neizpre-menjeno tudi sedanje diskriminacijsko ravnanje s Slovenci, ravnanje, ki ne dopušča, da bi pripadniki manjšine u-porabljali v uradih, javnih u-stanovah, na sodnijah itd. slovenščino. Čeprav je tako stanje nezakonito, še vedno kljub obljubam niso izdali manjšinske zakonodaje, ki bi kolikor toliko uredila sedanje krivično stanje in odpravila materialni in moralni pritisk na manjšino. Ze večkrat smo poudarili, da od Italije ne zahtevamo nič več kot tisto, kar so dale jugoslovanske oblasti italijanski manjšini. Ce bi nam rimski krogi priznali toliko pravic, tedaj bi se nam ne bilo treba iz dneva v dan bati za naš narodni obstanek, ampak bi lahko govorili slovenski celo v rimskem senatu in zbornici! Za te pravice se borimo. Borili pa se bomo še naprej, dokler ne bo naša prihodnost jasnejša, skratka, dokler se ne bo sedanje pol legalno stanje kakršnega najdemo morda še v džungli, odpravilo in nadomestilo s stvarnim izvajanjem že obstoječih zakonov in določil ter sprejtjem novih, katere je italijanska vlada že napovedala, pa jih ni nikoli izdala. Dokler pa tega ne bomo dosegli, se bomo poslužili vseh dovoljenih sredstev, da se ohranimo pri življenju. «Tička» mu je ukradla listnico 39-letni Venanzio Moznik iz Rezije je prijavil policiji 57-letno Elizabeto Gabrielovo iz Ul. Don Bosco 12, ker mu je ukradla listnico. Oba sta namreč 25. septembra popivala v Pertotovi gostilni na Kornu, Od tam sta šla še v druge gostilne, dokler ni Gabrielova na lepem zapustila Moznikovo družbo. Čeprav pa ga je imel tudi on precej «pod kapo«, je vendar takoj opazi), da mu je Elizabeta izmaknila listnico s 5 000 lirami. Takoj je skočil na noge, se skoraj dodobra streznil in pričel iskati nepošteno vinsko sestrico. Sreča mu je bila naklonjena. Do. hitel jo je pri gostilni «Alla buona botte« v Ul. Ascoli. Gabrielova je na Moznikove zahteve po vrnitvi listnice odločno trdila, da je nima. Resnica pa se je kmalu izkazala. Izza nedrij ji je padla na tla listnica, katero je Moznik takoj zagrabil. Kmalu po aretaciji je Gabrielova že sedela v sodnih zaporih v Ul. Barzellini, kjer se je verjetno že temeljito skesala za storjeno dejanje. Elektrika ga je opekla V petek zvečer je 40-letni Mario Corecig iz Steverjana pripravljal v svoji kleti kadi za stiskanje grozdja. Ker je bilo v kleti temno, je popravil neko žarnico, pri čemer pa ga je tok opekel. Dobil je opekline tret ^ stopnje. Zaradi tega je ležal nad eno uro v nezavesti. Odpeljali so ga v bolnico Brigata Pavia, kjer so mu nudili takojšnjo pomoč, v poznih večernih urah je lahko zapustil bolnico in odšel domov. Ozdravel bo v približno 20 dneh. Zastrupitev z jedjo Včeraj zjutraj ob 9.30 je rešilni avto Zelenega križa odpeljal v bolnišnico pri Rde. či hiši 24-letnega Micislava Bruleviča iz Ul. Baiamonti št. 3. Včeraj zjutraj je za južino jedel neke ribe in takoj za tem je začel čutiti bolečine in motnje v želodcu Iz tega sklepajo, da so bile ribe kaj pokvarjene in so povzročile zastrupitev. V bolnici so mu takoj izprali želodec. Nesreča na delu 57-let,m Miehele Mainardi iz Ul. Giacinto Gallina št. 33, delavec pri vinskem podjetju Milano, se je včeraj okrog 14.50 ponesrečil na delu. Prenašal je steklenice, od kate- rih se je ena razbila. Pri tem se je s črepinjo urezal v levo roko. Najprej se je zatekel na Zeleni križ, od tam pa ga je rešilni avto odpeljal v bolnico Brigata Pavia, kjer so mu obvezali roko. NOVI MATURANTI V jesenskem roku so napravili klasično maturo še štirje kandidati, in sicer; Viljem Nanut, Dana Bratuž, Mavra Pertot in Alojzij Tul. Čestitamo in jim želimo še mnogo uspehov! j POZIV NAJEMNIKOM ! ustanove «Tre Venezie« Odbor najemnikov, ki imajo tožbo z ustanovo Tre Venezie, je zbral že precej denarja za kritje odvetniških in sodnih stroškov. Ker pa mu primanjkuje še kakih 30.000 lir, bi bilo pravilno, če bi plačali svoj znesek tudi tisti, ki tega še niso storili. V nekaj dneh bo treba plačati vse stroške. V skladu z zadnjim sestankom pa naj najemnino plačajo vsaj pred sv. Martinom. IZLET V POSTOJNO SEJA OBČINSKEGA ODBORA RAZŠIRITEV MOSTU pri Drevoredu XX.septembra Goriški mestni bolnišnici bodo izplačali 5.400.000 lir za oskrbovalnino bolnikov V četrtek zvečer je bila se. ja občinskega upravnega odbora, ki ji je predsedoval župan dr. Bernardis. Na seji so razpravljali o raznih sklepih in jih odobrili. Po proučevanju nekaterih Zveza slovenskih prosvetnih sk'eP0V upravnega značaja je društev v Italiji organizira 8. odbornik za javna dela, geo- novembra enodnevni izlet v imeter Bt°Uer‘ P°r,oca‘ ° sta' „ . . , . * niu mosta med Ul. S Chiara Postojno z ogledom mesta, Po- M Drevoredom xx -septem. stojnske jame .n Predjamske-1 b v . skladu z na4rtom za ga gradu. Vožnja z avtobusom j editev odobrili so na-m vizumom stane za nečlane ljah bodo mesnice ves dan zaprte. Darovi Za Dijaško Matico 800 lir, za člane pa 609 lir. Prijave sprejema ZSPD, Ul. Ascoli št. 1. Prinesti je treba do 23. oktobra potni list in fotografijo. POSLEDICE BREZPOSELNOSTI IN BEDE EKSPLOZIJA GRANATE POVZROČILA GROZNO SMRT MLADEGA MOZA Ker je bil brez dela, se je preživljal z nabiranjem razstreliva, pri čemer ga je končno doletela smrt V petek popoldne nekaj po 13. uri so doberdobski prebivalci slišali močan pok., Nihče ni podvomil, da je to eksplozija granate. Marsikdo je najprej mislil, da je zaradi bližine vojaštva in tankov prišlo do izstrelitve ali eksplozije kake njihove granate, toda kaj kmalu se je izvedelo, da je 27-letni Pacifico Jelen ob Dober-dobskem jezeru pri pobiranju starega železa, katerega je še veliko v zemlji iz prve svetovne vojne, nerodno ravnal z eksplosivom, kar je povzročilo njegovo smrt. Ko so orožniki kmalu po nesreče prišli na kraj, so z grozo opazili popolnoma razmrcvarjeno Jelenovo truplo, čigar deli so bili deloma raztreseni tudi po okolici. Jelen je bil brezposeln družinski poglavar z ženo in enim otrokom. Ze dolgo časa je bil brez zaposlitve. Ker je pač moral živeti, je često odhajal v okolico Doberdobskega jezera in odkopaval kose razstreljenih granat ter jih prodajal, da se je nekako preživljal. Sploh je na Krasu med brezposelnimi ta način zaslužka zelo udomačen. Zato pa se vsako leto pripeti več smrtnih nesreč, katerih vzrok je prav izredno slabo socialno stanje tamkajšnjega prebivalstva. Naj bo ta tragičen dogodek opomin oblastem, da ne smejo s tako majhno zavestjo odgovornosti gledati na izredno važno vprašanje brezposelnosti v naši pokrajini. Podvzeti morajo potrebne ukrepe, da se nadaljevanje sedanjega starvja prepreči s stokrat obljubljenim namakanjem krminskega polja, z gradnjo industrije, s sprejemom novih delavcev na delo v že obstoječa industrijska podjetja itd.. črt za razširjenje mostu, Glede zdravniške oskrbe je odbor odobril nekaj ukrepov zavetišča in izplačilo 5.400.000 lir goriški mestni bolnišnici Namesto cvetja na grob pok. Jožefa Primožiča daruje, jo sorodniki iz Pevme 2.000 lir. Najlepša hvala! Mali oglasi V coni A dajem v najem ali naspol dobro urejeno kmetijo 7 inventarjem pod ugodnimi pogoji. Informacije daje trgovina Furlani v Trstu ali ing. Rustja, «Vinoagraria» v Gorici. Dr. HLAVATY zobozdravnik na OPČINAH Narodna ulica št. 124 ZOPET REDNO ORDINIRA «UNI0N» Svetovno znana zavarovalnica od leta 1828 je v TRSTU, UL. VALDIRIVO 14 tel. 27512 - 5939. Prokurator RAVNIK Vozni red vlekov ODHODI: Proti Trstu: 0.24 (A.), 6.10 (A.), 7.23 (A.), 8.33 (A.), 10.02 (D.), 13.58 (A.), 15.50 (A.), 17.12 za oskrbovalnino bolnikov za (DD.), 18.32 (A.)*, 20.17 (A.), dvomesečje junij-julij. 121.26 (D.). Nadalje so sklenili; da se podaljša za Štiri mesece pogodba med občino in pokrajinskim odsekom športnih ribičev iz Gorice za ribolov v Soči, Glede prihodnje državne konference za disciplino cestnega prometa, o čemer je izčrpno poročal podžupan dr. Poterzio, je občinski upravni odbor odobril predlog župana o potrebi, da bi tej konferenci prisostvovalo tudi mesto Gorica. V ta namen so sklenili, da se bo konference udeležil po svojih članih avtomobilski klub iz Gorice. Po izvolitvi komisije, v kateri so odborniki in občinski svetniki, za proučitev odnosov med občino in podjetjem za pobiranje trošarin, je dr, Te-renzio poročal o mezdnih vprašanjih občinskih uslužbencev. Temu je sledila še diskusija in proučitev raznih sklepov. Nov urnik mesnic Od 1. oktobra do 31, marca bo za mesnice veljal sledeči urnik: ponedeljek, to.rek, sreda, četrtek, petek, od 7.30 do 12.30; ob sobotah in dnevih pred prazniki od 7.30 do 12.30 in od 16. do 20 ure. Ob nede- Proti Vidmu: 4,33 (DD.), 5.32 (A.), 6.29 (A.), 7.57 (A-), 8.32 (DD.), 10.46 (A.) 13.59 (A.), 16.00 (A.)*, 17,13 (A.) 19.15 (A.), 20.36 (A.), 23.16 (D.). PRIHODI: Iz Trsta: 5.30 (A.), 6.24 (A.), 7.55 (D.), 8.22 (A.)*, 8.30 (DD.), 10.44 (A), 13.55 (A.), 17.11 (A.), 19.10 (A.), 20.31 (A.), 2314 (D.). Iz Vidma: 0.23, (A.), 4.25 (D.), 6.08 (A.), 7.21 (A.), 8.29 (A.), 10.00 (D.), 13.56 (A.), 15.48 (A.), 17.10 (DD.), 18.30 (A.)w, 20.13 (A.), 21.24 (D.). * Ne vozi ob nedeljah DEŽURNA LEKARNA; Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Mantovan. Korzo Verdi št. 17 - tel. 28-79; od 8. do 12.30 pa je dežurna lekarna Viila S. Giusto, Korzo Italia št. 106 - tel. 31-52. KINO VERDI. 15: «Turek Napolita-nec«, barvni film. Toto. CENTRALE. 15: «Poplavljeno mesto«, R. Ryan in M. Po-wers. VITTORIA. 15: «Diva», B. Davis. MODERNO. 15: «Ubežniki», G. Modison. KINO STANDREZ. Danes ob 20. uri; «Cora Terry», M. Rokk in J. Siber. IPK li Silil Ig .. n 1 . jj ■ !•:: r . mmsm ii ir;..:... ESMHra ifi-Jp.. B 1|| s Ute11-', i, ili E: 1 PRVA ČETRTFINALNA TEKMA ZA TITOV POKALI RESHEWSKY SPET DOHITEL BRONSTBINA Cri/ena zmzila-Dilreil 4:2 (3:1) Včeraj v Zuerichu XVIII. kolo Danes se bodo odigrale še ostale tri tekme BEOGRAD, 3. — Danes je I irske napade. Prva dva gola bila tukaj prva četrtfinalna ‘ je dal Flening, desna zveza, ki je prvič nastopil v reprezentanci. Prva divizija: Arsenal-Preston 3-2; Black-pool - Manchester City 2-0; Bolton . Tottenham 2-0; Chel. sea - Sunderland 2-2; Hudders. field - Aston Villa 4-0; Liverpool • Sheffield Wednes-day 2-2; Manchester United -Burnley 1-2; Newcastle -Charlton 0-2; Portsmouth . Cardiff 1-1; Sheffield United-Wolverhampton 3-3; West Bromwich-Middlesbrough 2-1. tekma za pokal maršala Tita Nastopila sta Crvena zvezda in ljubljanski Odred. Zmagala je Crvena zvezda z ne previsokim rezultatom 4:2 (3:1). Gole za Crveno zvezdo sta dosegla Tomaševič v 1’ in 13’ I. polčasa ter v 13’ II. polčasa in Rudinski v 44' I. polčasa. Za Odred pa sta dala po en gol Toplak v 42’ I. polčasa in Zivotič v 13’ II. polčasa. Jutri pa bodo igrali ostale tekme Partizan in Dinamo, BSK in Spartak ter Vojvodina in Hajduk. LetoJnje tekmovanje za pokal maršala Tita je po vrsti sedmo. Doslej je Crvena zvezdi zmagala trikrat zaporedoma (1948, 1949, 1950), Fartizan dvakrat (1947, 1952) in Dinamo enkrat (1951). Hajduk se v tem tekmovanju nikoli ni plasiral bolje kot na 3.-4. mesto, medtem ko so Crvena zvezda. Partizan, Hajduk in Vojvodina vsak po enkrat zasedli drugo mesto. ZA SVETOVNO PRVENSTVO ŠKOTSKA-IRSKA 3:1 LONDON, 3. — Današnji rezultat; nogometnih tekem v Angliji; Irska _ Škotska 1-3 Tekma je bila v Belfastu in je veljala kot izločilna za svetovno prvenstvo. Rezultat tekme je pravi paradoks: Irci so nabijali na vrata Škotov, a so dosegli en sam gol in še tega iz enajstmetrovke 15’ pred koncem. Skoti, pa so do segli tri gole, čeprav bi lahko nasleli vse njihove napade na prste ene roke. Junaka dneva sta bila škotski vratar Parm in desni branilec Young, ki sta upropastila vse Giovannini danes nastopi FIRENZE, 3. — Prizivna komisija Italijanske nogometne zveze je danes pretresala pritožbo Inter zaradi diskvalifikacije Giovanninija za 2 dni ter ji deloma ugodila: diskvalifikacija se reducira samo na en dan, ki ga je pa Giovannini že prestal in bo torej jutri že lahko nastopil v tekmi proti Legnanu. Ljubljanski ASK je igral košarkarsko prvenstveno tekmo v Zagrebu proti Lokomotivi. Tekma se je končala neodločeno 54:54 ( 21:25). Toda zdi se, da je ta rezultat «nastal» šele po končani tekmi, za katero se je splošno mislilo, da se je končala z rezultatom 54:53 za ASK. Sedaj bo treba o stvari razpravljati še za zeleno mizo, čeprav izid tekme ne more več vplivati na osvojitev drugega mesta, ki je že v rokah ASK, medtem ko si je državno prvenstvo ponovno osvojila Crvena zvezda. ------- BIRMINGHAM, 3. — Na da-našriji večerni prireditvi je Gordon, PiVie z zmago na 4 milje v času 18:35,6 dosegel nov britanski rekord na tej progi. Ali je Smislov ponovil uspeh prve igre z Euu/ejem? - Gligorič je igral z Najdorfom Partije, ki so še bile na turnirju kandidatov prekinjene, so se končale z remijem med Reshewskym in Tajmanovom ter z zmago Kotova nad Stahl-bergom in Gellerja nad Euwe-jem. Stanje pred XVIII. kolom je bilo: 1. Smislov 10,5, 2.—3. Re-shewsky, Bronstein 9,5, 4. Naj-dorf 9, 5. Keres 8,5 »Boleslav-ski 8, 7.—9, Euvve, Petrosjan, Kotov 8, 10.—11. Tajmanov, Geller 7,5, 12. »Gligorič 7, 13.— liča. druga pa remi. XIV. kolo: Pirc — Matanovič remi, Bertok — Milič remi, Un-zicker — Rabar remi, dr. Vidmar — Benni 0:1, Donner— Nikolič 1:0, Udovčič — Golom-bek remi. Prekinjene so partije Porecca — Wade v enaki poziciji Vidmar ml. — Fuderer verjetno v remi poziciji in Ivkov — Kupper v nekoliko boljši poziciji za Ivkova, Prej prekinjeni partiji Kupper — dr. Vidmar in Golombek — 14, Averbah, Szabo 7, 15. Štahl- ®°nner sta se končaIi lemi-berg 4. (Z zvezdico označeni I Stanje po XIV- kolu: Mata-so že imeli prost dan). j novič 11, Fuderer 9 in pol (1), Včeraj so igrali XVIII. ko- Rabar 9. Unzicker, Donner 8 lo, vendar pa poročila nismo pravočasno prejeli. Gligorič je imel za nasprotnika Najdorfa, s katerim sta v III, kolu remizirala. Ostali pari pa so bili: Bronstein—Petrosjan (1/2:172), Reshewsky — Averbah (1/2: 1/2), Keres—Szabo (1:0), Smislov — Euwe (1:0), Geller — Stahlberg (l/2,:l/2), Kotov -Boleslavski (0:1), (V oklepajih so navedeni rezultati prvega srečanja med tekmovalci, to je v III kolu). Tajmanov je bil prost. Na mednarodnih turnirjih v Opatiji vodita še nadalje Matanovič in Nedeljko-vičeva Na mednarodnem šahovskem turnirju v Opatiji so bili v XIII. kolu doseženi tile rezultati; Benni — Unzicker remi. Rabar — Bertok remi, Kupper — Vidmar ml. remi, Fuderer— Pirc remi, Matanovič — Wade 1:0, Udovčič — Porecca, Golombek — Donner, Nikolac — dr. Vidmar in Milič L— Ivkov, vse prekinjene. Prekinjeni partiji Milič in Pirc ter Donner — Udovčič sta bili končani, prva z zmago Mi- in pol, Pirc 8, Ivkov 7 in pol (2), Vidmar ml. 6 in pol (1), Milič, Bartok, Golombek 6, U-dovčič 5 in pol (l), Benni 5 in pol, Porecca 5 (2). dr. Vidmar, Nikolič 5, Wade, Kupper 4 in pol (1). V XIII, kolu ženskega turnirja so bili rezultati takile: Pudar — Hausner 0:1, Rozant — Vukovič 0:1. Karff — Ne-deljkovič 0:1, Bačič — Bussers remi Velimirovič — Kazakova 1:0, Benini — Nagy 1:0. Prej prekinjene partije so bile odigrane takole: Kazakova — Bačič 0:1, Delak — Karff remi. V XIII. kolu pa so ostale prekinjene partije Timet — Delak, Hemskerz — Timofejeva, Ku-drna — Lazarevič, XIV, kolo: Kazakova — Benini 0:1, Bussers —• Velimirovič 1:0, Nedeljkovič — Timet 1:0, Hausner — Rozant 0:1, Kudr-na — Rudar 1:0, Timofejeva — Barčič remi Rezultati ' prej prekinjenih partij; Kuderna — Lazarevič 0:1, Timet—Delak remi, Hems-kerk , Timofejeva }:0, V XIV. kolu so bile prekinjena partije: Lazarevič — Nagy v nekoliko boljši poziciji za La-zarevičevo Delak — Hemskerk ALEKSANDER MATANOVIČ v nekoliko boljši poziciji za Hemskerkovo in Vukovič — Karff v dobljeni poziciji za Karffovo. Stanje po XIV, kolu; Nedeljkovič 12 in pol, Benini 12, Bussers 9 in pol. Lazarevičeva 9 (1), Hemskerjc 8 (1), Nagy 7 in pol (1), Velimirovič, Bačič, Rozant 7, Delak 6 (1). Timet, Kudrna 6, Karff 5 in pol (1), Vukovič 5 (1), Kazakova, Timofejeva 5. Hausner 4 in pol, Pudar pol točke. Veliko presenečenje je pripravil poljski atlet Janoš Sidlo na lahkoatletskem dvoboju med reprezentancama Poljske in Vzhodne Nemčije. Pred 12.000 gledalci je zagnal kopje 80,15 m. To je drugi met kopja čez 80 m. Prvi je bil Američan Held, ki je pred nedavnim dosegel daljavo 81,11 m, medtem ko se je prej že od 1. 1938 držal rekord Finca Ni-kaneria z 78,70 m. (Kot je znano, so Finci razpisali dragocen pokal, vreden več sto tisoč finskih kron, za tistega finskega atleta, ki bo prvi dosegel daljavo čez 82 m)! V dvoboju je Poljska premagala Vzhodno Nemčijo s 170:148 točkam. Dr. N. GIGLIA ZDRAVNIK KIRURG ZOBOZDRAVNIK Izdeluje proteze v jeklu, zlatu, kavčuku in plastiki. — Zdravi z najmodernejšimi sistemi. Sprejema od 9. do 13. ure in od 15. do 20. ure. TRST - Ul. Torrebianca št. 43 (vogal Ul. Carducci) - Tel. 71-18 Mizarji podjefnikt kmetovalci De skl tmre- tcoue, macesnove in trdth lesov in tra- me nudi najugodneje IR SI vialeSontM fel. 00441 tgiommiLE ■nul t lian za prevoz potnikov na STO in v inozemstvo FRANC LIPOVEC TRST • UL. TIMEUS ŠT. 4 Tel. 90296 ■ urad Tel. 33113 - dom DENE UGODNE PODJETJE brata ŠVARA ♦ [MMun delavnica a etloMi« In milili« ♦ TRST - Ul. Giulla Slev. 28 Telefon; 96 - 742 Krojadnica Petelin NABREŽINA st. 145 izdeluje moške in ženske plašče, obleke, ženske kostime, po najmodernejšem zadnjem kroju. CENE ZMERNE Ima na razpolago veliko izbiro vzorcev najboljših tovarn. OGLASI ut OGLAŠANJ? — — - ..I— ---- OGLAS JE POSREDNIK MED PROIZVODNJO , TRGOM. SKUSNJA JE DOKAZALA, DA PRAVILNO SANJE BLAGO LE POCENI, NE PA PODRAŽI. — KINO NA OPČINAH predvaja danes v nedeljo 4. oktobra z začetkom ob li uri in jutri ponedeljek 5. z začetkom ob 19. uri iz««1 zabavni barvni film družbe «Metro Goldwyn Maye «LEPA, MLADA IM BOGATIJ* (Ricca, giovane e bella) Igralci: Joane Powel in Danielle Darrieux. V torek 6. in sredo 7. pa dramatičen velefilm, katsM* si morate ogledati vsi «LA M/ll.QlOinA» j , (La donna che non si deve amare) z igralci svetovnega slovesa Dolores Del Rio ifl " 1 Armandariz. V četrtek 8. oktobra «PKEIZK(]ŠAIJA Z IHHVJEM» (La prova del fuoco) film. ki se odlikuje po krasni vsebini, odlični . int®,.uij, ciji in čudoviti režiji; igrajo Audie Murphy, Bill Ma V petek 9. t. m. bomo predvajali film «[ViqDRA KRI» (Sangue blu) -eSj z očarujočo igralko Joan Greword in Allec V soboto 10- t. m. naj nihče ne zamudi filma z ve® igralcem Fernandelom «SMI0 BU(i LAHKO 8001» (Solo Dio pub giudicare) ,,i PRIDITE VSI 1 PRIDITE vs ' Eno nalivno f10*10 v dob STARŠI! ŠOLARJI' Kdor si nabavi vse šolske potrebš&ne PAPIRNICI - TISKABS! U. BERNARDI - Ul. Mazzini* TEL. 93-6tf dobi v dar eno dobro nalivno r VSE ZA ŠOLO PO ZMERNIH NALIVNO PERO BERNU Al JE NAJBOLJŠE OD ^ DOSEDANJIH SAMO ZA 1.000.- LIR - 1 LETO JA*1S , IBC0EFG l MljKU » 4*40 Stanko Zi d8r' i c ŠEMPOLAJ ŠT. 4 (N«brl CENE 2 JI E ** OLAJŠAVE PRI P*"* ešio,) MOTOM 48 Čudovit' torček. * ySc£ pclf® .. n* i Prodaja . ®e-roke Si deu motofJe. popravi'9 geometsb izdeluje načrte za hiše in vile, zeniu-- ,,e • in P katastrske mape (tavolare) ter men 10 gr/ TRST - UL. CORONEO ST. 1/111 - TEL IZKUŠENA BABICA sprejema porodnice na domu TRST Ul. Crispi št. 50 ..N* c;jV^ i, KOLESA, oaF STROJE, r0 TE IN D*l,G V dobite v tudi na o b r , T R G O velik’ ( O * N KNEZ MflBKKŽIfUfl.tB URADI Skladišče I: UU.CRiaPI TKU.«3' ,)!) : II. delle Vlili/ir: šL 17-18 - Tol*" Odgovoru! urednik STANISLAV KENKU - UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHJ «. 8 HI. nad. - Telrfon itevlU« #3-808 In WK«i NAROČNINA: Ooo, A: mmečna 350. Četrtletni 900, poUetn. 1700, celoletna 3200 lir. Fed Hud repub Jugoslavija' Izvod 10. ^ 1 503 - UPRAVA: UU CA SV. FRANČIŠKA 4t. 20 - Telefonska Številka 73-38 - OGLASI: od 8. do 12.30 In od 15 . 18 - Tel. p^, . . kog, ___ yv,. ’ L, ,|A J lzvou 'C Cene oglasov: Za vsak mm vtllne v timu 1 stolpca trgovski «0._ finančno upravni 100, osmrtr^e 90 l,r - Za FLRJ »vsak mn. * rt« 1 *** oll, ", ™ , i** T?.. Vt?*'7* Jugo*!* vljo: Agencija demokratičnega D.Z° tuupeiTta*8^ 'ws^og'asov*0® din! — Ttaka TIskarakl zavod 7.TT - Podnižn. Gorica Ul. 8. Pellico MI. Tei. 33-82 - Rokopisi se ne vračajo Ljubljana Tr* revolucija 19 teL 204)09 teko« račun pri Komunalni banki v Ljubljani 606 - T - 892 — Izdaja Založništvo tržaškega nsl