fes
PHIHOHSKI DHEYHIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
J®JX. - Štev. 275 (2585)
Osvobodilna fronta zahteva preosnovo vseh oblastvenih organov v smeri popolne demokratizacije in z izročitvijo oblasti izvoljenim predstavnikom domačega prebivalstva*
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr.
TRST, petek 20. novembra 1953
Cena 20 lir
Zahtevamo enakopravnost in prenehanje diskriminacije namesto hitlerjanskih diktatov in mešetarskih sporazumov!
Zločinsko zamolčevan je hujskanje
že in neštetokrat lijtiir,; a imajo imperia-itu .... Rmsfci agenti v Tr-P ab vso oblast, s po-l!> šnr,ia,ere se v našem me-
'C7r Vc 1)0 mUi volP in
^ nalitiinadal^ei° fašistič-fy.lla ; i° zatiranja sloven-Jejj u]VrJa in vsega delov-
*!?■ h
•^"'0*1° neka-kšne krivice m
'■'»o	Trsta. Pa se
:;o >, nenehno pritožu-dneva v dan si iz-
"*onstr„n“vajajo za vzrok %V v 3 m krvavih ne->■ „' Jse seveda napihu-'!i i,„!razUinejših oblikah »jim	tisk m za
k c“ nru časopisi v sve-’!^o ?cP°redimo to histe-1^ostn;i,rica,tte italijanskih ^ic	° ne°bsto)ečili
vp?<iZ .nenehnimi m ved-
^ n«šihm« krwicam'■ ki se »»in Fe", na našiii do-C 9°dtjo
la m
Pravi namen tega Prikriti z njim kri-
nam tržaškim , ja ~T'‘, moramo ugotovi-vičj
k'
't lijj1 Jdt kričači počenjala J™- Maršal Tito je
J)-b ■” Beogradu posve-'•m- ..f1 vrsti razmeram, ti, jj. n Primorski Slovenci ,r*y Hrvati doživljali s l J0. naštel je t,ra-Požin ;nco umorov, ropov ' nad katero mora.
ii* *ezo«rf* suef' naštet je tosano diskriminacijski A anje, ki s1n0 mu „ izpostavljeni vseh
Bovora
na Okroglici in
“tl J,-..	.»vv^vivt	VO.-I.
Sere	t’1* <ct. Proo tc.
1 *e h’ r naterih smo živeli »%, "a’‘es živimo, so bile
5°B°Poi> e	obeh Titovih
5 °bj0i,;Svetovni tisk sicer i' kor n!t* 0<t 'taleč *>se-Nmoj ,e Predsednik FLRJ N j 1,1 pred vsem svc-A Pr!ltom pokazal, toda jt deloma pisal tudi o ■Sol	italijanski tisk je
'Pta„ Popolnoma drugače.
- tist italijansko liud-Jejj .'*• t>! bi prvo moralo fjionšfc-Sc eenedati. kaj so i 01 Jjj;1 oblastniki počenja- ( .k«,. 1 se danes počenjajo i .
# yse od leta 1H1S dali!0 oriUi Beneški Sloveniji o !<(I 1X66 dalje, to Mo k-!2 svojega tiska ni jl'hino ° uscm tem in-
(,',0tel jp |? 01 i j a Jt .v Jr i tisk svojih obvešča o vseh
disi v Trstu, bodisi v Italiji. Zaman lahko listamo po debelih letnikih njihovih glasil v zadnjih petih letih; nikjer ne bomo našli besed o dejanskem stanju zatiranja in fašističnem terorju in njegovih rezultatih v teh naših izmučenih krajih. Kjerkoli gre za zatiranje in borbo proti nam, proti Slovencem, proti Jugoslaviji, tam komin-formovska glasila celo prednjačijo.
Takšno početje postaja nezaslišano m izdajalsko predvsem v Trstu, v prvi vrsti zato. ker vemo, da so za. V-i-dalija oddali svoje glasove številni slovenski delovni ljudje ki pa svoio tragično napako v teh dneh, ko se je Vidali sam javno razkrinkal kot Pellov agent, obžalujejo. Čeprav ostaja Vidaliju for-
MOŠA PIJAPE ODGOVARJA NA PELLOV GOVOR
PELLA POSKUŠA IZENAČITI rimski imperializem i atlantskim paktom
I*red takimi italijanskimi poskusi bi se morali na Zahodu najbolj varovati, je poudaril Moša §jPijade - Rim je ponovno dokazal, da je glavna in verjetno edina ovira za mirno rešitev tržaškega vprašanja
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 19. — Rim je
lijanske vlade.
V zvezi s sinočnjo izjavo italijanskega vladnega predsednika Pelle v rimskem parlamentu je podpredsednik
ponovno dokazal, da je on glavna in verjetno tudi edina
ovira za sporazumno in mir--	.	.	,
no rešitev tržaškega vpraša-12V?zne®a Jugoslovanskega iz-nja. Gospod Pella ie s svoji- vrsne§a sveta ^osa P.jade v mi diplomatskimi frazami in svojem govoru danes na Reki s spretnim izogibanjem, da P°ud«ril. da je treba obzalo-
zavzame iasno stališče do iu- 'atl' da Ital!)a kaze do Jugoslovanskega predloga o kon- savanskega koraka m stalisca -	tako malo odgovornosti za res-
možnost mirne rešitve
I ferenci strokovnjakov, ki ga i .. malna legitimacija dob,jene-	; je svet ocenil kot konstruk-I nlFn°	.	.	..	.
ga števila glasov, mu ta for-	tivnega ponovno dokazal, da	I !rzaskaS=i . vprašanja.	Težko	je
malnost med javnostjo, ki	sogla5a s tistimi kl sodiio, da	I tedaj tudi nam biti	optimisti,
---------------------------- so stalne kabinetske metode'ko ?° na drugi strani gledali
prikladnejše za rešitev vpra-	In ^ vedno gledajo, da	bi
šanja kakor	neposredni stiki	| P prec vse nase	konstruk-	Zatem ie Viš-'n-ski kritiziral
med 7aintere>iiranimi	država-1tlvne naP°l’e za sporazum. Ju-	\ je Vis;nski kntlznal
mi Gospod	Peli" Te	rezervi	e°slovanska vlada,	je pouda-	i zahodni nacH, ki določa omeji-
mi. Gospod	Pella je	rezervi	u MoJa pj jade ne	b nikdar	'?v števila oporozemh *il. .Kri-
In It.	.	.	_	_	*	m	rl	a	1	^	1J i -	.1^.1%
dobro pozna razmere, ne more koristili, temveč ga lahko samo še bolj obsodi zaradi perfidnega zavajanja ljudi. Zato je zamolčevanje in hujskanje tega komin jor-movskega agenta še bolj ne-
iaga Sovjetska zveza, zato da se «prepreri. nevarnost nove svetovne vojne in zmanjša napetost med narodlu.
Pri obrazložitvi sovjetskega načrta, ki predvideva tudi prepoved atomskega orožja, znižanje oboroženih sil velikih držav zs eno tretjino ter odpravo vojaških oporišč v tujini, je sovjetski delegat Višinski obtožil ZDA. da. se upirajo vsem ukrepom za zmanjšanje mednarodne napetosti. Dodal je, da je ameriški vladi potrebno nadaljevati z oboroževanjem, zato da bi preprečila nihanje v ameriškem gospodarstvu.
on očitno meni. da je |
tiziral je določitev ameriških Grčiji, Turčiji in Spa-obsodi-i ((sovražno in popagando. ki jo v odijo proti Sovjetski
pran re dobro zaveda, da je i le bistvenost italijanskih pra-,	nn07nriYTahodne" sile’ i Včeraj je politični odbor za- j
popolnoma osamljen v s ir oj i , vic. poudarjajo v Beogradu, i .	“.	t	‘	,.	...	’; ključU večdnevno razpravo o
izdajalski janičarski, vlogi	Ni	težko razumeti, da je izvor j pajh	razorožitvi. Sprejet je bil s 53
Toda vara se. kdor misli,	’’	'	~	’	doizkusov.	i .
da bo to zamolčevanje in laganje rodilo uspeli. Minili
ran.
gotovitev notranje stabilnosti njihovih gospodarstev in obveznost, da vse države dolž-nice plačujejo svoje dolgove v celoti v zlatu.
LONDON, 19. — V pooblaščenih krogih potrjujejo, da bodo ZDA, Velika Britanija in Francija v kratkem zahtevale od Sovjetske zveze, naj pristane na nov sestanek namestnikov zunanjih ministrov štirih velesil v zvezi z Avstrijo. V kratkem bodo predstavniki treh zahodnih sil pripravili noto v tem smislu.
1 X , l	1	OCUIIIVII, <JC1 JU 1*. V V" 4	.	-,	,
] teh pravic v sklepu od 8. ok-    polz'vuso\ .	I	glasovi in 8 vzdržanimi para-i
, tobra.	i	V	zvezi z diskusijo v rim-. „ra, zahodne resolucije, kj do-j
j Odgovornosti za posledice j skem parlamentu pa je Pijade , jodSi da je napad zločin proti so tisti časi, ko je. bilo na- j takšnega stališča italijanske poudaril, da so .zastopniki ita-1 {JoveJtvu.' nai se pri tem *upo- i
u ^ >■ T 4,	Ti-,«	..	—	-. -	.. .	i i .	i	.	__	ti______ * 1 i i o	Vi	etrotslr	tolrm	ntrnl 1	tl i	,	- , - .	..	_	,	——
tu	| .	~	's	vvov	li	u	UOOlli
rji	dejstvih..	V
ftn- zato, ker so tako
I V 0 I IS
j-jk . ,resnična, da nanje ne 'VpPffiti, ker prav ta '*"■■■	ujejo	vso	tisto
ki je
i%Ldok«z fyol!~:?e metod,
iMo P0 'n Hitlerja pn-','Sko ?■	Ce	bi	ita-
fJPkt J^tvo za vse te j ,,lo of,	J°>. bi jih moralo
H-t«ej °uiti in poskušalo
C, ^Hm7<ial^evanic 'zvaja-L 9rp„ 1. f.uojim oblastni-
n t	Zat0 {i ob'
i.i' in ?°c?niajo ravno na-C’de \„°je,nu ljudstvu la-, 'icen, Bndijo krivice ne -	• temveč Italija-
ii tutfi h”1, hirati svoje Iju-l,„netiir. uIskajo proti nam v	Ua,;etno	šovinistično
V0®« lir, l nai bi P°dPrl° Kr* Prnf3;aSke agresivne na-A „ otl naši
šema l.udstvu nemogoče po- j vlade, poudarjajo v Beogra-1 lijanskih strank tekmovali v | rablja kakršno. koli orožje Ta vedatt pred svetom resnico | du, ne bo nosila Jugoslavija, j Šovinističnih m imperialist«-1 paragrai- ie nadomestil šovjet-in ko io je bilo mogoče skn- j ki bo kljub temu, zavedajoč1 nih zahtevah, ter dejal, da so : jlko besedilo na pod^ai kate-ti pred onimi., ki v te i letih >se svojih pravičnih zahtev in . bili med njimi celo tudi taki. ; V£ga bi vJwj‘a kj bj pr^a upo. odločajo, predvsem pa pred ‘svoje moči, še nadalje streme- ki so govorili o plebiscitu ce- .--tila atomsko orožie napra-sv< tovnim javnim mnenjem i la< da se v interesu ' miru v po v Dalmaciji in Zadru. Ju-jvjJa z|odin protj d’0ve?tvu in m pred naprednimi gibanji Uvetu najde miroljubna re- j goslavija ne želi mirne rešit- bj 1o morali imeti za voinega v svetu. Re.smc-r o nas. o | šitev.	j ve tržaškega vprašanja zato. j jjočinea.
vašem trpljenju in umiranju j‘ Današnja ((Politika)) pa pra-' ker je slaba, pravijo v Rimu. j sprejeta je. bila nato resolu-poi fas-zmom in o zatiran v j v;_ da jp pPHov govor v rim-1 Nasprotno, mi se zavedamo. (ija. ki poziva razorož.ltveno si danes krci svoio pot. Oba j skem parlamentu pokazal, da i svoje moči in svojih pravic in j komisijo, naj nadaljuje s pr.i-jipicjo marsaia 1 ha ■ sta r . ,e	'parlainent	soglasen.	;	prav zato bomo storili vse, da | ;arlevanji i P z lskaniem rnnž
t e m pogledu oolocilen dgpri- < ko se zabteva nekaj, kar' ni • se: 'to vprašanje reši na mi-n-os za zmago te resnice. ! italijansko. Toda če gospod c reti način. Take želje pa ne Zavedamo se sicer, da so [ Pella misli, da bo s kriča-1 vidimo pri italijanskih vodi-imperialisti v preteklosti s I njem v rimskem parlamentu j teljih. Medtem ko smo mi r.e-pomočjo takšnih metod za- [onemogočil morebitno konfe- j prestano delali na tem, da se molčevanja in hujskanja po- j renco o-Trstu, tedaj je to sla-j omogoči sporazum, so na dru-skušali doseči pri nas vedno ba politična računica, dodaja j gi strani Jadrana na vsak na-
V Beogradu so se zaključili vojaški razgovori med predstavniki Grčije, Turčije in Jugos'a-vije. Danes bodo o teh raizgovorih objavili uradno poročilo,
LAMEL PREIZKUŠA RAZMERIL SIL
med pristaši in nasprntnihi obrambne skupnosti
Z zanimanjem pričakujejo današnji BIdaultov govor - Rešitev spora o Posarju se pogosto postavlja kot pogoj za ratifikacijo
 političi..	...	-	i	i.	.
večje pozicije in koncesije. I «Politika». Zanimivo je, nada-: čin gledali, da ta sporazum da so dosegli odhod jugoslo- j ljuje list, da je bil gospod j preprečijo. Ko j vanske vojske iz Trsta pred osmim t leti. da so dosegli rimske sporazume, londonski, mešetarski sporazum in končno osmooktobrski diktat. Toda naš odločni nastop skupaj z vsemi bratskimi jugoslovanskimi narodi in njihovim
je pojasnil- ju-
Peiia zelo' jasen', ko je pouda* I goslovansko stališče v zvezi s ril nepomirljive zahteve in da j tržaškim, vprašanjem, je Moje bil zelo neodločen in zme- j ša Pijade	izjavil,	da	je	to
den, ko bi moral objasniti, ali [vprašanje	obrambe	pred	vsa-
je njegova vlada pripravite-! kršnimi imperialističnimi zali a na napore za miroljubno! htevami na jugoslovansko o-rešitev tržaškega vprašanja, i zemlje.
Prav to je tisto, kar je pri- j vodstvom naj bo opomin, da. čakovala od gospoda Pelle ne | je nastopil čas, ko je potreb- I samo jugoslovanska javnost, no namesto diktatov in me- j temveč tudi vsa svetovna jav-šetarskih sporazumov začeti 1 nost, ki ji je mir glavna skrb. z odpravljanjem fašističnih j kajti nadaljnji uspeh naporov. metod in diskriminacijskih j da bi se našla pravična re-j odbor OZN je začel danes raz. postopkov!	• šitev, je odvisen samo od ita-1 pravljati o ukrepih, ki jih pred,
Delo odborov OZN
NEW VORK, 19,
v francoski skupiščirai nadaljevala debata o evropski o-brambni skupnosti. Na jutranji seji sta govorila degolis_ta_ Lebon in Vendroux, ki sta poudarjala nevarnost nemške ^ oborožitve in nujnost podreditve ratifikacije evropske o-brombne skupnosti rešitvi snerskega vprašanja, V istem smislu sta se izrekla neodvisna republikanca Montel in Arsdre. Ta je med drugim izjavil, da ima Nemčija danes še več vzrokov kakor leta 1870 ali pa 1914, da sproži novo vojno. Kritiziral je nato dosedanje delo v zvezi z evropsko združitvijo in je dejal, da se ie cena premoga in jekla v Franciji zvišala, potem ko je začela delovati evropska premogovna in jeklarska skupnost.
Za ratifikacijo kot najboij-
r. n jo oborožitvi Japonske | okoliščinah pa sc je izrekel
neodvisni Beaumont,
Na popoldanski seji pa sta si stala nasrproti najbolj vneti zagovornik in največji nasprotnik evropske obrambne
PARIZ, 19. — Danes se je rejena sklenitvi sporazuma o
 Posarju, m nikakor potrebno,
da bi saarsko vprašanje služilo za pretvezo za imobili-zem, ki bi bii v nasprotju z interesi Francije in Evrcpe. Radikal Daladier pa je iz-
no.iM za ustanovitev odbora, ki bi ga sestavljale države, ki so najbolj udeležene v oborožitvenem tekmovanju, zato da se najde rešitev, ki bj bila sprejemljiva za vse države. Resolucija predvideva tuni. da ta ožji odbor lahko skliče tajne seje po potrebi v posameznih državah, ki so še posebno zainteresirane nr tem vprašanju.
Podpredsednik Nixon
vzrok, ki nalaga Nemčiji njeno politiko integracije«.
Daladier je na koncu izjavil, da bo «prava Evropa lahko nastala samo na podlagi sporazumnega miru, pri čemer ne sme biti izključena dežela, razil dvome, da bi posamezni'na katero nas veže prijatelj-1 važno odločitev v zunanji po-parlamenti odobrili dodatne I «a pogodba,,.	„w,,Wiki	zahteva,	naj	stališče	in
prc-tUiole. in se je izrekel .pro-.! Ob zaključku razpravljanja l.P“'-d_a Rancoske vlade
ske unije in naj vključi nujno čim večje število evropskih dr.av, predvsem pa Veliko Britanijo. V prepričanji, da je socialno in gospodarsko ozdravljenje države potreben pogoj za vsakršno
ti ratifikaciji pogodbe o'ev-jo interpelacijah so številni poslanci skupine ARS (dego lističu:	odpadniki) predložili
resolucijo, v kateri predlagajo naj se skupščina izreče ((odločilno proti sedanjim načrtom, ki bi spravili v na-spiotje bodočnost Francije in bedočnost Evrope, ter naj prav tako izreče naklonjenost tako bodočnosti Francije kakor Evrope v vedno boli ob-
Folitični
sl <reul Vrsti pa proti
C' l’sel °em v Trstu in r, -uiu i U tržaškemu de-Pom
t.irBl>n„n'.mo’ da ima takš-lahk	rimsliih oblast-
ni,Vinški0 zn Posledico ce
U' «itn	Snnr,nU	_	-.--I«
tir.
matični dr-
s?opad
z nedo-u-
«j"‘5)o Pos^edicami, ki .. tt. Oitiij POstati nič manjše
Pote drUoi svetovni
k-,’m zar'iu2i zamol-Wo, . lt,jc, ki se nam do-V4’r »" laBanje lastnemu V* drullVJ ki se "e more ir^olčcvnž■ kot' kriminal-J-fPci i'	Ie m hujskanje.
' jV iimi i lakšn° početje ! 51? Hipi nskc stranke,
I V-~ njimi je le ta, %ibističZ1n fašističnih in ; tj Šajn ■ ki odkrito ' !Poin oboroien spopad N' 4 ntiror ?to, hotele pri-tiei, 'Itbnimi beseda-iji ‘ Ben
I 6,eV°
'nforrri.a:’h,ot) penita obe v "ionski stranki bo-
lelo s kriče-Med sled-
NOVE STAVKE V ITALIJI
opozarjajo iia kritičnost položaja
Medtem ko vlada razpihuje šovinistično psihozo, ostajajo nerešena važna sindikalna, socialna in gospodarska vprašanja - 24urna splošna stavka v Florenci - Trenutni sindikalni problemi - Zakon o pospeševanju izvoza in gospodarska vojna proti Jugoslaviji
(Od uašega dopisnika)
RIM, 19. — Medtem ko vlada še vedno pogreva in razgreva tržaško vprašanje in ji tisk pri tem na vse kirplje pomaga, po. staja položaj na sindikalnem področju vse bolj nevzdržen. Zaradi nepopustljivosti indu-strijcev. ki se opirajo na vladno pomoč ustvarjanja šovinistične psihoze, ni še vedno nerešeno samo vprašanje poenotenja plač in njihove prilagoditve sedanjim življenjskim stroškom temveč tudi vprašanje obnovitve že davno zapadlih vsedržavnih delovnih po-
potrdil, da bodo vsi njegovi i cijsko sodišče razveljavilo pr-člani po vsej državi stavkali vostopno sodbo, je Adamija
to soboto. 21. novembra.
Senat se je danes začel ukvarjati z drugim važnim vprašanjem, ki dane^ tare italijansko gospodarstvo — s stalnim upadanjem izvoza in z načrti, kako bi ta položaj izboljšali. Vlada je o tem predložila poseben zakonski načrt, ki so ga na današnji seji senata obravnavali. Pri tem je zanimivo, da noben senator — niti tisti, ki so govorili o potrebi, da na zunanjo trgovino ne vpliva noben politični predsodek — ni
godb v celi vrsti industrijskih I orPenil, da se z vladnimi načrti panog. Poleg tega postaja ved- za omiijenje kritičnega pole-
no bolj boleče vprašanje odpustov v industriji, ki spada v sklop državne ustanove IRI.
Zaradi grozečih odpustov v velikem metalurškem podjetju Pignone je bila danes v Florenci splošna 24-urna stavka, ki so jo proglasile vse tri sindikalne organizacije. Stavke so se udeležili uslužbenci industrijskih podjetij jn javnih služb. Dobava plina je bila ves dan ustavljena, prav taiko tudi
napredovanje v Panmunjomu
19. - Pod-
Politični3 0 krajU
^'be»1,na bana š n je m" s e s ta n° tramvajski Promet. Časopisi da-i*lk-eSei not.	niem sestan	mso	]zšlj_	Trgovine	pa	so
7Vl.se i. ,be®Sa napredka. ....... s . r.
f>tii^1 itn-i	tudi	podod-
vAsSh d°l°čiti dan kon-
ulkm v°irn^eva R P°iasnje-č	ujetnikom,	ki
k'lijst'L,'aOred’!a'tnaci'i' *e ved‘ i' 6rh si! g Predstavnik Ovniki Bporo^il, da ni-!«, n^a da,. 1 severnega po-Podu^^enega pred o-
iJuŽVatijc iaht,e,re?a bi se
■ f »floret 1^° nadaljeva.
05 ie	zunanji	mini-
žaja italijanskega izvoza nika kor ne sklada prepoved izvoza v Jugoslavijo, ki se spreminja že v pravo gospodarsko vojno po sovjetskem vzorcu.
Poislanska zbornica pa je začela obravnavati zakonski načrt o amnestiji.
A. P.
i;<<dV!'aVirda“^‘n)e:
I sS vt>rašap°iaab,la sil° za t“i- bod(? . v°jnih ujet-V h(-.q ren^-.ujetnki. ki se
‘ii.
KS
1®»«, rebat’
P0tairnT‘»* Prisiljeni
p10l; svoji
bile odprte, ker so u.lužbenci trgovske stroke stavkali samo eno uro popoldne.
Minister za delo Rubinacci je sprejel danes predstavnika krščansko - socialne sindikalne organizacije CISL. ki so mu med drugim predložili tudj posebno spomenico o vprašanju kompleksa IRI. sprejeto na sestanku sindikalnih zastopnikov vseh važnejših tovarn tega kompleksa. Nadalje so sindikalisti govorili z ministrom o vprašanju poenotenja plač in obnovitev zapadlih delovnih pogodb. Na vse je Rubinacci odgovarjal z obljubo, da se bo za stvar zanimal.
Medtem je sindikat uslužbencev. prosvetnega ministnstva
V Italiji rehabilitiran Se en fašistični general
Rossija ponovno sodilo posebno porotno sodišče v Rimu, ki ga je obsodilo na 24 let ječe. Republikinski general, ki je bil medtem zaradi številnih pomilostitev še izpuščen iz kaznilnice, je vložil pri ka-sacijskem sodišču prošnjo za razveljavljenje sodbe, ker da je bil obsojen «v razgretem prvem povojnem ozračju«.
Kasacijsko sodišče je njegovi zahtevi ugodilo in sodbo rimskega porotnega sodišča v celoti razveljavilo. Zdaj bo Adami Rossi, ki je tako popolnoma rehabilitiran, lahko zahteval, naj ga sprejmejo v italijansko vojsko s činom generala.
TOKIO. 19. — V govoru, ki ga je imel danes v Tokiu, je ameriški podpredsednik Nikon med drugim izjavil, da je bila razorožitev Japonske Po drugi svetovni vo.,ni napaka, ki jo je treba popraviti. ZDA. ki so se prevarale glede namenov sovjetskih voditeljev, so leta 1946 verjele v možnost razorožitve, toda kasneje se je pokazalo, je dejal Nixon, da bi taksna pofitika pripeljala do vojne. Nixon je nat0 pozval Japonsko, naj sama zagotovi svojo obrambo pred morebitnim napadom in naj s posredovanjem in s pomočjo ZDA uredi svoja nesoglasja a Korejo. Nato je dejal, da je razvoj položaja v Aziji vsaj toliko važen kot razvoj v Evropi, kajti v Aziji je «vroča vojna«, Japonska pa ima tam ključni položaj.
Danes se je vrnil v Tokio bivši japonski finančni minister Ikeda, ki je kest tednov potoval po ZDA in Evropi kot posebni predstavnik, ministrskega predsednika Jošide. V Washmgtonu se je minister Ikeda razgovarjal o japonskih obrambnih načrtih in
o gospodarski pomoči.
Iz Manile pa poročajo, da so tam poostrili varnostne u-krepe zaradi Nixonovega obisk«., ker so ugotovili, da so se oddelki upornikov Huks prikradli v mesto, da bi izvršili atentat nanj. Nixon bo prišel na Filipine jutri.
skupnosti: Robert Schuman in Edouard Daladier. Brvi je iz- evropske oprambne skupnosti
javil, da mora Francija spoštovati obveznosti, ki jih je prevzela do držav NATO, ter je zahteval, naj §e sedanja razprava v skupščini ne konča s sprejemom strogih formul. ki bi že vnaprej vezale francosko vlado pri njeni bodoči diplomatski dejavnosti.
Na koncu je Schuman izjavil, da v primeru, da bi morala biti ratifikacija pogodbe o obrambni skupnosti pod-
ropski vojsai, tudi če bi prišlo do odobritve omenjenih pictokolov. Razen tega je tudi saarsko vprašanje, ki ni bilo rešeno. Je tudi vprašanje bodoče združitve Nemčije.
«Ka,; bi se tedaj zgodilo z evropsko obrambno skupnostjo. je vprašal Daladier. Gospod Churchill, je dejal Daladier, zahteva od nas z veliko vnemo vvnema, ki je večja kadar je na vodstvu opozicije), naj Francija prime za roko Nemčijo. Naj bo, toda pod pogojem, da nas Anglija prime za drugo roko«.
Daladier je nato izjavil, da Nemci ne skrivajo svoje pred. | Francije k načrtu evropske nosti do evropske obrambne j organizacije, samo če bo ta skupnosu v primeri z NATO, j naori v skladu z omenjenimi ker čutijo, da bodo s pomočjo j načeli.
Skupina URAS (bivša de-golisticna skupina) pa je .predložil i resolucijo, v kateri je med drugim rečeno: ((Francoska skupščina želi nadaljevati. dokler bo to razumno mogoče, z iskanjem možnosti pogajanj med Vzhodom in Zahodom, iz katerih lahko nastane traini mir. Prepričana je o nujnojti rešitve evropskega vprašanja, ki naj uživa pristanek dežele, ki naj ne loči Francije od Franco-
ta-.
ko' v Haagu kakor na Bermu-dih temeljijo na teh narodnih nujnostih«.
Na nočni seji je prvi govoril kominformist Duclos, ki je izjavil, da bi ratifikacija o-brr.mbne skupnosti pomagala nemškemu militarizmu. Dejal je tudi, da so bonr.ski in pariški dogovori v nasprotju s frir.cosko ustavo. Na koncu je Duclos izjavil, da so komin-
širni evropski organizaciji, ki formisti pripravljeni povezati naj črpa svoje življenje in j J8 z vsakim gibanjem, ki se svoje, silo iz vseh potencial-
nih virov dejavnosti«.
Resolucija poziva vlado, naj m bodočih mednarodnih sestankih da dokončni pristanek
laže ustvarili svojo hegemonijo v Evropi. «In kakšna Nemčija je pred nami, se je vprašal govornik. Ali je morda demokratična. denacificirana Nemčija brez industrijskih monopblov? Nemške korporacije so se zopet pojavile. Krupp je bil izpuščen na svobodo in se je vrnil v Hessen kot zmagovalec. Adenauer pa je izjavil, da je povratek izgubljenih pokrajin glavni
Erhard kritizira
DUNAJ, 19. — Bivši avstrij. j Evropsko plačilno zvezo
ski zunanji minister Gruber
RIM, 19.
Rimsko kasa.
je bil imenovan za ministrskega svetovalca v ministrstvu za pošto in brzojav, «£a sedaj bo šel Gruber na daljši dopust in v avstrijskih kro. gih so mnenja, da mu bo verjetno pozneje poverjeno kako poslanisko mesto.
* * k
LONDON, 19. - Pri dodat-‘ i nih volitvah, ki so bile danes
cijsko sodišče je danes brez- i y nekem londonskem volilnem prizivno razveljavilo sodbo 0^r0i;jU> je zmagal iaburistič-posebnega porotnega sodišča v ■ ni kandidat.
Rimu. ki je obsodilo na 24 let |	>It	* b
ječe bivšega generala Enrica J PABIZ, li( .. Cena zlata
Adamija Rossija, poveljnika: v Franciji se vedno pada in
vojaškega okrožja v Florenci v času Mussolinijeve «social-ne republike)).
Generala Adamija Rossija so postavili pred sodišče takoj po koncu vojne pod obtožbo, da je med drugim sklical posebno vojaško sodišče, ki je obsodilo na smrt 23 toskanskih partizanov. 25. maja 1947 je bil Adami Rossi obsojen na smrt. Ker je kasa-
je prvič po 14 letih dosegla uradno določeno ceno 35 fran. kov za unčo
* * *
LONDON. 19 - Kot poroča «Daily Sketch«. bodo prihodnje leto začeli graditi prvi angleški motor za podmornico na atomski pogon. List dodaj« da načrte pravkar dokončujejo v središču za atom-ska raziskovanja v Harvvellu.
Mednarodna zveza borcev
za miroljubno rešitev tržaškega vprašanja
Glavna skupščina ja soglasno sprejela resolucijo, ki sta jo skupno sestavili jugoslovanska in italijanska delegacija • Gen. Mitojevič ponovno sogiasno izvoljen za predsednika
BONN. 19. — Minister za gospodarstvo v zahodnonem-ski zvezni vladi, prof. Ludvig Erhard, je danes v nekem govoru mopno kritiziral poli-litiko Evropske plačilne zveze. Plačilna zveza, je dejal, je postala sistem, «v katerem morajo države z dobro urejenim gospodarstvom dajati na razpolago svoje vire za finansiranje gospodarskega nereda v drugih državah«. Po mnenju nemškega ministra je Evropski plačilni zvezi usojen gotov propad, ker nima poguma, da bi »izvajala drastičen vpliv ua narodna gospodarstva in jih prisilila, da se spravijo v red«.
Plačilna zveza v sedanji ob. liki ni sposobna uresničiti ksvebodne zamep.Diivosti valut, je dejal Erhard, in potem predložil nov načrt za reformo plačilne zveze, ki predvideva med drugim pravico njene intervencije v finančno in gospodarsko politiko vseh držav članic za za-
HAAG, 19. — Na zadnji seji četrte glavne skupščine Mednarodne zveze bivših borcev, ki je letos v Haagu, sta se vodja jugoslovanske delegacije general Miloje Milojevič in, vodja italijanske delegacije Pietro Ricci sporazumela o besedilu resolucije, ki jo je skupščina nato soglasno odobrila.
Resolucija pravi, da je treba »z vsem zadovoljstvom pozdraviti vse napore, ki imajo namen, da se z mirnimi sredstvi čimprej reši tržaško vprašanje«.
Na zadnji seji skupščine so tud; soglasno ponovno izvolili za predsednika Mednarodne zveze bivših borcev Alberta More!a (Francija), za podpredsednika generala Miloja Milo-jeviča (Jugoslavija), za glavnega tajnika Elliota H. Nevv-comba (ZDA) in za blagajnika VV. C. Van Lanschota (Holandska). Na predlog britanske delegacije je bil vodja italijanske delegacije Pietro Ricci izvoljen za drugega podpredsednika namesto generala C. W. Faldgala (Velika Britanija), kj je bil imenovan za predsednika nadzornega odbora zveze.
Mednarodna zveza je mea drugim tudi sklenila zahtevati od glavne skupščine OZN, naj skuša doseči, da bi bilo mogoče pošiljati proteze in zdravila za
zdravljenje bivših borcev-inva. lidov v vse dežele sveta brez carine.
Ameriški sindikati CIO
o važnosti Združenih narodov
CLEVELAND, 19. — Sindikalna organizacija CIO (Kongres industrijskih organizacij), ki šteje šest milijonov članov, je sprejela na svojem letnem občnem zboru v Clevelandu resolucijo o zunanji politiki, v kateri je spet potrdila svoje zaupanje v Združene narode kot sredstvo za odvrnitev napada in izboljšanje svetovnih gospodarskih razmer. Resolucija je bila sprejeta soglasno.
V njej pravijo med drugim, da se skladajo z izjavo predsednika Eisenhowerja, da predstavljajo Združeni narodi ((najboljše, organizirano upanje človeštva na to, da bo možno nadomestiti bojišča -konferenčno mizo«. Nadalje izražajo pohvalo raznim organizacijam Združenih narodov, n. pr. mednarodni organizaciji za delo, vzgojni, znanstveni in kulturni organizaciji ZN, Svetovni zdravstveni organizaciji ter Organizaciji ZN za prehrano in poljedelstvo, za njihovo delovanje pri odpravljanju revščine, nepismenosti, bolezni in lakote
((Združene države se morajo še nadalje truditi za splošen razorožitveni sporazum,
ki bo vseboval tudi mednarodno nadzorstvo nad atomsko silo z vsemi pravicami do nadzorstva, nadaljuje resolucija. Potem pozivajo Združene države, naj dajo predloge za še večjo okrepitev Združenih narodov, ko bo prišla na vrsto razprava o reviziji ustanovne listine ZN leta 1955. CIO tudi poziva ameriško zastopstvo pri Združenih narodih, naj bo vodilno pri podpiranju upravičenih teženj afriških, azijskih in drugih narodov zlasti na Srednjem vzhodu po neodvisnosti.
Resolucija CIO o zunanji politiki zahteva še, da bi bilo treba zelo povečati ameriški program tehničnega sodelovanja v pomoč gospodarsko slabo razvitim področjem sveta
Malan napoveduje
republiko v Južni Afriki
CAPETOWN, 19.	— Pred-
sednik južnoafriške vlade Daniel Malan je v govoru na kongresu nacionalistične stranke v Capetotvnu dejal, da se približuje čas, ko bo treba proglasiti v Južni Afriki republiko. Malan je dodal, da lahko parlament odpravi monarhistični režim z enim samim glasom večine. Proglasitev republike v Južni Afriki bi praktično pomenila odpravo položaja dommiona.
bo v Franciji uprlo ratifikaciji teh pogodb.
Neodvisni Jean Nocher pa je predlagal ljudski referendum o obrambni skupnosti. Za to skupnost pa se je izrekel bivši ministrski predsednik, radikal Rene Mayer. ki pa je dejal, da bo treba še pred ratifikacijo skleniti sporazum o Posarju. Dodal je še, da je potrebno ustanoviti nad-državno oblast, in da je naklonjen pogajanjem s Sovjetsko zvezo, toda šele po ustanovitvi evropske obrambne skupnosti. Maver je bil današnji zadnji govornik. Debata se bo nadaljevala jutri in se bo verjetno zaključila v noči na soboto.
Za sedanjo debato, ki se vedno bolj razvnema, vlada izredno zanimanje. Zlasti pa v potičinih krogih z zanimanjem pričakujejo jutrišnji govor zunanjega ministra Bi-daulta. Znano je namreč, da se znatni del francoske politične javnosti nič kaj ne zavzema za ratifikacijo evropske obrambne skupnosti. Sedaj so potekli roki, do katerih bi se morala Francija odločiti. Washington in Bonn sta nestrpna Sedaj pa se je pridružil še London s »prijateljskim pritiskom«.
Bližata se tudi dva važna mednarodna sestanka: konferenca šestih zunanjih ministrov v Haagu kjer bodo ponovno razpravljali o Schuma-novem načrtu za evropsko politično skupnost, in bermudska konferenca, kjer se bo Francija znašla pred dvojnim ((prijateljskim pritiskom«.
Sedanja debata ne bo dokončna, ker pogodba o o-brambni skupnosti verjetno ne bo predložena v ratifikacijo pred pomladjo. Vendar pa je ta debata važna prav zaradi bližnje bermudske konference, ker bo pokazala, kakšno je razmerja sil med pristaši in nasprotniki evropske obrambne skupnosti, in v kakšni meri se je to razmerje v zadnjem času spremenilo.
V Bonnu se je medtem francoski visoki komisar Poncet danes ponovno razgovarjal z Adenauerjem, da se sporazumeta o sestanku med Bidaul-I tom in Adenauerjem, na ka-' terem bosta govorila o Posarju.
Nekateri trdijo, da bo do tega sestanka lahko prišlo na konferenci šestih zunanjih ministrov v Haagu. V nemških vladnih krogih, ki z veliko pozornostjo sledijo sedanji razpravi v francoski skupščini, pa se bojijo, da predvidevani rezultati te razprave lahko že v naprej vzamejo lahko že vnaprej vzamejo sestanku med Adenauerjem in Bidaultom,
SPOMINSKI DNEVI
Na današnji dan le bil leta 1813 rojen Prane Miklošič, veliki slovenski jezikoslovec.
DANES, petek 20. novembra
Feliks, Vladiboj Sonce vzide ob 7.11 ln 'ai°,runa 16.30. Dolžina dneva 9.1». vzide ob 15.44 in zatone ob «• JUTRI, sobota 21. nov™«* Darov. M. D*. GrmlsUV
Pomnožite vrsto enotne antifašistične fronte v borbi proti nakanam rimskeeca imperiafa!
POSLEDICE KBITltjSEClA SKLEPA 8. OKTOBRA
Demonstracije brezposelnih delavcev z zahtevo: DAJTE NAM DELO IN KRUH!
Nastop delavcev pred uradom za delo in pred županstvom - Hinavski proglas vodstva Enotnih sindikatov, za katere je upravičeni protest delavcev provokacija samo zato, ker je bil spontan
Krivični sklep od 8. oktobra je imel včeraj v Trstu odmev posebne vrste. Posledica tega sklepa je naraščanje brezposelnosti, ki pomeni tudi naraščanje bede. Tako je včeraj nekaj sto brezposelnih demonstriralo z geslom: »Zahtevamo delo in kruh!*.
Poročali smo že, da nameravajo pri SELAD zaposliti tiste delavce, ki so bili odpuščeni pri angloameriških vojaških silah. Te delavce so pozvali, naj se vpišejo v seznam brezposelnih ter naj izjavijo posredovalnim uradom oddelka za delo, ali bi sprejeli morebitno težaško delo pri omenjeni ustanovi.
Mnogi brezposelni tržaški delavci so smatrali ta poziv delavcem, ki so bili več let zaposleni pri Angležih in A-meričanih, za nekako favoriziranje, češ da so komaj mesec dni brez dela, pa jim ga že nudijo, medtem ko čakajo drugi brezposelni že leta na zaposlitev. To je bil tudi neposredni povod včerajšnje de. monstracije, ki pa ima v resnici globlje vzroke.
2e včeraj ob 9. predpoldne se je zbralo pred uradom za delo na Trgu Oberdank okoli 400 brezposelnih, v glavnem mladincev. Najprej so vzklikali:	»Dajte nam delo in
kruh!« nato pa so vdrli v urad za delo, pobili pri prerivanju nekaj šip na vratih, prevrnili neko pregrajo in razmetali nekatere sezname. Kma. lu je prišla na kraj policija, ki pa spričo dejstva, da so se manifestanti pomirili, sploh ni intervenirala. S Trga Oberdank so nato brezposelni delavci šli mirno v sprevodu po tržaških ulicah in na Trg U-nita pred županstvo. Delegacija delavcev je šla skupaj s tajnikoma Delavske zbornice Novellijem in Pinguentinijem ter tajnikom Enotnih sindikatov Radichem k županu Bar-toliju. Tudi na nekih vratih občinskega poslopja so delavci pri prerivanju nehote razbili nekaj šip. S Trga Unitž so šli demonstranti v občinsko restavracijo pri železniški postaji; tu so se vsedli k mizam ter zahtevali, da jim dajo kosilo. Nekateri gostje menze so jo medtem popihali, drugi pa so mirno pojedli svoj obrok. Natakarji so nato vsem demonstrantom prinesli kosilo, saj so uvideli, da je tako najbolj pametno. Tako je vsa stvar potekla zelo mirno in so se mnogi demonstranti po dolgem času zopet nasitili. Iz restavracije so šli ponovno na Trg Unita, kjer so se nato mirno razšli.
Do demonstracije je prišlo spričo ogorčenja brezposelnih, ki že leta zaman čakajo na delo. Brezposelni delavci so poudarjali, da niso nasprotni temu. da dobe tudi njihovi odpuščeni delovni tovariši, ki so delali doslej pri Angležih in Američanih, zaposlitev. Dejali pa so, da je treba pri tem spoštovati nekak vrstni red ter dati delo tistim, ki so najbolj potrebni. Delavci se namreč dobro zavedajo, da bi bilo prerekanje med njimi samimi le v korist njihovim razrednim nasprotnikom.
S svojim nastopom so torej hoteli le protestirati proti nevzdržnemu gospodarskemu stanju, ki je nastalo po 8. oktobru.
Včerajšnje klerofašistične «Le Ultime Notizie# so v svojem pisanju cikale na nekake ((titovske provokatorje#, ki naj bi se pomešali med brezposelne delavce. Res, med nje sta se vrinila dva provokatorja, ki hujskata delavstvo že stoletja; brezposelnost in beda! Pisanje tega lista, ki je vedno zagovarjal interese delodajalcev in kapitalistov, nas seveda ne čudi.
Vsega obsojanja vredno pa je dejstvo, da je Zveza enot-
nih sindikatov v svojem včerajšnjem pozivu brezposelnim delavcem tudi omenila neke «provokatorje». Radichu in njegovim zvestim	oprodom
seveda ni prijala spontana pobuda brezposelnih, ki niso šli prej vprašat k njemu za dovoljenje, ali smejo na glas izkričati, da so lačni in da hočejo dela. To se jasno vidi iz Radichevih besed v pozivu, da
se je treba držati demokratič-I nezaupanje delavcev v Radi-
ne »zakonitosti# ter zahtevati pravico do dela «s podporo in pod vodstvom sindikatov#.
Zato govore voditelji Enotnih sindikatov o neodgovornih elementih, zato pravijo, da so takoj intervenirali, ko so zvedeli za «obsodbe vredne# dogodke na uradu za delo, zato pozivajo delavce, naj izolirajo »provokatorje#. Toda
Demonstranti pred občinsko restavracijo.
cha in razne Neumanne je popolnoma razumljivo, upravičeno in utemeljeno. Prednost pri najemanju bivših delavcev angloameriških sil je izprosil prav Radich, ko se je šel poklonit bodočemu hipotetičnemu komisarju Scoci v Rim. To njegovo vdanostno potovanje v Rim smo že dovolj razkrinkali in jasno opredelili ter so se njegovega pomena jasno zavedali tudi delavci, ki so šli včeraj protestirat na urad za delo. Enotni sindikati naj raje ščitijo resnične interese tržaškega delavstva ter naj prepustijo šovinistično politiko in vključevanje Trsta v Italijo fašistom.
Delavstvo zahteva, da Enotni sindikati opustijo sedanje hlapčevanje italijanskemu im. perializmu ter opravljajo tisto dolžnost in naloge, ki so jim jih delavci poverili. Včerajšnja akcija, ki se je razvila popolnoma mimo volje vodstva Enotnih sindikatov in celo proti njihovi volji, je bila prvi resen opomin.
PO PROTESTU ŠEFA JUGOSLOVANSKE DELEGACIJE V TRSTU
PREPREČITEV IZVOZA V JUGOSLAVIJO škoduje v prvi vrsti tržaškemu gospodarstvu
Funkcionarji ZVU se podrejajo rimskim ukazom - ZVU ustavila izvoz celo v onih primerih, ko je bilo blago že plačano in ocarinjeno
Včeraj smo že poročali o protestu ministra Zemljaka, šefa jugoslovanske gospodarske delegacije v Trstu, zaradi preprečitve izvoza v Jugoslavijo. Funkcionarji ZVU so namreč ustavili vsako izdajanje izvoznih dovoljenj in preprečili izvršitev številnih že sklenjenih kupčij.
Tako ravnanje funkcionarjev ZVU je poslediča ukaza rimske vlade, ki odkrito trdi, da je ustavila izvoz iz Italije v Jugoslavijo iz političnih in «strateških» razlogov. To je tradicionalna politika italijanske vlade, ki skuša z gospodarskim pritiskom kovati politični kapital. Ta politika je pokazala že v preteklosti izredno slabe rezultate, a vendar se zdi, da se v Rimu do sedaj še niso nič naučili. Takoj po resoluciji 1948. leta, ko je bila Jugoslavija v resnih gospodarskih težavah, je italijanska vlada skušala te težave še zaostriti in je umetno zmanjšala vsake gospodarske stike s sosednjo republiko. Rezultat te politike je bil samo ta, da so italijanske položaje v jugoslovanskem gospodarstvu zasedli Nemci, Angleži in drugi ter pobrali Italijanom najugodnejše kupčije.
Pa tudi v naslednjih letih je italijanska vlada gledala s slabim očesom razvijanje trgovine z Jugoslavijo. Spomnimo se samo tradicionalnega zamujanja italijanskih tvrdk na zagrebškem velesejmu. Trgovci in podjetniki so ob vsaki priliki izjavljali, da leži krivda za to izključno na vla; di. ki noče pravočasno izdati izvoznih dovoljeni in da za vrsto blaga sploh ne izdaja dovoljenj.
Zavožena italijanska politika bi nas v Trstu le malo brigala, če bi jo italijanski funkcionarji tako zvesto ne prenašali tudi v Trst. Italija je tako iz političnih razlogov ustavila izvoz, kar je kritiziral celo največji italijanski gospodarski list «24 Ore», ZVU pa izvršuje ukrepe italijanskega ministrstva za zunanjo trgovino.
Ce je ta ukrep škodljiv za Italijo, je toliko bolj za tržaško gospodarstvo, ki je odvisno od svojega zaledja. Na ta
način pač izginjajo vse možnosti za naročila tržaškim podjetjem: «Aquila», ((CRDA», «ILVA», «Jutificio Triestino# itd. Istočasno pa so oškodovane številne tržaške trgovske in posredniške družbe, ker so ustavljene vse kupčije z eno izmed najvažnejših strank.
pridobil zaupanje ter si na novo izvojeval izgubljeno tržišče.
S smodnikom se je ožgal
Po najdbi artilerijskega naboja na travniku v bližini Ma-! lega Repna je Josip Giordani ZVU je tako ustavila vsako s Proseka izpraznil iz njega
smodnik in ga nato zažgal. Plamen, ki je visoko švignil v zrak, ga je precej opekel po obrazu in rokah, za kar se je moral mož zateči v bolnico.
izdajanje izvoznih dovoljenj. Pa celo one kupčije, za katere so izvozna dovoljenja izdali že prej, ovirajo in onem#-čajo na vse načine. Glavno vlogo imajo tukaj carinski organi ki ne puste preko meje blaga, ki je že plačano, za katero so že izdali izvozno dovoljenje, za katero je bilo izdano bančno potrdilo in ki je bilo celo že ocarinjeno.
Takih primerov je zelo mnogo. Tako je na primer gospodarska delegacija FLRJ protestirala med drugim zaradi partije rezervnih avtomobilskih delov in delov za Diesel motorje, za katero so bili izdani vsi zgoraj našteti dokumenti, ki pa še vedno kljub številnim protestom predstavnikov zainteresirane družbe ni prešla meje,
Ta prepoved gre tako da- j leč da se onemogoča celo izvoz blaga v cono «B», za katero vladajo po sporazumu med obema conskima povelj-stvima posebni predpisi. Pred dnevi se je tako zgodil primer, da so kamioni prišli iskat v Trst neko količino žveplene kisline, za katero je bilo že izdano izvozno dovoljenje in ki je bila že plačana, pa je niso mogli dostaviti lastniku, ker je carina preprečila izvoz.
Vsi ti primeri dokazujejo, da se je ZVU praktično popolnoma podredila rimskim ukazom in da slepo izvaja vsak ukaz, pa če je še tako škodljiv za tržaško gospodarstvo. Številni trgovci, ki so protestirali zaradi teh ukrepov, so najboljša priča, kako je taka politika škodljiva in kakšno nepopravljivo škodo lahko še napravi. Jugoslovanska podjetja bodo potrebno blago lahko našla vedno na svetovnem trgu Trst pa si bo le z velikimi težavami ponovno
Primer tetanusa
Popoldne se je zatekel v bolnico 60-letni Josip Stranj iz Doline, katerega so zdravniki zaradi tetanusa sprejeli na IV. zdravniškem oddelku.
Sklepi seje
izvršnega odbora 01
Izvršni odbor Osvobodi ne fronte je sinoči pod predsedstvom tov. Fr. Stoke ugotovil velik uspeh nedeljske konference OF in razpravljal o konkretnih nalogah članstva za izvedbo na konferenci sprejetih sklepov- Po krajši diskusiji Je bilo sklenjeno, da vsi naši kraji v teh odločilnih dneh v nadaljevanju odločne akcije v vseh oblikah in ozirih proti diktatu od 8. oktobra v prvi vrsti poskrbijo za sestavo spomenic z dokumentacijo narodnostnih, zgodovinskih, zemljepisnih, gospodarskih in kulturnih razmer, ki bo najboljši dokaz volje našega ljudstva, da noče nikoli več povratka Italije.
Se prav posebej je odbor razpravljal o aktivnosti naše mladine. katere predstavniki morajo biti pritegnjeni v še večji meri v vodilne organe organizacij Osvobodilne fronte, zlasti pa mora postati mladina v maksimalni meri tista najaktivnejša sila, ki bo dala delovanju Osvobodilne fronte svoj glavni pečat.
Odbor Je nadalje razpravljal o proslavi letošnje desetletnice II, zasedanja Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije in sklenil, da zaradi dejstva, da so številne osnovne organizacije OF že sklenile pri-redti proslave na svojih sedežih, OF običajne osrednje proslave letos ne bo priredila.
Tovariš Pahor je nato poročal o izidu namiznega in stenskega koledarja Dijaške Matice. Koledar Je v prodaji pri Dijaški Matici v Ul. Bunoarroti štev. 31, na sedežu SHPZ v I Ul. Roma štev. 15 in na sede-! žu OF v Ul. Ruggero Manna i štev. 29, in sicer namizni ko-1 ledar po 250 lir, stenski pa po I 200 lir. Tov. Pahor je tudi ! povedal, da je ((Jadranski ko- ( ledari) v tisku, ter da bo čez nekaj dni že v prodaji.
Odbor je končno razprav'jal še o tekočih organizacijskih zadeva.
Izpuščene tri osebe ki so bile aretirane
po zadnjih fašističnih izgredih
Kakor poroča ANSA, so bili nocoj izpuščeni iz zapora, kjer so bili zaprti skupno z drugimi 31 osebami, arhitekt Raf. faello Battigelii. odv. Edmon-
r»*n,Tfrr'
I
Kaj i mata v rokah škvadrista o znatena s krogom?
POD OBTOŽBO NEDOVOLJENEGA MANIFESTIRANJA IN MEUNJft KAMENJA
IREDENTISTIČNI ŠKVADRISTI danes pred vojaškim sodiščem
Sodili bodo 23 demonstrantov, ki so bili aretirani 4. in 5. novembra, od katerih je bilo samo sedem v zaporu, ostali pa na začasni svobodi - Spiski oseb, ki naj bi bile ob prihodu Italije aretirane
Pred vojaškim zavezniškim j rabe ali vsaj posesti orožja,
sodiščem se bo danes začela dolgo odlašana razprava proti skupini iredentističnih škva-dristov, udeležencev provoka-torskih krvavih izgredov 4. in 5. novembra, ki so zahtevali vključno z izgredi 6. nov. 6
do Oberti di Valnera in Se- mrtvih in nad 10° ranjenih
verino Ferretti, ki so bili aretirani 6. t. m. takoj po znanih fašističnih izgredih. ANSA dodaja, da so policijske oblasti omenjene osebe pred izpustitvijo zaslišale, in da ni nič znanega o ostalih 31 aretiranih.
NOČNA SLU2BA LEKARN
Al Cedro, Trg Oberdan, 2; Pic-ciola, Ul. Oriani, 2; Alla Salute, Ul. Giulia, 1; Seravallo, Trg. Ca. vana, 1; Harabaglia, Barkovlje ln Nlcoll v Skednju.
čeprav n. pr. že sama najdba eksplozivnega nalivnega peresa na kraju izgredov 5. nov. dokazuje, da so demonstranti imeli pri sebi eksplozivno orožje, metanje bomb 6. nov,, pa to še bolj zgovorno potrjuje. Čeprav teh 23 obtoženih' 6. nov. ni več sodelovalo prt izgredih, pa si je vendar težko predstavljati, da tudi kateri od teh ni imel kakšno bombo v žepu. V dneh po izgredih se je tudi raznesla vest, po kateri naj bi na sedežu MSI med preiskavo našli tež-..-i.	j i ko strojnico, o	čemer	smo pi-
1 X?eh 23	3e	°bt°zenlb	* sali tudi mi. Vse pa	kaže, da
lezbe pn	((nedovoljenih	ma- ta vest ni bUa	tož£a	in da s0
mfestacijah#,	metanja žarne- mgd preiskavo	najm	na sede_
Kot znano, je policija v tistih dneh aretirala 36 demonstrantov od katerih pa jih je sodišče za določevanje narodov 13 oprostilo vsake krivde, 16 spustilo na začasno svobodo in le 7 pridržalo v zaporu.
nja in žaljivih besed proti policistom. Čudno pa je, da nihče ni obtožen poskusa upo-
IZPRED POROTNEGA SODIŠČA
99
Podlonjerski
Med drugim težko prebav-Ijivin. čtivom v zadnji številki kominformovskega «Dela» je na tretji strani »dopis# iz Podlonjerja. Napisala in podpisala ga je neku ePodlonjer-ka» (pa ja ne bivša fašistka in sedaj zagrizena kominfor-mistka?). ki skuša po pristnem kominformovskem receptu spremeniti laž v resnico — na srečo brez uspeha!
uUelo» opisuje dogodek s ka-tinarskega pokopališča, ki naj bi se zgodil na vse svete. Podlonjerski vaščani naj bi namreč tistega dne položili vene: na grob padlega partizana italijanskega rodu Constanta Feliceja tz Podlonjerja in sicer zaradi tega, ker naj bi »titouc i» na njegov grob pozabili ter ga pustili zapuščenega. To pa naj ne bi bilo prav nekaterim «titovskim priganjačemw iz Lonjer-ja, ki naj bi v svojem ((šovinizmu« s prstom kazali na peneč ter vdajali duška svojemu fašističnemu ogorčenju». »Plemenito dejanje podlonjer. tkih demokratove pa naj bi ljudstuo z zadoščenjem sprejelo...
Tako eDelo« oz. uPodlonjer-ka». Poglejmo sedaj, kako je
pravzaprav bilo s svečanostjo in položitvijo venca. Na vse svete dopoldne je zavedna do. mačinku očistila in okrasila skupen partizanski grob na katmarskem pokopališču, kjer stoji tudi spomenik z vsemi imeni parlih borcev. Med temi je tudi ime italijanskega borca Constanta Feliceja in vseh tistih, ki imajo sicer svoj poseben grob na katinarskem pokopališču. Popoldne je bila ob tem spomeniku komemoracija, pri kateri so zapeli doamči pevci, medtem ko je tov. Le0 Pečar spregovoril nekaj besed. Pred spomenik, na katerem je že bil venec Jugoslovanske delegacije v Trstu, so nato položili še dva venca. S tem so se oddolžili spominu vseh padlih in pogrešanih borcev, tudi spominu Constanta Feliceja in ostalih domačih borcev, ki počivajo v posebnih grobovih.
Ko se je svečanost končala in še je velika večina ljudi že razšla, so jo na pokopališče pri-mahali apodlonjerski demokratu), in sicer v osebah dveh bivših fašistov, ene bivše fa-šistke ter še enega človeka. Skupno torej štiri osebe. Te osebe so nosile venec in ga
ZA POSKUSNI UMOR ZE.NE. zahteval tožilec štiri leta zapora
Danes zjutraj bo govoril še obtožencev zagovornik, medtem ko bo sodišče izreklo ‘kazen verjetno šele v večernih urah
Kljub hudim obtožbam proti Valentiniju, ki so ga obtožili poskusnega umora žene je državni tožilec v svojem govoru, ki ga je imel včeraj ob koncu razprave, zahteval zanj samo 4 leta zapora.
«Ne samo, da poznamo do potankosti#, je začel tožilec, ((dramatični ir> tragični dogodek, temveč poznamo tudi obnašanje obtoženčeve žene pred in po poskusnem umoru in t0 zadostuje. To je klasična drama ljubosumnosti Va-lentinija, ki so nam ga vsi brez izjeme opisali kot poštenega in delovnega človeka, ki je vedno skrbel za družino, medtem ko so z druge strani prikazali ženo kot pošteno in vestno vse do spoznanja Al-bana. Od tedaj naprej je zašla na napačno pot. Ta Ženska je zanemarjala družinske potrebe, oddaljevala se je z doma tudi v urah, ko jo je dom najbolj potreboval in je izgubljala čas za lepotičenje. S tem je potrdila sume, ki položile na grob Constanta jifo je mož gojil do njene ne-Feliceja. Takoj zatem so te zvestobe. Rrav to je bil vzrok,
osebe pobrale šila in kopita ter odšle s pokopališča. Nekaj ljudi, ki je prisostvovalo sceni, se ni moglo načuditi, zakaj so položili venec prav na ta grob, ko je pa vendar grob in spomenik VSEH padlih borcev le eden. In to je bilo vse! Nobenega zavijanja in nobenega natolcevanja, kot skuša prikazati vrla uPodlo-njerka«.
Za sklep: bivši fašisti in fa-šistke ter sedaj zagrizeni kom. informisti nimajo pravice polagati nobenih vencev — pa naj bo to na grob slovenskih ali italijanskih partizanov. Odrekamo jim pravico govoriti v imenu podlonjerskih de. mekratov, kajti trije bivši čr-nestrajčniki in ie eden ne merejo predstavljati nikogar drugega razen same sebe in morda tiste, ki so jih na ka-tinarsko pokopališče poslali. Kar se pa lažnivega opisa dogodkov tiče, prepuščamo besedo Lonjercem in drugim, ki so v teh dneh na najbolj nedvoumen način izrazili svoje zaničevanje nad podlim in nizkotnim pisanjem kominformi-stičnega i\Delai.
ki je moža peljal tako daleč. Zenska se je celo spozabila in preklela ne samo moža pač pa tudi njegove pokojne sorodnike in lastne sinove.
Ni čudno torej če se je mož iz obupa spozabil in ženo s tako sil0 stisnil za vrat, da je malo manjkalo, da je ni poslal na oni svet. Do tedaj Valentini morda ni pomislil na umor, toda p0 zadnjem sporu se je spozabil in stisnil. S tem je dokazal, da je v njem obstajala zločinska volja.
Čeprav so razne stvari, ki govorijo obtožencu v pjdd, bi skoraj zahteval, da mu ne priznajo nobenih olajševalnih okoliščin, kajti četudi bi bila njegova žena zadnja med prostitutkami, bi Valentini ne smel iti tako daleč'. Toda ženino vedenje me je prepričalo, da bi obtožencu morali priznati olajševalno okoliščino v provokacijah, ki jih ie trpel s strani svoje nezveste zakonske družice. Nikakor pa mu ne morem0 priznati, da je tedaj nastopal iz častnih razlogov, kajti ženo ni odkri pri naravnem aktu nezvestobe.
Čeprav Valentini zasluži razumevanje za vzroke, ki so ga dovedli d0 tega dejanja, ga mora sodišče strogo kaznovati, kajti za golo sumničenje se je hotel, namesto da bi iskal pravico na sodišču, od-križat: žene#. »Obsodba mora biti stroga#, je zaključil tožilec, »v opozorilo vsem, da nima nihče pravice sam zadostiti pravici. Zato predlagam, da sodiSče prizna olajševalne okolnosti. ker je dokazano, da je Valentini v izbruhu jeze in zaradi provokacij skušal zadaviti ženo ter da ga spozna za krivega poskusnega umora in povzročitve telesnih poškodb#.
Njegov govor so vsi poslušalci sprejeli z vzkliki presenečenja, kajti verjetno so pričakovali, da b0 zahteva tožilca milejša. Posledica je bila, da so se oči Valentinijevih sorodnikov, kakor tudi tašče in svakinje ob tej zahtevi o-rosile.
Se pred govorom tožilca je sodišče zaslišalo zadnje priče, med katerimi je bil tudi ob-toženčev sin Luciano, ki je pričal očetu v prid in jasno izjavil, da je tudi on osebno prisostvoval sestanku matere
Obvestilo lastnikom odbrane goveje živine
Področno kmetijsko nadzor-ništvo bo izjemoma razdelilo pogače koruznega jedrca po polovični ceni.
Razdeljevanja bodo lahko deležni vsi rejci odbranih krav, vpisani v rodovniško knjigo in ki lablko dokažejo, da redijo njih teleta (samice), rojena med jurvijem-novembrom t. 1.
Zainteresirani živinorejci se vabijo, da vzamejo na vsako rejeno tele (samico) pri Področnem kmetijskem nadzorni-štvu . Ulica Ghega, 6 (soba št. 4). tozadevno nakazilo za dva stota pogače po polovični ceni.
Ker znaša cena pogače 5.200 lir za vsak Stot. mora živinorejec ob prevzemu nakazila
položiti 5.200 lir, ki odgovarja polovični ceni dveh stotov krmila.	,
z Albanom, ki se je seveda končal s poljubom. Med materjo in sinom se je vnel kra-	_______ _________ _______
tek toda oster prepir, ko ga j cej0 pagiia, 0 katerem tudi
žu MSI le spiske članstva. To. da čeprav na sedežu MSI orožja niso našli, pa je odgovornost MSI za izgrede vendar očitna, saj tega ne potrjuje samo aretacija večjega števila vodilnih pristašev MSI, izjava samega Edena, da so izgrede vodili fašisti in končno tudi izjave samih iredentističnih predstavnikov v tržaškem občinskem svetu.
V posredni zvezi z vprašanjem uporabe orožja s strani demonstrantov objavljamo tudi pričujočo fotografijo, ki smo jo posneli iz revije «Og-gi». Dva demonstranta smo ob. krožili, ker sta predmeta, ki ju imata v rokah, zelo podobna puški pa tudi njuna drža je podobna drži s puško v rokah. Mogoče je eden od njiju
je mati večkrat tepla in da mu je ob neki priliki razbila zob. «Tudi tistega večera#, je pojasnil 17-letni obtožencev sin, «ko je bila z Albanom p^i stopnicah na nabrežju nasproti Trgu Unita, me je večkrat udarila po ustih in mi zabičila, naj ne govorim slabo o prisotnem. Ob tej priliki mi je celo Albano grozil, da me bo vrgel v morje. Mati nas zanemarja in mi moramo prosjačiti hrano pri sorodnikih#, je končal zapuščeni sin.
Ker niso bila pisana izvajanje sodnega izvedenca dr. Belsassa, ki je sestavil o poškodbah in zdravju Valenti-nijeve žene dolgo razpravo, povsem jasna, so ga na prošnjo obtožence vega zagovornika poklicali na pričanje. Zdravnik je odgovoril na vsa
uradno poročilo govori, da je imel v rokah puško?
Zanimivo bi bilo vedeti, v koliko je bila preiskava glede tega podrobna in dosledna. Mogoče se bo kaj o tem izvedelo tudi med današnjo razpravo, vendar ni verjetno, saj že samo popustljivo ravnanje z aretiranimi pred sodiščem
bi opravljal neki bivši fašistični polkovnik, ki je organiziral široko vohunsko in de-nuriciantsko mrežo za zbiranje podatkov. Po nekaterih vesteh naj bi v spiskih tega polkovnika bilo že okrog 70 tisoč Tržačanov.
umrl ie J02e Lah zaslužni pevouetiis
Te dni je umrl v Mariboru znani pevovodja Jože Lah v starosti 84 let.
Pok, Jože Lah je bil znana oseba na kulturno prosvetnem področju na našem o-zemlju in v našem mestu.
Rodil se je v Dutovljah na Krasu, kjer mu je dajal prvi pouk v klavirju in orgijah tamkajšnji učitelj Kosovel Andrej. Pozneje je bil 4 leta pri vojaški godbi pri mornarici. Ko je pa nastopil svojo prvo službo v Sežani, je ustanovil pevski zbor »Zorislava# in hodil poučevat petje po vseh okoliških vaseh. Ko je bil premeščen v Trst, je ustanovil in vodil znano nevsko društvo ((Ilirijo#, pozneje pa tudi godbo na pihala iv uradne delavske organizacije v Trstu. Poleg tega je vodil pevske zbore pri Sv. Jakobu, v Rojanu in v Rocolu v Trstu in pevske zbore po tržaški okolici.
Po prvi svetovni vojni se je z drugimi Primorci umaknil v Maribor in tu ustanovil in vodil znano primorsko pevsko društvo »Jadran# od leta 1921 skoro do okupacije.
Pok Jože Lah ima neminljive zasluge za naše ljudske pevske zbore in za krepitev narodne zavesti v Trstu in na naši severni meji.
zuje,
preiti in prikriti.
V tem smislu piše tudi včerajšnji «Giornale», ki poziva sodišče, da bi kaznovanje demonstrantov z zapornimi kaznimi znova spomnilo javnost na pomanjkanje procesa proti tistim (misli na policiste), ki so zagrešili vse bolj hudo dejanje: prelivanje krvi.
Na vsak način pa hočemo
  	Pred izrekom kazni proti
postavljena vprašanja, iz ka-1 irčdentjstičnim škvadristom o.
za določevanje narokov doka- C —■'«.2.* .. - L t_________
da se hoče marsikaj OOVI/lIStl V OD/GITIU
terih posnemamo najvažnejše odgovore, in to je, da je Valentini stisnil ženo za vrat samo z desno roko in da bi lahko povzročil smrt le, če bi se podaljšal časovni pritisk na grlo. Valentinijeva je bila na vsak način v smrtni nevarnosti, kar dokazujejo razni znaki, ki so jih opazili zdravniki ob njenem sprejemu v bolnišnico. Ro njegovem niso obstajale notranje poškodbe in če so te obstajale, tedaj s0 bile le lažjega značaja, kajti že teden dni po dogodku, ko je on osebno pre. gledal ženo, ni našel nobenega sledu o teh.
Omeniti moramo tudi, da je odv. Jacuzzi, ki zagovarja interese Valentinijeve žene, že ob koncu jutranjega dela razprave izjavil, da se odreče obtožilnemu govoru, kajti njegova naloga, braniti čast žene, je sedaj končana. To pomeni, da bo danes zjutraj meri nadaljevanjem razprave spregovoril samo obtožencev zagovornik, nakar bo izrečena obsodba, ki jo pričakujejo za zvečer.
Preds.; Palermo; tož,: Amo-deo; zapis.:	Neri; zastopnik
bramba; odv. Antonini.
Agencija ANSA poroča, da je bilo med demokrščansko, socialdemokratsko, republikansko in Vidalijeuo stranko v Miljah sklenjeno politično premirje spričo političnega položaja, ki je nastal po anglo-ameriškem sklepu od S. oktobra in po krvavih tržaških dogodkih. Hkrati pa so izjavili, da bi bila zaželena tudi pomiritev na sindikalnem pod. roč ju. Končno so se tudi vsi izrekli za plebiscit v obeh conah STO.
Do tu vest italijanske agen-
pozoriti sodišče, da je komaj predvčeraj obsodilo na 10-dnevno zaporno kazen skupino oseb, ki se niso prekršili niti z udeležbo pri nedovolje- c,Je-. btvar je popolnoma jas ni manifestaciji, niti z meta-I J10 m nujna, saj ne predstav■ njem kamenja pač pa le z mi_ I 311, nw. no.ve?,a.:. V.si do,0° roljubnim pisanjem protianek-1 ve(f?.’	, 3e, Uidaii vprežen v
sionističnih gesel po naših | italijanski šovinistični in ire-okoliških vaseh.
Zaradi delovanja teh oseb ni bil nihče ne ranjen in še manj mrtev, zaradi početja iredentističnih škvadristov pa je bilo 6 mrtvih in nad sto ranjenih.
Ob zaključku ne bo odveč, če omenimo še dve vesti, ki kažeta, da so fašistični elementi vztrajno na delu. Po vesteh Jugopressa pripravljajo fašisti nove akcije proti Slovencem in so v ta namen v teh dneh poslali v obmejne slovenske kraje skupine svojih aktivistov z nalogo, da pazljivo spremljajo in beležijo gibanje Slovencev in zbirajo podatke o njihovem stališču do Jugoslavije. Za to delo prejemajo ti aktivisti tudi plačo.
Druga vest pa govori o pripravljanju spiskov oseb, ki naj bi bile aretirane ob ev. prihodu Italije, Xo nalogo naj
trng
ZA TRŽAŠKO
Jutri 21. novembra l*55 ob 20.30 uri
gostovanje v BORŠTU
z Nušičevo komedijP II
V torek 24. novembra D51 ob 20.30 uri gostovanje v kino dvof* na OPČINAH
z Nušičevo komedij0
PRIČETEK SEZON® V n VERDIJU*
h M,'itna
Z včerajšnjo gala-Pr ef»j se je pričela letošnja sezona v gledališču * ^ ji Priznati moramo, da uprava potrudila za res pri-no zasedbo, tak° da sostvovali izvedbi Bel „ «Norme», kakršna bi jt. čast vsakemu °PerneS7L; C»I’ dališču. Maria Menegni ■. las, Elena Nicolai, Bort ^ stoff in Franco Corelli rili četvorico, ki ji ?rCMt«r6‘ ga za velik uspeh, n ne-mu pa so prav taK°_.. vsi majhni meri Pr*speAar» i° ostali izvajalci od z0 #„(#• orkestra pod vodstvom nina Votta. Izvedbo le j„ pohvaliti tudi glede r inscenacije. Občinstvo 3 ^jt-neskromnim cenam do ga prostora napolni'0 lišče.	hosio
Podrobnejše poročil0 še objavili.
RAZPRODAJA JEčMENOvEG
DROZJA _ Jt, Danes 20. t. m. od št. j?« l8i 100, v soboto 21. t. m 00 L d* do št. 140, v torek 24. i-, št. 141 do št 190, v sredo od št. 191 do št. 270.
IZLETI PDT pg.
V nedeljo 22. t. m. Pr,rfziet £ ninsko društvo jesenski •
Sv. Primož in druge kras* AS ve. Odhod z glavne P05 P* uri z avtobusom do Pr°5 lje peš.
. j pf
Prazno sobo. po možnoat1 £ell;f> sebnim vhodom, v bili10 jijt*. iščem. Ponudbe na upra
lOSti*’
dol ŽO'
Rosseiti. 16.00: »Cena It. Taylor, E. Parker polije»' Exr.elstor. 13.30: «Mouim f.
J. Ferrer, Zsa - ^.»ulja*. Nazionale. 16.30:	ut
Ettore Manni, M. Pr‘Sc'ri n* Filodrammatico. 16.00: ®",vet. ^ kl», R. Calhoun, L. yitn|c« “ Arcobaieno. 15.30: «P°£1U spoda Hulota#. r<.tnik> S. Astra Rojan. 13.30: <<Jei teklosti#, R. Coiman. L' je Auottorium. 16.00: «Vr.nes B«"*,,
Sheba#, B. Lancaster. • sija)
Giidtacielo. 16.00: »Parada E. Pinza. „.MI. si P1" Alabarda. 16.00: «Odkar M. Lanza, D. Morrot ■ reyel Arlsion. 16.00: «Nahna ka», Y. Allyson, V. M, OTj Aurora. 15.30: »N i agar?’; izpOd roe. J. Cotten. M*j?fn.jeno. , ti)
lot m ietrA4i<i 72Dlu' J .(taVl
Armonia.15 15: »Dve **^,ide.
Zahodu#, J. Cotten. j Garibaldi. 16,00: * ThomPS^šaf Y. De Carlo, Q.	oBčPa
Ideale. 16.00: »Kra Jlctjrent. S|l<
cev#, J. Russell, c.	p.
Impero. 16,00: «P°strze
  . _ P	-joh
vi, A. Nazzari. . -# or Ilalia. 16.00: «Norosti canigl‘a-G. Loilobrlgida. M. jurlj»'
VUle. 16.00: «P°ro£lllK	se-
Girottl, M. vlta’enO.
Kino ob morju. 1®-°^ Havl , strična Raiiela»,	^
K. Burton. vi7niltiicl>' Massimo. 16.00: »K«n Merilni, S. RufHnb ^ gfitl Moderno. 16.00: »DUŠ	f.
G. Cooper, C*. *?nvraŽnlc i Savona. 15.00; ^
Cegani. A t«30: ^	1
Vittorlo Veneto.	C*1'
pohod#, P. Lawfor ■ yi(, f. Azzurro. 16.00:	fflJfšS’
vert, Mandy Mili™ , j, r jL
Belvedere. 15.30: »K .^uiroK3 1 Marconi. 16.00: « J1	sJf<
Lamarr.	sTraS^ore^
Novo cme.	r,	j.
banda#, S. Gra S	7
vvood.	...	(trešo1
Odeon. 15.45: »Ml *	jjr
Šanson. ,i~tnh. Radio. 16.00: «M»Wb. vanja#, V. n«
dentistični voz ter da je njegova skupina že zdavnaj izdala resnične interese tržaškega proletariata. Se več, med šovinističnimi strankami ne vla. da le «politično premirje» marveč tesno sodelovanje, u-smerjeno proti «titovcems’, ki te	odločno	upirajo	pri-
hodu imperialistične Italije v naše kraje.
Naravnost smešna pa je želja po pomiritvi na sindikalnem področju. Smo namreč že dolgo časa priča ne-le »pomiritvi#, marveč pravemu sindikalnemu mrtvilu prav po zaslugi vidalijevskega vodstva Enotnih sindikatov. Razredno borbo, borbo za izboljšanje gmotnih pogojev delavstva ter obrambo njegovih pravic, so kominformovci in ssocialistis že zdavnaj vrgli za plot. Naj se le «pomirjujejo» med seboj, delavci jim obračajo hrbet in gredo po svoji poti.
————	a	1953*
PETEK, 20- D0Vt“?[;Ji*
“J1 A **
7.10 JPtr?"^ pisan °Pj4o
morske in :	d*	i**
17.20 Množične PB„„sks ^ .
KS
k-i-duru °P._'“ cmena '»L:
P 'TJ,
,13' po-
ara.s* T,‘
ali
11.30
vsakega
2e*J»hJ..‘.	IT.30	Pf'	V	C	i9.J?
rapsodija:	ojmfonli*,-#!; , , oK'
18.00 Liszt: S.mr »»pr^sK‘Je-
ra
18.40 Scner« -^ os a.- ,
mm®**
21.45 Um
ran.
OB OBISKU ITALIJANSKEGA MINI-
STRSKEGA PREDSEDNIKA V ANKARI
JE MS NtlEU ItliMa
Kakšni so bili razlogi in '•»eni, ki so bili pripravi-■j italijanskega ministrskega ftedsednika Pello, da se je 'enadoma odločil obiskati tur-prestolnico? To je bilo Jcitno vsakomur, ki je pri-
bliži
Pe seznanjen s procesom tttvojg političnih odnosov na Področju držav vzhodnega .»dozemlja, ob katerem se J' »orala Italija, sledeč dojenim svojim nelogičnim Oahronističnim in za današ-sl° dobo hkrati nevarnim 'fPanjepolitičnim aspiracijam, 6ui«o izolirati od vrste svojih vthodnih sosedov, v prvi vr-. taradi tega, ker je takšno Pletlo početje opozarjalo le-te ? oekatere analogne zgodo-»ske primere. Jasno je, da je Pella napitil v Turčijo 1 Pobožno željo, da potegne lv°ip državo iz te nevarne '••»elosti in da nasprotno, če Mogoče, vanjo potisne Judo' .V'j°, Ki je med balkan-deželami prva, s katero
svete, ki jih ni pričakoval in ki. so ga morda vsaj trenutno pripravili na bolj popustljivo stališče. Vsaj tako je bilo videti, zakaj izjav, ki jih je bil dal v Parizu tokrat ni ponovil, na nakatera vprašanja novinarjev pa je odogovoril tako, kot ne bi bil odgovoril pred svojim odhodom v Ankaro. Na vsak način se je italijanski predsednik vrnil iz Turčije, če že ne razumnejši in popustljivejši pa vsaj realnejši v svojih pogledih do nekaterih delikatnih vprašanj,
čeravno je iz določenih razlogov pametneje, da prepustimo dokončno sodbo o tem bodočnosti Razpoloženje, ki ga še vedno kažejo v odgovornih italijanskih političnih krogih, pa tudi v samem parlamentu, je namreč vse prej kot razveseljivo. Potrebno bo ogromno dobre volje, da bi se učinkovito paralizirale vse tiste ogromne količine iredentističnega strupa, ki so jih bili doslej umetno razširili in razpihovali
Ptaasrtae ostanke Kemala Atatuerka so 10. novembra letos prenesli v mavzolej pri Ankari.
tržaški visokošolcev v Ljubljani
Nekai desetin Tržačanov -	preme	za strokovni pouk ne., Prepustimo	besedo predsed-
Slovencev	živi	in	študira	v	To	je	v	Trstu žal le preveč niku kluba	tržaških visoko-
olovencev	živi	m	siuui a	.	-n oblasti kot je Uolcev Stojanu Plesničarju:
vsem znano ne kažejo za slo- 1«Vprašan j e visokosolcev Trza-venske strokovne in vse osta- čanov in naših stikov z nule	šole	nikakega razumeva- mi je zelo	žalostno. Lahko
Ljubljani na tamkajšnjih visokih šolah, poleg teh pa še precejšnje število srednješolcev na raznih strokovnih šolah. Ze pred leti so vsi ti študentje ustanovili svoj krožek ki se je v začetku zgubljal' v brezplodnih diskusijah okrog društvenih prostorov, lani in letos pa je že našel naloge in cilje (prostorov sicer še vedno nej in se lahko ponaša z zelo dobrimi uspehi. V nedeljo je ta krožek imel svoj redni občni zbor, na katerem je naš sotrudnik lahko zabeležil nekatere poskuse in nekatere uspehe.
Na krožek se je tako obrnila neka tržaška strokovna šola, ki ima dobre profesorje in pridne študente, samo o-
bi
'»el italijanski imperiali-
**» poračunati. Predvsem je
bilo
g. Pelli potrebno, da si » sedaj zagotovi naklonjenost "tske vlade v pogledu njene-•a stališča do tržaškega vpra-,anJa. To je imel biti, kot
b&ži
'*> njegov minimalni pro-*ra». Hkrati pa je gotovo bil legov namen tudi položiti
•^et.ne temelje svojih bodo-
, intrig glede razbitja bal-nskega pakta, ki predstavit5 osnovno zapreko njiho-!m nadaljnjim imperialistič-® Podvigom proti Vzhodu.
Malo pred svojim odhodom . Ankaro je Pella v tem smi-
lj
du. & nekaj namignil. V . °Ie» sporočilu turški jav-
bosti
v katerem je dajal po-
. L.nega Poudarka potrebi o ! a*šnem tripartitnem sode-"nju med Italijo, Grčijo in «.	i°, je znova dovolj očit-
. "speril svojo ost proti Jus-So . ki bi morala, logoč-sti’ n tega sodelovanja izpa-it	°b	svojem	odhodu
Hirčije je moral, čeravno v “ lakonično, odgovoriti na ,. važnih vprašanj, ki mu ""o	   „„„„
>aš;
bila prav pri srcu. Na
bilo
anje novinarjev, ali je
Sovo
°b priliki ankarskih raz-
,r , r°v govora tudi O po-- aaniški vlogi Turčije med
Sadu 'n JU,goslav'lo v P°’
peiP tržaškega vprašanja, je • a odgovoril, da se med
111»
W ln turškimi državniki o tila n' govorilo> dasiravno je "let	vprašanje	pred-
. "atačnega pretresa. Na
Upanje glede italijanskega
,, a do balkanskega pak-> n* i.e Halla odgovoril, da tu a'‘ia prepričana, da gre *a obrambni regionalni Dj balkanskih narodov, ki j*tel*u*^en PrQt' nobeni pri-Hu J?ki deželi, zaradi česar "jen Je rimska vlada naklo-oj a> Hosebno je naglasil v VorU na vrašapnje neke-
lii- n°v'narja da smatra Ita-.. tipna,.: ,	___*—
AlbanniL0dvisnost in enotnost iih	Za	enega	najvažnej-
SrPilogoiev miru v tem delu
?1°Žnoaetmlia- Na vpraian^e 0
a
ktn'balkanskega pakta, po-
loVaT11 nePOSrednega sod '*toi
„anla med Italijo in deže-
- .
Tim. . oi se rešilo vprašanje lljj ’ -^e PeHa rekel, da Ita-na vsako sodelo-kv ■ ki mu je cilj učrvrsti-ski u- Nadalje je italijan-gov0rijn'strski predsednik od-
glej "a vprašanje, kako
n!P.0v'ba
na nedavni obisk Koče
^"itar9 na Dunaiu> rekoč dl vsgj z zadovoljstvom sleda
'*r j*111 niednarodnim stikom
v sešt" Re v'd' ni^ slabega
8osln, anltu avstrijskih in ju* j v»nskih državnikov. kor Vs«h teh odgovorov, ka-dila ud' >z službenega poro-UtijJ °bljavljenega po ankar-«o ^ raz6ovorih, je čutiti, da -•Vni?ra^a Stališča turških dr-
GRAMOFON IMA
Poleti 1877 je Tomaž Alva Edison dosegel prvo reprodukcijo človeškega glasu - Fonograf - Prva gramofonska plošča - Reproducirana glasba - Muhe in čudaštva pevcev in umetnikov pri snemanju na plošče
Petinsedemdeset let v kroniki kulture ni veliko razdobje. In vendar je v tem preteklem času gramofonska industrija globoko vplivala na tok zvočne umetnosti. Čeprav je bilo poletje leta 1877 nenavadno vroče, dolgo in leno, pobitost ni prodrla v delavnico Tomaža Alve Edisona. Mladi iznajditelj je delal na izvedbi nove ideje. S slutnjo genija je vedel, da je na robu novega pomembnega odkrit j a.
Edison je opazil, da daje njegov telegrafski ponavljavec neki brenčeč zvok, če se vrti zelo hitro. To ga je spravilo na sledečo misel: če vrsta zarez na papirnatem traku lahko povzroči zvočne tresljaje, ali bi ne bilo mogoče reproducirati bolj donečih vibracij na primer na preponski membrani?
«Ralo>
Edison je izbral tanko prepono. pritrdil na njo jekleno konico, prevlekel kos papirja s parafinom in ga potegnil pod konico in v membrano zaklical «halo». Nato je hitro znova potegnil preoblečeni papir - in iz papirja je prišel odmev njegovega klica. Edison je obstal kot da bi ga zadela strela.
Verjetno je bilo treba precej živahne domišljije, če se je hotelo spoznati v odmevu besede «halo» glas Tomaža Edisona. Njegov asistent,
Charles Betchelor, je vztrajal na trditvi, da je to bilo samo šumenje, ki je bilo enako dolgo in enako močno-Lahko bi razpravljali o tem, kaj je prišlo iz prepone; ne more pa biti dvoma o tem, da je to le bil mogoče posnetek govorjene besede. Izumitelj je bil sam s seboj zadovoljen.
strojček. ga je
delovodja Edisonov instrument je bil traaltistka Ada Crossley arijo
«	-	,	rt	   Im	lr	n	lil	Ort
vprašal-' »Kaj boste s to stvar- seveda neroden in pnmiti-jo?» Edison ga je pogledal, j ven. Naslednja leta so naglo mu pomežiknil in skrivnostno | prinesla razna izboljšanja. V izjavil: «Ta strojček mora go- Volta laboratorijih so na tem
delali Alexander Graham Bell Chichester Bell in Sum-
voritiu.
Kruesi je zmigaje pogledal na Willa Čarmana, Edisono-
mer Tainter Ti možje so izu-
,	...	,	•	;	mili sistem, po katerem so
kar3 vstopil. °Car'man je bil ="«mali *VOk na povoščenem
Strojček mora govoriti
Ze zgodaj naslednjega jutra je Edison začel z nadaljnjimi poskusi. Vsak. teh poskusov je znova ojačil njegov prvi optimizem. Dne 12. avgusta je poklical delovodjo svoje strojne delavnice, Johna Kruesija in mu izročil neki načrt Strojnik je običajno s svojim predstojnikom razpravljal o novih načrtih, To pot pa ni bilo tako. Edison je kratko odrezal razgovor in poslal Kruesija nazaj v njegovo delavnico.
Strojni mehanik je bil v precejšnji zadregi. Priprava, ki jo je kazal načrt, ni bila podobna niti kakemu kemičnemu aparatu niti kakemu električnemu. Niti ene žice, nobenega magneta. Moralo je pa seveda biti nekaj, kar je zanimalo šefa in tako se je Kruesi lotil dela. Naslednji dan je nesel čuden strojček, ki ga je izdelal v gornje nadstropje in ga postavil pred Edisona Kruesijeva radovednost ni' poznala meja. Ko je Edison skrbno pregledaval
||( »kov in turške javnosti,
,tt1*^la*;raj0 balkansko sodelo-
Viv 23 -eno naiboli trajnih
svoje zunanje politike k)'"'10 vplivati na vsebino "ugovorov. Najbolj značil-
Nno
kjPa le, kar je italijanski
očividno zelo nepotrpežljiv in je smelo ponudil stavo za škatlo cigar, da strojček ne bo govoril. Edison se je prizanesljivo nasmehnil. Opogumljen po dvomih Čarmana je tudi Kruesi neverjetno majal z glavo. Edisonov nasmeh se je spremenil v režanje. Pripomnil je, da nima v že: pu počenega groša da pa bi bil vesel, če bi lahko z novim izumom zaslužil sod denarja.
V tem je izumitelj položil list staniola okoli valjastega mehanizma, skrbno zlepil oba konca tako, da je bil staniol čvrsto ovit Nato je pritrdil iglo in počasi vrtil ročico, pri tem pa recitiral v prepono sledeče: «Mary je imela malo jagnje — Njegovo runo je bilo belo kot sneg — In kamor koli je Mary šla — Jagnje je šlo gotovo za njo».
Medtem ko sta njegova kritika nezaupno gledala to početje, je Edison zavrtil valj v prvotni položaj, resno gledal na napravo, stisnil ustnici in začel vrteti ročico. In nenadoma se je zaslišal iz stroja jasno visoki glas Tomaža Alve Edisona, ki je ponavljal prav tiste besede, katere je govoril par sekund prej. Kruesi je prebledel in začuden vzkliknil. Čarman je bil brez besede. Edison sam je molčal, očividno sam ni pričakoval tako senzacionalnega uspeha,
To je bil začetek fonografa.
Romanje v Menlo Park
valju s spiralno vdolbenim žlebom. To je bila slovita plošča «hrib in dol». ki jo je leta 1888 patentirala družba Columbia Records, Inc. Isti pionirji so izdelali načrt za reprodukcijski stroj, ki so ga imenovali gramofon.
Leto 1887 je prineslo novo izboljšanje. “To je bila zvočna plošča z valovitim žlebom ob robu. za katere reprodukcijo ni bilo treba več posebnega vijakastega mehanizma. Duhovit izum je napravil Emil Berliner vidna osebnost v industriji.
Plošča iz trdega gumija
«Caro mio ben» in kmalu so ji sledili razni znani pevci in pevke
Naslednje leto se je pojavil v studiu za snemanje gramofonskih plošč Enrico Caruso. Dne 1. februarja 1904 je pel v Carnegie Hallu deset arij med drugim iz ((Glumačevi), «Rigoletta» in «Aide». Isto leto sta debutirala na ploščah Maud Powel in Mar-cella Sembrich. In naslednje leto so se vrstili razni sloviti umetniki kot John McCor-meck, Miša Elman, Fritz Kreisler
V starih copatah
Umetniki so dobili za svoje petje za plošče vedno dobro nagrado. Victor je plačala samo Carusu za njegovo petje več kot dva milijona dolarjev. nadaljnji poldrug milijon dolarjev je pa dobil do svoje smrti v letu 1921 na tantiemah.
Le malo izumov je tako hitro in popolnoma razvnelo domišljijo ljudi kot ta. Posebni vlaki so začeli voziti v Menlo Park. Znanstveniki iz vsega sveta so prihajali, da si ogledajo nenavadno stvar in so odhajali polni hvale,
Po Berlinerjevem izumu se je cinkova plošča pokrila s tanko plastjo proti kislinam odporne snovi, v kateri se je vtisnil spiralen žlebič z odstranitvijo tanke črte na prevlečeni površini, nakar se je ploščo pomočilo v kislino. Kislina je izjedla dovolj globok žleb, po katerem je drsela in vibrirala reprodukcijska igla.
Ta plošča se je splošno u-veljavila, izdelovali so jo iz trdega gumija Plošče so reproducirali z aparatom, ki ni več potreboval ušesnih slušalk in ki so ga imenovali gramofon, katero ime se je v nekaterih delih sveta obdržalo še do danes. Jedkanje s kislino pa je pustilo stene žlebiča precej raskave, zaradi česar je poslušalec poleg posnetega zvoka slišal še škripanje.
V tem času se je pojavil Eldrigde Johnson iz Camdena v New Jerseyu. kolesarski mehanik, ki je napravil v razvoju fonografa velik korak naprej. Johnson je začel izdelovati gramofone za Beriv nerjevo družbo leta 1896, v naslednjih petih letih je uvedel razne revolucionarne spre'
Novo obdobje se je začelo memb^ kot na primer motor
Tomaž Alva Edison v svojem laboratoriju
dejansko 15. decembra 187 ko je bila nova iznajdba patentirana.
Naslednjo pomlad je Edison v intervjuju z nekim newyorškim časnikarjem izjavil, da namerava ((opustiti svoj valj in ga zamenjati s ploščnato okroglo ploščo v velikosti navadnega krožnika. Na površini plošče bo vdol-ben tanek žlebič, ki bo speljan v krogu z začetkom v sredi in koncem na zunanjem obodu. Izumitelj je na iz-popolnjenju svoje naprave delal tako vneto kot na prvotnem izumu, vendar je razvoj modernega gramofona bil hitrejši kot njegove besede.
V novejšem času je snemanje postala resna zadeva,, deloma pač zaradi tega ker je snemanje predstave zdaj draga, zamotana in točna zadeva, pri kateri ni časa za razne otročarije. S tem pa ni rečeno, da bi bili snemalni studii zaprti za razne ekcentrič-nosti posebne muhe in čudaštva, ki bi jih lahko označili že za praznoverje Tako ima na primer Wanda Lan-
dovvska pri snemanju obute stare copate Patrice Munsel pa nogavice, ki jih je sama spletla. Artur Toscanini mora imeti pest bonbonov z likerjem in sladkornih kock. Kir-sten Elegstad hoče imeti vedno pri roki čaj, Enzio Pinza pa skodelico kave. Jose Itur-bi žveči neprižgano cigaro,
V preteklih dveh desetletjih je tehnika snemanja in reproduciranja še nadalje čudovito napredovala, prodaje gramofonskih aparatov in plošč so dosegle rekordne višine in očividno še nismo dosegli vrhunca razvoja.
NAJVEČJA POLARNA KNJIŽNICA NA SVETU
«Darmouth Colleges v Hannovru si je nabavil najvažnejšo specialno knjižnico o polarnih in arktičnih področjih kar jih je zdaj na svetu. Knjižnica ima koli 25.000 knjig, 20.000 brošur in mnogo redkih rokopisov; vse to je zbral v zadnjih 3Q letih znani raziskovalec Wiljalmur Stefansson Poleg potopisnih in zemljepisnih knjig ima zbirka tudi številne razprave o glasbi, folklori in jezikoslovju arktičnih in antarktičnih področij in knjige znanstvenega značaja o polarnih krajih.
nja. Klub tržaških visokošolcev v Ljubljani je napravil zelo obsežno akcijo, poslal svoje ((diplomatske« predstavnike po tovarnah, naletel na izredno veliko razumevanje in zbral opremo ne samo za eno temveč za tri šele. Skupna vrednost te opreme se bo gibala okrog tričetrt milijona dinarjev. Ker je akcija še v teku se bomo nanjo povrnili pozneje.
Drug velik uspeh kluba pa čeprav tudi ta še ne dokončan, je pripravljanje almanaha, v katerem bodo mladi tržaški talenti povedali svojo besedo Več kot polovica rokopisov je že v tiskarni in lahko upamo, da bo almanah izšel že proti soncu tega ali vsaj v začetku prihodnjega meseca. V almanahu bodo zbrani literarni prispevki in med njimi bomo srečali tudi že znana imena, na primer Alojz Rebula. Rada Jelinčič in drugi. Pa ne samo literatura tudi gospodarstvo, tehnika' in drugi strokovni prispevki bodo brez dvoma pritegnili številne čitatelje. Osnovna tematika vseh teh prispevkov pa je seveda Trst, tržaški ljudje in tržaško vprašanje.
Študentje so na občnem zboru, kot za enkrat najboljši poznavalci dela, ki bo šele izšlo, sicer dokaj oprezno, vendar s prepričanjem izrazili upanje da bo almanah dokaj kvaliteten in kot tak dragocen prispevek k skromni slovenski publicistiki v Trstu, kjer Italijani z dneva v dan naravnost zasipljajo knjigarne z novimi za Trst specifičnimi deli. Seveda ta zbornik ne bo popoln, ampak kot je lepo rečeno v uvodniku: prerez skozi delo mladih ljudi-Študentje se trudijo, da bi zbornik čimprej izšel in ne dvomijo v uspeh.
Ne po lastni krivdi, pa se ne morejo pohvaliti s plodnimi stiki z raznimi tržaškimi organizacijami, s katerimi so študentje hoteli navezati prijateljsko sodelovanje. Na občnem zboru so morali ugotoviti da so prav v tem delu doživeli popoln poraz, in to ne zaradi njihove nedejavnosti, temveč zaradi nezainteresiranosti raznih organizacij.
Tržaški študentje, ki študirajo v Ljubljani stoje pač na stališču, da so ostali in da bodo tudi še v bodoče tržaški Slovenci. Nameravajo se vrniti v Trst. si priboriti legalizacijo diplom in živeti ter delati v Trstu. Zato je tudi razumljivo, da so se skušali povezati z vsemi onimi organizacijami, ki v Trstu delujejo v okviru študentov in tako predvsem z akademskim klubom «Jadran».
Kronična kriza kolhozov v SZ
na vzmeti medtem ko so se vse prejšnje naprave vrtele z ročico, katero je sukala roka. Leta 1900 je uvedel izboljšano rezano ploščo, ki je na mah izpodrinila vse druge.
Leta 1901 je Johnson ustanovil Victor Talking Machine Companie in začela se je dolga vrsta presenetljivih izboljšanj v izdelovanju plošč in reprodukcijskih aparatov.
iCaro mio bem
Pred točno 5Q leti so začeli resni glasbeniki postajati po-
zorni na fonograf. Leta 1903 je družba Victor odprla studio za snemanje plošč v new-yorškem Carnegie Hallu, Kot prva je pela na ploščo kon-
Sedanji kurz sovjetske vlade in partije t. j. širokosrčno, velikodušno obljubljanje, da s° bo povečala proizvodnja blaga široke potrošnje in proizvodnja prehranbenih artiklov, ima tudi drugo plat. ki se je ne da prikriti. Odgovorne osebnosti, in sicer Ma-lenkov. Hruščev in Mikojan, jji v splošnih frazah pojasnjujejo potrebo prehoda na ((novi kurz« so se morali, čeprav le delno in mimogrede, dotakniti tudi vzrokov, ki so bili sovjetskemu prebivalstvu nerazumljivi, vzrokov, ki so doslej preprečevali dviganje življenjske ravni v Sovjetski zvezi Sovjetski voditelji so na primer priznali, da se doslej ni posvečalo dovolj pozornosti razvoju poljedelstva, živinoreje ter lahke industrije v «neruskih» republikah. Sovjetska vlada in partija, na primer, tožita v svojem ((sklepu o povečanju proizvodnje prehranbenih artiklov in izboljšanju njihove kakovosti«, da proizvodnja in predelava poljedelskih in živinorejskih proizvodov še zaostaja,
kot na primer »predelovanje mesa na severnem Kaukazu, v Dombasu in na Uralu, predelava mleka v ukrajinski SSR in centralnih pokrajinah ruske SFSR proizvodnja in predelava sladkorne pese v moldavski SSR in Zapadni Ukrajini, proizvodnja bombažnih semen v srednji Aziji in soje na Daljnem vzhodu.#
Toda sovjetska vlada ni iskala vzrokov za zaostajanje neruskih republik v svoji dosedanji nacionalni in gospodarski politiki; zato je Hruščev tudi izjavil, da se ((zaostalost v Ukrajini in Belorusiji ne da pojasniti na noben način#. Krivdo za to so pripisali nacionalnim partijskim vodstvom ((neruskih republik«. V tem smislu se je govorilo -tudi na plenumu cenralnega komiteja KP Sovjetske zveze, ki je bil v preteklem septembru.
Najbolj izrazito sliko o zaostalosti neke republike nam dajejo sklepi plenuma CK KP Bele Rusije. CK KP Bele Rusije je prvi začel z avtokritiko in «popolnoma priznal upra-
150 3e rekel, da sma-_lenn neodvisnost za ene-
s®dnik izjavil glede Al-
tSft!faVn'b Pogojev za o-lVf. ltev -•	•	■
■1’tta .m'ru v tem delu •1, š s Vinter je bržčas sku-& pravno samo formal-ahak^?an*'ra';' glasove o ita-načrtih razdelitve
s« :m3e, ki
ti,
Pre,
’	• «<«.* KjUU
odni javnosti. Na vsak
av0i6 m°ral Pella v ča-
"'"Ptičar8 bivania v Ankari
■' Ptod ■’ da smatra Turči-
tgrit yi8nost in ozemeljsko . sl'tetr, ail. ..	______
!cej
so se zadnje ča-vztrajno širili v
>oVniehto Aibanije za enega Principov svoje zu-
"t b0 ^“'»ke, od katerega
igeV^0'' odstopila. Samo *’tv0 „ 0 razumemo njegovo
«'1,
V
ker
albanski neodvisno-
*rj*nS0 italijanski apetiti,
i^at, °n°stran Otrantskih
;	uirantsAMi
\>*a rt-?'" Predobro znani že
" drone
tu. »o-nv, svetovne vojne. 1 •'-J??®'..!** bi bili ti ape-
kiia 'rtm1'1-1’ zakaJ le"te p0‘
5it> 7thrialistična mrzlica
'bo, V”1 kot je vsakomur
VSdn° dr*'-
vprašanja
i^ik c> r. italijanski predli od Menderesa ielija določene na-
i
**	od	Menderesa
Iz tega vidimo, da se je začelo potujčevanje že pred 50 leti, no prav daleč pa le ni prišlo. Končno so to male vasice, ki imajo po _ 14,^ 8 ali 12 hiš in dandanes je še malo ljudi doma, ker so v tujini, le na zimo pridejo domov.
Za prebi\ alee teh krajev je županstvo v Montenaru. Tam je tudi trgovina in pekarna. V Tarčent hodijo po stezi ob potoku Zemno, kamor je dobro Uro, dočim je v Monte-nare nekaj minut manj. Z Brježani imajo stik, saj so v isti župniji, pot v breg pa je zelo strma in naporna. Priznavajo pa Brježanom, da so bolj trdni Slovenci kot oni in da govore umljiveje v narečju kot oni, ki imajo res čudno mešanico furlanščine, laščine in popačeno slovensko narečje
Glede narodnih pesmi so jako ubogi. Neka mlad žena iz Ovšja mi je rekla, da se bo že katero spomnila, ker malo pojejo, zato tudi pozabijo še tisto, kar znajo od starejših “ Pa da naJ pridem «ta u guads (v nedeljo ali praznik). Za enkrat mi je izdala besedilo, ki se pa mi na zdi novo; «Snuojka ma
PO ZAPADNI BENEŠKI SLOVENIJI
KJER DANES BIVAKIRA ITALIJANSKA VOJSKA
mati na (ona) skuhala mestu (mehko polento), na me tiela me dati na kana (kaplja — kane) mene.
Mouce e no mouci anu dej se koražo, ke to buo tuo, ke bo tiču buoh!« Nekaj podobnega sem že kakor rečeno zapisal, bomo videli ako je napev drugačen; sicer pa je, kar se tiče folklornega pevskega snovanja, to jako pičlo. Radi bi si dali duika v slovenski pesmi, a sami ne morejo snovati, od drugod pa nimajo kje dobiti.
Kot povsod po teh vasicah, morajo tudi tukaj ženske doma trdo delati in zato jim tudi ni d0 Pet3a- Možki pa gredo po svetu, da na zimo prežive družino s prihranki ki si jih utrgajo od ust.
Hrana teh ljudi je kaj navadna, pičla in skoraj nezabeljena. Ne rede prašičev, saj porabijo turščico za lastno hrano, saj jedo polento najmanj dvakrat na dan. K po-
lenti jedo še slabo zabeljeno solato ali radič, kot priboljšek pa vzamejo včasih košček domačega sira. Kako slabo jedo, posebno v gorati Karniji v nekaterih revnih družinah nam pove neki domači izrek, ki se glasi; «0-poldne malo kuhinje (mineštre) obeljene s kuhanico, zvečer pa malo radiča s polento obeljeno z oetom#. In to gotovo ni pretirano.
Poslovimo se ob koncu za enkrat — iz Fiplane in teh prijaznih gorskih vasic in jo uberemo po travnati in lepo obraščeni gorski planoti do bližnje vasice Stele, ki stoji na planini blizu porobja severno od Tarčenta 620 m visoko. Pot je jako prijetna, posebno ob pomladanskem opoldanskem soncu po zelenih logih in dobravah, iz katerih se glasi živahno petje slavčkov, a bolj iz daljave se oglaša kukavica. — Ta vas , je tudi precej poitalijančena,
mladina in otroci kramljajo le furlansko. Stari ljudje znajo še kaj malega slovensko. Nekega takega moža sem srečal, ko je delal ob stezi in ga izprašal kako pravijo temu ali drugemu kosu zemljišča in ko me je umel, da hočem vedeti domača ledinska imena, mi jih je naštel celo vrsto: Končat ,Rob, Zare-bernica, P"r križ, Ta pod narh, Tekolak, Podkras, Ta pod pekou, Pod polico, Ra-hot, Dobja, Podrav&čina, Hami (ob skalovju), Lanka, Fod-nartič, Barca ( — bodica iz bardca), Podstorne, Krotos — Krotovje), Meja, Zaroba, Podnart, Podkorito, Hoščeka, U-laka, Potar, Podblek.
Priimki imajo vsi laško obliko, razen Kranjolini, Kru-der, (Cragnolin Cruder) in Miks (Mics), drugi pa: Zul-li. Bodočo, Boezia, Boreanis. Vzdevki pa: Tomasci, Zefatan, Parincs, Ongiars, Betos, Su-lins. — Ta imena nam izpri-
čujejo kako je vas potujčena.
Vsa vas obstoji iz treh skupin: Stela (Stella) je glavna vasica in del te je Poreaniz, ker ima večina prebivalcev ta priimek. Potem je Pobra s 36 hišami in Miks z 12. Od teh vasic vodi v Tarčent zelo strm klanec, tako da se mora človek trdno upreti v tla, da ne zgubi ravnotežja. Cerkev z visokim novim zvonikom stoji prav ob robu in takoi spodaj ob strmem pobočju je šola Prvo naselje, do katerega kmalu pridemo, se imenuje Mala maierja (laški izraz maseria ali furl. Mascrie pomeni nizke na su-hu zidane kamenite ograje, kot so na Krasu okoli zemljišč mala je pač slaba iz latinskega), To naselje je že popolnoma pofurlanjeno, samo še kak posamezen starejši človek zna še kako slovensko besedo. Naselje, ležeče na strmem bregu, ima kakih 15 hiš. Tudi od tukaj
so moški po svetu in zato je malo ljudi sedaj doma. Priimki v tem naselju so tuji: Franz (ta izhaja iz doline Železnega kanala, torej iz Možnice ali iz Kluž (Chiusa-forte), seveda je nemškega izvora. Potem pa še Lasta in Vidoni. Vzdevki niso pomembni in so tuji
Ledinska imena so pa še ohranila slovensko prvotnost: Rob, Njiva Poje (rolje), Ruš-na, Čarne peje, Zimor, Or-jevica. Zakras, Spalis.
Cesta preide polagoma na ravno in pri Zumeji (Zam-cais), nekdaj tudi slovenski vasi, kar nam pričajo nekateri priimki:	Cruder (Kru-
der), Blasizzo (Blačica), ki jih čitamo na spomeniku padlim v prvi vojni. Ta vas, kot tudi malo zapadno na brežini ležeča vas Smarde-ča in dalje še Hoja na vrhu, so bile pred sto leti še vse slovenske, dandanes so pa popolnoma poitalijančene. O priliki si jih bomo ogledali š? natančneje, posebno njih krajevna imena, vzdevke in priimke. Od tod do Tarčenta je še kaka 2 km in s tem sklenemo to pot.
(Nadaljevanje sledi) RIHARD ORttL
vičenost kritike, ki je bila izrečena nad partijsko organizacijo republike na septem-berskem plenumu CK KP Sovjetske zveze ((kakor je pisala moskovska «Pravda» v svoji številki od 27. oktobra 1953».
Ko je CK KP Bele Rusije predhodno sprejel kritiko zaradi nedejavnosti, je nenadoma odkril, da obstajajo ((nerešena vprašanja in velikanske pomanjkljivosti tud; v razvoju poljedelstva beloruske republike.# «Vilikanske pomanjkljivosti se odražajo na primer v tem, da so v mnogih predelih kolhozna polja in travniki prerasli v grmovje in so posuti s kamenjem in da je delo na njihovem čiščenju zelo slabo organizirano. Večina kolhozov in sovhozov beloruske republike, po njihovih izjavah, ne izpolnjuje državnega načrta, ki ga je država določila v proizvodnji pšenice, lanu, krompirja in zelenjave...».
Kar se pa tiče živinoreje je plenum CK KP Bele Rusije ugotovil, da «v mnogih predelih republike zelo počasi raste število živine. Produktivnost živinoreje je nizka; večje število krav je jalovih; dovoljuje se, da živina poginja# in podobno.
Četudi je sovjetska vlada v prejšnjih letih izdala cel niz sklepov o proizvodnji krompirja in zelenjave je CK KP Bele Rusije bil prisiljen priznati, da je bilo v tem smislu zelo malo storjenega in celo, da ((površine, ki so posajene s krompirjem, še niso dosegle predvojne ravni#. Plenum CK KP Bele Rusije je bil tudi prisiljen sprejeti nase izključno odgovornost za vso zaostalost republiškega gospodarstva. Med drugim je plenum ugotovil, da so republiške partijske organizacije pred dvema letoma sklenile, da se v vseh kolhozih organizira zbiranje gnoja, da se pa ta sklep ni izvedel kot se niso izvedli mnogi drugi sklepi. Na sestanku je bilo celo dovoljeno tudi predsednikom k-Ih zov, kot na primer predsedniku kolhoza ((Kominterna# v Mogilski pokrajini, kritizirati ministrski svet republike zaradi «premajhne pozornosti posvečene poljedelstvu#. S tem je bila odgovornost za premajhno pomoč zaostalim kolhozom in pokrajinam dejansko pripisana «a-paratu CK KP Bele Rusije in ministrskemu svetu#, kot se izraža moskovska «Pravda«. A še tako natačno ugotavljanje odgovornosti (ugotavljanje, ki se ponavlja iz leta v leto) ne more rešiti kronične krize, ki se v njem nahaja celotni sistem sovjetskega kolhomega gospodarstva.
rečemo, da presneto malo o njih vemo in jih malo poznamo. Kajti zde se nam kot nekaj kar je, pa ne moreš zagrabiti Mi opažamo v njihovih vrstah neko pomanjkanje interesov za stvari vse-občega pomena, neko površno nezainteresiranost da celo beg v egoistični jaz«.
In dalje: »Imeli smo stike z delegacijo odbora kluba »Jadran# (ta delegacija se je mudila nekaj dni v Ljubljani na povabilo kluba), vendar smo opazili, da so bili kolegi tu v Ljubljani predvsem iz osebnih razlogov, tako da ni bilo mogoče doseči z njimi koristnih sklepov niti koristnega razgovora. Zdelo se nam je, da niso imeli s strani njihovega odbora nobenih napotil, sami pa tudi ne toliko osebnosti, da bi lahko o čemerkoli razpravljali M) smo ostali globoko razočarani nad tem, tembolj ker vemo, da so v odboru kluba »Jadran# ljudje, s katerimi je mogoče doseči stik in plodno sodelovanje, vsaj v točkah, ki so nam skupne Ravno tako nam je prinesel dokaj čudnih vtisov njihov občni zbor iz katerega smo mogli sklepati, da so še daleč od tega, da bi nastopali kot čvrsta enota, saj pri njih še močno prevladujejo razni ekstremistični pogledi in je sedanji odbor preslab da bi postavil vso stvar na trdne noge#.
Mislimo, da te značilne u-gotovitve ki smo jih citirali iz poročila na nedeljskem občnem zboru, ne potrebujejo komentarja.
Tržaški študenti v Ljubljani so skušali doseči stike še z ustanovo S. Tončič, vendar niso vsa prizadevanja privedla do boljših rezultatov kot nekaj pisem. Celo več, študenti so dobili iz vsega dopisovanja vtis. da njih sodelovanje ni bogve kaj zaželeno.
Prav tako slabo stoje tudi odnosi z Dijaško Matico Citirajmo zopet referat predsednika: «Na lanskem občnem zboru našega kluba se nas je večina vpisala v Dijaško Matico. To je bil začetek in konec Ni se pobirala članarina, niti o akademiji D- M. nismo več slišali, (menda je tudi ni bilo). Vendar mislim, da je treba razčistiti naše stališč^, kajti češče in češče se pojavljajo glasovi, predvsem v Trstu s strani odgovornih., oseb kot tudi študentov, češ kaj se mi, ki smo tu v Ljubljani sploh vtikamo v te stvari ker smo menda za Trst ((avtomatično# izgubljeni# in na nas ni več računati. Mi želimo povedati vsem, naj pomislijo, da je Trst v naših srcih, krepko zasajen da kljub temu da naše fakultete v Trstu ne priznajo, se mi ne damo za premagane in imamo namen naše diplome legalizirati tudi v Trstu in zato potrebujemo pomoč Dijaške Matice. Prisostvovali smo občnemu zboru. Veseli smo bili ko smo lahko opazili, da sloni D. M. na zdravi osnovi. Zlasti^ pa ko smo videli, da označuje sestav odbora heterogenost in akcijsko enotnost. Vesti, ki so več ali manj točne, pa govore o večjih ali manjših nepravilnostih pri razdeljevanju podpor, tako da je sedaj slika nejasna. Mi ne bomo pozabili na Dijaško Matico. Po njej gredo marsikateri upi za našo bodočnost.
Se mnogo je vprašanj ■ katerimi se bavijo tržaški vi-sokošolci študirajoči v Ljubljani. Vendar se z večino teg« dela ne bomo bavili podrobneje. Pribiti pa je treba splošno ugotovitev, ki velja danes bolj kot kdaj koli V Ljubljani rase tržaškim Slovencem nov rod inteligence, ki že sedaj kaže. da bo sposoben slediti najboljšim tradicijam slovenskih mož, ki so v preteklosti branili slovensko zemljo na našem najbolj ogroženem delu narodnega telesa.
Prispevki za Dijaško Matico
MESTO:	Pipan Lija 500,
Furlan 500, Bandel Franc 2000, Cupin Valerija 500, Tomažič Ema 10.000, Posega Pepo 1000, Perlanc Ida 500, Košuta Marija 500, Bajt Zora 300, Možina Dana 300, Nandi-ca Turko 250.
ROCOL: Repič Štefanija 50, Milič Zora 150, Meršič Marija 200, Kralj Marija 500, Cesnik Mirna 150 Rijavec Ivan 1000, Može Karel 500, Budihna Al-ma 200, Slamič Alojzi 100. Burlovič 200, Morelj 200, Fi-delj Ivana 50, Gerdol Alojzija 100, Beviiacqua Antonija 100, Grehonja Miranda 200. Stibil Hinko 5000. Cergolj Miljo 100, Lakovič Olga 200, Cergolj Evel 100, Škapin Marija 100, Žiberna Nacjo 500, Mahnič Andrej 500, Pertot Elza 500, Gerdol Vilma 200, Vlah Ivan 200, Senica Albina 100, Savi Antonija 100, Belavec Pavel 250, Cunja Jože 300, Purino Giacomina 100, Sferza Valerija 50, Gerdol Jože 500, Požar Ida 50, Lapel Antonija 100, Turko Kristina 50, Sabina Milena 10Q, Tominc Jože 100, Juriševič Marija 300, Lapel Marija 100, Mikolič Marijan 100, Demartino Marija 200. Gerdol Jože 100, Gerdol Ivan 1000, Kobal Roza 200, Bole Ema 200, Bužan Štefanija 250, Rebula Milena 300, Gerdol Svetko 100, N, N, 100,
V RK JI E
Vrerpemka nappved za danes: Jasno z možnostjo pooblačitve. Včeraj je bila v Trstu najvišja temperatura 11 stopinj; nainižja pa 3.8 stopinje.
TRST, potek SO. novembra 19SS
PRIMORSKI DNEVNIK
RADIO
Opozarjamo vas na sledeče
oddaje: Jug. cona Trsta: 14.40:	_	2005;
Primorske in Tržaške narodne pesmi. — Trst ll** • * Slovenski oktet. — Trst I.: 21.05: R. Wagner: «Som» bogov«, prolog in 1. dejanje. — Slovenija: 13.15. iz Beneške Slovenije.
•r—
-n
1 jm
■■■■■
-
S SEJE KRAJEVNEGA ODBORA PFS V PEVM1 | IZSELJEVANJE -RAK BENEŠKE SLOVENIJE
PRAVICO IMAMO ŽIVETI NA SVOJI LASTNI ZEMLJI
DA SE DO RAZŠIRILA IN UTDDILA miroljiibna fronta vseh demokratov
Kominfornnisti s svojo izdaja sko politiko škodujejo našim narodnim interesom in obstoju
V torek zvečer so imeli v i miroljubnim italijanskim mno-Pevmi sejo krajevnega odbora ] žicam, da se bo miroljubna Demokratične fronte Sloven- i fronta čimbolj razširila in da
cev v Italiji, na kateri so člani odbora razpravljali o številnih vprašanjih, ki se tičejo vaškega življenja.
Predvsem so se omejili na obravnavanje socialnih vprašanj. Ugotovili so, da je v vasi dokaj malo brezposel-nin, ker So številni družinski poglavarji zaposleni v go-riških tovarnah, mnoge žene pa tudi v podgorski predilnici.
Pioučili so tudi položaj slovenske šole in ugotovili, da ne hedijo vsi slovenski otroci v slovenski vrtec in slovensko osnovno šolo. Mnogo staršev se ne zaveda v dovoljni meri, da spada slovenski otrok v slovensko šolo. Opažati je, da se tega v najmanjši men zavedajo ravno kominformisti, kajti številke kažejo, da so revno otroci staršev s korn-infermističnim prepričanjem večinoma v italijanski šoli.
To potrjuje že večkrat preverjeno dejstvo, k; se je zlasti pokazalo na Tržaškem, da so kominformisti zaradi svojega «internacionalističnega» prepričanja najnevarnejši za nadaljnji obstoj slovenstva v zamejstvu.
V Miljskih hribih na Tržaškem so zaradi kominfornii-stičnt protinarodne in izdajalske politike morali zapreti slovensko šolo. Do tega lahko privede njihova politika tudi v nekaterih krajih na Goriškem. Kominformisti so bolj nevarni obstoju slovenske šole in slovenstva pri nas kot italijanski šovinisti zato, ker so sami Slovenci in ker se prostovoljno iztrgujejo iz slovenske skupnosti.
To izdajstvo nad stvom opravivujeju z vsemo-gečimt izgovori, predvsem pa z besedami, da živimo v Italiji in da se je treba ravnati po italijansKih zakonih; poleg
bodo imele vojnohujskaške sile čim manj mažnosti za ogra-žanje miru v tem delu sveta.
Seja občinske
gradbene komisije
Prejšnji teden se je sestal goriški občinski gradbeni odbor, ki je odobril sledeče gradbene načrte;
Volk Bruno: obnova gradnje za uporabo skladišča v Ul. Scogli p. c. 710-6; Karlo Brascia; gradnja hleva v Ul. sv. Mihaela; Stefan Bensa: načrt za gradnjo stanovanjske hiše v Ul. Čampi; Evgenij Dogani: razširitev zgradnje za industrijsko uporabo v Ul. Trieste 49; Romano Rodaro: razširitev zgradnje v Ul. Trie-ste p. c. 487-62.
Komisija je nadalje izrekla ugodno mnenje, na podlagi pogojev, o načrtu za gradnjo stanovanjske hiše in stavbo za uporabo tovarne likerjev v Ul. Aquileia, na račun podjetja Nicola Cherin,
Načrt, ki ga je predložilo podjetje «Permolio» s sedežem v Milanu, za postavitev naprave za razdeljevanje tekočega goriva na Korzu Ita-lia, nasproti palače pokrajinske uprave, je odbor zavrnil.
Najdeno kolo
Pretekli četrtek je bilo najdeno pred kavarno «Gorizia-no» moško kolo, ki so ga izročili policiji. Včeraj so kolo vrnili lastniku 48-letnemu Ivanu Pituelliju iz Ul. Baiamonti štev. 14.
KINO
CORSO. 17; »Pustolovec Lui-siane», barvni film, T. Power.
VERDI, 17: ((Konjenik samotne doline«, barvni film, A. Ladd in V. Heflin.
CENTRALE. 17; »Buffalo BiH v Rimu«, E- Fiermonte in E. Star.
VITTORIA. 17: «Sonce v očeh«, G. Farsetti in J. Galter.
MODERNO. 17: «Brodolom He-sperusa«, W. Parker in P. White.
Beneška Slovenija je kot znano precej obsežno ozemlje, ki sega od reke Idrijce do gore Quarnan. V primerjavi z njeno površino, okrog 600 kv. km , je gostota prebivalstva precej nizka. Vendar pa nimamo v tem pogledu točnih statističnih podatkov. Pri vseh štetjih, ki so bila izvedena v Italiji, ni bila Beneška Slovenija nikoli upoštevana kot posebna teritorialna enota, ker je zaradi njene geografske konformacije vsaj tretjina njenih vasi, ki gravitirajo na Furlansko nižino, so del jezikovno mešanih občin in so vse številke, ki se jih tičejo navedene skupaj s furlanskim prebivalstvom na do-tičnem okolišu. Nekaj podatkov o gostoti slovenskega prebivalstva imamo samo za tistih deset občin, ki so naseljene izključno po Slovencih, Po zadnjih podatkih bi bila ta gostota na kv. km naslednja:
Sv. Peter 121, Sovodnje 82, Podbonesec 78, Dreka 82, Grmek 68, Sv, Lenart 70, Srednje 68, Tipana 32, Brdo 38 in Rezija 18. Ce primerjamo te številke z onimi po drugih deželah, ki imajo iste gospodarske in zemljepisne značilnosti kot Beneška Slovenija, vidimo, da je to poseben po-
TIHOTAPCI IN SLEPARJI V ROKAH PRAVICE
Aretirana sta lastnika pekarne v Ul. Canestrini
Od časa do časa se na goriški sodniji zvrstijo tihotapci cigaret iz Trsta v Italijo, ki jih zasačijo na obmejnem bloku.
Pred goriškim sodiščem sta sloven-!se morala zagovarjati te dni tudi 30-letni Mario Signorini iz pokrajine Mantova ter 32-letni Nicola Mezzasalma. Obtoženca sta 4. junija letos od-
šla z vlakom iz Trsta in skritega pa da bi njihovi otroci,! la pod klop v tretjem razrede bi obiskovali slovenske so-j du zavoj, v katerem je bilo le, le s težavo dobili zaposli-j šest kilogramov ameriških ci-tev. Tako nevarno m oportu-! garet. Skupno je bilo v z.avo-
nisličnd stališče slovenskih kommfornustov utegne imeti za slovenstvo v Pevmi hude posledice, katerih ne bo mogoče odstraniN niti z odločno borbo večine prebivalstva, da bi se slovenska beseda obdržala na levi strani Boče, niti odločna borba najemnikov u-stanove Tre Venezie proti izgonu z njihove zemlje.
Ob zaključku so se tudi seznanili s pozivom Demo-kiatične fronte Slovencev v Italiji vsem demokratično mislečim prebivalcem, da se je treba z vsemi silami truditi, dl bi prišlo med Italijo in Jugoslavijo do sporazumne m mirne rešitve nastalega spora zaradi tržaškega nja.
Izrazili so mnenje, da je treba prikazati stališče Demokratične fronte Slovencev v Italiji tudi demokratičnim in
ju 295 zavojčkov cigaret. Fi-nančni stražnik je pri pregledu vlaka našel blago ter pozval oba osumljenca, da sta izstopila iz vlaka in odšla na finančno postajo, kjer so ju zaslišali. Priznala sta, da sta v Trstu kupila cigarete od nekega Mimma. Medtem ko je Signorini za nakup blaga dobil samo 20 tisoč lir, je njegov tovariš imel več sreče; nabral je kar 50.000 lir. Za kupljeno tihotapsko blago sta dala 52.500 lir. Upala sta, da se jima bodo trud, tveganje in vložen denar dobro obrestovali.
Pri tem pa sta se pošteno vpraša- vštela, kajti finančni stražnik ju je izročil sodnim oblastem, k. so obsodile Signorimja, že kaznovanega, na 372,000 lir globe, Mezzasalmo pa na plačilo 248.000 lir globe.
Orožniki so na zahtevo oblasti aretirali lastnika pekarne v Ul. Canestrini Mihaela Franchinija in Adrijana Zan-donaia. Odpeljali so ju v sodne zapore. Čeprav skušajo ob. lasti držati vzroke aretacije v najstrožji tajnosti, se je vendarle izvedelo, da je do aretacije verjetno prišlo, ker sta oba na veliko sleparila svoje dobavitelje.
Pekarno so odprli pred približno poldrugim letom. Kmalu si je pridobila lepo število odjemalcev, ki so bili s peko popolnoma zadovoljni, zlasti še, ker je bila prodajna cena kruha nekoliko nižja kot drugod.
Nekega dne pa je lastnik pekarne Franchini napovedal bankrot. Pekarno je prevzel Zandonai, ki je še nadalje pri dobaviteljih naročal velike količine moke, ne da bi blago plačal, pač pa jim je pošiljal samo menice, ki so bile celo ponarejene.
Domnevajo, da je Franchini na ta način osleparil dobavitelje za približno 300 stotov moke, kar predstavlja vrednost okoli tri milijone lir. Poleg tega je Franchini pobiral denar za blago, ko je pekarna vodil Zandonai.
Čeprav se zdi, da je Zan-donaieva krivda manjša, je vendar zelo verjetno, da sta oba aretiranca delovala po skupaj pripravljenem načrtu in se bosta prav zaradi tega verjetno morala tudi skupaj zagovarjati za vse sleparije.
Nesreča starčka in železničarja
V sredo zjutraj se je javili st:, podrl na tla m se zi>nj | NOV V0ZI11 Ted dVtobllSOV v bolnici Brigata Pavia 63-let.ini zmenil.	|	Proga	štev.	7:
nika: ob 14, 15, 16, 18.30. 19.30, 20.30; odhod iz Pevme:	ob
14.30, 15.30, 16.30, 19, 20, 21.
Vozni red vlakov
ODHODI:
Proti Trstu: 0.24	(A.), 6.10
(A.), 7.23 (A.). 8.33 (A.), 10.02 (D.), 13.58 (A.), 15.50 (A ), 17.12 (DD.), 18.32 (A.)*, 20.17 (A.), 21 26 (D.).
Proti Vidmu: 4.33 (DD.), 5.32 (A.), 6.29 (A.), 7.57 (A-), 8.32 (DD.), 10.46 (A,). 13.59 (A.), 16.00	(A.)*,	17,13 (A.)	19.15
(A.), 20.36 (A.), 23.16 (D.).
PRIHODI:
Iz Trsta: 5.30 (A.), 6.24 (A.), 7.55 (D.), 8.22 (A.)*, 8.30 (DD.), 10.44	(A.),	13.55	(A.),	17.11
(A.),	19.10	(A.).	20.31	(A.),
23.14 (D.).
Iz Vidma: 0.23,	(A.), 4.25
(D.), 6.08 (A.), 7.21 (A.), 8.29 (A.),	10.00	(D.),	13.56	(A.),
15.48 (A.), 17.10 (DD.), 18.30 (A.)*, 20.13 (A.), 21.24 (D ).
* Ne vozi ob nedeljah
jav samo za našo deželo.
Vzrok takemu stanju je treba pripisati v prvi vrsti množičnemu odhodu naših izseljencev v zadnjih časih. V preteklosti, ali točneje pred sto leti, je bilo prebivalstvo pri nas mnogo številnejše kot pa je dandanes. Tedaj je bilo izseljeništvo omejeno na posamezne,- komaj zaznavne primere in še to samo v nekaterih občinah v zahodnem delu dežele, kjer so ekonomske razmere najtežje. V Nadiški dolini m bilo niti sledu izseljevanja delovne sile v inozemstvo, In tudi. tisti redki izseljenci, ki so zapuščali deželo. so bili predvsem krošnjarji. Zlasti so se odlikovali v tej vrsti potujoče trgovine Rezijani, ki so jih poznali tudi v dunajskem Pratru že v začetku XVIII. stoletja. Pozneje jim je izdala Marija Terezija za njihovo potovalno trgovino poseben cesarski patent, pod obliko «mi!ostne koncesije«.
Te oblike dejavnosti torej nikakor ne moremo smatrati kot pravo izseljevanje. Potujoča trgovina je dala možnost tistim, ki so se z njo ukvarjali, da so se vrnili k svoji družini vsakokrat, ko so se vrnili v Furlanijo ali pa ko so šli v pristaniško mesto Trst, da bi tam obnovili zalogo svojega blaga. V Reziji živijo še dandanes starejši ljudje, ki se spominjajo, kako so si njihovi starši naprtili na hrbet zaboj limonov in ga nesli vse do Dunaja, kjer so razprodali svoje blago. Vso pot so napravili peš in tudi dobro zaslužili.
Nekateri videmski časopisi, ki so polemizirali z nami v zadevi množičnega izseljevanja Slovencev v inozemstvo, opravičujejo ta pojav kot splošen pojav, ki ga je treba pripisati povečanju prebivalstva in nezadostnim ekonomskim virom naše dežele Ta trditev ne drži, ker današnji ekonomski viri niso nič manjši, kot so bili pred sto leti, medtem ko se je prebivalstvo po nekaterih občinah zmanjšalo kar na polovico. Tipan-ska občina n. pr. je leta 1866 štela 4.700 prebivalcev, danes pa jih ima komaj 2 862 (po podatkih ljudskega šteja iz leta 1951).
so leta 1911 našteli v Brdu 2.942 prebivalcev.
Morda je v občinah Nadiške doline izseljeništvo manjšega obsega ker leže občine Podbonesec. Sv.. Peter Slovenov in Sv. Lenart v dolini in obstaja tukaj cementna industrija, ki njdi delo nekaj sto delavcem in tako pripomore k izboljšanju gospodarskega stanja. Toda ostale občine, ki so ločene in brez kakršne koli industrije, kot so zgoraj navedeni primeri Brda in Tipane. postajajo vedno bolj redko naseljene.
Res je, da je zemljepisni u-stroj Beneške Slovenije glavni vzrok za množično izseljevanje prebivalstva. Toda to bi moralo vzbuditi pozornost oblasti in jih pripraviti, da bi izdale potrebne ukrepe za odpravo takega nevzdržnega stanja. V naših gorskih krajih ni velikih kapitalistov, ki bi lahko ustanovili kakšno industrijo. Zemlja nosi le malo, ker zaradi njene posebne lege ni mogoče pri obdelovanju uporabljati strojev in dostikrat niti ne pluga. Ta zemlja rodi slabo in zahteva skrbno obdelavo ter mnogo dela malih posestnikov, ki jo sami obdelujejo. Dohodki teh malih posestev ne zadostujejo za najnujnejše potrebe današnjega življenja in zato je gospo-
PRVfl ETAPA DIRKE CARRERA PANAMERICANA
Zmagal BoiieUn z Lancio
Že t prvi etapi smrtne nesreče
tfhifp in (iinjio
Ptimoteki dn&Lmikl
dar prisiljen poiskati zaslužka v inozemstvu, da bi z njim nadoknadil tiste dohodke, ki jih ne more dobiti iz zemlje in so mu potrebni za vzdrževanje njegove družine med letom. Mlajši ljudje se večinoma ustanovijo za stalno v inozemstvu in čez nekaj časa pokličejo za seboj še svojo družino. Ce bo šlo v takem tempu naprej, se bo zgodilo, da ne bo imela Beneška Slovenija čez 50 let nobenega drugega prebivalca, kot samo obmejne finančne straže.
Nujno je torej potrebna intervencija vlade, ki mora poseči vmes in pomagati našemu narodu z učinkovitimi ukrepi. Predvsem je potrebno organizirati industrijo. Delavcem je treba nuditi možnost dela in zaslužka doma, ker se lahko le
Pokrajinski urad za delo v Gorici je pred časom objavil, da je v teku najemanje delavcev za Venezuelo, ki so specializirani v raznih strokah. K prejšnjemu poročilu dodaja, da se sprejemajo še tisti delavci, ki so specializirani v sledečih kategorijah: avtomobilski mehaniki, mehaniki kmečkih strojev, specialisti v livarski in tekstilni stroki.
Interesenti naj se javijo za potrebna navodil^ na uradu za delo v Gorici, Ul Crispi štev. 9 od 10. do 12. ure.
,	ha ta način omeji izseljevanje.
Koliko je izseljencev iz	Be-:	^j je za(joibilo v zadnjem	času
neske Slovenije, nam ni bilo ^ tako velik obseg. Tej svoji dolž-možno ugotoviti, ker ni nobene i n0£jj se država ne more iz-st at is tike, ki bj se nanašala iz- j ogniti, ker gre za obrambo neke ključno na Slovence. Vsekakor etnične skupine, ki ima enako pa nam lahko služijo kot do- pravlco do življenja kot ostali voljno merilo podatki o tipan- državljani republike, skl občini, ker je ta pojav več j p0 drugi strani pa pozivamo ali manj enak tudi po vseh j vse zavedne Slovence naše de-ostalih naših	občinah Na	pri-.	2e)e naj storijo vse, da	bi s
mer v Brdu.	da omenimo še	j	primemo propagando med	pre-
en primer, imamo sedaj 2.288 j t>ivalstVOrn zmanjšali izselieni-duš stalnega prebivalstva. V | j,v0. ki gr02i z uničenjem na-pretekleni septembru se^ usva-, šega naroda na tej zemlji, kjer
živi že nad tisoč let. Pravica do življenja na naši zemlji nam je zajamčena tudj v republiški ustavi. To je tisto, kar moramo prej ali slej doseči.
(Iz »Matajurja«)
ja za to občino kar 620 ljudi v inozemstvu (27 odstotkov vsega prebivalstva). V tej številki pa ni vštetih kar 172 družin, ki izhajajo iz te občine, pa nimajo več v njej stalnega bivališča. Ce jih prištejemo k omenjenim 620 izseljencem, pridemo do zaključka, da imamo samo iz te občine več kot 1.300 izseljencev, ali skoro polovico prebivalstva, če računamo, da
DEŽURNA LEKARNA : Danes posluje ves dan in ponoči lekarna S. Giusto, Korzo Italia 106 - tel. 31-52.
ni Anton Sfiligoj iz Podgore,
Ul. Monte Calvario štev. 38. kateri je že od nedelje imel poškodbe na raznih delih telesa.
Sfiligoj je pri izpraševanju izjavil, da se je v nedeljo zvečer okrog 20.30 vračal peš iz Oslavja proti domu. Ko je hodil po cesti, ki pelje navzdol do pevmskega mosta, je bil od nekoga zadet in je padel na tla. Skoraj nezavesten je ostal več časa na tleh v upanju, da bo prišel kdo >n mu pomagal. Toda čakat je zaman. Ko se je malo opomogel, je vstal in počasi nadaljeval pot proti lomu.
Kljub bolečinam, ki so nu jih povzročile poškodbe, je ostal doma dva dni in se šiiti kolikor toliko zdravil.
Ker pa je uvidel, da se mu stanje slabsa, se je odločil, da gre v bolnišnico. Po zdravniškem pregledu, so mu i ao-tovili poškodbe na kolku in levi nogi, zaradi česar b > o-stal v bolnišnici okrog 20 dni.
O nesreči, ki ga je doletela, ne zna povedati nič drugega,
Ni pa izključeno, da ga je kakšen motociklist, ki je s silo vozil po dokaj strmi ce-1 sebja.
* * *	i	TRAVNIK	—	PODGORA
Prejšnji dan se je 28-letni | Odhod avtobusa s Travnika železničar Adriano Millo iz p0 Ul. Oberdan, Korzo Verdi,
Borgo Castello 16 ponesrečil pri delu na glavni postaji. Iz vlaka, ki je bil na postaji, je hotei stopiti na tla, pa mu
je zdrsnilo. Pri padcu je uda- i Fante
Ul. S. Chiara, Drevoredu XX. septembra, Pevmski most, Ul. Brigata Cuneo, Ul. IV. novembra in Ul. Madonnina del
ril z levo roko ob tla. Po-
i Ob delavnikih:	odhod
sledice so bile precej hode, ■ Travnika: 7.10, 8.10, 11. 12.40.
zato se je moral v sredo popoldne zateči v bolnišinco Brigata Pavia za potrebno zdravniško pomoč. Ker je odnesel precejšn e poškodbe na	., ..	,,	,	„
,,	,	.	i	Ob	praznikih:	odhod	s Trav-
dlani m prstih leve roke. so' • ^	.n	.	..	,
, ui- i ruka: 8.45. 12,40. 14.15, la, 16. ga sprejel, v bMmšmco^ V, , R	^	^	21,0.
13.30, 14.50. 17.40, 19.25. 21.30; | odhod iz Podgore: 7.30, 8 30, i 11.15 12.50: 14.15, 15.15, 18.10, 1 19.40, 22.10.
se bo mesec.
moral
Seja pokra]inskega upravnega odbora
Prejmji veter se je pod picdesdstvom odv, A. Culota sestal pokrajinski upravni od
2330; odhod iz Podgore: 9.35, 13.15, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30. 20, 21.10*). 22.10. 0.20.
40 Avtobus vozi do Ločnika in nazaj.
Proga štev. 8 : TRAVNIK — PEVMA Odhod avtpbusa s Travnika po Ul. Carducci. Silvio Pel-bor. Glavna točka dnevnega j lico, Katerinijev trg. Ul. Or-reda je bil proračun za leto > zoni. Ul. Don Bosco. Pevmski 1954. o katerem so odborni- most, Bellaveduta. Pevma. ki razpravljali. Nadalje So na j Ob delavnikih:	odhod s
seji odpbrili ukrepe upravne-i Travnika: ob 7.15. 8.10, 9.30. gr značaja glede zavodov, ki j 12.40, 14.15,	17.20; odhod iz
so pod nadzorstvom pokra- Pevme: ob 7.35, 8.30, 10, 13.10. jinske uprave ter glede o-j 14.40, 18.
' Ob praznikih: odhod s Trav-
* t \ ' X* i	,	■>	"	•	*	.
t 'Vičvjjf ■ : v
d J kkvA. •	-	V\A	■*	•*
— i* K ,
Osejani v občini Rezja, v ozadju Kanin.
CAXACA, 19. — Pričela se je velika avtomobilska dirka Carrera Panamericana, ki je v osmih etapah dolga 3077 km ter vodi od Tuxtla Gu-tierrez na južni meji Mehike do Ciudad Juarez na meji Združenih držav.
Startalo je okrog dve sto avtomobilov, ki so si s starta sledili v presledkih po eno minuto. Cilj prve etape je bil v Caxaci, oddaljeni 530 km. Mehiška vlada je dala na razpolago večje število čet za vzdrževanje reda po poti. Kljub temu pa je že prvi dan prišlo do hujše nesreče, ko je ameriški vozač Bob Christie zavozil v skupino ljudi, ki je stala okrog nekega avtomobila, ki se je ustavil. Pri nesreči je bilo šest mrtvih in še več ranjenih, pa tudi vozač Stagnoli se je hudo ponesrečil, ko mu je avto zavozil s ceste in se vnel; drugi pilot Scotuzzi pa je izgubil življenje.
Na današnji etapi je zmagal Felice Bonetto z Lancio. Prevozil je progo v 3.28T4” s povprečjem 152,713, kar je rekord te etape. Ostali so se do 10. mesta plasirali; 2. Ta-ruffi (It.) Lancia 3.30T7”, 3. Fangio (Arg.) Lancia 3.31*06”, 4. Castellotti (It.) Lancia 3.33’ in 27”, 5. Maglioli (It.) Ferrari 3.37T0”, 6. Behra (Fr.) Gordini 3.37'39’\ 7. Bracco (It.) Lancia 3.41*25”, 8. Lucas (Fr.) Gordini 3.42’43”,	9. Mancini
(It.) Ferrari 3.43’48”, 10. Hill (ZDA) Ferrari 3.44T1”.
V kategoriji ((internacionalni turizem« je zmagal Američan Chuc Stevenson na Lincolnu s 3.57T7”, Nemec Hans German (Porsche) je osvojil prvo mesto kategorije »specialni šport« s 3.49T0”.
Občuten poraz Italijanov v Braziliji
Italijanska lahkoatletska reprezentanca, ki je že bila v Južni Ameriki zaradi dvoboja z Argentino, je hotela izkoristiti ponujeno priložnost in je sprejela tudi dvoboj z Brazilijo. Dvoboj se je končal z razliko 28 točk v korist Brazilcev. Za tak poraz Italijani sicer navajajo razne vzroke, (pa se sami zavedajo, da niso nič kaj prepričljivi), gotovo pa je, da bi dvoboja nikdar ne sprejeli, če bi računali na tako visoko zmago Brazilcev. Zdi še da zmaga niti Brazilcem ni prinesla pravega zadoščenja, ker je le previsoka in imajo zmagovalci neugoden občutek, da so se borili z nedoraslim nasprotnikom. Izmed italijanskih tekmovalcev res komaj koga izvzamemo iz skromnega povprečja. Rezultati:
400 m zapreke: 1 Carneiro (B.) 53‘T; 2. Filiput (I.) 53”5; 3. Santos (B.) 55’’4; 4. Latini (I.) 55”9.
Kladivo: 1. Taddia (I.) 54.88; 2. Lucioli (1.) 52,10; 3. Kupper (B.) 48.17; 4. Rodriguez (B) 48.16.
100 m: 1 Fonseca (B.) 10”7; 2. Conceicao (B.)	10”9;	3.
Gnocchi (I.) in Vittori (I.) 11”.
S00 vi: 1 R°que (B.) r55”: 2. Monteiro (B.) 1’55"9: 3. Dani (I.) 1’57”;	4. Patelli (I.)
1’58”3.
5000 m:	1. Gonzaga (B.)
15’14”6 (brazilski rekord: prejšnji Monteiro 15’15”2); 2. Feppicelli (I.) 15T7”2; 3. La-velli (I.) 15’44”7; 4. Paula (B.) 16’02”2.
Palica: 1 Ballotta (I.) 4.10; 2.	Buch (B ) 4;	3.	Souza	(B.)
4;	4. Chiesa (I.)	4.
4x100: 1. Brazilija 41"5 (brazilski rekord; prejšnji p p 41 ”7): italijanska štafeta diskvalificirana zaradi izgube palice.
Kopje:	1, Matteucci (I.)
59.97; 2, Farina (I.) 58.27; 3 Ferreira (B.) 55.11; 4. Ribeiro (B.) 50.11.
400 m: 1. Roque (B.) 48”2; 2.	Nascimbene	(B.) 49"4: 3.
Dani (I.) 49*6;	4.	Grossi	(I.)
51”5,
Krogla:	1. Dambros (B.)
16.28. (brazil. rekord; prejšnji P. P Dambros 16.22); 2. Profeti (I.) 14,83; 3. Marreis (B.) 14.28; 4, Paolc.ne (1.) 14.03.
Disk; 1. Consolini (I.) 53.63; 2. Toši (I.) 48,23; 3 Marreis (B.)	43.62; 4. Dambros (B.)
40.90.
200 m:	1 Conceicao (B.)
21 ”9; 2. Cabral (B.) 22”2; 3. Leccese (I.) 22”3; 4 Montana-ri (I.) 22"4.
Troskok: 1. A F. da Silva (B.) 15,34; 2. Nascimento (B.) 14.35; 3. Bertacca (I.) 14.35; 4. Simi (I.) 14.04.
1500 m:	1 J Roquc (B.)
4’01”2; 2. Mitt (B.) 4’02”; 3.
Maggioni (I.) 4’04”6; 4, Lenzi (I.) 4’09”5.
10.000 m:	1. Peppicelli (I.) j
32’39”1; 2. Belchior (B.) 33’03’3 3 Nelson (B ) 33*14”; 4. La-velli (I.) 33’25”7.
4x100: 1. Brazilija (Carneiro, Santos, Roque. Nascimento) 3’15”8; 2 Italija (Filiput, Jacob Dani, Patelli) 3’17”2. Končni rezultat: Brazilija 97, Italija 69.
Hoad in Rosewf
finalista in Sijdn^
SYDNEY, 19. - Avst'f‘‘ Roseivall in Hoad sta v f finalu gladko premagala s ja ameriška nasprotnika xasa ,n Traberta. Verj bosta mlada Avstralca *» . za Avstralijo v tekmova za Davisov pokal.
Francoz Grinda
lec Newmann sta se %
v finale juniorskih m°šk>> P
rov, ker sta Avstralca ^ ^
| son in	   ,	.	,,
-- -dnješ8'
Že vabijo v Garmisch
GARMISCH - PARTENKIR-CHEN, 19. — Nemški pripravljalni odbor	zimsko-športnih
prireditev je že razposlal vabila za tradicionalne skakalne tekme na olimpijski skakalnici v Garmischu 1. januarja. Posebej so vabljene Avstrija, Finska, Švedska, Jugoslavija, Švica, Italija in Norveška, ki je udeležbo že obljubila.
Londonska nogometna reprezentanca je na olimpijskem stadionu v Berlinu premagala reprezentanco Berlina z rezultatom 4:0 (3:0).
8= * *
MONTECARLO, 19. — Milan je premagal Monaco s 3:1 (2:0). Strelci; Soerensen 2, Nordahl 1.
BRUSELJ, 19.	— Italijan
Ivano Fontana (srednja kategorija) je včeraj zvečer v 10 rundah po točkah premagal Marcela Limagea, belgijskega prvaža srednjetežke kategorije.
težavo premagal sv mladega nasprotnika U
Košarkarice zma(fQk tudi v Belgiji
Razen tekme med rn0j^ica. košarkarskima reprezeb .g ma Belgije in JugoslaVU ^ bila v nedeljo tudi te!'rnpia V obojnima ženskima ekiP8^ ju. žilavi in vztrajni borbL.iaijlte gc^Iovanke premagale B =geje z rezultatom 45:37 <23:2- •	^
v zadnjih štirih minu 3 roye vodstvo tekme prišlo Jugoslovank. Odpor igralk je bil izreden. V * v8#-sezoni na ta način ju?0 ^ ,ska ženska košarkarska zcntanca v mednarodnih 'nt njih ni izgubila s® n tekme.
Kot smo že poročal'- e moštva, ki	si	je	lani na olim-j ška reprezentanca Jugd’ pj
pijikin	igrah	v	Helsinkih pri- > premagala belgijsko
borilo	drugo	mesto.	I	dveh podaljških igre
Jugoslovanski vaterpolisti v Južni Ameriki
Državna waterpolo reprezentanca bo sredi decembra odpotovala na 45 dni trajajočo turnejo po Južni Ameriki. Tekmovala bo v Argentini, Braziliji in Cilu. V reprezentanci bodo predvsem člani
Cooper odstopila za radi neke poškodbe
Rezultati; Hoad-Trabert -6:2,	5:7,	7:5; Rosevvall-Se'*
6:4, 6:2, 6:3.
Harangozo zmagal v Angersu
Jugoslovanski na™’^"o ški državni prvak Har je zmagal na mednaro ^ namiznoteniškem turnir) ^ Angersu. Finalista tega
nirja sta bila Jugoslovana rangozo in Gabrič. Harang^_ ie v polfinalu premagal coza Haguenauerja z 22:20, medtem ko je .g.ji, premagal Roothofta s ■ 21:17, 21:19. S tem sta oW J
goslovanska igralca prišla ingožc °
magal Gabriča z 21:9,
finala, kjer je Harango*0
17:21. 35:33. To je bila na)!«’ turnirja.
sa igra je s
ŠAHOVSKO PRVENSTVO JUGOSLAVIJE
se prične prihodnji torek v Zagrel
Ker je mojster Karaklajič, ki obiskuje šolo rezervnih oficirjev odpovedal svojo udeležbo, je tajništvo Šahovske zveze Jugoslavije obvestilo šahovskega mojstra Stojana Puca, da bo sodeloval na šahovskem pr-
hodnjega leta v Zahodni ^ čiji. To bo prvenstvo taK^ ((J. •novane «zahodno-evr°P^ pf-ne». Štirje najboljši n_a_ s0,jelo' venstvu bodo leta 1955 ponvah na prihodnjem 111 oj j* skem turnirju. V Ju§05 3 v' V precej šahovskih	to#'
venstvu Jugoslavije v Zagrebu	  ...
kot 18. udeleženec. Potemta-1 bi se lahko uveljavili h.^ kem je med tekmovalci tudi j skem prvenstvu. T° p-eD8
Puc, ki je doslej sodeloval na \iseh šahovskih prvenstvih FLRJ, pa se je letos na kvalifikacijskih turnirjih plasiral šele na prvo mesto v rezervi. Šahovsko prvenstvo se bo
ne zadostuje, saj sc.a',.a)C«. K* predvsem ozirati na i?1' gabi lahko kasneje usPeS tek31°” stopili na medeonzkem ^ ^ vanju. Nedvomno ie-^^55 p° medeonski turnir leta .j tur* '	0 ii
začelo v torek 24. novembra v | sestavi znatno močnejši ^ Zagrebu. Med 18 udeleženci so 1 nirja leta 1952 glede h3^ |0r-trije velemojstri (Gligorič, dr. j se bodo morali na e.(. vsi, Trifunovič in Pile), 6 medna- j nirju ponovno uve*'1,a't(,šiije?a rodnih mojstrov (Rabar, Fude- < k; so se udeležili cpiiš'?* rer, Milič, Matanovič, dr. Ne- j turnirja v Švici razen deljkovič in Puc), 6 mojstrov i	se	k	a
(Udovčič, Djura.ševič, Janoše-vič, Nikolac, Preinfaik in Bogdanovič) in trije mojstrski kandidati (Bulat, Dimc in Marič).
va in morebiti »e gega.
* * * Pirc I*
Velemojster Vas)* odigral na Dunaju 81 fljjit-’--	--	si«"""*	* .jjal3
5t«f
ko proti 25 članom zinga«. Po igri, k) j- j.
3 in pol ure .je v •„ k3’ 17 partij odločil v •’ rist, 5 izgubi! m J
* * *	,3h0'f*
Osemtisoči (!) 3lan JA*1 .
Slovenije
član s3“
zveze
kan«
idi'
na'
sekcije «Svoboda»
$ * v
Zmagovalca tuiniU3 ^
datov v Švici Smialov^. fr£ , gradili s 5000 švic n- j i I ki in raznimi pralctl(*
rili. Reshew5ky.	fllCs	•
.^tein. ki so delil1 •	.
; * *
Bližnji mednarodni turnirji
Konec tega in v začetku prihodnjega leta bo več mednarodnih turnirjev. Na mednarodnem šahovskem turnirju v Saar-brueeknu, ki bo trajal od 15. do 31. decembra, bo od jugoslovanskih šahistov sodeloval mednarodni šahovski mojster Fuderer. Ne ve se še, kateri izmed jugoslovanskih mojstrov se bo udeležil tradicionalnega šahovskega turnirja v Hastin-gu (Anglija).
IX. šahovsko prvenstvo Ju- sc	daril	pr
goslavije bo pripomoglo k ugo- j „ kov tovitvi, kdo izmed jugoslovanskih šahovskih mojstrov je trenutno v najboljši formi. Da je treba to upoštevati, kadar pošiljajo šahovske mojstre na mednarodne turnirje, je pokazal nedavni turnir v Benetkah, kje je mojster Udovčič osvojil šele 10. mesto, Ze v Opatiji je Udovčič dokazal, da ni v dobri formi, saj je bil šele deveti. Za Udovčiča in tudi za jugoslovanski šah bi bilo bolj koristno, da ni odšel v Benetke.
Na sestanku centralnega odbora Šahovske zveze Jugoslavije v Zagrebu 24. t. m, bodo med drugim razpravljali tudi o določitvi treh zastopnikov za prihodnji conski turnir kandidatov za svetovno prvenstvo, ki bo bržkone spomladi pri-
ša»
Trb04
ejeli P°
Brita”1'
Sampionat Vel‘ , k^s‘ je osvojil Vano ^ A'Dgtij' „ ski prvak, k» J bU od>«Li študiju. 'iuJ.n tingsu na \je( oktobra v Hastms	k)
MZ&.nsZ
s;
-
pa dobil.	]cta	j9«
konca
točk, kar je ^ '^“egd lf
sultan
Khan
to'
0-
je .m—	,	..	vsota	g)e-
število, "a.)v ggmpiona^ani na »ngieskih . drug' dili so mu "”‘o8;akor <*> angleški igral«.	^ Y	,
bek, Barden >«	d,plo	r.
»ky se sed«h *^ti v na pravni faku du, vrača
Odgovorni urednik STANISLAV KENKO - OHEDNISTVO:	ULICA MONTECCH1 ». 6 111.	nad - leleton	Številka 93-808 In	14-638.	-	pojim
predal 902.	— UPRAVA: ULICA	SV. FHANCISKA St. 20 — Telefonska Številka 73-38 -	OGLASI: od 8.	do 12 30 111 od	15-18	— Tel.
T3-38 — Cene oglasov: Za vsak inni	vtSIne v Slrlul 1 stolpca trgovski 60 finančno upravni	100, osmrtnice 90	Mr — ka FLRJ za	vsak mir,	iirine 1
stolpca za vse vrste oglasov po 2S.-	din. — Tiska Tiskarski zavod ZTT — Pndrtižn Gorica Ul	S. Pehiio l-II Te' 33-82 — Roknntsi se ur	vračajo
   - jno 210 <*£
NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700. celoletna 3200 lir. Fed. ljud. repub Jugoslavija: Izvod 10.
Poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega tnozem. tiska. Dfz p zoZ -nije, Ljubljana. Stritarjeva 3-1., tel. 21-928. tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 606 - t 892 — T/daja Založništvo tržaškega liska •	-