Slovenski glasnik.
639
plemenita — pač iz zavesti, kolikega pomena je postala v najnovejši dobi. Ker je ona mlada veda, v najlepšem cvetu, ustvaril ji je umetnik tudi izmed vseh najbolj mladosten, najbolj cvetoč obraz. V jedni roki zapazujemo šopek cvetic, v drugi pa palmovo vejico in knjigo prirodopisno. Krog nje leta genij, držeč blesteč de-mant,. in frfotajo pisani metulji; ti značijo tretjo stroko prirodopisja, živalstvo, v tem, ko cvetke in demant spominjajo na rastlinstvo in rudninstvo. — Toliko o predmetu samem. 0 izpeljavi omenjamo, da se nam podobe takoj prikupujejo vsled idealnega vznesa in globoko premišljene sestave Slikane v preprosti, široki raa-neri, v modernem, realističnem tonu, kažejo nam, da umetnik ni zastonj bival v središči novega slikarstva, v Parizu. Pri jedni sami sliki, pri ,,Starinstvuu opazujemo spomine na dunajske šole, a tudi na nji je genij pravo moderno, živo dete, morebiti najlepši izmed vseh. Risarija nagot je zdelana s posebno skrbjo in ljubeznijo, silhueta pri vseh izborno pogojena Barve nam svedočijo povse modernega kolorista:  žive so in naturalistične ter gledalca ogrevajoče.
Slike našega umetnika bodo vsekako jedna najlepših krasov novega muzeja, jedna prvih znamenitostij lepe stavbe. Gotovo bodo ugodno vplivale na umetniški razvoj rojakov slovenskih ter jim kazale, kaj je prva umetnost.
Razven teh slik je prevzel gosp Jurij Subic še izpeljavo nekaterih drugih del v novem poslopji. V vestibulu je začel koncem meseca slikati na strop portrete štirih več ali menj zaslužnih mož za ustanovitev deželne zbirke: Zoisa, Vodnika, Valvazorja in Herbersteina. Obdajale bodo veliko stropno sliko, katero zdeluje brat njegov  Janez,  ki ima baje delo tudi skoraj dovršeno.
„Verein der Slavisten" pod zavetništvom g. dvorskega svetovalca in profesorja dr. Fr. viteza Miklošiča se je osnoval na vseučilišči dunajskem. Društvo ima namen združevati in v znanstvenem izobraževanji pospeševati vse dijake, ki študirajo slavistiko na Dunaji. V večernih shodih bodo člani tolmačili starejše slovanske književne spomenike ali se vadili novejših jezikov slovanskih, beroči in razlagajoči razne proizvode novejših literatur slovanskih. Društvo si osnuje tudi svojo knjižnico ter preskrbi raznovrstnih znanstvenih časopisov. Pravi člani društvu morejo biti samo vseučiliški dunajski, ki se uče slavistike; izredni člani pa morejo postati sploh vseučiliški dijaki. Podpornik je vsak, kdor plača na leto po 5 gld. v društvene namene. „Verein der Slavisten" ima lep namen. Bog daj, da bi ga dosegel!
Kratke opazke. 5. ,,Pastirski list."—V poročilu o cerkveni književnosti slovenski v ,,Lj. Zvonu" V. 383 navaja se med drugimi spisi tudi neki ,,Pastirski list Jakoba Maksimilijana, knezoškofa lavantinskega, kakor ,Slovenec' poroča, o prostozi-- darjih." — To je pomota. Lavantski knezoškof je pač, kakor tudi drugi škofi, zaukazal s kratkim predložnim poročilom nemškim z dne 26. jan. 1885 v cerkvi citati ,,Okrožnico Njih Svetosti papi ža Leona XIII. o družbi framasonski", a sam ni izdal nikakeršnega pastirskega lista o prostozidarjih, torej tudi slovenskega ne. — Nego postni pastirski list za 1885 lavantskega knezoškofa, kateri bi se moral tu napomeniti, ima za tvarino peto prošnjo Očenaša z navadnim postnim naročilom. — Omenjajoč istotam ,,pastirski list knezoškofa lavantinskega o Ciril-Metodovi svečanosti" pravi ,,Lj. Zvon", da ,,odreduje po poročilu (menda zopet ,,Slovenčevem") potrebno za dotične dneve." No razven te odredbe je v tem listu z dne 22 marc. 1885. 4°. 3 str. tudi kratek govor o življenji in še krajši o zaslugah ss. apostolov slovanskih, o katerih se med ostalim nahaja stavek: ,,Vsaj ga ni, ki bi dvomil, da sta onadva (Ciril in Metod) vtemeljila krščansko prosveto in omiko med Sloveni." Pripaziti pa nam je o tem pastirskem listu knezoškofa Jakoba Maksimilijana, da je še v originalu tudi dotično papeževo breve o praznovanji Metodove tisočletnice v lavantski škofiji pridejano pač nemškemu tekstu, a slovenskemu — ne ... .                                                                           e—o —a.